Naročnina
Dnevno Izdajo
zg državo SHS ■neseCno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 33 Din nedei)»Ka izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 150
ln2D,ve£ll oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večlem D naročilu popust
izide ob 4 zlutral
razen pondeltka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. 6 III Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne spre/emafo - Uredništva telefon Ste v. SO. upravnlStva Stev. 32S
Političen list sa slovenski narod
Uprava le v Kopltar/evl ul.4/,6 - Čekovni račun: C/ubllana Stev. 10.650 tn 10.349 za Inserate, Saralevo.it.7563, fxnjre.lt it. 19.011. Praga In Dunal St. 2-1.797
Dozorevanje.
Predsednik srbske republikanske stranke, bivši ininisterski predsednik Ljuba Stojanovič je zadnji torek govoril na belgrajskem vseučilišču o razmerju med Srbi in Hrvati. Govor je izdal fanatičnega Velesrba, ki Hrvatom ne priznava niti tretjine njihove zemlje, Slovencev pa sploh ne pripozna.
V sedmem letu skupne države govori predstavnik elite srpske demokracije — kakor se s-m imenuje — o amputaciji in vključuje v Veliko Srbijo vso zemljo južnovzhodno od Zagreba.
Predavanje je poslušala izbrana družba belgrajske inteligence in vsa navdušeno pritrjevala.
Ta del slike je porazen.
Iskren je resen prijatelj te države pa je vendar zasledil tudi ua tem dogodku vesel pojav. Stojanovič je namreč dejal: »Edino sredstvo, s katerim moremo rešiti še s' up-nost države, je decentralizacija. Državo je treba urediti na osnovi samouprave, autonomije, federalizacije. Centralizem se je izkazal kot nepraktičen. Švica in Združene države niso centralistično urejene, pa so vendar močne in urejene. V naši državi je popoln kaos, a mi vse to trpimo samo na ljubo centralizmu brez vsake nade, da 3e bomo kedaj rešili iz te zmešnjave!«
Te besede je govoril Srb-šovinist. Utemeljeval je potrebo samouprave s tem, da Srbi v centralistično urejeni državi ne bodo mogli vzdržati hegemonije, ker jih je premalo, ker jih druge narodnosti nadvladajo. Stojanovič hoče autonomistično ureditev države v tri državne pokrajine Velikosrbsko, Hrvatsko iu Slovensko. Zato ker se boji da vseh Hrvatov in Slovenoev ne bodo trajno obvladali, pač pa bi hrvatske in druge manjšine lahko krotili v mejah Veliike Srbije po Pašičevem konceptu.
Ta usodni zmotni motiv sicer kaže, da g. Stojanovič še ni prišel v novo državo, da v njem ni prav nič bratstva, prav nič ljubezni in da ga zgodovina ni prav ničesar naučila. Ali mislijo Velesrbi, da bi imeli po taki razdelitvi in ureditvi države mir? Ali se ne strašijo novega sovraštva, novih bojev med brati? Zgodovina in sedanja doba jim lahko pove, da je hegemonija trajno nemogoča. Vsak državni ustroj osnovan na hegemoniji ene skupine je propadel. Naj si g. Stojanovič ogleda samo razloge propada bivše Avstrije, v kateri so Nemci in Madjari hoteli obdržati hegemonijo za vsako ceno in v vsaki obliki. Dali so sicer deželam neko samoupravo, toda vedno so si zavarovali tudi nadvlado Dunaja in Budimpešte. Tako samoupravo združeno s srbsko hegemonijo propoveduje sedaj g. Stojanovič. Naj ve g. Stojanovič in Belgrad, ki mu je ploskal, da mora računati tudi s posledicami, ki so doletele bivšo Avstrijo.
Toda dasi ima Stojanoviča zahteva po avtonomiji to temn oozadje, jo kljub temu smatramo za napredek.
Revizija ustave, to je prva temeljna zahteva Slovencev, Hrvatov Ln vseh uvidevnih prijateljev te države. Revizijo ustave je na Stojanovičeva usta prvič zahteval tudi odličen srbski politik. Prvič je Belgrad slišal, da je iz sedanje nesreče revizija ustave edina pot. To je uspeh, ki ga pozdravljamo.
Autonomistična misel je zmagovita. Stojanovič je na vsa usta povedal, da Radiču Srbi ne zaupajo, da sedanja vlada sporazuma nima za rešitev našega notranjepolitičnega problema nobenega pozitivnega pomena. Sto-janovičeva ugotovitev je udarec vsem slovenskim in hrvatskim hlapcem, ki hočejo varati s svojim brez vsebinskim jugoslovenstvom. Na drugi strani Stojanovičeva izvajanja potrjujejo, da je edina SLS od vsega početka pravilno razumela naše ustavno vprašanje, ko je državo razdelila v več večjih pokrajin. Edino ta razdelitev zadovoljuje težnje ogromne večine narodov in izključuje nadaljne narodnostne spore med Srbi, Hrvati in Slovenci ter daje celotni državi tisto harmonijo, ki je potrebna za notranji napredek in moč na zunaj.
Stojanovič je govoril v času, ko država doživlja nivo sramotno afero, ko interesi bel-grajskih koruptnih klik bijejo med sabo ostuden boj in je zasebno koristolovstvo na dnevnem redu naših političnih dogodkov, ko razčiščevanje umazanih afer absorbira ves čas in vse moči. Narod pa med tem trpi in strada, izgubljajoč vero v pravico, nado na zboljšanje in ljubezen do rodne zemlje.
V vso to nesrečo je padel resničui glas: >Vse to trpimo na ljubo centralizmu. Rešimo sebe in državo z revizijo ustave!
SLS kot orvoboriteliica avtonomije ima
Pogubna finančna politika.
Izžemenje in zapostswi!anje Slovenije.
NAD 15 MILJARD DRŽAVNIH DOLGOV. — FIN. MINISTER NAPOVEDUJE NOV DAVČNI ZAKON. — STROKOVNA KRITIKA POSLANCA PUŠENJAKA. — MINISTER HVALI LJUBLJANSKEGA DELEGATA. — VSAK SLOVENEC PLAČA LETNO NAD 2800 DIN DAVKA. — REVIZIJA PREVEDBE DAVČNIH URADNIKOV. — RADIKALI SAMI OBSOJAJO KRIVICE V PRORAČUNU. - RADICEVC1 BREZ UGOVORA GLASUJEJO.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Fin. mini.ter dr. Stojadinovič jena današnji seji narodne skupščine, ki je vzela v pretres proračun fin. ministrstva, podal daljši ekspoze. Povedal pa ni v njem nič novega, marveč je skušal z zelo plitvimi razlogi opravičiti svojo fin. politiko in naravnost velikanske izdatke v sedanjem proračunu in velikanska bremena, ki jih novi proračun nalaga širokim ljudskim slojem. Njegov govor je trajal skoro dve uri.
Dolgovi.
Dotaknil se je najprej vprašanja ureditve naših vojnih dolgov v Franciji, Angliji in Ameriki. Narodno skupščino je prosil oprostitve, da je izostalo njegovo poročilo o priliki načelne debate, ker se je takrat nahajal še v inozemstvu radi ureditve teh dolgov. 0 višini naših vojnih dolgov v inozemstvu je navedel finančni minister sledeče številke: Celokupni vojni dolgovi znašajo 15 milijard 183 milijonov dinarjev. Od te vsote dolgujemo Franciji 1838,065.000 fr. frankiov, Angliji 32,283.743 funtov šterlingov in Združenim državam ameriškim 62,850.000 dolarjev. Za tem je poročal o uspehih pri svojih pogajanjih. Izjavil je, da je z uspehom zadovoljen in da bodo pogajanja precej pripomogla, da se bo kurz našega dinarja na inozemskih borzah utrdil.
Posamezno postavke.
Nato je prešel na poročilo o proračunskih postavkah. Celokupni izdatki rednega proračuna za leto 1926-27. znašajo 12.279,849.631 dinarjev, celokupni dohodiki pa .12.504,392.516 dinarjev. Za tem je zagovarjal minister razne dopolnilne predloge k proračunu oziroma finančnemu zakonu, izjavlja, da bo mogoče nekaj kreditov kriti s prebitkom rednega proračuna, ki bo znašal 224,552.884 dinarjev. Kot najbolj nujne kredite je navedel kredit za poljedelska posojila v znesku 50 milijonov, kredit k zakonu o Obrtni banki, kredit za izvedbo uradniškega zakona (70 milijonov) in kredit za invalide v znesku 2 milijonov. Zatrjeval pa je skupščini, da se s temi dopolnilnimi krediti ne bo kršilo ravnotežje v proračunu. Obljubil je, da bo takoj za proračunom slavil na dnevni red zakon o izenačenju davkov.
Za finančnim ministrom je dobil prvi besedo poslanec Jugosl. kluba Vladimir Puše-n j a k, ki je v strokovnem govoru ocenil proračun, odnosno označil stališče svojega kluba do vseh problemov finančnega iu gospodarskega značaja v državi. Najpreje je povdaril, da g. minister pri sestavljanju proračuna ni prav nič upošteval gospodarskih razmer v ljudstvu in da ni uvaževal potreb vseh pokrajin v enaki meri, ampak je nekaterim pokrajinam močno naklonjen, dočim je druge pokrajine zapostavil. Ustava in zakoni se ne upoštevajo. Državui proračuni se pri uas ne predlagajo redno. Računskih zaključkov pa sploh ne dobimo. Fin. politika naše države je brez načel in brez jasnih smernic.
Fiktivni proračuni.
Naši proračuni so vsi fiktivni in zaradi tega potrebujemo vedno veliko naknadnih in izrednih kreditov. Posledica tega načina gospodarjenja so deficiti, ki so od leta do leta večji iu pa neizplačani krediti, ki so" odobreni v proračunih, a se njihovo izplačilo odlaša od meseca do meseca, kar povzroča brezštevilne urgence. Koncem lanskega leta so znašali v budžetu odobreni krediti 1 milijardo 488 milijonov Din. Dokaz za popolno finančno onemoglost je dejstvo, da zadnji mesec ponekod j niso izplačali plač učiteljem in profesorjem.
Valutna politika.
Poslanec kritikuje nato sestavo proračuna samega in preide na kritiko valutne politike sedanje vlade. S čl. 14. in 35. zakona o dva-najstinah je vlada sankcionirala postopanje za okrepitev naše valute. S tem postopanjem se je pa naše denarno stanje še bolj poslab-
danes novo zadoščenje. Razmere same ji pomagajo. Čas in naše delo bo pa osvobodilo srbsko miselnost kvarnih sebičnih primesi.
šalo in je bilo onemogočeno stabiliziranje naše valute. S čl. 35. se namreč omogočuje nekaka prikrita inflacija bankovcev. Po tem členu se devize uporabijo dvakrat kot podlaga za pokritje bankovcev, 111 sicer najpreje kot podlaga za pokritje rednega kontingenta bankovcev, drugič pa zopet za podlago pokritja izrednega kontingenta. Razni bančniki menijo, da je treba to opustiti in da naj država tudi opusti intervencije na borzah, za katere ji je pravkar opisana metoda z devizami potrebna. Intervencije na borzah sploh niso potrebne, so pa tudi nezakonite. Narodna banka kupuje 7. bankovci iz svoje rezerve devize, kar bi ne smela.
Ako hočemo doseči ozdravljenje naše valute, moramo začeti reduo plačevati svoje dolgove pri Narodni banki. To bi naši valuti bolj koristilo, kakor pa prodajanje in kupovanje deviz.
»Varčevanje.«
Poslanec preide na takozvano varčevanje, ki ga vlada neprestano oznanja. To varčevanje jc pa ravnotako navidezno, kakor so navidezni naši proračuni. Vse ostane vedno pri starem. Kako malo smisla ima vlada za varčevanje, nam pričajo krediti za razne komisije, za obmejne čete, za orožništvo, za finančno kontrolo, veliko ministrstev, državnih podtajnikov, nadalje tudi luksusni avtomobili, ki so jih pred kratkim nabavili za visoke svote in pa pretirani stroški za. uašo delegacijo v Ameriki.
Carina.
Poslanec graja carinsko politiko vlade. Že 12. junija 1. 1925. je stopila v veljavo nova carinska tarifa, seveda brez odobritve odseka. Šele oktobra lanskega leta je dobila sekcija finančnega odbora v pretres novo tarifo. Pretresala jo je več kot dva meseca in znatno spremenila posamezne postavke. Zlasti je' znižala izvozne postavke za kmetijske proizvode. Finančni minister pa do danes sklepov te sekcije ni predložil narodni skupščini. Od tega ima velikansko škodo kmečko ljudstvo. Gospodarska kriza, ki vlada vsepovsod, ne dopušča nobenega podraženja produkcijskih sredstev. Zato zahteva poslanec, da se pred-lože sklepi sekcije finančnega odbora takoj skupščini, ki jih naj odobri. Posebno je to nujno potrebno glede uvozne carine za modro galico in za umetna gnojila.
Reforma davčne uprave.
Poslauec preide na to na reformo davčne uprave v državi, ki je nujno potrebna, ako hočemo doseči, da se bodo davki povsod pravično nalagali. Prevedba uradnikov davčne stroke v Sloveniji je bila pomanjkljiva. Mnogim so se zgodile velike krivice. Pravniki in geometri so jako slabo postavljeni. Potrebno je, cla se revidirajo vse prevedbe. Poslanec navaja nekatere najbolj kričeče slučaje. Značilna za naše razmere je redukcija, ki se je izvršila pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Odpravljeno je mesto namestnika finančnega delegata.
Ljubljanski delegat.
Ta redukcija je neumestna, ker je delegat sam fizično nesposoben občevati s strankami. On je sicer dober teoretik, a slab praktik. (Fin. minister: Oii je dober uradnik! Kremžar: Za Vas že!) On ni nikdar služboval pri nižjih inštancah, ampak je bil vedno v centralnih uradih. Radi tega ne pozna naših gospodarskih razmer. Zato se ne ozira prav nič na gospodarske prilike in navija davčni vijak do skrajnosti. Ker je davčni vijak pri nas tako navit, je Slovenija plačala 1. 1924 razmeroma največ davka. Ker pa Slovenija plača toliko davkov, trdi g. fin. minister, da je g. delegat v Ljubljani najboljši uradnik. Mi pa vemo, da se ljudje proti nobenemu uradniku toliko ne pritožujejo kakor proti g. delegatu v Ljubljani. Od maja lanskega leta pa do marca letošnjega leta se je vrstil shod za shodom davkoplačevalcev po Sloveniji, ki so vsi brez razlike strank protestirali proti postopanju finančnega delegata v Ljubljani. Finančni delegat je s svojim delovanjem ustvaril enotno fronto davkoplačevalcev v Sloveniji. Finančni delegat v
Ljubljani dela t. davkoplačevalci kakor z brez-pravno rajo. (Medklici: Škandal! Veliko ogorčenje.)
Lansko leto je ukinil dopuste davčnim uradnikom, dasi so jim ti v uradniškem zakonu zajamčeni. Ukinil je tudi izplačevanje občinskih in okrajnih doklad uašini samoupravnim zastoponi. (Poslanec Škulj: Nima nobene pravice za to!) Šele po dolgotrajnih intervencijah jih je začel zopet izplačevati toda ne vsem.
G. delegat je tudi zakrivil, da so odpravili davčne naloge, kar je davkoplačevalce hudo razburilo. Razen tega čujemo, da je nedavno tega izdal brez zakonitega pooblastila davčnim uradnikom navodila za predpisovanje davkov. To navodilo bo imelo za posledico, da bodo davčni vijak še bolj navili.
G. delegat v Ljubljani nima srca niti za davkoplačevalce, ki propadajo, niti za svoje uradnike.
Ko so uradniki finančne stroke poudarjali, da je potrebno, da se krivice, ki so se jim zgodile pri prevedbi in katere krivice so se v drugih resorih popravile, popravijo, je zaničljivo odgovoril: »Ako me ljudstvo sovraži, naj me še uradništvo.« (Medklic: Finančni minister ga pa ne sovraži!) Tak odgovor je dovolj značilen za našega finančnega delegata.
Stanovanjsko vprašanje.
Po teh krepkih izvajanjih, ki so vzbudila splošno začudenje v zbornici, ki se je zgražala nad takim postopanjem ljubljanskega delegata, je poslanec prešel na stanovanjsko vprašanje. Poslanec med drugim citira resolucijo, oziroma predlog, ki ga je društvo »Doni«, stavbna zadruga v Ljubljani poslala finančnemu ministru v Belgrad. Dobila ni ue odgovora ne podpore.
Monopoli.
Nato preide na kritiko slabega gospodarstva monopolske uprave. Moiiopolska podjetja se ne vodijo po trgovskih uačelih, marveč vlada v teh podjetjih preveč dobička. Kilogram soli stane našo državo v pristanišču, ko se uvozi iz inozemstva 33 par, država pa jo prodaja po 4 in pol Din. Škatljica vžigalic stane državo 15 par, prodaja jo pa po 1 Din.
Kljub velikim dohodkom monopolska uprava nikakor ne upošteva upravičenih zahtev delavstva v monopolskih podjetjih. Poslanec našteva tozadevne razmere. S številkami dokazuje, kako se delavstvo pri monopolskih podjetjih izrablja. Ugotavlja, da se konsumenti tobačnih izdelkov, kakor tudi trafikanti pritožujejo nad slabo kvaliteto tobaka in vseh tobačnih izdelkov.
Koliko plačujemo davkov.
Fin. minister je trdil, da pride pri nas na enega prebivalca davka netto 742 Din. To je neresnično. L. 1924. je znašalo plačilo indi-rektnih davkov v Sloveniji 19.36 odstot. Davek na poslovni promet 24.89 odstot. V letu 1,925. plačilo indirektnih davkov 19 odstot., davka na poslovni promet 21 odstot. Mirno se lahko reče, da odpade na Slovenijo 15 odstot celotne obremenitve, kar znaša na osebo 1776 Din! Ako bi se izkazalo plačilo taks, trošarin in carin po pokrajinah, bi se mogoča dognalo, da znaša obremenitev Slovenije nad 2000 Din na prebivalca!! V ekspozeju pravi fin. minister, da znašajo samoupravne dokla-de povprečno 158 odstot. Na podlagi natančnih podatkov dokaže govornik neresničnost teb trditev. Poslanec istotako izpodbija tudi druge navedbe fin. ministra tako glede disparitete med notranjo kupno močjo in dinarj/ in zunanjo borzno vrednostjo.
Ravnotako jo glede ministrovega optimizma o dohodkih, ki niso natančni, ker vidimo, da dohodki padajo. Ljudstvo namreč ne moro več plačevati, ker jc popolnoma iz-mozgnno. Zato je ta optimizem fin. ministra neopravičen. Neprestano povečevanje davkov je dovedlo do naravnost katastrofalnega >ta-nja. Vsa ta povečevanja so nerazumljiva in to tem bolj, ker je dosedaj Slovenija plačevala pretirane davke, ker je Slovenija po izkazanih podatkih orl 1. 1919. sorazmerno
plačala največ davkov.
Poslanec dokazuje s številkami lo neenakopravnost in velikansko preobremenitev Slovenije. Odločno protestira proti takemu načinu izkoriščavanja in izmozgavanja.
Bridko resnico, ki jo je poslanec povedal podprto s točnimi |K»uaiki, so posebno radičevci sprejeli z dolgimi obrazi. Izvajanja poslanca Pušenjflka je cela zbornica poslušala z veliko pozornostjo. Fin minister se ni upal niti najmanj ugovarjati.
Namečki na proračun.
Po leh izvajanjih je poslanec prešel na vprašanje amendemenlov. Predvsem je ugo-lovil, da se v amendementih popolnoma zapostavlja Slovenija in prečanski kraji sploh. Poslanec zaključuje z besedami: »V časopisju in drugod se trdi, da stojimo na stališču poviševanja proračuna. Bodii povedano, da mi nismo predlagali povišanja proračuna, pač pa smo predložili celo vrsto kreditov, ki naj se zmanjšajo, ker bi s tem Slovenija lahko dobila vse, kar potrebuje, ako bi se nepotrebni krediti vsaj za polovico zmanjšali. S tem bi se pridobilo desetkrat več kredita, kakor jih pa mi zahtevamo za potrebe naših cest, naših železnic, bolnic, šol itd. Obenem pa bi ljudstvo ne bilo tako obremenjeno z davki. Amen-dementi, katere je vlada predložila, sami po sebi pomenijo obsodbo fin. politike in način budžetiranja sedanje vlade. Ekspoze fin. ministra, kakor tudi ves proračun, nikogar ne zadovoljuje. Radi tega se ne smemo čuditi, da je radikalni klub 5. marca na seji zastopal stališče, da tega proračuna ne more braniti. Zato ni odredil nobenega govornika, ki bi govoril v imenu -kluba. Razlogi, ki so radikalni klub dovedli do tega dalekosežnega sklepa, da kot klub vladne večine noče nositi odgovornosti m proračun, in ki so privedli do nezaupnice fin. ministru, tudi nam nalagajo, da glasujemo proti proračunu, da ta fiktivni in neuravnoteženi proračun odklanjamo.«
Poslanec Pušenjak je žel viharen aplavz. Nato so proračun v istem smislu kritizirala: demokrat Š e č e r o v, dr. Popovič, bivši fin. minister Voja Vel j ko vi 6, zemljo-radnik V u j i č in poslednji črnogorski fe-deralist dr. Sekula D r 1 j e v i č. Nato se je seja prekinila. Nadaljuje se jutri z istim dnevnim redom.
DOPOLNILA.
Za Slovenijo ni kreditov.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Fin. minister je danes predložil dopolnilo k proračunu rezervnih kreditov, in sicer: 1. za nezadostno določene izdatke 60 milijonov Din, z dosedanjimi krediti je v to svrho določenih 150 milijonov, 2. za kmetijske kredite 50 milijonov, za Obrtno banko 3 in pol milijona, za narodni invalidski fond 2 milijona, za generalne izdatke direkcije za kmetijske kredite 2 milijona, za zakon o zavarovanju letalcev 500 000 dinarjev, za zgradbo monopolske uprave nad 26 milijonov, za medicinsko fakulteto v Iiel-gradu 2 milijona 75 tisoč, za trgovske akademije 1 milijon, za poštno poslopje v Novem Sadu 1 milijon 800.000 dinarjev, 4. krediti, določenih uradniških draginjskih doklad.
Razen tega so mogoči virementi med partijami v posameznih ministrstvih, kar nasprotuje zakonu o državnem računovodstvu, ki določa viremane le med pozicijami ene in iste partije. Kakor je razvidno so določeni vsi krediti za Srbijo, za prečanske kraje ni kreditov.
Novi dogodki v borbi Pašič Oovanovič.
PAŠIČ' NADALJUJE ROJ. - REKONSTRUKCIJA VLADE. - SEJA RADIKALN. GLAVNEGA ODBORA. _ IZKLJUČITEV JOVANOVIČA.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Pašičevi radikali še vedno nadaljujejo kampanjo proti Jo-vanoviču, na drugi strani pa izjavljajo, da je spor rešen. Pašič namerava, kakor smo izvedeli iz njegove okolice, takoj po proračunu izvesti večjo rekonstrukcijo vlade. Pri tej rekonstrukciji bi Pašič vzel v kabinet dva ali tri ugledne pristaše Jovanoviča iz radikalnega kluba. Namera, ki jo hoče doseči Pašič je jasna. Če bi vzel dva ali tri Jovanovičeve pristaše, bi se' nezadovoljstvo v radikalnem klubu vsaj začasno pomirilo. Kot kandidati se imenujejo Stanič, Vujičič, Vukičevič. Rekonstrukcija naj bi omogočila Pašiču, da bi pozneje
nadaljeval borbo proti Jovanoviču. Glavni odbor radikalne stranke se bo sestal nekako sredi aprila. Na tej seji bi kateri od manj važnih Pašičevih prijateljev predlagal Jova-novičevo izključitev. Nato bi se Pašič udal in se na lahek način rešil Jovanoviča brez sodelovanja radikalnega kluba, kjer ima Jovanovič močno zaslombo, po izjavah nekaterih članov celo večino poslancev. Misli se, da Pašič te namere ne bo mogel izvršiti, ker podpirajo Jovanoviča močni faktorji v njegovi borbi. Na vsak način je mir, ki vlada, samo začasen. Za prihodnje dni je pričakovati novih dogodkov v tej zanimivi borbi.
Žalostna obletnica Radičeve kapitulacije.
RADIČEVCI PROSLAVLJAJO SVOJ PORAZ. - DEPUTACIJA RADIČEVCEV PRI KRALJU. - NEGATIVNA BILANCA RR VLADE. - TEŽAVE SO VEDNO HUJŠE.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Hrvatski narod proslavlja danes žalostno obletnico. Pred letom je ob priliki verifikacijske razprave Pavle Radič pred narodno skupščino podal dobro znano izjavo, s katero se je preje tako revolucionarna stranka odpovedala svojemu programu v vseh točkah. Javno priznala, da je svoje volilce varala, da je bila njena agitacija neiskrena in demagoška, samo da bi dobila glasove in zaupanje. Odrekla se je re-publikanizmu in federalizmu in sprejela kot nov program vidovdansko ustavo. Slovesno se je obvezala, da lx> delala na to, da se ustava v vseh njenih odredbah strogo izvede.
V zgodovini političnih strank je bil to edinstven slučaj, kajti nikdar se še ni zabeležila taka kapitulacija. Zgodili so se že slučaji. da so posamezniki zapustili borbo za načela radi osebnih koristi in radi osebnih koristi šli na nasprotno stran. Ni se pa še zgodilo. da bi politični voditelji na tak način vodili svojo stranko, ali pa celokupen narod.
To žalostno obletnico hrvatskega naroda pa Radi čevi poslanci v Belgradu proslavljajo radostno kot vesel dogodek. Že snoči so imeli velikansko svečano večerjo, po kateri so ostali vso noč v dobrem razpoloženju. Popoldne so posla li posebno deputacijo radičevcev h kralju. Na čelu je bil Kovačevič, v deputaciji pa Čela. Pavij, Vlajčič, Mitjevič. Kralju so izjavili svojo zahvalo nad tem, da je Radiča po-milostil in da je njegovo stranko sprejel v
vlado. Izjavili so mu svojo podporo tudi V bodoče. Prosili so ga, da ostane blagonoklo-njen njihovi stranki.
Povodom te obletnice se je v političnih krogih mnogo govorilo o bilanci delovanja RR vlade. Ta bilanca enoletnega sporazuma RR pomeni velik deficit, odkar sta se pomirila Pašič in Radič se v teku enega leta nič ni obrnilo na bolje. Nezakonitosti niso prenehale. Hrvatski in slovenski narod sta nezadovoljna s centralistično ureditvijo države, kakor sta bila nezadovoljna 27. marca lanskega leta. Kdo je temu kriv? Ali to, kar se je zgodilo med Pašičem in Radičem, ni sporazum ali pa Radič in Pašič ne znata vladati države. Najbrž je resnično oboje.
Oboje je razlog velike bede in nezadovoljstva vseh treh narodov, ki so vedno bolj nezadovoljni z državno upravo. Dejstvo je, da Radič in Pašič v teku enega leta nista mogla evolucionirati ideje sporazuma in izvesti ideje reda in poštenja v javni upravi. To kar sta storila Radič in Pašič, ni pravi sporazum. Zato pa tudi takšna kupčija ni mogla imeti dobrega rezultata.
Radičevci priznavajo, da v teku enega leta niso mogli izvesti svojega programa, izgovarjajo se, da so bile velike težave. Upajo, da bo prihodnje leto šlo boljše. Radikali na-glašajo, da so težave vsak dan večje in je težko, da bi jih bilo mogoče premagati.
Sestanek voditeljev opozicije.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Popoldne so se sestali voditelji opozicije. Razpravljali so o predlogu vlade glede interparlamentarne komisije za London, nato pa o amandementih. Z ozirom na amandeinente jeostala opozicija na stališču, o katerem smo poročali. Z ozirom ua to je poslala predsedniku skupščine sledeče pismo: Gospod predsednik! Danes so se v skupščini razdelili amandementi k proračunu iu finančnemu zakonu za 1. 1926-27, ki po višini in po važnosti predmeta, zaslužijo največjo pozornost in nazresnejšo razpravo. Protestiramo, da se ti amandementi predlagajo zadnje dni proračunske debate. Ne odstopimo od stališča, da se morajo v vsakem »lučaju predložiti fin. odboru, da ta odbor da skupščini svoje mišljenje. Čl. 37. poslovnika tega izrecno ne zahteva in tudi ne zabranjuje. Da bi se upravičeni očitki narodne skupščine, da je neinformirana in da na hitro roko na-meče ljudstvu nove izdatke in nova bremena, uds> ranili, smatramo .da je Vaša uoižnosi, da postopate po naših zahtevah. Davidovič, Korošec, Hrasnica, Jovanovič.
1'52 Din carine za kg galice.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Poslanec Hohnjec je interveniral pri fin. ministru, da dovoli carine prost uvoz modre galice. Obrnil se je na drž. podtajnika radičevca Neudorferja za posredovanje. Oba sta izjavila, da vlada ne bo dovolila carine prostega uvoza galice. Tako postopa seljačka vlada z interesi vinogradnikov. Vinogradniki bodo morali plačevati 1.52 dinarjev pri kg galice.
IZPREMEMBE V ARMADI. Belgrad, 27. marca. (Izv.) Generalštabni major Vladko V a u h n i k je imenovan za za- j stopnika načelnika generalnega štaba savske i divizije v Zagrebu, generalštabni podpolkov- j nik Lokar pa za zastopnika načelnika gene- ■ ralnega štaba v Ljubljani.
Najceneje se oblečete v trgovini
J. Tomšič. Sv. Petra c. 38,
Obleke (ševijot), lepe od 180 Din naprej, marinarske za fantke 90 Din. Velika izbira moških srajc in kravat
po znižanih cenah.,
PLASTIRAS JE POBEGNIL Z BIVŠIM GRŠKIM KRALJEM JURIJEM?
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Več verzij kroži o nenadnem izginutju generala Plastirasa. Baje je iz Rume odpotoval z avtomobilom do romunske meje do Žombolje. Tam je počakal na dvorski vlak, v katerem se je peljal v Bu-karešt bivši grški kralj Jurij, ki je bil pri nas na obisku. Dejstvo je, da je Plastiras odpotoval dan pred odhodom Jurija Dejstvo je, da je potoval v Rumo in da je tam izginila vsaka sled. Našim oblastem je zadeva skrajno neljuba.
ZA REDUKCIJO USLUŽBENCEV V SKUPŠČINI.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Popoldne se je vršila seja administrativnega odbora. Poslanca Kremžar in Hodžar sta zahtevala, da naj se izvrši revizija vseh uslužbencev v skupščini. Izjavila sta, da je potrebno, ker prihaja mnogo uslužbencev v skupščino samo po plačo. Predsednik je predlog sprejel v tem smislu, da bo skupščinski predsednik izvedel revizijo.
IZMENJAVA AVSTRIJSKEGA DENARJA V OBMEJNIH KRAJIH.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Poslanec Bro-dar je poslal finančnemu ministru vprašanje, v katerem je zahtevrl. da se izvrši zamenjava avstrijskega denarja na italijansko - slovenski meji v krajih, ki so po razmejitvi definitivno pripadli naši držav".
Bratianu demisfoniral.
Bukarešt, 27. marca. (Izv.) Danes popoldne je ministrski predsednik Bratianu v imenu vlade objavil razglas, da se prekine delo skupščine. Obenem je podal kralju demisijo svojega kabineta.
Šahovski turnir.
Semmering, 27. marca. (Izv.) Včeraj so se odigrale samo viseče partije. Rubinstein je premagal Yatesa. Partija Janovsky: Yates je ostala remis.
Semmering, 27. marca. (Izv.) Izid današnjega turnirja je bil sledeči: Spielmann je premagal Vaydo, Aljehin Retija, Treybal Tar-raseha, Griinfeld Davidsona, Yates Michelna, Janovski Rubinsteina. Remis so ostale sledeče igre: Vidmar: Roselli, Niemcovič: Tartako-wer in Kmoch: Gilg.
Stanje po 15. kolu je sedaj sledeče: Spielmann lU/2, Aljehin 11, Tartakower, Niemcovič 101/o, Vidmar 10, Tarrasch 8'A, Rubinstein, Griinfeld, Treybal 8, Reti, Janovsky 1%, Vayda, Yates 6l/2, Gilg 6, Davidson 5i/2, Michel 4H, Kmoch 4, Roselli 1.
A Mora Včerajšnje »Jutro« prinaša uvodnik, ki se začenja s tem-le stavkom: »Težke čase preživlja naše gospodarstvo posebno v naši ožji domovini.« Končuje pa s tem-le stavkom: »Zato je dolžnost vsakega dobrega Slovenca, da podpre akcijo za odrešitev Slovenstva od more klerikalizma.« — Torej težkega gospodarskega stanja Slovencev je kriv »klerikalizem«. Ne nesposobni centralizem, ne silni davki itd. — ampak »klerikalizem«. I seveda: tudi »Jutro« ni krivo, če mori svoje občinstvo s takimi bedarijami, krivo je občinstvo, ki jih čita.
A Naravno. »Jutro« se toži, da mnogi hrvatski in srbski politiki ne razumejo njegovega boja. — Kateri pameten politik pa more razumeti političen boj, ki je nespameten?
A Gorje. Za bližnjo prihodno dobo, pravi »Jutro«, je njegova historična naloga, trpeče Slovenstvo odrešiti klerikalstva. — Gorje Slovenstvu, ki ga hočejo odrešiti največji sovražniki Slovenstva!
Našu politiKa
RAZLIKA MED SDS IN SLS.
O tem razpravlja «Narodni Dnevnik« in piše: »Razlika je ta, da je program SLS star, idejno sijajno fundiran in normativen, dočim so bili vsi dosedanji programi tej protivnib strank sestavljeni le prigodno, od danes do jutri. Danes so računi v toliko jasni, da bi SDS v svoji veliki gorečnosti do beograjske gospode prodala Slovenijo, vse njene pravice in življenske nujnosti za p po tobaka, da ni bilo SLS. Ako bi šlo edinole po volji naše napredne gospode, kolikor je prešla v tabor mentiLtete belgrajske gospode, bilo bi ob njenem sodobne mmišljenjskem stanju, ki ga kaj dobro poznamo — z vso našo tradiicij >, z vso našo krvavo pridobljeno kulturo in z \ sen našim gospodarstvom — pri kraju. Kajti nesrečni pojem o kulturni enakosti vseh narodov naše clržave, kakršnega zastopa tudi velik del naše inteligence, nam jc napravil /eč škode y kulturnem in gmotnem oziru v tej kratki dobi ujedinjenja, kot malone vsa svetovna vojna. Ako bi ta pojem zadobil absolutno premoč, bo pomenilo to stanje najhujše pod-jarmljenje in črno sužcustvo. Zato gre stranki SLS in njenim predstavnikom, to pa ne glede na vse n ene napake — največja zasluga, ker je ob najkritičnejšem času, ko je večji del naše inteligence zapustil domovino, svoj na- ! rod in njegove tradicije ter se nnlakomnil ilata i in rasli, tako krepko xe"M Tla to gibanje in | zaklicala i vso silo svoj — ne!
Kar se tiče velikih in zares pomembnih mož na političnem polju, pravi >Nar. Dnev.«, da jih v takozvanih naprednih vrstah zamai iščemo. Nasprotno pa je dala ravno naša Slovenska ljudska stranka močne politike, kot na primer dr. Kreka, ki je zastopal Slo. venijo ob času, ko je prešla ta v svoje lastno ! državljanstvo in dr. Korošca, ki varuje in ščiti ! ta njen diadem pred ljudmi, lei ga ji hočejo I strgati z glave in jo postaviti za deklo. Ti dve ' potezi v zgodovini našega naroda sta tako veliki in odlični, da dajeta vsebino vsemu našemu sedobju.«
To je bistvena razlika med SLS in SDS po nepristranski sodbi >Nar. Dnevnika«. Avtor članka, ki ima naslov »Quo vadiš — naša inteligenca?« je podpisan s šifro O. A. M.
TedeusM prevleči
Dne 23. t. m. se je vrnil s svojega političnega potovanja po zapadni Evropi zunanji minister dr. Ninčič. Takoj po njegovem prihodu v Belgrad ga je sprejel kralj v avdienci. Naslednji dan je podal dr. Ninčič kratko poročilo na sestanku govornikov parlamentarne opozicije, ki njegovih izjav niso smatrali za zanesljive. Dne 25. t. m. je zunanji minister poročal v nar. skupščini, kjer je bil na dnevnem redu proračun zunanjega ministrstva. Dr. Ninčič je v zelo splošnih besedah hvalil locarnske pogodbe, Društvo narodov in malo Antanto; nič izrazitejše ni opisal naših tako važnih odnošajev z Italijo; le toliko je bilo razvidno iz njegovih besed, da zaenkrat na svojem zadnjem potovanju ni Se sklepal pogodb, ampak se samo dogovarjal Rekel je, da smo prijatelji z Bolgarijo, Grčijo, Turčijo, Albanijo, Francijo, Anglijo in Nemčijo; Rusije ni omenil. Z Vatikanom smo v pogajanjih za konkor-dait: večina vprašanj je razčiščenih ili smo na najboljši poti, da skoraj sklenemo končni sporazum. Svoj govor je minister zaključil z besedami: »Bilanca naše zunanje politike je bilanca dela gospodarja, ki svoje bodočnosti ne gradi na nesreči drugih, marveč pripravlja sebi lepše dni, trudeč se, da bo njegovo delo tudi drugim v korist in blagostanje.«
Prvi je za ministrom Ninčičem dobil besedo zastopnik Jugosl. kluba posl. dr. Hohnjec, ki je ob odobravanju vse zbornice bičal našo tajno diplomacijo, se zavzel za naše neodrešene brate Pod Italijo, Avstrijo in Madjarsko in izjavil, da v slučaju združitve Avstrije z Nemčijo ne sme priti v nemško državo nobeii Slovenec; zavzel se je za razorožitev in za znižanje vojne službe na šest mesecev. — Naslednji dan je v razpravi popravljal Ninčičev ekspoze predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič, ki je zlasti naglasil naše prijateljstvo do Rusije, ki je toliko, da ne pojdemo nikdar v nobeno zvezo, ki bi bila naperjena proti Rusiji. Dalje je Živkovič povdaril, da v naši državi ni nobenih protidržavnih elementov več, ne med Srbi, ne med Hrvati in ne med Slovenci. To naj bi bil poziv SLS, da vstopi v vlado. — Proračun zunanjega ministrstva je vladna večina odobrila.
V	razpravi o proračunu ministrstva za socialno politiko, ld ga je skupščina odobrila, je imel obširen govor dr. Gosar. Razkril je vso reakcionar-nost naše socialne politike in opozoril, da bomo imeli socialno revolucijo, ako ne bomo hoteli pospeševati naravne socialne evolucije. — Obsežna raaprava se je vodila o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Minister Pavle Radič je podal obširen ekspoze, iz katerega posnemamo, da' je agrarna reforma razdelila vsega 1,346.224 ha zemlje in naselila na njej približno pol milijona družin s poldrugim milijonom članov. Za ministrom so se oglasili mnogi govorniki, ki so na podlagi konkretnih dejstev dokazali, kako se je polastila agrarne reforme najgrša korupcija. Poslanec Jugoslovanskega kluba Josip Klekl je osvetlil zlasti razmere v Prekmurju, kjer se izvaja agrarna reforma na korist Židov in kapitalistov, ki so pristaši Radičeve stranke. Večina je proračun odobrila, kakor je na to odobrila tudi proračun ministrstva za izenačenje zakonov, ki je doslej izdelalo le reakcionarni tiskovni zakon in dejansko ni drugega nego sinekura za par ljudi.
Parlamentarni odbor za trgovinsko pogodbo 7, Avstrijo je imel sejo 22. t. m. Poslanca Pucelj in dr. Žerjav nista bila navzoča. Zastopnika Jugoslovanskega kluba Žebot in Srnec sta v razpravi obširno govorila o nedostatkih sklenjene pogodbe in opozorila na njene velike pomanjkljivosti; prijavila sta svoje posebno mnenje. Odgovarjala sla trgovinski minister dr. Krajač in načelnik Todorovič; obljubila sta, da se bodo upravičene zahteve, ki sta jih poslanca navedla, kolikor mogoče vpoštevale.
Poslanci Jugoslovanskega kluba so vložili razne interpelacije: Dr. Korošec in Fr. Žebot proti ukinitvi ljubljanskega ekonomata drž. železnic, dr. Gosar v zadevi ljubljanske Delavske zbornice, dr. Gosar in Kremžar zaradi tajne okrožnice glede delavskih zaupnikov. — Vojni minister je na posredovanje Jugoslov. kluba naznanil, da se bo pri pozivu vojnih obvezancev odredilo več krajev, da bodo imeli obvezanci bliže, da bodo pozvani po možnosti po praznikih in da jim ne bo treba jemati s seboj konj in voz. — Ministrski svet je sprejel amendemente, ki med drugim dovoljujejo slovenskim bolnicam, da se vzdržujejo iz svojih lastnih dohodkov in da dobivajo podporo iz desetmilijon-slcega fonda samo v toliko, v kolikor njihovi dohodki ne bi zadostovali za kritje stroškov. Dalje je bil sprejet dodatek za geodetski tečaj na tehnični srednji šoli v Ljubljani. — Fin. ministrstvo jo nakazalo še drugo polovico podpore za posojilnice, ki so bile članice graškrga Verbanda v znesku 500.000 Din; denar izplačata Zadružni zvezi v Ljubljani in Celju.
Županska zveza je imela minoli teden svoj 25. ledni občni zbor. Njen pomen za demokratični ustroj našega upravno-političnega življenja je danes večji nego je bil kdaj poprej.
V	Chiettiju se je 24. t. m. završil proces proti morilcem poslanca Matteottija; glavni krivci Du-mini, Volpi in Poveromo so bil obsojeni vsak na nepolnih (J let ječe; od tega se jim 4 leta po amnestij odpuste; ostalo so doinalega odslužili v preiskovalnem zaporu. Izgubili pa so za vse življenje pravico do vseh javnih časti.
Ko mali god so praznovali, kolača vsakemu so dali, in »Buddha« čaja nam na'ill, z malinovcem ga poslndili.
Pristna švicarska vezenina
se dobi v izdelovalnici najrazličnejše^
perila
~ Ltoblja
Cankarjevo nabrežje L Noviteta v vezenini in ocrilu.
Dnevne novice
t P. Otokar Aleš.
Dolgoletni učitelj in vodja ljudske šole v Novem mestu, p. Otokar Aleš je umrl v petek pop. ob petih pri usmiljenih bratih v Kandiji. Rojen je bil 24. jun. 1854 na Rašici pri Šmarni gori iz znane Ale.šove rodbine, ki je dala cerkvi tri duhovnike: Luko Aleša, pokojnega župnika v Preski, Antona Aleša, bivšega dekana semiškega in našega p. Otokarja, kateremu sta bila onadva strica. G. dekan Aleš je bil najprej duhovnik tržaške škofije, in sicer kaplan pri sv. Antonu v Trstu, pozneje je vstopil v vitežki križarski red in dolgo vrsto let pastiroval semiško župnijo. Leta je vzel našega »Jančka« k sebi v Trst in tam se je šolal ter se naivadil tudi italijanskega jezika. Pozneje je prišel na ljubljansko gimnazijo in 1. 1872. vstopil v frančišknski red. L. 1876. je bil posvečen v mašnika in bil nastavljen v Novem mestu za učitelja na tamkajšnji deški ljudski šoli. Postal je tudi vodja šole in po 30 letnem službovanju je stopil v pokoj. Vzgojil je tedaj eno celo novomeško generacijo in večkrat s ponosom kazal na svoje učence, ki danes zavzemajo visoke službe.
P. Otokar je imel malo jezikovno napako, rad je namreč ponavljal besede, nekoliko jecljal, ali v šoli in na prižnici je govoril gladko in razločno. V šoli je bil jako strog, toda pravičen in silno je ljubil svoje »fante«. Ko je bil vpokojen, je vedno hodil okrog šolskega poslopja in dolgo je trajalo, da se je vživel v nov položaj. — Bil je tudi izboren pevec, basist, več let je poučeval rokodelske pomočnike v petju in vodil njihove koncerte.
Ze vpokojen je bil premeščen na Brezje in čez štiri leta zopet nazaj v Novo mesto, kjer je bil pri g. župniku Rometu »socius dolo-rum«. Oba sta namreč opešala na očeh, drug drugega tolažila in bodrila in se kosala v številu opravljenih rožnih vencev, ker brevirja nista mogla več opravljati.
Dne 28. januarja ga je zadela kap; pri polni zavesti je prejel svete zakramente in cela samostanska družina je bila do solz ginje-na, ko je prosil vse odpuščanja in tudi on vsem vse iz srca odpustil in se popolnoma izročil božji volji.
Odpeljali so ga kmalu na to v bolnišnico; stanje se mu je nekoliko izboljšalo, toda kap je prišla v drugič in ni bilo več upanja. Pogreb bo jutri, v pondeljek ob 10. dopoldne. R. i. p.!
• • •
•k Ilustrirani Slovenee. Na peti strani današnjega »Ilustriranega Slovenca« sta pomotoma zamenjana naslova pod prvo in zadnjo 6liko, kar naj blagovolijo bravci popraviti.
ifc- Smrtna kosa. V Zagrebu jc 27. marca zjutraj umrl v 53. letu svoje dobe Vilim I v a -nek profesor na nadškofijski veliki gimnaziji v Zagrebu. Bavil se je z naravoslovnimi študijami in je spisal tudi več razprav o krapin-skem pračloveku. Pred vojsko je bil urednik katoliškega dnevnika »Hrvatstvo«. Pokopali ga bodo v ponedeljek. Med duhovniki je bil zelo cenjen in spoštovan.
•k Javno sporočilo. Vsem, ki so obiskali Sil kupili čevlje 26. in 27. marca v naši detajlni predaji, sporočamo, da so kuponi št. 116. 123, 124, 131, 222, 224, 335, 410, 421, 441, 511, 526 in 549 nagrajeni z nagrado po 40 dinarjev. Nagrado po Din 100 pa dobe naslednje osebe, ki so prinesle anonso iz časopisa in so kupile čevlje: Kosanič Marija, Poljanska cesta 74, Štrukelj Marija, Št. Vid 62, Miklavčič Viška ulica 8. Nagrade se izplačujejo proti predlo-
Avto-voime v Italijo prevzema | odslej PAVEL ŠTELE, avto-taksi, |
LJUBLJANA. Poljanska cesfa 3., telefon 942.
žitvi kopije blokov v detajlni prodaji takoj. Razdeliti je še 17 nagrad po 100 Di nin 187 po 40 Din na bloke, ki so že po separatni kombinaciji opredeljeni in ki so v kombinaciji do vštevši 3. aprila 1926. — Detajlna prodaja tvrdke K. Pollak, d. d., Dunajska cesta.
■jlr Iz uradnega lista. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 27. marca 1926. objavlja: Pojasnilo glede uslužbenskih listov v resortu finančnega ministrstva; Iz-premembo v uredbi o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo; Razpis o ocarinjanju solitra ob uvozu.
k Učiteljice, bivše gojenke Lichtenthur-novega zavoda imajo svoj domenjeni sestanek v imenovanem zavodu v sredo 81. t. m. popoldne ob 3. Vabljene vse.
k Konzulat ČSR v Ljubljani poziva vse one češkoslovaške državljane, rojene letnikov 1904, 1905 in 1906 in starejše, ki se dosedaj k naboru še niso prijavili, odnosno ki svoji naborni obveznosti iz kateregakoli vzroka niso zadostili, da se pismeno ali ustno čimprej javijo pri čsl. konzulatu v Ljubljani. Nabori se bodo vršili meseca aprila, o čemer bodo ob-vezanci potom tiska in posebnih pozivnie. pravočasno obveščeni.
*k Tombola v korist invalidom. Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Celju priredi dne 6. junija t. 1. svojo običajno veliko tombolo v prid podpornega fonda podružnice, iz katerega črpajo v nujnih slučajih najpotrebnejši člani podpore. Vsa druga društva v Celju in okolici se naprošajo, da upoštevajo v začetku meseca junija to javno človekoljubno prireditev celjske invalidske organizacije. Podružnica je na vsa večja zunanja podjetja že razposlala prošnje za prostovoljne prispevke in apelira ponovno na vse p. n. zavode itd., ki so jim bile prošnje dostavljene, da pripomorejo do čim večjega finančnega uspeha prireditve. Za Veliko noč razdeli podružnica večji znesek med najrevnejše svoje člane invalide, vdove in sirote. Potrebuje pa novih dohodkov, ako hoče tudi v bodoče vsaj nekoliko omiliti bedo stradajočih in onemoglih svojih sotrpinov. — Odbor.
k Žrtev dela. Dne 23. marca L 1. je bilo zaposlenih pri rudniškem kamnolomu v Zagorju več delavcev. Delavec Franc Kopitar iz Škofje vasi, okraj Celje, je premikal z železnim drogom večjo, že nalomljeno skalo. Hotel jo je zvaliti navzdol, pa je pri tem sam zgubil ravnotežje in padel kakih 40 m globoko. Pri padcu preko skalovja je zadobil smrt-nonevarne poškodbe na telesu in si razbil lobanjo. Nahaja se v brezupnem stanju v rudniški bolnici v Toplicah.
k Smrtna nesreča. Dne 17. t. 1. popoldne je peljal posestnik Franc Lipovšek iz Podli-povce, obč. Kolovrat, približno 300 kg sena, naloženega na lahkem vožičku. S seboj je imel za pomoč pri nakladanju 63 let starega pre-užitkarja Martina Brvarja iz Podlipovca št. 5. Prispevši z vozom blizu Krač, se je voziček iz neznanega vzroka prevrnil in pokopal Brvarja pod seboj, in sicer tako nesrečno, da je obležal slednji na robu poti in bil od voza pritisnien čez želodec. Lipovšek je sicer rešil Brvarja takoj izpod voza in poklical zdravnika, vendar je podlegel Br var dne 22. t. m. po hudih mukah notranjim poškodbam.
k Smrt pod vlakom. Snoči okrog pol 10 je skočila pod vlak na progi med Novim mestom in Kandijo Ela Mramor iz Novega mesta. Vlak ji je odtrgal glavo.
k Znižanje plač. Ravnateljstvo tovarne v Našicah, v kateir je zaposlenih nad '2000 oseb, je znižalo vsem uslužbencem, uradnikom in delavcem plače za 15 odstot. Nameščenci so zelo razburjeni.
k Dva nevarna tička je ujela 25. t. m. po noči finančna straža na Kalcih, občine Gorenji
Logatec. Imela sta vse polno razne moške in ženske obleke, 5 žepnih ur, lovske puške in okrvavljene dolge nože. Doma sta iz okolice Cerknice. Šla sta čez mejo na .italijansko kakor vse kaže, ropat. Od tam sta morala bežati pred italijansko stražo, a nista imela sreče, ker ju je tu zajela jugoslovanska straža. Bili so pravzaprav trije tički a eden je ušel proti drugemu je pa morala straža rabiti orožje in ga je ranila v nogo. Kakor pripovedujejo, sta ta dva iz neke tihotapstvu popolnoma udane družine, pred kratkim so namreč prijeli pri tihotapstvu tudi njuno sestro. Morata biti pa ne samo imetju, ampak tudi življenju bližnjega nevarna, kar kažejo okrvavljeni noži. Kaj več o tem bo razkrila preiskava.
k Nesreča pri požaru. Pri nekem požaru v Št. Vidu ob Glini je zgorelo s hišo vred 5 oseb iz iste družine.
k Zlatnik v »Zlatorog« terpentinovem-milu so dalje našle sledeče osebe: Katarina Krabiea. Ljubljana, Sp. Šiška, Gubčeva ul. 11, Ana Štajner, Domžale 90 Amalija Ja.pelj, Ljubljana, Tržaška cesta (kupila v trgovini Marija Jemec), Marija Pere, Maribor, Gosposka ulica, Marija Volonta, Rakek, Pepica Hobot, Zagreb Ilica 133, Milko Mihelič, su-' pruga prof., Sisak.
k Rogaška Slat!na, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
k Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, slabo prebavo, belino na jeziku, bledico odpravi naravna »Franz-Josef« grenčica. Zdrav-niki-špec;alisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno domače zdravilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.	5231
k Proti arteriosklerosi zapisujejo zdravniki Radensko vodo, ker vsebuje jod in kre-menovo kislino. Vodo razpliniti in požirkoma piti!	8489
k Toaletno in desinfokcijsko sredstvo SANOFORM i'deluje tvrdka Chemotechna, Mes'ni trg 10, na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne. Tam dobite tudi TARMOL priznano dobro sredstvo zoper mole in slične izdelke.
k Srebrno cigaretno dozo so kot nagrado prejeli v času od 22. do 27. t. m. sledeči gospodje Streicher Luka, sodar pri tvrdki Ze-linka v Šiški, in Josip Kramar, posestnik, Selo 48. — Žepno uro pa: g. Gogala Stanislav, posestnik, Bled 33. Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Cie. v Ljubljani.
k čevljarji se opozarjajo na razpis nabave čevljev za policijske agente objavljen v uradnem listu št. 28 z dne 27. marca 1926.
kc Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist '-Jugoslovanske Matice«.
k Čajanka.« Ali ste že poskusili čajne mešanice »Čajanka« in Globus-vanilijev sladkor? Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk!	8548
k Dostojevskij, Idijot, roman v štirih delih je izšel. Naroča se pri Zvezni knjigarni v Ljubljani.	2059
Priporočamo

moriio
Samo do 31. marca
plačana naročnina za prvo četrtletje 1926 zasigura naročnikom dnevnega »Slovenca* pravico do udeležbe pri žrebanju za prve letošnje DENARNE NAGRADE. Kdor bi poravnal zapadlo naročnino po 31. marcu, ne dobi za žreb določene številke. — Ravno tako se ne morejo udeležiti žrebanja za prvo četrtletje oni p. n. naročniki, ki so se naročili na »Slovenca« šele v februarju ali marcu. Za žrebanje določene številke prejmejo ljubljanski in mariborski naročniki v naših upravah v Ljubljani in Mariboru v dneh od tO. do 15. aprila, oni naročniki pa, ki prejemajo »Slovenca« po poiti, dobe potrebno številko v navedenem času vsak v svojem časopisu.
Cjufoljana
O »Dekle z biseri«, rimsko igro s petjem v 5. dejanjih, dramatizirano po zgodovinskem romanu istega naslova, ki se godi v času preganjanja kristjanov, ponovi danes ob pol 4 popoldne Ljudski oder zadnjič v tej sezoni. Ker obeta biti dvorana tudi danes razprodana, se p. n. občinstvu svetuje, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji. Predstave, ki se je že dvakrat uprizorila pri razprodani hiši, naj nihče ne zamudi pogledali. Predprodaja vstopnic danes dopoldne od 10 do 12 in popoldne od 2 dalje do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom L nadstropje).
0 »Ljubljana« v pondeljek 29. t. m. in veliki teden sploh ne bo imela vaje. Prva vaja po veliki noči se napove v listu.
O Rokodelski dom. Jutri bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, prof. dr. Valentin Rožič o pomenu Jadranskega morja. Predavanje bodo pojasnjevale mnogoštevilne barvane skioptične slike. Vstop k predavanju je prost. Pričetek ob 8 zvečer.
O Na II. arhitektonski razstavi predava v nedeljo, dne 28. marca ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu g. arh. Kregar o moderni stavbni umetnosti. Vodstvo po razstavi ima g. arh. Spinčič.
O Umrla je včeraj na Sv. Petra cesti po daljši bolezni g. Lota Papež. Pogreb pokoj-nice se vrši v pondeljek ob 3 popoldne. Naj v miru počiva!
O Prihod rekrutov. Snoči so se pripeljali v Ljubljano rekruti iz južnih krajev. Na kolodvoru jih je sprejela godba dravske divizije.
O Najtežja vola v Sloveniji je kupil tukajšnji mesar g. Marčan od pivovarne - Union', Tehtala sta oba fehruarja meseca 2012 kg. Vola bosta živa na vpogled dne 30. t. m. na Rimski cesti pri Marčanu.
O Aretacija nevarne tatinske družbe. Pred kratkim je zvedela ljubljanska policija, da se shajajo v neki stari šupi v Komenskega ulici razni sumljivi ljudje. Okoli četrte ure zjutraj je obkolil močan policijski kordon to zagonetno šupo in detektivi so vdrli v noira-njost. Takoj so se uverili, da delo ni bilo zastonj in da so napravili prav dobro potezo. Ko so namreč razsvetlili prostor z električnimi svetilkami, se jim je nudil jako drastičen priz-or. V šupi je bilo polno sena in slame in iz teli kupov so molele na prosto noge in roke raznih prenoeevalcev. Po šupi je odmevalo glasno hropenje in smrčanje, v nos pa je udaril agentom močan vonj po raznih vinih, žganjih, likerjih iu pa po suhem mesu in klobasah. Takoj so bili uverjeni, da imajo tu
Cenjenim odjemalcem
IvrdSce Drago §clrw€iS3,
se sporoča, da se bo od ponedeljka dne 29. t. m. do sobote dne 3. aprila nudila izredna ugodnost pri nakupu oblačil in perila. Od že itak nizkih cen bo tvrdka, da ustreže in da dokaže odjemalcem svojo blagohotnost, popustila pri perilu 15 %> pri izgotovljenih oblačilih pa 20% popusta.
Izkoristite zopet to ugodno priliko I
Mark Twain:
Ko me ie prišel intervjuvat...
Mlad, krepak in vseh olik poln človek je sedel, ko sem mu ponudil prostor, in dejal, da je v zvezi z »Vsakdanjo nevihto« in je še pripomnil:
»Saj vam ni neljubo, če vas intervjuvam?«
>Če me...?«
»... če vas i n t e r v j u v a in.«
>A tako! O seveda — kajpa. Hm. O — (seveda.«
Tisto jutro mi ni bilo nič kaj prav. Zdelo se je, da je moj duh res .nekoliko utrujen. Pa sem stopil k omari za knjige. Šest do sedem minut sem iskal, vendar sem moral le vprašati mladega človeka:
»Kako se pa piše?«
»Piše? Kaj pa?«
»Intervjuvat.«
»O ti moj Bog! Zakaj pa hočete to napisati ?«
»Saj nočem napisati; le pogledal bi rad, kaj pomeni.«
»To je pa že čudno, prav zares. Saj vam lahko povem, kaj pomeni, če vi, če ...«
»O dobro, dobro! Je že prav; prav hvaležen vam boni.«
»In: i-n, ter: t-e-r, inter.. .<
» A z i pišete vi to?«
»Seveda!«
»Zatorej sem tako dolpo iskal.«
»Hm, gospod, s čem bi pa vi pisali to?«
» O — jaz — jaz, res ne vem. Listal sem po leksikonu in sem iskal zadaj, sem menil, da bo kjer med slikami. Pa je zelo stara izdaja.«
»No, predragi gospod, slike pa ne bi tudi v najnovejši izd... Oprostite, velecenjeni, saj mi ne zamerite, vendar niste tako — tako —■ inteligentni, kot sem mislil. Brez zamere — brez zamere.«
»O, prosim, prosim! To so mi že večkrat dejali in celo taki, ki se jim ni bilo treba hliniti in so erkli, da sem precej čuden Ln to plat. Da, da; prav vzhičeno govorijo o tem.«
»No, razumem. Vendar, kar je glede in-tervjuva... Znano vam je, da je že tako v navadi, da intervjuvajo vsakega človeka, ki je v javnosti.«
»Tako? Nisem vedel. To mora biti res zanimivo. S čem pa vi to naredite?«
»(Hm-a-hm, hm — to ne kaže nič dobrega.) Časih bi moral človek narediti to stvar s palico. Navadno pa je tako, da oni, ki inter-vjuva, izprašuje; tisti, ki je intervjuvan. pa odgovarja. Tako je zdaj v modi. Ali dovolite, prosim, da vas vprašam o najvažnejših po-datkih, ki bodo pojasnili vaše javno in zasebno življenje?«
»O, to me veseli! Seveda — to je že res, precej pozabljiv sem. a upam, da vam je to vseeno. Prav zmešan je ta moj spomin, čudovito zmešan. Časih kar dirja; pa pride doba, ko potrebuje štirinajst dni, da prehodi eno samo točko. Prav zelo me skrbi.«
^Nič .ne de; samo, da storite, kolikor morete.«
»Bom. Se bom zelo potrudil.«
»Hvala. Ste pripravljeni zdaj?«
»Sem.«
Vpratv^"' Koliko ste stari?
Odgovor, uevetnajst, v juniju.
Vprašanje: Je li mogoče? Mislil sem, da ste pet- do šestintrideset let stari. Kje ste rojeni ?
Odgovor: V Missouriju.
Vprašanje: Kdaj ste začeli pisateljevati?
Odgovor: 1836.
Vprašanje: Kako vendar, če ste pa šele devetnajst let stari?
Odgovor: Ne vem. Kar čudno je, kaj ne?
Vprašanje: Zares čudno. Kateri človek se vam zdi najlx>lj poseben, kar jih poznate?
Odgovor: Aaron Burr.*
Vprašanje: Saj ga vendar niste mogli poznati, če ste šele devetnajst let stari...
Odgovor: Če pa vi bolje veste, zakaj me pa izprašuje te?
Vprašanje: Sem si le mislil, nič drugega. Kako ste spoznali Burra?
Odgovor: Eh, nekoč sem bil slučajno pri njegovem pogrebu in mi je rekel, da naj nikar tako ne razsajam i.n ...
Vprašanje: Bog pomagaj! Če ste bili pri njegovem pogrebu, je bii on vendar mrtev!
* Aaron Burr je bil podpredsednik ameriške Unije in je leta 1804 v dvoboju ustrelil zaslužnega državnika liamiltona.
In če je bil mretv, mu je bilo vendar vseeno, če vi razsajate ali ne?
Odgovor: Ne vem. Je bil zmeraj precej čudaški.
Vprašanje: Bodi že kakor hoče, vendar %ne razumem. Dejali ste, da je govori! z varni in da je bil mrtev.
Odgovor: Saj nisem rekel, da je bil mrtev.
Vprašanje: Pa vendar — kaj ni bil mrtev?
Odgovor: Hm, nekateri so rekli, da je, drugi, da ni.
Vprašanje: In kaj ste rekli vi?
Odgovor: Ah, to me ni zanimalo! Saj nI bil moj pogreb!
Vprašanje: Ali ste... hm, pa le nisva še na jasnem. Še nekaj vas moram vprašati. Katerega dne ste rojeni?
Odgovor: V pondeljek, 81. oktobra 1693.
leta.
Vprašanje: Kaj! Ni mogoče! Potem bi bili stari stoosemdeset let! Kako mi boste to razložili?
Odgovor: Prav nič ne bom razlagal.
Vprašanje: A prej ste vendar rekli, da ste devetnajst let stari; zdaj pa — stoinosem-deset! To je vendar grozno narobe.
Odgovor: Aha! Ste zapazili? (Mu stisne roko.) Tudi meni se je zdelo večkrat narobe, a kaj. jaz sam ue veni, kar nisem se mogel odločiti. Kako ste vendar brihtni!
Vprašanje: Hvala za poklon. Ali sle imel) aH imate kaj bratov in sester?
Velika noč
je lu, in dn bodo potice dobre, pecite jih v posodi, kupljeni pri tvrdki
STANKO FLORJANCIC
L)ubl|ana. Sv Petra cesta St. 35
opraviti s spretno vlomilsko tolpa, ki pa takrat ni bila nevarna, ker je bila cela družba totalno pijana. Agenti so izvlekli capine za bose noge iz sena in slame in so ugotovili, da so spravili na varno prav nevarne tičke. Aretirani so bili znani postopači in lenuhi. Anton Ribič, brata Franc in Jože Centa, Ludvik Čotar, Lojze Lesjak, Vencel Klemenčič in Ivan Merkun. Presenečeni so nekaj časa tajili, končno pa so priznali, da so vlomili pri Men-ringerju na Sv. Petra cesti, kjer so odnesli za več tisoč dinarjev različnih jestv.in in pa še 2000 Din v gotovini. V slami je našla policija še celo zalogo pri Mencingerju ukradenega blaga kakor klobase, prekajeno meso, salame, sardele in sardine in pa več razbitih steklenic od vina in žganja. — Ko so jih prepeljali na policijo, so vse priznali in so rekli samo: »Zakaj bi drugi jedli, mi pa ne!« Izročili so jih sodišču, ki je uvedlo obsežno preiskavo, ki bo gotovo razkrila še mnogo grehov, ki jih imajo na vesti ti delomržnež:.
© Tržne cene v Ljubljani. Kilogram govejega inesa Din 16—19, jezika, jeter, ledic, možganov 18—19, vampov 9—10, pljuč 0—8, loja 7.50—12, telečjega mesa 17—20, jeter 25—30, pljuč 20, prašičjega mesa 20—27.50, pljuč 10, jeier 15—20, ledic 25—27.50, glave 7.50—10, parkljev 5—7.50, slanine 19—20, mast 25—27 50, Sunke 35, preka.jene-ga mesa 29—32, prekajenih parkljev 10—12, pre-kajene glave 12.50, jezika 35, kostrunovega mesa 14—15, kozlička 25, konjskega mesa 6—8, krakovske klobase 40, debrecinske 40, hrenovke 35, sa-falad 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih SO—40, pol prekajenih kranjskih 32—85, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28—30, kokoš 25 —40, petelin 30—40, domač zajec 10—20, lig karpa 26—32.50, ščuke 25—30, klina 13.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8—12.50, liter mleto. 2.50-3, kg surovega masla 40—45, čajnega masla 50—55, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9—10, par jajc 1.85—2.25, liter starega vina 18—20, novega vina 14—15, 1 čaša piva 3.25. 1 vrček piva 4.50— 4.75, 1 steklenica piva 5.25—5.75, kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, kg luksusnih jabolk 12, jabolk 5—10. ena oranža 1—4, limona —.75—1, kg rožičev 10, fig 10—16, dateljnov 25, orehov 12, lu-ščenih 30—32, suhah češpelj 10—12, suhih hrušk 10, kg kave 40—76, pražene 56—100, kg kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, ka-vine primesi 20, riža 10—12, liter namiznega olja 20, jedilnega 18, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50, kg soli morske 4.50, kamene 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike 20—56, liter petroleja 7, kg testenin 9—12, pralnega luga 3.75, kg čaja 75, kg moke št. »0« 5.75, št. »1« 5.25, št 3 4.50, št. >5« 3.85, št. »O.- 3, kaše 6—7, ješprenja R—8, ješprenjčka 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 4—4.50, pšenič-nega zdroba 6.50, ajdove molče 8—9, ržene moke 5, 'stot pšenice 330—340, rži 260-290. ječmena 240 —260, ovsa 230—260. prosa 275 —300. nove sušene koruze 200—210, ajde 280—300, fižola ribničana 350, prepeličarja 350, graha 400—500, leče 600, stol premoga 44, kubični meter drv 160, mehkih drv 75, stot sladkega sena 75—80, polsladkega sena 60, kislega 50, «lame 50, kg glavnate solate 96, ajserice tržaške 15—17, berivke 40—45, motovil-ea 25, radiča 15—17.50, poznega zelja 6—7.50, rdečega zelja 6—7.50. kislega zelja 2.50—3, ohrovta R—7.50, karfijol 8—10, kolerab podzemnic 1—1.50, špinače 14—16, graha v stročju tržaškega 12—14, čebule 3—3.50, česna 15, krompirja 1.25—1.50, repe 1—1.50, kisle repe 2—2.50, korenja 1—1.50, peteršilja 10—12, zelenjave za juho 10—12. — Mestni tržni urad v Ljubljani, dne 27 marca 1926.
fe vsakomur znano, da se najcen, in najbolj, kupijo
spomladanske obleke, površniki
predvsem pa	OBLEKE ZA OTROKE
SAMO v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti 2. Za veliko noč poleg razpis, nagrad še poseb. cene.
Konfekcijska tovarna
F. Derenda & Comp., Ljubljana.
Kamnik
Ljudski koncert združenih pevskih zborov
je lepo uspel. Pokazal je, da hnnijo posamezni pevski zbori v kamniškem pevskem okrožju mnogo sposobnih moči, katere je treba le izoblikovati in šolati, da postane celoten zbor okrožja močna pevska edinica, ki bo zavzemala v kamniškem okraju prvo mesto. Posamezni pevski zbori so storili svojo dolžnost. Pokazali so dobro voljo, da hočejo napredovati in sc izpopolnjevati do vedno večje popolnosti. Dali so pobudo drugim zborom, ki nočejo nastopiti javno, ker jim nanjka poguma in močne volje za resno delo in napredek. Vsem tem pevskim zborom bodi kamniški koncert glasen poziv za skupni nastop in koncentracijv vseh naših zborov. Dasi so se potrudili vsi zbori, da podajo kar najbolje posamezne pevske točke, moramo vendar priznati, da sta pela z največjo preciznostjo in fineso mekinjski zbor (»Oj Doberbod«) in oktet (»Krivček«). Oba sta nastopila pod spretnim vodstvom g. Iv. Primožiča. Želimo mnogo takih nastopov, kakor tudi da bi se posrečilo okrožnemu odboru pod izvrstnim vodstvom g Antona Stergarja pridobiti še ostale pevske zbore, cerkvene kakor tudi prosvetne k agilnemu sodelovanju.
Kamniška podružnica Jugoslovanske Matice je imela dne 18. marca svoj redni občni zbor v dvorani Narodne Čitalnice. Udeležba Je bila večja nego pri občnih zborih prejšnjih let, vendar je bila žalibog še vedno premajhna. Žalostno je, da se Kamničani, ki so bili včasih na glasu kot narodno zavedni, zanimajo tako malo za to društvo, katero tvori najvažnejšo vez med nami in našimi neodrešenimi brati. Odbor je poročal o delovanju podružnice, o dveh lepo uspelih prireditvah na Koroški dan, o številu članov, katerih je 263, in o materialnih uspehih, ki so povoljni, ker je odposlala podružnica v prošlem društvenem letu pokrajinskemu odboru znesek 8245.75 dinarjev. Izvoljen je bil z malimi spremembami prejšnji odbor. Po občnem zboru je predaval g. prof dr. Valentin Rožič v imenu Jadranske Straže »O pomenu Jadranskega morja za našo državo.« V poetično navdahnjenih besedah je opisal lepoto morja in njegovo važnost za narodno gospodarstvo ter orisal položaj našega Jadranskega morja in razvoj njegovih obal. Takih predavanj bi bilo treba še več, da se dvigne tudi v naših krajih zanimanje za ta največji biser naše države.
Ngfjo mesto
Orliški krožek v Šmihelu pri Novem mestu priredi danes ob 15 telovadno akademijo v dvorani kat. prosv. društva.
Vodno moč Krke je izrabil lastnik baj-nofške graščine g. Robert Grm. Pri svojem mlinu v bližini Mačkovca je postavil turbino in preskrbel elektriko za svojo graščino, razsvetlil bo pa tudi na svoj račun javne poti v Mačkovcu. Vaščani si bodo dali na svoj račun napeljati elektriko v svoje hiše, nekaj jih je pa to že storilo. Inštalaterska dela vodi gosp. Ogrizek iz Novega mesta. Podjetnost g. Grma moramo na vsak način pohvaliti, saj pred-njači po njej vsem Novomeščanom, zlasti onim, ki tudi za lepe denarce niso hoteli odstopiti i svojih zemljišč ob Krki družbi, ki je namera- ] vala ustanoviti večje industrijsko podjetje pri i nas.	j
Materinski dan je priredilo pri nas pro- 1 svetno društvo »Soča« v Rokodelskem domu; j dvorana je bila čisto polna. Spored je bil prav j srečno izbran, zlasti so ugajale klavirske toč- ! ke in deklamacija p. Krizostomove »Materine j poti«. Društveni mešani zbor je zapel Adami- i čevo »Pri zibelki« in Vilharjevo »Zjasni zvez- j de mu svetle«, moški zbor pa Sattnerjevo
Odgovor: Hm! Jaz — jaz — jaz mislim — da — pa se ne spominjam.
Vprašanje: To je pa vendar... Takega odgovora pa še ne!
Odgovor: I, pa zakaj?
Vprašanje: Zakaj! Prosim, poglejte tu Sem! Čigava slika visi na steni? Ali ni to vaš brat?
Odgovor: O! Seveda, seveda, seveda. Zdaj se spomnim. To je bil moj brat. To je Viljem — Bil smo mu rekli. Ubogi, ubogi Bili!
Vprašanje: Kako? Ali je mrtev?
Odgovor: No, meni se zdi. Pa nismo nikoli prav natančno vedeli. Prav zagonetna zgodba.
Vprašanje: To je pa hudo, res hudo. Torej je izginil?
Odgovor: Seveda, kakor vedno. Pokopali smo ga.
VpnaSanjje: Pokopali ! Pokopali — in niste vedeli, če je bil mrtev ali ne?
Odgovor: Tisto pa ne! Zadosti je bil mrtev.
Vprašanje: Presneta reč, tega pa še ne razumem. Če ste ga pokopali in ste vedeli, da je bil mrtev...
Odgovor: Ne, ne! Mi smo le mislili, da fe bil.
Vprašanje: Zdaj pa vem! Spet se je zavedel ?
Odgovor: Še na mar mu ni prišlo.
Vprašanje: Svoj živ dan nisem slišal še kaj takega. Nekdo je bil mrtev. Nekoga so pokopali. Torej, kje je uganka?
Odgovor: Ha? Saj to je, vidite, to! Veste, midva sva bila dvojčka — rajni in jaz. Pa so naju zamenjali v koDeli, ko sva bila stara 1
štirinajst dni. In eden izmed naju je utonil, Pa niso vedeli, kateri. Nekateri so rekli, da je utonil Bili, drugi pa, da sem utonil jaz.
Vprašanje: Čudovito! ln kaj mislite vi?
Odgovor: Sam Bog ve, kaj! Vse zaklade vsega sveta bi dal za to, če bi to vedel. Ta častitljiva, ta strašna uganka je zatemnila vse moje življenje. A razodeti vam hočem skrivnost, ki je nisem zaupal še nikomur. Eden izmed naju je imel poseben znak — veliko znamenje na levici. To sem bil jaz. Tisti otrok je utonil.
Vprašanje: Torej! Po vsem tem pa vendar ni ničesar skrivnostnega?
Odgovor: Ne? O! Le kako to, da so bili ljudje tako slepi in so pokopali napačnega otroka. Vendar — pst! — Molčite o tem, da naju ne sliši moja družina. Bog sam ve, da imajo dovolj drugih bridkosti.
Vprašanje: Prav, a zdaj menim, da imam dovolj gradiva in se vam prav lepo zahvalim za trud. A tista zadeva o pogrebu Aarona Burra bi me pa res še zanimala. Ali bi mi hoteli še povedali, zakaj menite, da je bil čudaški?
Odgovor: O! To je bilo kar mimogrede. Malenkost, ki je med petdesetimi ljudmi še eden ne bi zapazil. Ko je bilo konec pogrebnega govora in se je odpravil sprevod proti cerkvi in je truplo lepo ležalo v krsti, je dejal, da bi hotel le še enkrat pogledati to igro. In je vstal in prisedel h kočija ž u.
— Tedaj se je mladi mož z vsem spoštovanjem odpravil. Prijeten človek; kar nerad sem se ločil od njega ...
»Pogled v nedolžno oko«. Govornik preč. g. kanonik Porenta je lepo orisal materinsko ljubezen, dal smernice za otroško hvaležnost do telesnih pa tudi duševnih mater-učiteljic in bolniških strežnic. Kot zaključna točka je bil prizor iz Sardenkove »Vrnitve«, ki je bil dober in zelo primeren za zadnjo točko. Društvenemu odboru gre naša zahvala za lepo uspelo prireditev.
Bolezen. Tudi pri nas je začela razsajati španska bolezen in pri več družinah položila v posteljo veliko ljudi.
Na potovanje okoli sveta sc je odpravil kot filatelist Gustav Grom, bivši lastnik anonč-nega zavoda »Strela« v Novem mestu. Radovedni smo, če mož misli resno, ali ne. Zadnje poročilo je poslal iz Srbije.
Litija
Sneg, ki je preko noči pobelil tudi strehe litijskih hiš, je že izginil; tudi po bližnjih hribih ga je že vzelo toplejše vreme, le višje ležeči hribi, kot Sveta gora, Janče, Kutn nosijo še belo snežno odejo. To menjajoče vreme vpliva tudi pri nas zelo na zdravstveno stanje, ker je bolnih vse polno ljudi na influenci. Tako je bolnih samo v predilnici preko 50 delavcev, v Litiji sami pa je bolan skoro vsak tretji človek. Z nastopom toplejšega vremena se bo pač zboljšalo tudi zdravstveno stanje.
Nove trafike. Z novim letom je prevzela glavno založno trafiko ga Alojzija Ilovar, ki je stavila med petimi ponudniki najnižjo ponudbo in sicer 1.45 odstotka. Prejšnja glavna založnica tobaka ga A. Jereb pa je dobila novo trafiko, ki je nastanjena v trgovini g. Janko Končarja. Trafiko je dobil še g. Pavel Tič, ki jo ima v lastni hiši. Tako imamo v trgu Litija kar štiri trafike in je zaslužek prav minimalen, ker se preveč razdeli. Če je s tem ustreženo zadnjima trafikantoma, ki sta dobila trafiko kot invalida, je seveda drugo vprašanje. Zato mislimo, da je ustanovitev četrte trafike v Litiji popolnoma zgrešila cilj ker s podeljevanjem novih trafik se invalidsko vprašanje ne bo rešilo.
Nova parna žaga na Poganiku. Poganiška graščina, last g. Samsa iz Ilirske Bistrice, je dobila v osebi njegovega sina Borisa, ki se je pred kratkim poročil z gdčno Burgerjevo, novega gospodarja. Pri graščini se je postavila nova žaga, ki bo v kratkem začela obratovati. Potrebni les se bo lahko dobil iz bližnjih gozdov, pa tudi po Savi na splavih. Z ozirom na to, da tukajšnji lesni trgovci plačujejo v zadnjem času res smešno nizke cene za les, je ustanovitev tega novega podjetja le pozdraviti. Ker je podjetnost tvrdke Samsa znana, je upravičeno pričakovanje, da bodo naši kmetje svoj les lažje in boljše vnovčili. Poleg žage in lesne trgovine se bo g. Samsa pečal tudi obširneje z gospodarstvom.
Po šestih letih pojasnjen požig dveh mlinov. V 1. 1919. sta bila zažgana od zlobne roke na Dolah dva mlina, ob katerih je eden popolnoma pogorel, dočim so drugega sosedje še rešili. Storilca takrat niso mogli izslediti. Odšel pa vseeno ni roki pravice, ker se je pred kratkim takorekoč sam izdal. 27 letni posestnik Alojzij Kovač, ki je prevzel šele lansko poletje domačijo, je oskrboval 1. 1919. mlin v Reki, obč. Dole. Ker mu posel ni šel posebno od rok, je nagovoril svojo mlajšo sestro Marijo, da naj zažge sosednje mline, za kar ji je obljubil dvojno doto: Sestra je to tudi izvršila. Ko bi pa moral letos sestri izplačati dvojno doto, tega ni storil, pač pa ji je grozil, ad jo bo zavoljo teh požigov, nn katere jo je on nagovoril, naznanil. Ta grožnja, ki je bila izrečena v neki gostilni, je prišla na ta način na dan. Orožniki so oba storilca že aretirali, in sicer njega na domu, sestro pa v litijski predilnici, kjer je zadnji čas delala. Zadevo sedaj preiskuje litijsko okrajno sodišče in pride skoro gotovo pred poroto. Na ta način ima litijski sodni okraj žalostno slavo, da čakajo na litijskem okrajnem sodišču kar štire sodni slučaji na poroto.
Zagorje
Zvonilo je v četrtek Ivanu Koželju iz Podstrane, ki je padel meseca oktobra na .francoskem bojišču proti Druzom v Siriji. Šel je na Francosko boljšega kruha iskat; od tam je bil z zvijačo izvabljen v Afriko, kjer jc moral stopiti v tujsko legijo in oditi v Sirijo na bojišče. Dvakrat je škoda njegovega življenja; zato ker je bil tako idealen in dober fant in pa zato, ker je umrl v tujini — za tujce. Naj bo njegova smrt glasen opomin trboveljski premogokopni družbi, naj s svojim »varčevanjem« ne sili ljudi z domače zemlje v tujino. Kri naroda je vendar svetejša kakor kapitaL Za Ivana bo v torek ob 7 sv. maša; pogreba se njegovi prijatelji nismo mogli udeležiti — pojdimo zanj k sv. maši!
Še bo draginja. Prejšnji mesec je uradna komisija ogledovala lokale, kjer se toči žga-
Cmaite sva! obraz
lisale. ^"jS eol.rMi. edino popolno, o 'vi»ffosame vsak dan. Dobiva »ev	,tekienlco.	.....-
Da ustrežemo želji p. n. občinstva, dajemo tudi po preselitvi še vedno
10
o
to
s
popusta do 31. marca t. 1.
„adrija»
drogerija, parfumer.ja in fotomanufaktura. Ljubljana, Selenburgova 1.
nje. Kakih 10 minut se je pomudila pri ogledu vsakega lokala, tako da je v enem dnevu lahko ogledala vso zagorsko občino. Računi, ki so jih potem poslali lastnikom lokalov, pa so znašali 400—500 Din za ogled enega žganje-toča.
Orliški gospodinjski tečaj bo zaključen v nedeljo 28. t. m. z razstavo izdelkov, katere so udeleženka tečaja izvršile. Razstava bo občinstvu na ogled od 7 zjutraj do 4 popoldne. K razstavi so posebej povabljeni oni gg. občinski odborniki, ki so v bivšem občinskem odboru na besedo g. Čobala odrekli tečaju vsako podporo, ker so mislili, da bo tako tečaj onemogočen. Menda so udeleženke tečaja pripravile vsakemu izmed njih veliko kolajno iz »cukra« za to in za druga neprecenljiva dela v korist zagorske občine.
Maribor
□	šolsko počitnice se prično za Veliko noč tudi letos v sredo. Gospodje profesorji, ki gredo na počitnice iz mesta, pa so dobili v ča-šico veselja prilitega nekaj pelina. Denar pride šele prvega, ta pa bo šele v četrtek. Dva dni čakati v Mariboru pa skrajša ostale počitnice. Na drugi strani pa gospodje na zavodih neradi shranjujejo denar za druge. — Nekaj nevšečnili reminiscenc so pustili zadnji odkriti škandali, o katerih je g. Radič poročal celo kralju, kakor sta poročala »Dom« in »Politika«, nekaj strahu pa so pustile številne tatvine po šolah in jamčiti za druge v takem ozračju ni ravno najprisrčnejše velikonočno voščilo. Vse se primeri!
□	Resno je obolel g. dvorni svetnik in podpredsednik mariborskega okrožnega sodišča Josip Fon. Prepeljan je bil v mariborsko splošno bolnico. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
□	Mestna občina in olepšava mesta. Da
se doseže z olepševalnim društvom sporazum radi skupnega dela za olepšavo mesta, sta bila na zadnji seji občinskega sveta delegirana g. podžupan dr. Lipold in gradbeni nadsvetnik g. inž. Černe, da se pogajata z delegatoma društva gg. dr. Hojnikom in Makovcem o skupnem delu. Mestna občina je votirala znesek 120.000 Din in gre za ureditev odnošajev med društvom in mestno občino. Nekateri člani so bili na zadnjem občnem zboru za razpustitev olepševalnega društva. Ali hočejo, da nam bodo Nemci očitali, da ubijamo stare institucije, ko jih dobimo v roke?
□	Mladinski koncerti. Pri vsem napredku, ki ga kaže mariborska »Glasbena Matica«, pogrešamo še vedno mladinskih koncertov, ki so velikega glasbeno-vzgoinega pomena in ki bi bili možni pri tem številu razpoložljivih moči, če bi bilo še nekaj dobre volje in poguma. Mogoče je tudi v Mariboru, kar je bilo mogoče v Celju in Ljubljani.
□	Koncert učiteljskega društva nam obetajo iz učiteljskih vrst. Imel bi se vršiti še v zgodnji pomladanski sezoni, in sicer v prid »Učiteljskega doma«. Z drugih strani nam pa izražajo bojazen, da se ta koncert ne bi izvedel, in sicer vsled needinosti članstva. Bomo videli.
□	Prostozračna lopa protituberkulozne lige se ne bo postavila kot samostojen objekt, ampak se bodo zgradile, kakor se nam poroča mansarde nad medicinskim oddelkom.
□	Velikonočne izložbe so tudi topot prav okusne in po zgledu Trgovskega doma naravnost velikomestne. Ali je konkurenca ali iznajdljivost, se ne da reči, gotovo pa je origi-
(mmmtm
ru/ava
priljubljena, in prijetna čajna mešanica
za ebiteljt
tudi pri trajnemu, uživanju nobena okusna utrujenost.
nalnost, da skačejo v oknih živi velikonočni zajci. Pregoreča iznajdljivost pa je prignala nekatere do neokusnosti, da vidiš lam gruče meščansko-šolskih in učiteljiščnih deklic ter fantov s stalnim povpraševanjem in zbadanjem. Host du a so a Hosn? Sicer pa bo med počitnicami mir in prost prehod.
Trfoovlje
2U Naši socialpatriotje. Kadar gre za kakšno načelno vprašanje, naši socialpatriotje radi očitajo vse mogoče svojim strankarskim neprijateljem. Radi so pa tiho in še celo nikdo se ne oglasi, ako se govori o vojnem posojilu, s katerim se je pomagalo vojno nadaljevati. Ker smo pred nedolgim časom videli spis, v katerem je zaznamovana vsota vpisanega vojnega posojila vpisanega od socialpatriotov Delavskega doma, smo radovedni .ako se bedo upali trditi, da tega niso storili. No, našim delavcem pa morebiti še ni znano, da so predvojni socialpatriotje prvi darovali (ne posodili) državi en miljon za vojne namene in to v Budimpešti. Tako izgledajo delavski prijatelji. Da ne bdo delavstva nadalje varali, bo treba pač pogledati tu in tam malo na njihova dela. Kdor jih voli, koplje sebi jamo, njim pa teše korita. Stranka za delavce je samo ona 3 prvo skrinjico, to je SLS.
Ako ne gre poštenim potom, gre z goljufijo. Socialpatriotje razdeljujejo lepake, na katerih so naznačene skrinjice v zmešani vrsti. Kakor pri volitvah v Delavsko zbornico, ko so trgali glasovnico delavcem, tako hočejo sedaj pri občinskih volitvah z nečednimi sredstvi doseči, da bi še nadalje vodili delavstvo za nos. Trdno snfo prepričani, da socialpatriotom delavstvo ne bo nasedlo, ker je znano, da je bilo pri vsakem gerentskem svetu več teh navzočih, a niso niti na jman je dosegli, da bi se položaj delavstva izboljšal. Ilaše delavce pa opozarjamo, da je skrinjica Slovenske ljudske stranice prva in le v to naj oddajo svoj glas, ker tudi komunistična ne bo potrjena, kar je že itak znano. Tudi demokratska stranka je kot truinpf vrgla v svoj časopis lažnjivo poročilo, kakor da bi naši pristaši izrekli našim poslancem nezaupnico. S tem so pokazali, da jim tudi bije zadnja ura občinskega gospodarstva in s tem člankom le pokazali svojo nepoštenost. Med drugim, ko vložimo tožbo proti »Jutru« odgovorite še Trbovelj-čani z oddajo kroglic v prvo skrinjico in s tem činom najbolj kaznujete lažnjivost in nepoštenost demokratskega časopisja in pokažite obenem, da hočete voditi načelno in resno politiko.
s3s Naši poduradniki. V potu svojega obraza se trudijo naši poduradnikii*, namreč oni, ki potrebujejo zaščito radikalne stranke in se zatečejo v njeno okrilje za listo Pašičeve brade. Večji del so radikalni kandidatje taki, ki se boje zameriti se tem ali onim osebam in bi radi igrali dvojno vlogo. Verujemo pa, da ne bodo volili z listo na kateri so zapisani, ampak bedo oddali svoje glasove SLS, ki ima prvo skrinjico, ker ona jim je priborila vsaj primerno pokojnino.
Izjava. Načelstvo krajevne organizacije SLS izjavlja, da se ni nahajal v četrtek dne 25. marca 1926 narodni poslanec g. Kremžar v Trbovljah in je sobotno Jutrovo poročilo ne-Tesnično. Obenem izjavlja načelstvo, da se bo proti neresničnemu poročilu vložila po zastopniku tožbo, da bo dotačnemu poročevalcu tako dana prilika dokazati svojo trditev o nezaupnici našim poslancem od strani našega pristaštva. — Načelstvo.
da so na ustanovnem sestanku delili »Jutro« in »Domovino«, Duševni oče je g. Plaskan, denarno so ga baje podprli še nekateri drugi, bivši samostojni veljaki, idejno, — no tu se bo pa lahko zajemalo iz raznih »Jutrovih« romanov.
Vzrok slabih uspehov na srednjih šolah je brezdvomno tudi slabo nadzorstvo nad di-jaštvom. Kino, kavarne, veselice, promenira-nje po noči itd. so slabi vzgojitelji naše mladine. Prosimo g. profesorje tozadevno strožjega nadzorstva, posebno nad dijaštvom nižje gimnazije in meščanske šole.
Šoštanj
Miklova Zala. Ker je že sedaj izredno zanimanje za to krasno igro iz časa turških bojev, naznanjamo, da se bo uprizorila na našem začasnem odru v hotelu Union v nedeljo dne 18. in 25. aprila ob pol 3. pop. Uredite že sedaj svoja pola tako, da ne boste zamudili te redke prilike videti res nekaj lepega.
Izobraževalno društvo ima danes po ve-černicah občni zbor v začasnih hranilniških prostorih v župnišču. Ker se bo podal natančen pregled o vsem ogromnem delu pri slnvbi našega Društvenega doma v preteklem letu in tudi predložili vsi računi, se ga naj prav vsi, ki z zanimanjem sledijo našemu delu, gotovo udeležijo. Tukaj je mesto, kjer naj vsak član pove svoje pomisleke in nasvete.
Mohorjeva družba. Tudi pri nas je znatno naraslo število udov. Dosedaj jih je 210, a lani jfe bilo samo 170. Danes je zadnji dan in se še lahko priglasite.
Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je nenadoma umrl znani pek v našem mestu g. Filip Gande. Zadela ga je kap. Predlansko leto se je pa utopila njegova žena. Žalosten slučaj.
Šmarje pri Jelša&
Materinski dan. Brez dvoma je bila proslava materinskega dneva v tukajšnjem Katoliškem domu najlepša prireditev, kar jih je dosedaj v Šmarju bilo. Ni sicer bila nikaka pompozna manifestacija, vendar je bila po svoji domačnosti in prisrčnosti nadvse prijetna prireditev. Točke, ki so bile raznolične in izbrane, so vse skupaj izražale samo hvalo n?.-šim materam Slavnostni govor, ki je bil res globok in ljubezni do matere poln, je imel gospod kaplan Strmšek Deklamacije, lepa živa slika »Na grobu mamice«, spremljana s petjem, simbolična vaja ob petju pesmi »Gor čez izaro« in dramatični prizor »Vrnitev« so tvorile prvi del sporeda; med odmori je igral klavir. Igra »Vestalka« je zelo ugajala, posebno vsled tega, ker so igralke zraven dobrega nastopa, v obleki dobro zadele rimsko žensko nošo. — Izvršil se jo tudi slovesen sprejem članic orliškega krožka s slovesno obljubo.
Umrla je v torek 23. t. m. gospa Helena Petrič, soproga bivšega tukajšnjega davčnega uslužbenca Ludvika Petriča. Pogreb je bil v četrtek na Marijin praznik.
Šolarska prireditev. V nedeljo 28. t. m. priredi šolska mladina tukajšnje osnovne šole igro »Kraljična z mrtvim srcem". Dobiček je namenjen za nabavo knjig revnim šolarjem.
Adventisti so začeli zadnji čas tudi pri nas prodajati svoje knjige ter oznanjevati konec sveta. Zdi sc pa, da ni bil uspeh ravno velik,- Naši ljudje niso ravno vneti za nauke raznih fanatikov, za samo radovednost pa je bila cena knjig previsoka.
Zasmehovanje. G. M. Savič načelnik min. za trgovino in industrijo je postal menda dopisnik »Jutarnjega lista* v Zagrebu, kjer razlaga, kako je treba industrijo sploh, posebno pa šc v Sloveniji dvigniti, da dobijo oni sto-tisoči, katere je boj za življenje pognal po svetu, kruha in dela v domovini. Medtem pa pri nas večina industrijskih obratov ravno po zaslugi omenjenega gospoda in režima, katerega on zastopa, počiva, brezposelno delavstvo pa brezupno zre o temno bodočnost. — Kakor svetel žarek jc prišla vest, da se ustanovi v Žalcu tekstilna tovarna v poslopjih bivše pivovarne. Sedaj pa slišimo, da je cela stvar padla v vodo, ker ministrstvo ne izda tozadevne koncesije. Ali spada to tudi v po-vzdigo industrije, g. Savič?
Polzela. Naši fantje so prodali že okrog 200 stadionskih srečk, kljub temu, da zbirajo tudi za stavbo društvenega doma.
Savinjsko orlovsko okrožje namerava prirediti celo vrsto predavanj o pomenu Stadiona, združenih s skioptičnimi slikami ter s tem pospešiti in povečati prodajo srečk. Ker pa okrožje ne poseduje lastnega aparata, prosimo bratska društva, katera imajo skioptične aparate, da nam istega za par predavanj posodijo. Tozadevne ponudbe na naslov: Savinjsko orlovsko okrožje Polzela.
Braslovče. Društvo kmetskih fantov in deklet pod imenom »Zimzelen« sc jc ustanovilo v Orli vasi pri Braslovčah. Kakšnega duba ie. ni treba Se Dovdarjati, ako pravimo,
Pogreb ustreljenega Juga. Na Marijin praznik se je vršil izpred soboške bolniške mrtvašnice pogreb na meji pri Trdkovi ustreljenega finančnega stražnika Juga. Tako lepega pogreba še ni zlepa imel noben državni uradnik. Pogreba se je udeležilo s prav redkimi izjemami vse soboško uradništvo z g. glavarjem na čelu. Prav posebno številno pa so bili zbrani pokojnikovi stanovski tovariši ir. to ne samo sobo.ški, marveč tudi iz drugih krajev ob meji so prihiteli, da izkažejo nesrečnemu tovarišu poslednjo čast.. Darovali so mu tudi več vencev in poskrbeli za pretresljivo žalostiuko ob grobu. Udeležilo pa se je pogreba tudi več domačinov. Soboška občina je dala brezplačno na razpolago svoj mrliški voz. Pogrebne molitve je v spremstvu g. kaplana in g. kantorja opravil g. dekan in kanonik. Nad vse pretresljiv je bil pogled na pokojnikove domače, ki so prišli iz Štajerja, da se poslove od svojega sina oz. brata. Vsi navzoči so globoko sočustvovali z jokajočo materjo, ki se ni mogla ločiti od groba svojega nesrečnega sina. Nobeno oko ni moglo ostati suho pri tem pretresljivem pogledu. — Uživaj sladko večni pokoj, nesrečni tovariš!
Poizvedbe. Dosedaj še ni bilo mogoče izslediti krivca, ki je Juga ustrelil, ker je najbrže pobegnil čez mejo. Poizvedbe so v polnem teku
Drž. posrodovnlnica za delo v Murski Soboti bo ukinjena, in to ne, kakor se je prvotno mislilo, prvega maja, marveč že 1. aprila. Nič niso pomagale vse intervencije in prošnje. 20—25 tisoč prekmurskih sezonskih delavcev ne bo vedelo, kam se obrniti. Ze tako je velika brezposelnost, kakšna pa bo šele sedaj. Soboška občina se, kakor smo zvedeli, brani prevzeti v svoje roke agende delavske posrc-
Tvrdka F. Mer šol nasi
se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5.
Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst voine, svile, D. M. C. preje in bombaža, roka-:-: vic, nogavic, pletenin, čipk in vezenin.
Predtiskanje ročnih del. Ustanov. 1887.	Ustanov. 1887;
dovalnice, češ da tega ne zmore vsled prevelikih stroškov, ki jih ji' je napravila zadnja povodenj in pa vsled elektrifikacije, ki je v načrtu. V petek se je vršil v Mariboru sestanek glede mariborske delavske posredovalnice, na katerega je šel tudi tukajšnji vodja del. borze. Upamo, da bo uspel, da bi mari-| borska del. posredovalnica imela svojo ekspo-1 zituro v Murski Soboti. O stvari bomo še poročali.
lPrimorslco
201etnica krezoškofa dr. Sedeja. Dne 25. t. m. je poteklo 20 let, odkar jc bil goriški knezonadškof dr. Frančišek Borgia Scdej slovesno nameščen v svoji metropoliji. Od teh 20 let jih je bilo 12 burnih in izredno težkih. Bog blaogslovi njegove trude in mu daj doživeti obilc sadove!
GOIetnica msgr. Ivana Rojca. Dne 26. t. m.
je praznoval tolminski dekan msgr. Ivan Roječ 60 letnico svojega rojstva. Slavljenee spada mod najodličnejše može slovensko Goriške, katere prebivalstvu je veljalo vse neumorno njegovo delo. Rojen je bil msgr. Roječ v Trstu kot sin sovodenjskega občana, ki je pa bil v službi prd Tržaškemu Lloydu. šole je dovršil v Gorici in bil 1. 1890. posvečen v maSnika. Služboval je v Solkanu, Biljah in Mirnu, od 1. 1915 pa je župnik-dekan v Tolminu. Javnega dela se je udeleževal žo kot bogosloveč pod dr. Mahničem; kasneje je bil osebni prijatelj dr. Kreka. Lotil se je zadružništva kot rešilne poti za delavno ljudstvo; 1. 1898. je ustanovil v Biljah »Zadružno opekarno«, ki je pa vsled nezrelosti zadrugarjev prešla žal v zasebne roke; zgradil in uredil je potem tudi nadškofijsko opekarno na Dom-bravi pri Prvačini, ki kar najlepše prospeva. V Mirnu je Ivan Roječ ustanovib Čevljarsko zadrugo«, ki mu je prizadela neizrekljivih skrbi in naporov, ki pa daje danes dela do 100 domačim ljudem in izdeluje nad 20.000 parov čevljev na leto. Dalje je ustanovil več zadružnih denarnih zavodov, ki krepko stoje. To obsežno delo na gospodarskem polju pa Rojca ni oviralo, da ne bi s še večjo vnemo skrbel in delal za versko probujo ljudstva in za povzdigo njegovo izobrazbe. Ivan Roječ je bil pa tudi odločen in značajen politični de-| lavec; načeloval je goriški SLS in bil več let | deželni poslanec. Začasa vojne ni počival, marveč je kot škofijski komisar obiskoval goriške begunce široin bivše Avstrije in se zanje zavzemal pri oblasteh. Iz Zadlaza je hodil v Tolmin maševat — streljaj od laških strelskih jarkov. Tu je zbiral otroke in jih poučeval v krščanskem nauku, branil ljudstvo pred vojaškimi oblastmi in bil dušni pastir vojakom, kadar ni bilo vojaškega duhovnika. Bil je pravi oče tudi italijanskim ujetnikom, ki so jih od tam vodili v notranjost. Tega mu tudi italijanske civilne in vojaške oblasti ne pozabijo in uživa pri njih največje spoštovanje. Po vojni se je Ivan Roječ takoj vrnil v Tolmin in zastavil vse svoje moči za obnovitveno delo. S svojima kaplanoma je brezplačno oskrboval verski pouk na učiteljišču in obnovil verske organizacije. L. 1921. je bil imenovan za častnega kanonika goriškega kapitlja ter dobil obenem naslov monsignor. Bog mu je ohranil krepko zdravje do danes in njegovi Primorci upajo, da ga bodo imeli še dolgo dolgo med seboj. Mosgru. Rojcu tudi naše najiskrenejše časti tke!
Goriški novomašnild: Na Marijin praznik je knezonadškof dr. Sedej v svoji kapeli posvetil v mašnike gg. Ivana Juvančiča iz Bovca, Petra Šorlija iz Grahovega in Ivana Simeona iz Crauglia v Furlaniji.
Smrtna kosa, V Zagorju na Krasu je umrl Matija Fatur, dolgoletni župan gostilničar in trgovec. Bil jc blag mož in poštena duša. Pokopal ga je njegov brat, radovljiški dekan ob ogromni udeležbi prebivalstva.
Za učiteljstvo
PEVSKI ZBOR SLOVENSKIH UČITELJEV.
Jeseni 1924 ustanovilo je Društvo učiteljev glasbe pevski zbor, kojega člani so izključno le učitelji in učiteljice 1z ljubljanske in mariborske oblasti. Učiteljski zbor je imel tekom zime več pevskih vaj, ki so navadno trajale dva do tri dni in svoj prvi nastop je določil za 10. in 11. aprila. V teh dveh dneh se vršita dva koncerta pevskega zbora slovenskega učiteljstva in sicer prvi koncert v soboto dne 10. aprila ob 8 uri zvečer, drugi pa v nedeljo dne 11. aprila ob 3 uri pop. Poleg učiteljskega zbora nastopijo tudi srednješolski zbori iz Ljubljane. Glavna točka koncertnega sporeda je Sattnerjeva Jeftejeva prisega za soli, zbor in orkester.
čevlji za veliko noč!
Otroški Spangcrčki in sandale ... Din 25.-«
Damski ševro vseh velikosti . . , . Din 159__.
Moški najlinejSi boks Din 165.— do Din 219,— In vsi drugi čevlji in nogavice najceneje pri
»Vnika« H,iBLJANA - krekov trg,
"IfUIfttm NASPROTI MESTNEGA DOMAt
Cerlcveni vestnih:
BOGOSLUŽNI RED NA CVETNO NEDELJO.
V stolnici.
Ob >,9 blagoslov oljk in procesija, ob 'AiO so bere Gospodovo trpljenje, ob 10 slovesna sveta maša, med katero so poje pasijon. — Ob 'A4 popoldne sv. Križev pot, postna pridiga in litanije.
V cerkvi Mar. Oznanenja.
(Pri frančiškanih.)
Ob 0 blagoslovljenje oljk; po blagoslovu tiha sv. ma-a, med katero so bo bralo trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa. — Popoldno ob ;K3 sv. Križev pot; ob 3 krščanski nauk in litnni-je. — Veliki (orek: ob 6 zvečer postna pridiga.
Naše dijaštvo
Ribniška podružnica SDZ imn svoj sestanek
v četrtek dne 1. aprila ob 10. uri dopoldne v dvorani Izobraževalnega društva v Ribnici, člani, udeležite se sestanka v polnem številu! — Odbor.
Kamniško dijaško počitniško društvo >Bi-stricac bo imelo svoj redni občni zbor v sredo dne 81. marca ob 1. uri popoldne v Društvenem donm v Domžalah. Občni zbor je veliko važnosti za počitniško delovanje; zato naj pridejo vsi člani in članice. Sekcijski načelniki pripravite poročila in pripeljite vse svoje člane in članice. — Predsednik.
Počitniška zveza. Na zadnji seji so je odbor takole sestavil: predsednik. Miloš Stare, podpredsednik: Pokora Mirko, tajnik: Valand Milan, blagajnik: Jeglič Stanko. Odbor je sklenil sklicati po velikonočnih počitnicah širšo sejo, na katero bi prišli delegati društev in tovariši, k se zanimajo za delo v počitnicah. Prosimo da se društva reorganizirajo v smislu pravil P. Z., ki so bila predlanskim razposlana, da ne bodo obstojale razliko kot dosedaj. Na sestankih ali ua obč. zboru v velikonočnih počitnicah se posvetujte o delu, o potovalni listini, da bodo prišli delegati na širšo sejo tudi s kakimi predlogi. Tajniki naj naznanijo odbore ln kdaj je bil izvoljen na naslov: Počitniška zveza, Miklošičeva c. 5, Ljubljana. — Odbor P. 7„
Gornji Logatec. Prelepo je uspela akademija v proslavo Materinskega dne, ki jo je priredilo tukajšnje katol. prosv. društvo v četrtek dne 25. t. m. S pozdravno deklamacijo »Mamici zlati na materinski dan« otvorilo je ljubko dekletce akademijo. — Sledila jo pesem Oj hišica očetova«, pri kateri smo po dolgem odmoru zopet slišali naš pevski zbor; sedemnajstletno dekle je deldamiralo Sar-denkovo »Pesem sedemnajstletne«, nato je v vznesenih besedah domači g. župnik orisal pomen toea dne zlasti zn nas Slovence. Ai< r/orična deklamacija »Vrnitev je bila tudi še pr i pogodena, nekoliko slabeja je bila druga alegorična deklamacija »Sirota Jerica«. Končno .ie sledilo skioptično predavanje »Judita« in »Devica Orleanska«, kot nameček pa je dodal naš pevski zbor še dve pesmi, Vodo-pivčevo »Le plakajV in Ocvirkovo »Na vasi fantje pojejo Dvorana je bila natlačeno polna, predvsem mater in otrok, pa tudi drugih gledalcev, sledili so vsi z velikim zanimanjem celemu sporedu. Končna sodba je pa bila: Slovenska mati, ti zaslužiš za svojo požrtvovalnost in ljubezen, da se ti oddolžimo s takimi slavji, saj se Ti imamo za Bogom največ zahvaliti za to, kar smo.
LaSko. Proslavo Materinskega dne je priredil orliški krožek v Laškem v društveni dvorani nn Marijin praznik ob 4. uri popoldne s pestrim sporedom. Po pozdravu je bil govor o Materinskem dnevu. Nato je sledila deklamacija p. Krizostom: »Materina pot'. Ob petju »Slovenka sem, Slovenka četn ostati': so izvajale članice krožka skupinsko vajo. Izvajanje je bilo dobro. Izredno nas je presenetila alegorična deklamacija :Roža skrivnostna«-, ki jo je deklamirala z globokim čustvom gdč. Per-kova. Štiri deklice, kostimirane kot letni časi, so proslavile Materinski dan. Končno se je poklonila skupina članic in gojenk v kroju Materi nebes in zemlje. Prenovljenemu orliškemu krožku vsa čast, da se je zavzel za proslavo Materinskega dne.
Knjige in revije
Jutranja zvezda. H. ttider Haggard. Iz angle* Sčine prevel P. M. černigoj. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Pravkar je izšel 21. zvezek Ljudske knjižnice, ki obsega krasno Haggardo-vo povest Jutranja zvezda. Kdor je čital Haggar-dove povesti: Koža sveta, Dekle z biseri, Salomonovi rudniki. V deveti deželi itd., ta si bo gotovo požele! čitati tudi Jutranjo zvezdo, ki ima, čotudi jo zavita deloma v pravljično ozračje staroegipčan-ske čarovnije, vendar nekaj zgodovinskega ozadja in nam mojstrsko opisuje značaje, navade in življenje starih Egipčanov ki so bili podvrženi velike mu vplivu svojih vedeževalcev in čarodejcev Knjiga je okrašena z 10 celostranskimi, umetniškimi, na podlagi temeljitega študija staroegipčanskih razmer zasnovanimi slikami, ki jih je izvršil gosp. Podrokar. Poseben kras knjige pa je naslovna slika v treh barvah. Cena za knjigo'je kljub vsem prednostim izredno nizka in znaša Din 30 za broširan in Din 40 v celo platno vezan izvod.
———— ——- ■
Nsua Osram žarnica
!! Edina soetllka bodočnosti !! raziie na nouo obliko hruSke.

!*rosveia
(UZSTAVA SLIK A. TRSTENJAKA V MARIBORU.
Vendar smo po dolgem Času zopet dočakali nekako umetniško razstavo. 1* tega pa, da je Trste-njak celo nekaj prodal, pa lahko sklepamo, da Mariborčani kljub svoji zaspanosti vendarle radi kaj novega vidimo. Tudi lepe stvari radi gledamo. Malo smo sicer zaostali in pojem lepote vsak po svoje prikrojili, ali tega nam pač nihče ne bo zameril, če pomisli, da so umetnino kot čista lepota luksus za nas reveže in drugič, da so naši umetniki postali že tako moški, da niti razstavljati več nočejo. Da se pa za umetnost zanimamo, pa pričajo razni ilustrirani časopisi po kavarnah, ki morajo neprestano razkazovati svojo raznovrstno vsebino. Tujo umetniško hrano, bodisi dobro ali slabo s slastjo uživamo, za domačo umetnost pa niti ue vemo. Zato tudi tako ^kritično* gledamo vsak pojav na tem polju. Tudi našega Trstenjaka bomo vzeli pod ^mikroskop* in ga bomo obgla-vill, ako je sploh imel glavo in v njej dvoje zdravih oči, ko je hodil po širokem svetu.
Kaj nudi Trstenjak novega in pozitivnega v svojih delih? Kdor je videl, bo lahko povedal.
Problematična narava on žalibog ni. Srednješolec z nekoliko tehnične spretnosti napravi isto-toliko :?po naravic, kot so Trstenjakovi portreti Ako pa ima smisla za plastičnost, pa celo boljSe. Oni, ki trdi, da ima čut za barvo, mu očividno dela krivico. Smisel za dekorativnost pa ima, kot akoro vsak impresijonist. čeprav se tega ne zaveda.
Ako bo ostal na tako »solidni« podlagi kot rto sedaj, lahko upa, da mu bo naklonjena publika, ki je splošno prelena, da bi uživala umetnine, fci imajo malo več vsebine.
Slabost Trstenjakovih slik je v tem, da predstavljajo samo zastor več ali manj srečno dekori-»•on, za katerim pa nič ni.
Ako ima mož močno voljo — priden je baje zelo — bo začel študirati in gledati z odprtimi očmi. Umetniški čut, ki ga je do sedaj pokazal v par boljših akvarelih, mu bo pa pomagal ustvarjati umetnine, na katere bo lahko ponosen.
Njegovo naivno gledanje in stvarjanje je si-rer zavidanja vredno, ali življenje je malo bolj resno. To spoznanje bo pa koristilo tudi umetniškemu delovanju našega mladega A. Trstenjaka.
Prosvetna ssvessa
Prosvetni dan sa Gorenjsko, Notranjsko in Litijsko dekanijo se vrši 16. maja 1926 v št. Vidu nad Ljubljano ob priliki, ko praznuje najstarejše naše prosvetno društvo: Blaž Potočnikova čitalnica svojo 60 letnico in ko so ho blagoslovil novi Ljudski dom. Vsa prizadeta društva prejmejo v teh dneh okrožnice. Na velikonočni ponedeljek se vršijo v svrho natančnejših podatkov ustmeni razgovori, katerih se mora udeležiti društvo po enem delegatu. Sestanki se vrše 5. aprila dopoldan ob 9. uri: Za radovljiško dekanijo na Jesenicah v Kat. del. domu; za kranjsko in loško dekanijo v Kranju v Ljudskem domu. za kamniško dekanijo v Kamniškem domu, za moravškao dekanijo in del kamniško a' Domžalah v Društvenem domu, za ljubljansko okolico v Akademskem domu na Miklošičevi vesti, za šmurtinsko dekanijo v Amartnem pri Litiji. za vrhniško in cerkniško dekanijo v Dolenjem 1/ofltaleu. Na vse sestanke pride zastopnik priprav-Ijavnega odbora, zalo naj druživa še ta teden določijo delegata.
Vrhnika. Igra -Kajne se ponovi danes popoldne ob pol 4. uri. Občinstvo iz okolice vljudno vabljeno.
Vič. V Društvenem domu danes ob pol osmih letos tretjič in zadnjič »P n si j on-*. Prizori: 1. Zadnja večerja. 2. Na Oljski gori. 3. Pred Kajtom. I. Pred Pilatom. 5. Pot na Gotgoto. 6. Jezus govori s križa. 7. Jezus umrje na križu.
šiska. Kal. prosv. društvo vprizori danes jvočer ob pol osmih v samostanski dvorani dramo t štirih dejanjih: -Po dvanajstih letih -. Vstopnice m dobe ves dau v predprodaji v dvorani.
Mkofja Loka. Danes 28. t. m. se vrši v Društvenem domu velezanimivo predavanje o Mont Klancu. Predava g. prof. Janko Mlakar. Številne »kioplične slike bodo kazale kraje in krasote viao-koalpskih pokrajin. — Čiaii dobiček je namenjen ugradbi Aljaževe kapele v Vratih, v ta namen se liuli preplavila hvaležno sprejemajo. Začetek ob k. uri popoldne.
Dobrava. Prosvetno društvo priredi 28. t. m. fK> večernicah sld optično predavanje o Rimu in preganjanju kristjanov v društvenih prostorih.
Borovnica. V Društvenem domu bo po večernicah predaval g. Oblak o ženi v svitu katoliške cerkve. Predavanje pojasnjujejo številne skioptične slike.
Šmartno jiri Litiji. Danes 28. t. m. bo ix> večernicah predaval dr. Potočnik o novejših francoskih svetnicah o Bemardki in Mali Tereziki. Predavanje bo bogato opremljeno s skioptičnimi slikami in se vrši v društvenem domu.
Loški potok. Prosvetno društvo priredi času primerno predavanje o trpljenju Gospodovem po skioptičnih slikah. Predavanje bo 28. t. m. po večernicah v društvenem domu.
Dolenji Logatec. V nedeljo 28. t. in. se vrši po večernicah redni občni zbor prosvetnega društva. Na občnem zboru govori dr. Pinlar.
St. Jakob iib Siivi. '28. t. m. ob 3. popoldne se vrši občni zbor Izobraževalnega društva. Na občnem zboru poroča dr. Sušnik.
Cfudl&l&i oder
t Ljnliljani
ja, 28. marca ob pol 4 popoldne: >Dekle z biseri", rimski igrokaz s petjem v petih dejanjih.
CfuMfanslco (gledišče
Dram«.
Začetek ob 8 zvečer.
Nedelja, '28. mavca ob 15. url pop.: v Deseti brat<r.
Ljudska predstava po znižanih cenah Izven.
Zvečer zaprto. Pondeljek, 29. marca: >Pygmalionr. Red F. Torek. 30. marca: Zaprto.
Sreda, 81. marca: * John Gabrijel TJorkman . premijera. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Nedelja. 28. marca ob 15. uri pop.: »Večni mornar-. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Izven.
Pondeljek, 29. marca: Zaprto.
'"orek, 30. marca: >La VVallvc, premijera.
• • •
Rihnril Wagner: »Večni mornar«. Danes popoldne ob 15. uri se poje v operi kot ljudska predstava po znižanih cenah Wagnerjeva romnntična opera :> Večni mornar^ s sledečimi solist j v glavnih vlogah: ga. Zaludova-Senta, Večni mornar: Holodkov, Erik: Orlov, Dalant: Runipelj. V drami pa se igra ob istem času Golijeva dramatizacija Jurčičevega romana -Deseti brat«.
Narava in ljudje
ALI SE MORE SNOV SAMA VŽGATI.
To navidezno brezpomembno vprašanje je stopalo čedalje bolj in bolj v ospredje, ko so se začele dogajati vedno večje nesreče po posameznih rudnikih, zlasti pa na ladjah, ki so bile na odprtem morju radi tega izročene neizogibni pogubi. Dokler ni francoski kemik Lavoisier razložil glavnih momentov pri gorenju, do tedaj si niso vedeli prav nič pomagati. Šele potem so začeli z natančnejšim raziskovanjem in profesorju Rednerju se je posrečilo ugotoviti večino še danes veljavnih zaključkov. Dognal je, da se pri tem, ko kako telo oksidira, tudi zelo segreva in sc tako približuje svojemu vnetisču. Vsa ona telesa z nizkim vnetiščem so torej zelo nevarna, ako so izpostavljena oksidaciji. Ker gorenje ni prav za prav nič drugega nego eksplozivna oksidacija, so temu podvržena tudi mnoga telesa, ako jih zdrobimo v fin prah. Zlasti premogov prah sc silno rad sam od sebe vname, ker je vsak delček posebej izpostavljen oksidaciji. Razne žveplene spojine se na samem zraku zopet tako segrejejo, da se tudi same vnamejo. Ako postane seno vlažno, se razvijejo v njem takozvane termo-bakterije, ki povišajo temperaturo takoj na 70 stopinj Celzija. Radi tega sc seveda seno jako hitro vname. Poleg teh kemičnih in organskih vplivov na vnetišče pa je važen tudi mehanski vpliv, ko se nad različnimi kovinami na površju zgo-ščujejo plini, ki povzročajo nenadno vnetje.
KAKO HITRO SE MNOZE ŽIVALI.
Ako malo natančnejše razmišljamo o tem, pridemo do neverjetnih številk, ki sc pa z dejanskim stanom v naravi nc bodo skladale. Lisica v naših krajih vrže na leto 4—5 mladičev in to več let zaporedoma. Ako hočemo izračunati njeno potomstvo in vzamemo v poštev, da cn lisičji par vrže tekom celega svojega žvljcnja samo šest mladičev in od teh tri samce in tri samice in da ti trije pari naslednje leto zopet enako število mladičev vržejo, tedaj dobimo po preteku desetih let 118.098 potomcev. Ta številka bi pa bila mnogo večja, ako bi upoštevali pravo ro-dilno zmožnost. In med tem ko lisica vrže na leto samo 4—5 mladičev, jih zajec 8—10, miš in njene sorodne vrste pa celo do 30. Šc večja števila dobimo potem pri ribah, kjer leže cn sam krap 3—700.000 jajčcc na leto. Naravnost neverjetno pa je, da producirajo trihinc in trakulje do 100 milijonov jajčec. Na prvi pogled nerazumljivo razmoževanje nam bo takoj razumljivo, ako pomislimo, da služijo manjše živalice vedno večjim v hrano. Če vzamemo torej to v poštev in pa dejstvo, da jih tudi človek neizmerno pokonča, jc naravnost nujna taka hiperprodukcija v živalskem svetu, če se hočejo posamezne vrste vsaj v to-
likem številu Se ohraniti, v kakršnem so dandanes zastopane.
RUMENA BARVA.
V naravi velja ta barva za najbolj strupeno, neprijazno in odbijajočo. Vse živali brez izjeme 6e izogibljejo kolikor mogoče tako bar-vanih rastlin in živali. Res so med rastlinstvom najbolj strupeni zastopniki ravno rumeno obarvani kakor so; rumeni naprstnik, kalužnica, zlatica, nagnoj in mnogo drugih. Tudi med živalstvom nahajamo one, ki izločajo jedke strupene sokove rumeno pisane. Močerada se ne bo nobena druga žival dotaknila, ker bo opozorjena po njegovih rumenih pegah. Tudi strupeni tritoni imajo na trebušni strani vse polno rumenkastih li«. Kaj pomaga živali, ako je v svojo obrambo strupena, pa tega njeni sovražniki ne vedo, 2e prvi ugriz, na podlagi katerega bi se ugotovilo, da so te in te vrste strupene, že lahko tako škoduje, da tudi strupena žival sama pogine, Radi tega rabijo strupene živali nujno še varovalne obleke, da se tudi pred morebitnimi takimi ugotovitvami obvarujejo. In morda ni samo slučaj, da velja tHi pri ljudeh rumena barva kot znamenje strupenega sovraštva.
KAČE KOT ISKALKE TOPLIH VRELCEV.
Različni zoologi so že mnogokrat našli večje število kač na takem prostoru, ki ni bil zanje prav nič ugoden in brez solnca, pa si niso znali nikdar prav razložiti. Francoz Madcuf se je tudi s kačami telo pečal, zlasti z njih strupom, katerega svojstva je natančno proučeval. V ta namen je delal vedno ekskurzije in nabiral vsakovrstne strupene kače. Končno jih je lovil tudi v pokrajini Dordagne, v bližini vulkana Mont Dore. Naenkrat je opazil v nekem malem prostoru cclo množino kač in sicer na takem prostoru, na katerem bi jih sploh ne pričakoval. Preiskoval je ves teren, a ni mogel ničesar najti, kar bi mu pojasnilo ono lego kač. In čeravno jih je vse polovil, jih je naslednje leto prav na dotičnem kraju našel celo množico. Stvar mu je postajala čedalje bolj zagonetna, Slučajno so ravno tam gradili železnico in začeli kmalu potem tudi na onem kraju kopati. Tudi delavci sami so priznali, da še niso nikjer videli toliko kač skupaj kakor tu. Ko so tako dalje kopali, so nenadoma prišli do toplega vrelca 47 stopinj Celzija. Madeuf je takoj nato dognal, da so kače silno občutljive za zemeljsko temperaturo in da začutijo vsako najmanjšo temperaturno diferenco v tleh, radi česar tudi takoj doznajo za vse tople vrelce, ki so pod zemljo, ako pa seveda niso pregloboko.
Naša zemSja.
Časopis >Geopolitik<- prinaša članek Al. Fischerja, kjer pravi, da je trajalo po vojni povzročeno prekinjenje normalnega naraščanja prebivalstva od jeseni 1. 1014. do prve polovice 1. 192;',. Prebivalstvo Francoske, Belgije in Srbije se je pričelo manjšati že 1. 1914., prebivalstvo Nemške, Avstro-Ogrske, Rusije in Anglije 1. 1915. Samo Anglija in Italija sla zdržali do 1. 1917., kar pa gre deloma na račun povratka velikega števila ljudi iz Amerike, Turčije in drugod.
V začetku 1. 1917. je bilo kljub vojni prebivalstvo zemlje za 20 milijonov večje, kakor L 1914. Nato pa je izbruhnila strašna epidemija »španske bolezniki je razsajala posebno v Aziji in Indiji, pobrala je v 1918. letu nad 20 milijonov ljudi. Bolezen še ni prenehala, ko je izbruhnila lakola na Ruskem. Vsled tega se je zmanjšalo prebivalstvo zemlje v 1919. letu za nadaljnih 7 milijonov.
Tekom vojne je umrlo 19 milijonov vojakov, to je iji,0 prebivalstva naše zemlje. Po številu žrtev je svetovna vojna najtežja izmed vseh dosedanjih. (Vojne vsega XIX. stoletja so zahtevale le 4 milijone ljudi.) Vendar pa je vplivala manj na nazadovanje prebivalstva, kakor n. pr. 30 letna in nekatere druge vojne.
Pred vojno je naraščalo prebivalstvo zemlje letno za 16 milijonov, prebivalstvo Ev. rope same pa za 6 milijonov. Po vojni je pričelo naraščati prebivalsho šele 1. 1920. in sicer za 2% letno. Celo človeštvo se je pomnožilo za 7, Evropa sama za 2 milijona. Pozneje so številke vedno naraščale in lani je že prehitelo število vsega človeštva številke iz leta 1914. za G2 milijonov I Evropa je dosegla lani svojo predvojno naseljenost, a njeno prebivalstvo je drugače razdeljeno, kakor je bilo pred vojno. Ljudstvo Sovjetske Zveze je nazadovalo za 9 milijonov, francosko ljudstvo :<a 1 V* milijona, poljsko za % milijona, latvijsko za 600 tisoč, avstrijsko (v sedanjih mejah) za 300 tisoč, litavsko za 200 tisoč in estonsko za 100 tisoč. Nasprotno je narastlo prebivalstvo sedanje Nemčije za 2 milijona, Anglije in Indije tudi za 2 milijona, Nizozemske in Grške za 1 milijon.
Kupujte srečke za Orlovski stadion!
Število smrti je povsod nižje kakor leta ! 1913. Število rojstev napreduje, a povečini še ni doseglo onega iz 1. 1913. (tudi na Nemškem no). Povišalo je predvojne številke le v malo-katerih deželah, med drugim na Francoskem in v Angliji.
Hudičevi žarki.
Strokovni tehnični listi zaman rešujejo uganko zapadnega nemškega mestcca Fuerth. Mednarodna razoroževalna komisija je že vprašala, čemu je toliko žice v okolici Fuerlha in je dobila odgovor, da so to ostanki iz vojnega časa, V resnici pa nc utegne biti stvar tako nedolžna, ker se nahaja med žico nešteto porcelanastih izolatorjev. Oblasti čakajo na nove dogodke, da ne bi po nepotrebnem pogreli toplo franc.-nemško obmejno prijateljstvo. Strokovni listi pa ugotavljajo, da ce je moralo letos spustiti na tla vsled nepričakovane poškodbe nad 30 letal brze proge Praga — Strassburg. Pregledovanje je vedno izkazalo luknje v aluminijastem rezervarju za olje in raztopitev pomembnih vijakov. Pred kakim mesecem se je nepričakovano ustavila iz istega vzroka pri Fuerthu cela karavana berlinskih avtomobilov.
Ni treba misliti, da onemogoči sedanje časopisje brzojav in slično skrivanje novega izuma. Amerikanca brata Wright sta napravila letala z motorjem že dccembra 1. 1903. in sta naredila oklobra 1. 1905. izlet na 40 km daljave. Pa vendar ni izvedel ves svet prav nič o tem uspehu, Farnian jc prejel dve leti in pol pozneje — 11. januarja 1908. 1. — prvo darilo za izlet in povratek na daljavo enega ubogega kilometra. To jc veljalo za »prvi« izlet! Upravičene so torej domneve, da bivajo tudi v zagonetnem Fuerthu neki izumitelji, katerih izum obljubujc svetu novo neusmiljeno orožje. Angleški profesor Lan, katerega članek v »Technical Science« citiramo, misli, da so odkrili in izrabili Ncmci neznane od 3 do 0.3 mm dolge žarke, kateri so vroči kakor že poznani infra-rdeči žarki, na drugi strani pa ubogljivi kakor Herzevi kratki valovi (na katerih sloni vsa nova radio-telcfonija ozir. tclepotija, t. j. pošiljanje slik). Do sedaj ne-poznan pas -hudičevih žarkov« leži namreč nad radio žarki (Hcrzovimi valovi) in električno optičnimi žarki (ki sc prično s 3 do 0.3 mm dolgimi infra-rdečimi in se končajo pri 0,0.1 mikrona dolgih Rontgcnovih X-žarkih). —
Fine površnike
za gospode, priporoča tvrdka
A. KUNC, LJUBLJANA
po zelo zmernih cenah.
Ostanejo nam samo domneve, ker ne pridejo slični, kot vojno pomembni izumi v javnost. Saj se ne sliši nič več o sličnem lanskem izumu prof. Walla in Grindell Matthevvsa. Velike države pokupijo odkritje in ga shranijo za bodočnost.
Moderni alkimisti.
Trem učenjakom se je baje posrečilo raa* biti atome in izpremeniti en element v drugega. Pni je bil berlinski profesor Miethe, ki je baje % razbitjem atomov napravil zlato iz živega srebra; japonski kemik Nagaoka je Miethejevo metodo zelo izboljšal in z manjšimi stroški dosegel isti uspeh. Sedaj se jima je pridružil še nizozemski učenjak Karssen s svojim tovarišem Sniithsom. On sicer ni alkimist, ne poskuša izdelovati ravno zlata iz drugih kovin, vendar pa so njegovi poskusi alkimistovskim prav sorodni.
Podlago vsem tem poskusom je dal Anglež Rutherford, ki je dognal pravo bistvo atomov. Spoznal je, da ti najmanjši delci vsake snovi vendar niso nekaj popolnoma enotnega in neločljivega, ampak, da obstoje .iz trdnega jedra in neštevilnih elektronov, ki krožijo okrog njega. Od števila teh elektronov zavisi v glavnem narava vsakega elementa. Po številu elektronov so pa zlatu najbližje živo srebro, živemu srebru svinec. Če se komu posreči odstraniti iz atomov živega srebra gotovo množino elektronov, bo iz njega nastalo zlato. To se je baje posrečilo Mietheju in Nagaoki. Seveda sta z ogromnimi stroški »ustvarila« le majhno nirvico zlata.
Nizozemca pa sta razbila atome svinca in izpremenila svinec v živo srebro. Živega srebra je bilo sicer tudi bore malo, toliko pa le, da sla ta pojav lahko z navadnimi kemičnimi sredstvi dokazala. Izpremembo sta dosegla — kakor Miethe pri živem srebru — z izredno močnim električnim tokom, ki sta ga napeljala skozi raztopljeni svinec. Ko je električni tok tekel skozi svinec štirideset ur, so se pokazali prvi sledovi živega srebra.
Karssen in Smiths sta poskusila še neka| drugega: izpremeniti svinec v talij. — Talij je težka kovina, ki je na zemlji prava redkost in ki jo je pred več desetletji odkril Anglež Cro-okes. — Ko je električni tok dvanajst ur tekel skozi svinec, so se posamezui atomi žo izpre-menili v talij.
No, pridobivanje zlata iz drugih kovu* pač ne bo imelo kdaj praktičnega pomena in ne bo povzročilo na denarnem trgu list« revolucije, kot so se je že zbali Amerikanci. Ampak kot znanstven eksperiment je pa izredno zanimivo. Elementi niso več elementi.
KAKO SE VARUJEŠ INFLUENCE.
Da se obvaruješ influencc, se priporoči naslednjih deset zapovedi:
1.	Zjutraj si izperi zobe, usta in grlo z lahno rudečo raztopino hipermangan - kislega kalija. Uporabljaj mlačno vodo.
2.	Na cesti, v vlaku, na cestni železnici, sploh kjer je mnogo ljudi, malo govori. Morda drži pri govorjenju robec pred ustmi.
3.	Na stanovanju, v pisarni in sploh, kjer dalje časa bivaš, skrbi za dober zrak. S strankami, s katerimi imaš opravka, ne pridi preblizu skupaj.
4.	Pred obedom si umij roke, izperi usta, rabi lastno jedilno orodje in nc pij iz tujih kozarcev.
5.	Mnogu sc giblji v svežem zraku, Ob lepem vremenu poišči solnčni kraj. Ob mrzlem vremenu se toplo obleči in varuj noge pred mokroto.
6.	Ogiblji se zaprtih prostorov, v kateritt ljudje po več ur dihajo in kašljajo.
7.	Javnih telefonov, zlasti v kavarnah in hotelih, ne uporabljaj, ali pa vsaj očisti govorilno ponvico z robccm.
8.	Ne nastavljaj sc pri blagajnah, posebno ne ob vlažnem vremenu. Zelo se varuj oku.ži-tve pri brivcih. Kadar imaš opravek z bankovci, si večkrat čez dan umij roke.
9.	Čc si se prehladi!, pojdi po možnosti takoj v posteljo. Uživaj ruski ali lipov čaj, da se obvaruješ razvitka bolezni.
10.	Predno greš spal, si kakor zjutraj izperi usla, zobe in grlo. Mesto hipermanganove raztopine lahko vzameš tudi dvaodstolno vodikovo superoksid-raztopino.
W riogr^n kU
1867
Poznate gumijaste trakove za cepljenje vinskih trt
dobite
\>o tovarniških cenah pri giavnenl zastopstvu za SHS
ZRSHE0, Samostanska f.
Gospodarstvo
Občni zbor Trgovske banke d. d. v Ljub-Ijani se je vršil dne 26. marca 1926, kjer je bilo dve tretjini delniške glavnice zastopane. Iz poročila upravnega sveta posnemamo, da se je ta naš domači zavod tudi o letu 1925 zelo lepo razvijal ter da so se zlasti vloge izdatno in sicer skupaj za okroglo 28,000.000 Din povišale, kar dokazuje posebno zaupanje vložnikov do tega zavoda. Skupne vloge znašajo sedaj preko 126,000.000 Din. Cisti dobiček znaša 2,140.791.16 Din, od kojega se bode 1. aprila tega leta plačala dividenda po 9 Din za delnico. Rezerve so se dotirale z zneskom 650 tisoč dinarjev tako, da znašajo sedaj 5,100.000 dinarjev in so presegle že eno tretjino delniške glavnice 15,000.000 Din. Tako centrala, kakor tudi vse podružnice so dosegle prav lep uspeh ter je ta zavod, pri katerem je udeležen večji del naših trgovcev in obrtnikov, z zaključkom leta 1925 lahko popolnoma zadovoljen.
Občna zbora. Strojilna, lesna in kemična Industrija d. d. na Polzeli pri Celju dne 12. aprila (ob 10.) v prostorih ljubljanske podružnice Jadr. pod. banke (bilanca, volitev uprave in nadzorstva); Milarna in svečama d. d. v Ljubljani 16. aprila (ob 17.) v Gospodarski zvezi (bilanca in doj olnilna volitev)).
Izpremembe v trgovinskem registru. Vpisale so se nastopne tvrdke: Harlander in Ko-vačič, trgovina z mešanim blagom na Jese-nich; Toma Bujas in drug, trgovina z vinom na debelo v Ljubljani; J. Hutter in drug, tekstilna tvornica v Mariboru; Hribar & Co., slam-nikarstvo v Domžalah, Alojzij Vavpotič, družba z o. z. (5000 Din), pekarstvo v Šmarci pni Kamniku; Jugoslovanska tvornica nepre-močljivih predmetov Elsinger in sinovi, družba z o. z. (240000) v Žalcu; izbrisali sta se tvrdki: Jadransko p dunavska banka, podružnica Celje in Rupena & Co., lesna in ogljarska industrija v Mirni peči (ker se je podjetje opustilo)
Ljubljanska borza za blago in vrednote.
I. redni občni zbor te velevažne gospodarske institucije se vrši dne 29. t. m. ob 16. v borznih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika, določitev B overovateljev in 2 zapisnikarjev ter poročilo borznega sveta o posl. letih 1924 in 1925. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo finančnega odbora. 4. Odobritev bilance in absolutorij borznemu svetu. 5. Volitev 7 članov borznega sveta, 5 članov fin. odbora in dopolnilna volitev 12 članov borznega razsodišča.
Uradni kurzi za mesec april 1926. Finančno ministrstvo je odredilo za mesec, april sledeče uradne kurze: napoleondor 218 Din, turška lira 247, angl. funt 276, dolar 56.60, kanadski dolar 56.35, nemška marka 13.50, poljski zlat 7, šiling 7.98, 100 francoskih frankov 205, 100 švic. frankov 1093, 100 lir 228, 100 helg. frankov 230, 100 hol. goldinarjev 2270, 100 lejev 24, 100 levov 40, 100 danskih kron 1480, 100 šved. kron 1520,100 norv. kron 1200, ■100 pezet 800, 100 drahem 80, 100 Kč 168, milijon madž kron 795.
Obtok avstrijskega kovanega drobiža v obmejnih krajih. Gremij trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje opozarja, da1 se nahaja v obmejnih krajih v obtoku avstrijski kovan drobiž za 10 grošev, ki se izdaja kot enakovreden 1 Din, kar pa ni res, ker je vreden samo približno 80 par.
Naš izvoz v Solun. V letu 1925 je prišlo v Solun iz naše države 16.440 vagi nov blaga (leta 1924 14.250 vagonov in 1923 7630 vagonov). Ugotoviti pa je treba, da je tu upoštevano tudi tranzitno blago iz Ogrske in nekaj iz Češkoslovaške (skupaj ca 1640 vagonov). Nazadoval je naš izvoz goved, zlasti pa lesa. Solun letno uvaža 10.000 vagonov lesa, trg pa so nam popolnoma vzeli Romuni. Narastel pa je izvoz naših rud skozi Solun, pa tudi pšenice, koruze in ječmena. Skozi Solun gre tudi velik del našega izvoza v Levanto.
Konferenca o svobodnem izvozu kož Te dni se vrši v Belgradu v ministrstvu trgovine in industrije konferenca o svobodnem izvozu kož, katere se udeleži tudi interesirana trgovina.
Delegacija trgovcev v trgovinskem ministrstvu. Te dni bo ministru trgovine in industrije dr. Krajaču večja delegacija trgovcev (zastopana bo tudi zveza trgovskih gremijev Slovenije) predala spomenico o zaključkih lanskoletnega kongresa trgovcev, ki se je vršil v Zagrebu. Ob tej priliki se bodo delegati posvetovali tudi o položaju trgovine v državi.
Povišanje carinske ležarine. Iz Belgrada poročajo, da je finančni minister povišal carinsko ležarino. Za blago iztovorjeno v carinskih skladiščih od 0.05 na 0.10 Din v zlatu za 100 kg brutto teže in za vsak dan; za blago, nameščeno v carinskih skladiščih, če je eksplozivno od 0.20 na 0.40 zl. Din, za ostalo blago od 0.10 na 0 20 zl. Din, kar stopi v veljavo 1. aprila letos.
Amerikanski interes za Srednjo Evropo. Poročali smo že o ustanovitvi tkzv. »Holding« družb (t. j. družb za nakup in posest efektov za Evr po. Sedaj pa javljajo z Dunaja, da se bo ustanovila taka družba tudi za Srednjo Evropo s kapitalom 30 miljonov dolarjev, pri kateri bi bili udele*oni predvsem Mirgan Livermoore & Co.. nad rije Kellcg & Co. Družba bi obdelavah trg z Dunaja ali iz Prage.
Avstrija in Jugoslavija. Z Dunaja prihajajo glede trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo vznemirljive vesti. Agrarci v Avstriji zahtevajo, da se poviša carina na uvoz klavne živine. Ker pa je ta postavka v lanski pogodbi med našo državo in Avstrijo vezana, zahtevajo agrarci, da je treba trgovinsko pogodbo odpovedati. Protii temu pa je avstrijska industrija zaradi koristi, ki jih ima od te pogodbe.
Razširjenje avstrijskega gospodarskega področja. Avstrijski gospodarski krogi se zaradi hude krize in v zvezd s tem velike brezposelnosti vedno bolj intenzivno pečajo s problemom razširjenja avstrijskega gospodarskega področja ali; potoni carinske oz. slične zveze nadedstvenih držav ali pa potom priključitve k Nemčiji. Ravno sedaj zbira tozadeven material dunajska trgovska zbornica. — Avstrijski nr.črti zadevajo v živo tudi nas in zato bomo ta problem obširno zasledovali.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema clo 2. aprila t. 1. ponudbe za dobavo 24 komadov svetilk za lokomotive, za dobavo 11.500 kg železne pločevino, za dobavo klingerit plošč; do 6. aprila t. 1. za dobavo 5 komadov cirku-larnih žag. Predmetni poioji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. - Vršile se bodo nasledjo ofertalne licitacije: Dne 29. marca t. L pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za mariborsko garnizijo za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. — Dne 5. aprila t. 1. pri intendanturi Timočke divizijske oblasti v Zaječaru glede dobave drv. Dne 9. aprila t. 1. pri intendanturi Kosovske divizijske oblasti v Prištini glede dobave drv. - Dne 10. aprila t. I. pri Središnjem uredu za osiguranje rad-nika u Zagrebu gled oddaje kamnoseških del. — Due 12. aprila t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.800 m' drv. — Dne 20. aprila t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Bania luki glede dobave 4002 ms drv. — Komanda IG. Art. *w>lka v Ljubljani si bo nabavila 25 konj. Odrejen- komisija bo poslovala vsako sredo in petek od 'O do 12. ure v vojašnici Kralja Aleksandra L. Ljubljana, Dunajska cesta.' Interesenti naj pripeljejo svoje konje na lice mesta. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
JSor^a
Dne 27 marca 1926.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabe^ženi sledeči kurzi: Vojna odškodnina 289 bi. (287—289). Devize: Berlin 13.54-13 55 (13.52—13.56), Italija 228.fi0-228 75 (227.89— 229.09) London 276.60—276.70 (271.14- 272.34), Nevvvork 56 85 bi. (56 09—56.99), Pariz 198 h1 aro (199.50—201.50) Praga 16870 bi. (16? 16-109.16), Dunai 8.025—8.03 (8.0073—8.01E3), Curih 10.955 bi. (10.9325-10.9725).
Praga 15.3825 (15.385), Dunaj 73 30 (73 30). Buka-reš' 2.14 (2.15), Sofiia 3 74 (3.75j, Madrid 73.15 (73.20). Varšava 62.50 (62), Amsterdam 208.0875 (208.10), Bruselj 20.70 (70 875), Stcckholm 139.30 (039 30), Oslo 111.50 (111.40), Kopenhagen 136.15 (136.15), Helsingfors 130.80, Atene 7.
SEZNAM
Izžrebanih števiSk lotenje tol škega prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami".
Glavni dobitki:
1.	16.650,
5.	3 '.210,
9.	8.365,
13.	20.210,
17.	26.458.
2. 3.800, 6 35.736, 10. 18.700, 14. 36.128,
3.	21.912,
7.	30.959,
11.	31.126,
15.	5.716,
4	22.405,
8.	17.393,
12.	33.(106,
16.	28.243,
5 dobitkov v vrednosti po 201) Din:
7.603, 23.613, 26.164, 27.703, 30.798.
10 dobitkov v vrednosti po 100 Din:
920 4.015, 11.156, 15.539, 19.527, 31.239,	81.447, 35.095, 35.223, 39 698.
100 dobitkov v vrednosti pc. 50 Din:
406, 439, 545, 2.161, 2.650, 2.774,	2.801,
3.501, 3.521, 3 795, 4.158, 4.831. 5.113.	5.295,
5.667, 6.068, 7.162, 7.327, 7.670, 7.693,	7.754,
8.050, 8.111, 8.409, 8.644, 9.148, 9.426,	9.728,
9.769, 10.368, 11.447, 12.099, 12.427, 12.474,	12.492,
12.595, 12.631. 12 791, 13.219, 13.570, 14.037,	14.112.
14.347, 15.866. 15.553, 15.602, 16.107, 16.181,	17.130,
17.352, 18.056, 20.385, 21.080, 21.081. 21.122,	21.728,
22.072 22.870, 23.118, 23.211. 23.330, 23.529,	24.433,
24.635,	24.893, 25.973, 26.092, 27.229, 27.591.	27.862, 28.178, 28.270, 29.730, 30.275, 30.545. 30.895,	30.997, 31.564, 31.745, 32.694 32.790, 33.121, 33.208,	33.531, 33.543, 33.717, 33.833, 34.550, 34.910, 35.461,	35 732,
36.636,	36.786, 36.963, 37.217, 38.391, 38.457,	38.459, 39.830. 39.942
Športni teden
Najprvo nekaj splošnega. »Imperoc poroča, 'la je osnovalo vseučilišče v Bologni visoko šolo zn telesno vzgojo in je imenovalo tudi ?.e profesorja za zgodovino sporia To je prva taka sola v Italiji. — Nemška športna zveza z.a lahko atletiko bo priredila v berlinskem stadionu dva kurza, od 12. do 17. aprila ter od 7. do 12. junija. Poleg državnega športnega učitelja bodo sodelovali najboljši profesorji nemške visoke šole za telesno vzgojo.
Vemo že, da je bil Finec Thunberg dolgo časa v Ameriki in da se ni mogel kosati z. rojakom Skutnabbom. Sedaj sta se pa le, ob odhajajoči seziji, in sta prvi dan vsak nekaj dobila: Thunberg 500 m v 45.8, Skutnabb pa 5000 m v 9:18.4. Drugi dan je pihal hud nasproten veter in je tekmece oviral. Zmagal je dvakrat Thunberg, 1500 m v 2:31.5, 10000 m v 19.21 - Nemško s m u š k o prvenstvo so izvojevali na lepem terenu med Tirolsko in Predarlsko. Na razdalji 17 km je bilo treba smučati 317 metrov gor, 717 metrov pa dol; od 63 tekmecev jih je zdrž"lo do konca samo 45. Zmagal je Martin Neuher iz Garmisch-Partenkirchena.
Rekli smo, da bo gospa Neppach ukor Nemške zveze tenisa že prebolela No, so se že pobotali. Do 17. maja ne sme igrati, nato r>« spet. Vsak je malo odnehal, pa je šlo. — Tekma ined Parizom in Londonom se je končalo z zmago Pa-riz,a, 12: 9. — Richards je v izbomi formi in je premagal tudi Tildena.
Nemška lahka a 11 M i k a se bo srlede števila prireditev letos omeiila na 33 mednarodnih in 97 večjih domačih tekem. Najznamenitejša bo pač prireditev v okviru Nemških bojnih iger. kjer s'a določena z.a lahko atletiko 10 in 11. junij. — Petdeset let je star Nemec GoPsehling. pa hoče teči iz Berlina na Dunaj; 750 km daleč, v desetih dneh. Na dan torej 75 kilome'rov; se ne vidi veliko. a pomislimo na starost Že v mladih letih so ga dolge razdalje mikale; leta 191? na primer je pretekel razdaljo Berln—Breslau, 370 km v 37 urah. — O Ritoli beremo, da ie pre'ekel 5000 vardov v 13:32, nov rekord: prej 13:39; Helfrich 600 yardov v 1:22.4, Ilubbarri pa 65 yardov v 6.8 to dvoje tudi rekord. Seveda vse tc v halli. — Ko je Hoff skočil v halli 7.35 m daleč in so oznanjali svetovni rekord, si je mislil črni Huhbard: »Dolgo se ea ne bo veselil.« Pa se je zaletel in je skočil 7.498 m, kar 15 cm več. Hoff se je pri isli prireditvi povzpel ob palici čez višino 4.151 m, seveda rekord, ker v zaprlem prostoru. Sedaj bodo začeli tekmovati kmalu na prostem, in Hoff pravi, da ne gre prej iz Amerike, dokler ne bo frčal čez lato v višini 4.30 m. — Za tiste, ki ne berejo »Slovenca« med tednom, povemo, da jo v sedmoboju odstopil Osborne po tretji točki, ker si je pri skoku v višino zvil nogo. Dobro še, da ie poleg njega nastopil še Norton, tako da ni bil Hoff sam. Zmagal je Hoff; v daljavo je skočil 7.19 m, ob palici 4.139, Norton ie pa sunil kroglo 13.95 m daleč. — V sunku krogle je imel do le os hall-ski rekord John Krek, 15 41 m; sedaj mu ga je iztrgal Herbert Schvvarze s 15.43 m. Absolut svetovni rekord je napravil leta 191? rajni Ralnh Ro-e, 15.54 m. V treningu so prišli ameriški atleti večkrat že preko njega, Hartranft na primer do 16 m, a uradno obstoji še zmeraj Rosejev rekord. Lei-s — pravijo — bo pa padel. — V Osle so se odlikovali prav posebno v skoku brez zaleta, Heltresen je skočil 1.58 m v[-Oboje prav Lojk in dru-e usp he sto imeli in brž ste šli kvišku, sedaj pa nič več ne slišimo o vas. Začnile spet!
Nič ni bolj sme"nega kakor pijan petelin ali racman Racman se po angleško reče drake. In veliki Drake star angleški boksei je bil tudi pijan, prav resportno pijan, ko je »nastopik v Parizu proii 1'aolinu. Kar tresel se je, ko je prišel gor na podij; Paolino ga je malo potipal, in stvar je bila končana. Nato so ga dvitmili in so ca v drugič postavili pred Baska. Nevoljen se je Paolino obrnil in je šel ven. za njim pa Drake podprt od drugih. Sedaj je pa zagnnelo občinstvo, in letele so na podij oranže in citione, časopisi in jajca, banane in jabolka, pa vpili so in kričali: »Tat, daj nam denar nazaj.'. Ves ?boj« je trajal 70 sekund. Pariški listi hočejo sedaj stvar omiliti in pravijo, da Drake ni bil pijan in da se ie tresel samo zato, ker ni mogel prenesti bazilLskovega pogleda iz oči strašnega Baska. Paolinu pravijo »lev;; iorej lev proti racmanu, že to ni dobro. Drake je bil včasih dober, se'<aj ne pomeni prav čisto nič, in so le denarja željni organizatorji zakrivili n egov nastop. Športu v dobro to seveda nj, _ l7,ti0rni Anglež Phil Scotl je že v tretji run-di potolkel Gcidarda K. o.; v aprilu se bo boril z Nemcem Dienerjem. Ta zahleva za morebitni z.o-pelni boj s Paolinom 200.000 frankov; kdo mu jih
I pa bo dal? — Beremo, da je Poljak Treskov v | Ameriki premagal Berlenbacha; ker jo Treskov dosti lezji kot Berlenbach, smatrajo ta boj za iz-let Berlenbacha v višjo težo. Drugod pa beremo, da je potolkel Borlenbacha Risko. Ce ni to eden in isti in je kdo samo napačno zapisal? Risko in ireskov nista tako narazen. Ce je bil Risko, potem ta poraz za Belenbacha ni nečasten. »Moža iz železa: imenujejo Amerikanci Riskoja in ga ni mogel v deve.ih rundah svoj čas potolči na tla niti Tunney; ta je pa za Dempseyem menda najboljši bokser sveta, najbrž pred VVillsom Primerjaj naš »Športni teden< od 24. dec. 1925. — Devos je po točkah premagal DomgSrgena.
Sedaj je pa Coolidge Rademacherja že sprejel, Rademacher rekordira naprej. Tistemu dijaku ki je potolkel Coolidgeovega sina, so takoj ponudili 5000 dolarjev, če bi le enkrat nastopil ze film, pa ni hotel.
Znameniti nemški kolesar in svetovni pivak Kaufmann gre prihodnji mesec v Ameriko in bo dirkal do julija dvajsetkrat. — Od Milana do San Remo je 289 km; vsakoletno kolesarsko sezijo otvorijo z. dirkanjem po tej progi Preteklo nedeljo so dirkali tam, prvi je bil Girardengo v 10:14:40, kljub slabi cesti.
V Montlhčry sta prevozila Garfield in Ples-sier na 40 HP Renault-a v t o m o b i 1 u 500 km v 2: 48: 11.6, povprečno na uro 178 394 km (doslej 2:53:46:73); v treh urah 536 699 km.
Nemška zračna družba Luft-Hansa bo obratovala letos na 43 črtah z dolžino 17.000 km. — Angleški štirje aerojilani, ki letijo iz Kaire v Kapsko mesto, so že globoko doli na jugu. r— V znanstvene svrhe bo letel skoz Afriko tudi znani švicarski aviatik Mittelholzer. Ta je res dober.
Še nekaj. V srečni državi .lowa (Amerika seveda) se je zbralo lO.COO požrtvovalnih državljanov in so se skušali, kdw bo več kislega zelja pojedel. Zmagovalci so prišli na 10 kg, tekom par ur. Dober tek.	V. S
LOVSTVO.
Občni zbor kluba ljubiteljev ptičarjev se vrS{ dne 10. aprila t. 1. ob 20. uri v Ljubljanskem dvoru z običajnim dnevnim redom. Prizive, oziroma samostojne predloge je naznaniti klubovemu predsedniku vsaj tri dni pred občnim zborom. — Drugi dan 11. aprila se vrši spomladanska tekma psov ptičarjev v lovišču občine Jezica Zbirališče bo ob 7 uri zjutraj na restavracijskem vrtu Glavnega kolodvora, tam se bo vršila sn'otra psov, nato pa odhod v lovišče. Opoldanski odmor in kosilo bo pri »Rr.skem čaru. na Jezici: večerni sestanek pa v Ljubljanskem dvoru, kjer se bo razglasil izid tekme in razdelila darila. Pse z.a tekmo je prijaviti klubu do 5. aprila t. 1., za vsakega psa, ako je lastnik član kluba znaša prijavnina 20 Din, za nečlane pa 40 Din, Kot pripravnik ima na lekmi pravico fungirali vsak klubov član, zato naj se kandidati prijavijo klubu do 31. t. m.
IV. KOLO PRV NOGOM. TEKEM.
Danes se odigra IV. kolo prv. nogom. tekenf Ljvbljane, ob kateri priliki nastopi troje parov protivnikov Tekme, ki se vrše deloma na igrišču SK Ilirije in deloma na igrišču ASK Primorje, se odigrajo v sledečem redu- igrišče SK Ilirije ob 10.30 SK Ilirija rez.:SK Jadran rez., popoldne ob 14.15 ASK Primorje: ŽSK Hermcs. ob 16 uri SK Ilirija: SK Jadran. Igrišče ASK Primorje dojx>l-dne ob 10.30 ASK Primorje rez : ŽSK Ilermes rez., popoldne ob 15 SK Slovan: SK Svoboda. Naj-interesantnejši bo-ta popoldanski igri med SK Ilirijo. SK Jadranom, ŽSK Hermesom in ASK Primorje. Pričakuje se, da se bo vedla publika tako, kakor zahteva spor'ski čut, da ne bo treba po nepotrebnem prekinjati tekem, vsled česar trpe financijelno klubi, a tudi publika je prikrajšana.
Kolesarsko in motoriklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi dne 11. julija 1926 na prostoru SK Ilirije diuštveno, narodno in mednarodno dirko z bogatim sporedom.
Naznanila
Mladinski dom. Danes ob petih popoldne prirede naši mladi lepo igro »Vladimir Velegraj-ski< v petih dejanjih. Komur je za mladino kaj, naj pride!
Občni zbor Pokrajinske zadruge fotografov
za Slovenijo v Ljubljani se vrši v torek dne 30. marca 1926 ob 11. uri dopoldne v salonu hotela sLloyd<.
lilizabelna konferenca, župnija Sv. Peter ima v pondeljek dne 29. t m. zvečer ob pol 6. uri važno sejo.
Railioklub v Ljubljani sporoča svojemu član-slvu, da se nahaja tajništvo kluba na ljubljanskem velesejmu, paviljon »D«: in ne na Dunajski cesti št. 9. Tja naj se naslavljaj« vsj dopiisi Članstvu je tam tudi na razpolago sprejemni radioaparal, kjer se lahko posluša vsak torek in četrtek od osme ure zvečer naprej radiofonske prireditve.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 27. marca 1926. Višina barometra 308'Sm
118 dobilkov po 25 Din:
1.006,	1.173,	1.618, 1.781, 1.830, 2.003, 2.100,
2.113,	2.439,	2.668, 3.879, 4.865, 4.594, 4.748.
5.123,	5.647,	5.947, 6.838, 6.896, 7.174, 8.76S,
8.986,	9.568,	9.890, 9.972, 10.271, 10.432, 10.737,
11.328,	11.432,	11.467, 11.618, 11.848, 12.842, 12.645,
12.923	13.360,	13.468, 14.027, 14.074, 14.996, 15.455,
15.810,	16.331,	16.501, 16.540, 16.892, 17.113, 17.146,
17.423,	17.445,	17.816, 17.927, 18.239, 18.301, 18.304,
18.378,	18.435,	18 701, 19.089, 19.226, 19.849, 19.907,
20.218,	20.239,	20 865, 20.899, 21.145, 21.346, 21.736,
22.193,	22.570,	23 316, 23.519, 23.643, 23.821, 23.830,
23.901.	25.746,	20.160, 26.235, 26.254, 26.509, 26.524,
26.667,	26.CG0,	27.065, 27.259, 27.774. 27.841. 28.232,
28.291,' 28.477,	28.622, 28.767, 28.948. 20.256, 29.319,
29.524,	29.623,	30.410 30.770, 31.122, 31.127, 32.017,
32.058,	82.692,	33.108, 33.146. 33.747, 34.744. 35.079,
35.359,	36.053,	36.305. 37.844, 38.818, 39.900.
Dobitki sc izdajajo proti predložitvi srečke do Vštetega 21. dne po žrebanju, to je do 9 aprila 1926. Do 9. aprila 1926 nedvignjeni dobitki zapa-.ipjf, v prid efektni loteriji Zraven vrnjene srečko jo treba navesti od koga se je srečka kupila, da se bo ugotovilo je li srečka plačana. — Kdor hoče iz.vedcti, kaj je zadel, naj pošlje znamko za 1 Din 1 za odgovor.
Opa/.ovania		rtaro melei	l oplota .C	Kel »!ogo	Vplei ln brzina f m	Oblačnost	Vrsta padavin		V Ljubljani je
t roi				» /|		0-11.	oh opazovanju	»mm Ho 7"	
	7	760-8	6-7	89	WS\V 1	9		dež 1-9	S
L|ubllana (dvorec)	8 14	7& "9 7f 9'0	6 -i 10-3	88 75	NW n-5 SW 0-5	10 g	pljusek		<- S Žo 9) P S
	21	/58-3	8-8	79	S\V 15	10			
Zagreb		76P0	7-0	80	ESE 1-5	10		0	a —, .c a
Beiprad		762-2	7-0	78	SE 5	3		0	
Sarajevo	b	762-1	6-1 i	84	E 1-5	10		0	x- >
Skop'?e		7 3-2	90	91	N 1-5	10		dež 0*1	s ©
Dub ovnik		761-5	120	73	mirno	7		dež 3-0	o — Qfti s
Praga	1	758-9	o-o	—	ESE 9	10	megla	0	
Bnromeler ie reduciran na morsko gladino.
KLAVIR
Procfam kclo Sobo ^Sft^^StzrSl'. k dr~V" d
novo, znarr.ke »Diamant« bc na upravo lista pod: var)i Vl.iika krcdenca, tu- !aKo , bro ohranlen. z vso opremo, jako lično. »Odvetniški koncipiient«. di za gostilno, umivalnik, mi"8' S° ""I. Sp. Šiška, Gui čeva ulica .......jedilna omara, 2 postelji, Naslov v upravi 213&
Trgovski loka!
salon, miza, stelaže, stoli, banja, slike, srebrnina, zdravn. knjige i. dr. od se Išče ncdc|jc od 9._5 ure v
Prodam hišo
št. 15, II. nudstr., vrata 6.
RAZPRODAJA ,
v sredini mesta, __ ____llcucl|c UV1 _U1B v
vsakovrstnega PERn.A po za takoj. - Ponudbe na šelenburgovi ulici št. 4. "f31*' sc"tve, na perife«
zelo nizki ceni »AM03-<, upravo pod »34«. 2133 -i__ir'i' mesta, z dobro vpe-
izdelov. perila, Glir.ce —..........V Begunjah pri Lescah liano trgovino z meš. bla-
Tržaška ccsta 12. 2135 „ ,	,	, na Gorenjskem je oddati 2om, vino" in žganietoč.
Lokal in stanovanje takoj na razpolago. Cena 125 tisoč Din. - Naslov pove uprava lista pod It 2133.
Prodam moderno masivno
spalnico i^oo
letno, opremljeno
STANOVANJE
J** Postlan ki
zaslužek j_____
primerno za vsakogar, —	solidni stranki. - Več se
Pojasnila proti ?n?. rki za Prodam .JI■ A	izve Poljanska	6/IT.
t Din. »Propaganda«, rc- več sto CI Hll» banke.-----
klamna družba z o z., — Ponudbe na tip-avo Liub'jana - Šclenbur^ova »Slovenca« pod: »Lesni
Slovenca« pod št. 2134. obstoječe iz 3 sob, kabi-
______neta in kuhinje, mirni in
solidni stranki.
Majhno HIŠICO
ilica it. 7/II.
- takoj kupim na deželis
Gnoi nanrora cena do 15000 Din Ceni-
17IIUJ Ii<iyi uuaj. ponudbe pod ,Majhna u. 2126i sindikat« itev. 2124. iSv. Petra cesta itev. 61. šica« upravi »Slovcnca«,
i Pl€hai8itno umetno vezenje ji
zastorov, pregrinjal, perila, monogramov, oblek Itd., t> *\ tlnobeloliibarvaiitoentlanje.ažurlraujo, predtlukaiije N
nateh A Mlkeš, Ljubljana Dalmatinova ulico $tev. 13

Gospodična
fzučena prodajalka meš. stroke, vešča tudi v gospodinjstvu, želi MESTA kjerkoli, - Naslov pove uprava lista pod št. 2139.
Zastopniki
ea razpečavanje švicarskega SIRA se sprejmejo v \ . kem kraju pod ugod. pogoji. - Pism. ponudbe pod »SIR« na »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. 2128
Kamnoseška delavnica
v Jaški pri Zagrebu
NAPRODAJ. 50 komad, nagrob. spomenikov, betonske cevi, beton, ograja — \se takoj za v roke vzeti. Cena 150.000 Din. Proda se zaradi družinskih razmer. - F. SAM, kamnosek, Zagreb, Miro-gojska cesta 1. Zvezda
Damam in gospodom
se nudi lep zaslužek z razrfečavanjem parhimen-je. Potreben konital 200 Din za vzorce. - Pism. ponudbe pod »Postranski zaslužek« na »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. 2129
Krojaški pomočnik
zmožen boljšega dela, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje pri meni. — I Arhar, Doriarje štev. 47, p. škoija Loka. 2101
Služba ORGANISTA in MEŽNARJA
se odda takoj ali pa o sv. Juriju. Pogoji: absolvent cecilljanske šole in obrtnik (krojač, mizar, itd.) Na pismene ali ust-mcnc prošnje do 10. apr. naznani dohodke Duh. urad sv. Jurija, p. Medija-Iziakc, Zagorje ob Savi.
"vajenca
«a sedlarsko in pa auto-ličarsko obrt sprejmem takoj. Leopold šušteršič, Dunajska c. 41, Ljubljana
hlapec h konjem
priden, trezen in pošten, kateri se izkaže s spričevalom o večletni službi pri konjih, se takoj sprejme. Naslov pove uprava lista pod številko 2113.
SOSTANOVALEC
se sprejme na Sv. Jakoba trgu št. 5, pri Podržaj.
Vrtnar. VAJENCA
»prejme z vso oskrbo v
hiši IVAN BIZOVIČAR,
vrtnarstvo, Ljubljana — Kolezijska 16 (Trnovo).
z mnogoterimi trgovskimi lokali in skladišči, večjimi in manjšimi stanovanjskimi prostori, z lepim vrtom, na najbolj obljudeni točki mesta, se pod ugodnimi pogoji proda. ; Naslov v upravi lista pod šifro: »PTUJ« št. 1938.
Njiva
filiiu! njade in rož praktičen, se sprejme tali o j za graščinski vrt Turniš pri Ptuju. Prošnje nasloviti na Upravo graščine Turniš, p. Ptuj.
Najvišji zaslužek
nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj sc pošljejo na upravo lista pod šifro: »Ohne Kapital und Vor-ketjntrisse 512« na »PU-BLiCITAS« d. d., Zagreb, Gunduličeva IL_1818
Starejša, prvovrstna
kuharica - gospodinja!
7	; se točilo pristna t
išče primer, službe v fino ■	pUna yjNA
hišo ali v sanatorij. Pre- -vzame tudi samost. vodstvo v kuhinji kot gospodinja; gre pa tudi k samski dobro situirani osebi. Na?;op službe po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovsnca« pod št. 2027.
NAJUGODNEJŠI
nakup in prodajo zemljišč, stavb i. dr.
posreduje »Agrarn* biro
-	Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/L, nasproti pošte.
-	Preklic nalogov vedno mogoč, nihče, ni vezan na kake odpovedne roke. - Običajna provizija plačljiva samo ob sklepu kupčije z našimi interesenti. - Kdor proda sam, ne plača nič. —
Kupoprodajne pogodbe brezplačno !
Damski S\m\\M
najnovejše oblike — po
konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo 3tari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
Elt:loDO: pohištvo
spalnica, jedilnica, kuh. oprava, spalnica za eno osebo, omara za predsobo, otomana, se zaradi selitve ceno proda. — Naslov v upravi 5t. 2046.
Gričar & Mejač
Šelenburgova ulica. Pravi angl. gumiplašči
od 200.— Din naprej. Nepremočljivi lodni za pelerine, plašče in športne obleke.	1286
Brivnica naprodaj
na prometnem kraju v Ljubljani. - Naslov pove uprava pod itev. 2029.
Prodamo prvovrstno
stavbno parcelo
v obsegu cirka 3000 nr, na najlepšem kraju na Mirju, event. tri parcele po približ. 1000 m", in sicer najviš. ponudniku. -Pis. ali ustne ponudbe je poslati do 10. aprila t. L »Čebelarskemu društvu za Slovenijo« v Ljubljani (v roke ravnatelju Mesarju, Jug. knjigarna, I. nadstr.), ki da tudi vse podrobne informacije.	2042
PREDTISKARIJE
najmoderneje sestavljene, strokovno sortirane, dobavlja najceneje Samuilo Leopold, Senta (Bačka)
PREMOG-ČE BIJ«
VPoliova ulica 1/11, - Telefon 5fi
Prodam osebni auto
znamke »Opel«, popolnoma ohranjen s 4 manjšimi sedeži, za 25.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 524.
STARINSKO
pisalno mizo
z vložki in veliko miz-nico, proda VIOLETTA ROSSMANIT, grad Rad-vanje pri Mariboru. 2057
Vsakovrstno
zlato kopale
po najvišjih cenah Čeme, juveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Krompir
zdrav in prebran, dobavi Kmetijska zadruga -Ptuj.
Prodam rabljeno, pocink.
bodečo žico.
Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2056.
Monočno pecivo
kolaCe, torte, raznovrstno povitke Iu slifno Izdelate lahkodomaakovporubite
Dr. A. Oetkerjev
Svetla glava
Pecilni prašek Vanilin sladkor Prašek za puding Zmes za kolače Dobijo se povsod in v glavni zalogi
los. Relcfi
raaribor
Knjiga receptov se na željo pošlje brezplačno in poštnine prosto
Dvonadstropna hiša
na prometnem kraju v CELJU — pripravna za vsako obrt ali trgovino, se poceni proda. Ponudbe na Lovro Čremožnik, Celje, Kralja Petra cesta št 28, II. nadstr. 2093
Hočevarjeva aromatična
železn. tinktura
izborno preizkušena zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči za odrasle in otroke. Ne kvari zobl Pol literska steklenica 20 Din. Porabiti je 3 stckl. po vrsti. V Ljubljano dostavljam franco! Izdeluje in razpošilja samo: Lekarnar HOČEVAR, Vrhnika.
Cm. rischer
ZAGREB, SuduiSka ul. 3 JnriSičeva ulica št. fi
dobavljuprivatnikoiu dvokolesa dele za dvo-kolesa. šivalne stroje ter nogometne žoge,' tehnifine potrebSfiiue po najnižjih cenah. Šporitska društva, me banki in obrtniki-dobe popust. — Zahtevajte brezplačni ilustrovani katalog.
^^lus
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora,
OTROKA nad leto starega, sprejmem v oskrbo. Naslov v upravi: št. 2115
ŠIVILJA
jako zmožna, poceni, ki gre šivat tudi na dom, se priporoča cenj. damam. Informacije daje uprava »Slovenca« v Mariboru.
Naprodaj dobro ohranjeno
POHIŠTVO. Uirska ul. št. 22, pritličje, vrata 4.
Sprejme se
PLETILKA
zmožna vseh krojev in nogavic, kot delovodki-nja. — Istotam se išče več dobro izurjenih ple-tilk za nogavice. — Ponudbe na upravo lista pod: »Dobra moč« 2013.
ZNOVA ZNIŽANA
je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ul.
Lokai sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki se oddasta tudi posamič, K enemu pada tudi stranska soba.	1568
ŽIMNICE
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št 7 (poleg Mestnega doma). 1172

Gostilničarji I
Pošljem po povzetju naravnost VINO od 5001 dalje po 3.50 Din. Zahtevajte vzorce vina. Pošilja EMIL KARLEUŠA, Stari Glog, Sv. Ivan-Žabno.
3000 do 5000 m- ;
pri Ljubljani ali v bližini, se kupi. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Njiva«.
V restavraciji
»Pod SKALCG«
Mestni trg štev. 11 j
Popolno oskrbo
ir sclnčno sobo pri bolj-gi družini išče starejša dama, ki ostaja ves dan v sobi. - Ponudbe upravi lista pod štev. 2003.
Preko ulice 1 Din ceneje Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure SALONSKI KONCERT. -Ob nedeljah od 9. do 13. ure ZAJUTERKOVALNI i KONCERT.	1939 :
regisirovčsna zadruga z neomejenim jamstvom
Miklošičeva cesta V LjubljcUli Kralja Petra tre? 2
petih	letih	1500	Din,
petih	letih	3000	Din,
petih	letih	4500	Din,
petih	letih	(3000	Din itd.
Zavarovalna družba
išče za svoj življenski oddelek v Ljubljani spretne
vjc akviziterje
pod najugodnejšimi pogoji. — Ponudbe pod: »Življenje« »t. 2006 na upravo »Slovenca«,
V Celju
«li v bližini želim MESTO. — Cenj. ponudbe upravi lista pod »Konto-ristinja-prodajalka 1960«.
Velika zavarovalna družba potrebuje za zavarovanje proti toči za štajersko in Prekmurje
zastopnike
Ponudbe pod »Dober xa-ilužek« it. 2007 upravi.
LOKAL pripraven za j manjšo meh. delavnico, se išče. Ponudbe upravi ' lista pod »Prostor 1999«
Kolesa Peugeot
BICIKLI. v kvaliteti in | ceni brezkonkurenčni I
LAHKI MOTOCIKLI
1	y, HP, . . . Din 6975—
2	H HP, . . . Din 12250.— Izdelki staro znane svetovne znamke. - Dobava promptna od glav, zaloge
O. ŽUŽEK, Ljubljana, j
Tavčarjeva ulica itev. 11 Samoprodaja se odda za i razne kraje Slovenije pod i ugod.imi pogoji.
APNO, CEMENT j
traverze in vsake vrste železnina po najnižji ceni. — Železnina IVAN KORAŽIJA, MARIBOR, telefon št. 313.
(ris
»ILIRIJA«, Kralja Petra t rt it. 8, tel. 220.
premog, drva,
KOKS, CEMENT. 1241
na knjižice in iekoči račun obrestuje zelo ugodno.
Spccijalna oddelka hranilnice:
Zavarovalna štednfa.
Zavarovalna štednja ima namen vzbuditi v najširših slojih smisel in veselje do sledenju iu dati možnost, pridobiti si z malimi rednimi vlogami večje prihranke. Že z malenkostno tedenskimi vlogami
po 5 Din si more prihraniti v po 10 Din si more prihraniti v po 15 Din si more prihraniti v po 20 Din si more prihraniti v Mesto tedensko se vloge lahko vršijo tudi mesečno ali četrtletno. Za nagrado in v vzpodbudo za redno vplačevanje vlog pa zavaruje hranilnica vlagatelja tako, da dobijo njegovi dediči takoj po njegovi smrti, če umre pred potekom petletne dobe štedenja, izplačan ves tisti znesek, ki bi ga vlagatelj na kapitalu in obrestih dosegel, če bi doživel polno dobro štedenja.
K zavarovalni šlednji lahko pristopi brez zdravniške preiskave vsaka zdrava oseba od 16. do 60. leta starosti.
Ker doseže torej zavarovalna štednja v zvezi z življenskim zavarovanjem gotovo svoj namen — prištediti si z malimi rednimi vlogami večjo vsoto denarja — je način varčevanja potom »Zavarovalne Itednje« primeren in zelo ugoden za razne prilike in namene rodbinskega življenja: dota in oprema za neveste, za nabavo pohištva, sredstva za študij in 7,a potovanja, za pogrebne stroške, za slučaj smrti in za razne druge prilike.
Radi lahkega vplačevanja in ugodnega obrestovanja jo zavarovalna štednja tudi primerna v svrho pridobivanja kapitala za stavbe, za poljedelske, obrtne in drugo investicije itd.
Rentna štednja
Rentna štednja ima namen, da zagotovi vlagateljem ali od njih določenim osebam, z obrestovanjem vlog, preskrbo za starost, t. j. letno plačljivo rento.
Rentna štednja je glede vlog in dvigov enaka navadnim hranilnim vlogam. Ni obveze za redno vplačevanje ali kakršnekoli plačilne roke. Vloge ostanejo last vlagatelja in lahko z njimi prosto razpolaga; lahko jih z doplačili poviša ali z dvigi zmanjša. Tudi v času, ko dobiva upravičenec rento, lahko prosto razpolaga s kapitalom. Za vsako vlogo se pripiše, za vsak dvig pa odpiše primerna renta, ki jo dobiva vlagatelj ali od njega določeni upravičenec od gotove dobe starosti pa do svoje smrti. V slučaju smrti pa dobijo dediči izplačan ves kapital, tudi, če je dobival že rento kolikorkoli let.
K rentni štednji lahko pristopi vsakdo, brez ozira na starost. Začetek dobivenja letne rente — od 30. leta starosti naprej — si lahko poljubno izbere in tudi lahko Se pozneje spremeni.
Poleg dobrovpisa rente dobiva vlagatelj, v gotovini izplačljivo, vsako leto tudi še primerne obresti.
Potom rentno štednje je vsakomur omogočeno, (la si brez truda in brez žrtev pridobi preskrbo za starost — rento —, to je svojim vlogam primerne letne dohodke do svoje smrti.
Kcntna štednja jc za vse stanove zelo ugoden in primeren način štedenja.
Oddelek za rentno štednjo začne poslovati sredi aprila 19*26. prijave se pa sprejemajo in pojasnila dajejo že sedaj. Prospekti »Zavarovalne in Rentne štednje« se pošiljajo na željo vsakomur brezplačno in poštnine prosto.
JPosojlla in krediti
se dajejo le na popolnoma varne vknjižbe in proti prav dobremu
poroštvu.
Najbolj« In najceneje se kupi različno manU' fakturno blago pri tvrdki
IVAN IfROSELI
Kelte-Murnova (Martinova) cesfa Met. 1».
Prostovoljno se nroda
HIŠA 2 vsemi gospodar, poslopji, sadnim vrtom in 3 njivami v bližini, vse ob cesti v Jurkivasi pri Straži. Več pove Miha Strumbelj, kovač, Dvor pri Žužemberku. 2103
Zalcnjadna
SEMENA
z najvefjo kaljlvostjo ter najllahtnejfe vrste FIŽOLA In GRAHA dobite pri tvrdki
JOSIP GA0EL, LJUBLJANA
(Hotel lloyd). Zahtevajte cenik!
SOBO
(meblirano)
s hrano vred, išče mlad gospod pri ugledni družini v bližini Dunajske ceste v Ljubljani. Cenj. ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« v Maribora pod: »E. K. 20«
»Austro-Fiat«
4-tonski, v dobrem stanju s skoraj novimi gumami, proda Konzervna tovarna d. d. »GLOBUS« na Vrhniki.	2102
Preklic izjave.
Podpisana s tem izjavljam, da so vse govorice, ki sem jih razstrosila o gospe j A^iziji Potočnik, neosnovai.. ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Terezila Zaloker.
Razprodaja ČEVLJEV!
Za Veliko noč ponovno zelo znižane cene. Pri odkupu čez 600.— Din 1 par čevljev ZASTONJ! M. BLAZNIK, Škofjaloka.
KAKO POSTATI SAMOSTOJEN ?
To je vse eno, kakšen je Vaš sedanji poklici Brez posebne delavnice! Začetni kapital zadostuje Din 300.—. Malenkostne priprave. Ogromne množine se dnevno prodajo. Prvi mesec lahko zaslužite Din 6000.—! Treba Vam je samo začeti po našem natančnem navodilu, ki ga dobite z receptom in poskusn. siro-vinami za Din 150.—. V eni uri blago izdelate in prodaste in že imate svoj denar povrnjen. Naročite še danes! — »EGAL«, Hoče—Maribor. 2104
Oddasta se dva krasna
trgovska LOKALA
pripravna za modno in manufakturno trgovino n* glavni promenadi v sredini letovišča na Bledu. Pojasnila: A. WOLFLING BLED.	2074
ŽENSKO KOLO
naprodaj za 1000.— Din. pri hišniku Sv. Petra c. 2
ODDA se takoj prazna,
SOLNČNA SOBA
v 1. nadstropju boljši gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 2117.
ODPADKE od žage,
hrastove letvice za vinograde in za ograjo ter vsakovrsten hrastov rezan les, nudi parna žaga
»ZORA« d. i o. l v
Črnomlju. Ista tudi kupuje hrastov okrogel les,
cele parcele ali gozdove.
Sodna dražba
različnega pohištva, desk in ene lesene barake, se vrši dne 29, marca ob pol 14. uri v Šolski ulici it. 1 — Šiška.	2137
Naša
Lota Papež
je danes ob pol 5, uri po težkem trpljenju mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 42, v ponedeljek ob treh popoldne.
Ljubljana, dne 27. marca 1926.
VIKI KERŠE in prijateljice.
t
Posojilnica v Kranjski gori žaluje ob smrti svojega zvestega in dolgoletnega nadzornika gospoda
JOSIPA PINTBAHA, posestnika
ki je dne 24. t. m, umrl v Ratečah.
Zahvala njegovemu delu in slava njegovemu spominu.
Kranjska gora 25. marca 1926.
f
; M

Hranilnica in posojilnica v Stari Leki
sporoča tužno vest, da je gospod
Franc Šink
danes ob 5. uri popoldne, previden s svetimi zakramenti v visoki starosti 81 let preminul.
Pokojnik je bil skoraj 30 let član na-čelstva in si je za zadrugo pridobil veliko zaslug.
Pogreb bo v nedeljo dne 28. t. m. ob pol peti uri popoldne iz hiše žalosti, Stara Loka št. 43.
Blagemu možu ohranimo hvaležen spomin! — Naj v miru počival
Načelstvo.
Zahvala.
Vsem, ki ste z nami čutili, vsem, ki ste se pokojnika na katerikoli način spominjali in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, naša naj.
iskrenejša in srčna hvala.
t
Žalujoče rodbine Jerše - Fer?atičič - MuSič.
NnjcimoJSo in mijveCjo sklmliSče dvokoles, motorjev, otroški li vozičkov, Šivalnih strojev, vsakovrstnih gadoinostnih dolov, pneu-matilio. Posohni oildulel;-/.n popolno popravo, iMnaJllninJe In poiiiklanjo dvokoles, otroških vozičkov, Bivulnih strojnv itd. Pro laja nn obroko !	Ceniki Iranko !
, .TRIBUNA" F. B. L.
tovarna dvokoles in | {..U!,., Karlonka A
otroških v o 2 i c k o v LIUDl|3ila, cesta it. 4
MorsSio kopsliice no otoiiii Hrfi
Divno ležeči Hotel J/ELEBiT"
z novo depandanso na najlepšem obrežju Kvaruera — Prvovrstna slovenska kuhinja — Električna razsvetljava — Zdravnik v hiši — Komortiteta v vsakem oziru — Cone od 50 do (50 Din — Pijače ohlajene na ledu —
Priporoča se Slovencem ter daje brezplačno pojasnila lastnik hotela
Anle Tudor.
Kdor si želi privoščiti najboljše in izvrstne VINSKE KAPLJICE, naj se potrudi
v restavracijo »hotel MIKLIč«
KOLODVORSKA ULICA 43.
Točijo «e najboljša in najcenejša štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, kakor tudi bizeljc, rizl;ng, burgundec, muškateljc, cviček, apotlo iid. — Priznano dobra kuhinja. — V novi dvorani {e RADIO na razpolago.
P. Lukos. Llubilana
Sv. Pe(ra cesta i
se priporoča za izdelavo prvovrstnih škornjev, gorskih, lovskih, Športnih ter vseh vrst luksuznih čevljev točno po meri.
Postrežba priznano soldna.	cena zmerne.
Slavno občinstvo se opozarja na n tico v dana njem listu pod zaglav-em: Najtežja vola v Slovenji. — Za Velikonočne praznike se bo prodajalo
meso teh volov
lilijalki v Prešernovi ulici in na rt mski cesti št. 2. K obilnemu nakupu vabi
2,06	A. MarČBn.
Slovenske pesmi na citre
sestavil Ivan Kiferle prodaja po originalnih cenah
JOSIP HOFER. Maribor
Ulica lil oktobra
Slsek
prioroia boljjj.
ptairburce, '«r
"ture. strune, '•le In v g potrebščine za vra glasbila
■VeŠS! Odlikovan _	na parllkl
Cen ki Iranko. rustari
POLENOVKA
namočena, se dobi vsak dan v trgovini
Kovačič in Japelj
Ljubljana Kongresni trg št. 19.
»V V
sce
prostorno |gpa
I niii^ v mestu ali predmestju, in suho, in " IU(XH se vzame za stalno v najem. — Naslov sc poizve v upravništvu lista »Slovenec« pod štev. 1961'.
Prisini Seehoferjev
rastlinski BALZAM
je prastaro domače sredstvo za želodec, prebavo in zaprtje. — Zastopstvo za SHS Lekarna KRAJ-ČOVIČ, Vukovar. 1024
Priporoča se železnina
A. SUŠMK
Ljubljana, Zaloška cesta.
Krasni dunajski modeli v salonu P. BarboriČy Ljubima, Me sini trg 7
Velika izbira svilenih klobukov. Slamniki od Din 60,— naprej, cvetlice, trakovi itd.
Preoblikovanje slamnikov po najnovejši modi.
Cene priznano nizke.	Cene priznano nizke.
Klobuk brezplačno
vlak- JlO. dama ako k,upl novr*a
v a"R	v modnem salonu
E. DJUKANOVIC, LJubljana. Sv. Petra ccsta 27
- (poleR hotelu Tratnik) -
BrozplaSno »o dobile klobuk: Amalija Ankon. Sava. T GroSelj, Pol anska cesta, Milica prof. Ravmkova, Velkavrb, Sv. Petru nasip!
""	TTITITIIIMJI mi i m
3C°/o
3 letno jamstvo
Elekir- žarnice Eiektr. motorji. E ektr. svetTke EteKtr. aparati za kuho in gretje
Radio-aparatl, kompl. aparati, 234 svetilk 30 o/o pod dnevno ceno
EIEKTRO C0MPAKY
LJUBLJANA, SV. PETRA C. 25
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kuhinj in drugega pohištva, katero Imam vedno v zalogi prvovrstno blago za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo m zaloga pohištva, nasproti kolodvora Vižmare. St. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
1SSSOI SUAM i
Pri znano dobri in solidni postrežbi se prodaja vsake vrste pomladanskega modnega, manufakturnega blaga s 1 marcem 192ti po
znatno reduciranrti
cenah v Modni man. trgovini
Prešernova ulica 2
IHL& KUHAR
prej KflRL S0SS
ZA VELIKO OČ NOV KLOBUK
moram imeti! Kje naj ga kupim? Najceneje ga kupiš v dobroznani trgovini klobukov
IOS. POK nasi. A. JAMNIK, Liublfana, Stari trg 14.
Velika zaloga najnovejših novosti klobukov in čepic.
in parni mlin v Vojvodini (SHS)
ob Tise, do 8 oralov zemlje, s tremi stanovanji, uradnimi in gospodarskimi prostori, SE UGODNO PRODA ali pa DA V ZAKUP zaradi družinskih razmer. — Ponudbe na Adolfa Goldsteina Nasljednici, Osijek I. — Jugoslavija. 2009
ZA VELIKCMOČ! g?"Dtt
vrstne mesne izdelke, sir, čajno maslo, ko pote, sadne soke, čaj, konjak, rum in raznovrstna žganja in vina, priporoča dellcaiesna
trgovina in vlnotoč G. BREZMEK
Ljubljana, Florijanfka ulica št. 1 (križišče cestne železnice pri Sv. Jakobu).
300—
!HŽ.].'H.
BUHL
ALUMINIJ
kompl. garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom
samo Din 300-—
proti predplačilu aU povzetju
ovtnska industrija	—
_ Cerkveni zvonovi, arma-
MARIBOR
Kaflar nnlno rabite
poslovno knjigo, ■'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
nafrlano in vezano po Vaši osebni Idil.
boJete najbolje postrežem	""""""""
v Knjigoveznici K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6/tt
Popolnoma varno naložite svoj denar v
f zajemni p§ sofiinid
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
na!ugGdneIše.
Varnost nudijo astna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.

Tako krasno se pere edino le z milom
To res pravo gospodinjsko milo učinkuje lemeljilo in istočasno blagodejno na vsoko, ludl naiiineiše perilo. Uporab-Ijajte samo lo milo, kajti z njim prati je prava igrača.
Vacfite pa tajdl, da se v vsakem tisočem kosu nahaja zlatnik.
Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo!
Kova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux,	7
Prevedla K. H.
Toda svetniki se umikajo in se spoštljivo priklanjajo. Gospod Jezus hodi okoli. Pri vratarju povprašuje: kaj je vzrok tega nemira?«
»Tale oseua hoče s silo vstopiti.«
»Prosim, ne zamerite,« razlaga Tomaž, »vrata so bila odprta.«
Gospod Jezus pa se približa novodošlecu in namesto da bi ga oštel, mu pohlevno govori, v veliko nevoljo svetega Petra, ki ne more verjeti svojhn ušesom:
»Kar vstopi, prijatelj, tu si doma.«
»Oh, gospod, ali je to mogoče? Pijanec sem, divji lovec, tihotapec, postopač ...«
»Vem, vem.«
»... glumač, slab plačnik, capin.«
»Dosti, dosti.«
»Vse, kar je rekel jezni in bradati mož, je žal resnica.«
Ali me nisi v božični noči nadomeščal pri mojih prijateljčkih Ančki in Lipetu? Ne bom te zatajil.«
Sveti Peter je razumel, na kaj namiguje, in je takoj ustavil sovražnosti.
»Gospod, gespod, nisem pošten človek.«
»Nu, prav, povrni se ua zemljo in skušaj, da postaneš pošten.
... Ko se je Tomaž v zapuščeni kapeli zbudil, jc bil že velik dan. Mel si je oči in se vpraševal, ali je živ ali mrtev, na zemlji ali v raju. In ko 3e je slednjič prei ričal, da je še zemljan, se je smejal sam vase, se je smejal na glas in bil samo na pol zadovoljen.
»Pošt n človek, pošten človek! Zares, to se lahko reče. Na, zi'aj veš, kaj se pravi ljubega Boga nadomeščati m j ftari Tomaži Ampak da bi jaz - postal pošten človek, v to bi se moral prav gotovo zgoditi čudež.«
Čudež, tudi on ga hoče, kakor župnik, kakor otroka. Vrak hoče svojega v življenju. In ta nesrečni učitelj trdi, da jih ni več!
IV.
Križarska vojska otrok.
Ko sta se Lipe in Ančka vrnila v šolo, se jima je najbolj mudilo pripovedovati sošolcem, kako je Jezušcek s svojimi rokami naredil njune igrače v očetovi de avnici.
»Modro punčko in konja. Gosko in tepale ko-štruua.«
In ker razred ni maral takoj verjeti, sta zmagoslavno dostavi a:
»Ker je bil svoj čas tesar pri svetem Jožefu.«
In zdaj jima je ves ra red verjel.
Prigcdbica je j rišla tudi učitelju, gospodu Mussi-llonu, na ušesa, ki ga je ta velika lahkovernost spravila v nevoljo. Skomignil je z rameni, hrupno odprl okno in mislil pljuniti ven v dokaz svojega zaničevanja toda še o pravem času se je spomnil dostojanstva sv( je^a rtanu in za rl okno, ker je zunaj brilo.
:>Vra£e, vraže,« je izjavil dstojanstveno. Zdaj ni več čudežev in nikoli jih ni bilo/
Ančka je začela jokati in Lipe je stiskal pest v žepu. Ta dan je bila zgodovina na vrsti: v znak protesta ga ne bodo poslušali niti za hip. In gospod učitelj prične. Pri trinajstem stoletju je in da bi pri učencih vzbudil zanimanje, se drži dobrih mojstrov. Gospod učitelj je vesten: Govori pred malimi avrieu-škimi kmeti, ka or bi govoril pred samim gospodom nadzornikom.
Pričetek trinajstega stoletja, je naznanil s hrupom in mahal z učeno, s slikami opremljeno knjigo gospoda Luchaire (Lii.šer), je posebno znamenit po svojih čudežih in čarovnijah.
čarovnije! Ves razred ga posluša z odprtimi usti. Ves razred pozna nekaj čarovnikov in čarovnic. Saj je Maurieune njih obljubljena dežela. Imajo svoje čarovnike v Aussoisu in v Villarodinu, v Frarranšu in v Lansevillardu, če ue šteiemo tistih, ki jih taie
—i— M—p nira
m ki so najnevarnejši, in če ne štejemo Kancijanile, ki jc napravila prav toliko hrupa kot Marija iz Vila-rija, ki so jo svoj čas — kdo tega ne ve? — v pokoro za njena zlcčinslva peljali v nedeljo v sami srajci, bosonogo, s preprostim platnenim pokrivalom pred velika cerkvena vrata svetega Leodegarja v Cham-bery. V rokah je držala gorečo baklo, ki je tehtala dva funta, in kleče je morala priznati, da je v ne-umno':li, nepremišljeno, z zvijačo in goljufijo občevala z vrage-m.
Čarovnije! Ančka in Lipe sta ponosno dvignila glavi: stric Tomaž je čarovnik in ne bosta ga zatajila. In zgodovinski pouk se je nadaljeval.
pLudovik, sin Filipa Avgusta, francoskega kralja, je zbolel, ko je bil njegov oče v križarski vojni, in procesija z relikvijami ga je ozdravila. Glavo svete Genovefe, o kateri so mislili, da se je izgubila, so našli v njeni skrinjici. Neka kravarica iz Cudota v okolici mesta Jens se je postila deset let in med cerkvenimi svečanostmi sc je zamaknila. Evstahij, opat v Saint-Germain-de-Flair, ki je pridigal na Angleškem četrto križarsko vojsko, je'pričara? iz tal stu-denec, ki ozdravi vse bolezni. Fulk iz Neuillya (Noija), ki jebil vklenjen, se je sam oprostil: očitne grešnice je spreobrnil v vzgledne družinske matere i n mestne skopuhe v zapravljivce, ki so razdelili vse svoje premoženje revežem. »Ti čudeži,; je dostavil letopisec, »niso izmed najmanj čudovitih.
Oudež! Gospod učitelj je izustil besedo. Rad bi jo vzel nazaj. Obdolžuje in zvrača krivdo na nerodnega letopisca. Toda na razred je padel čudež kakor cvetje sadnega drevja, kadar piha veter iz Vanoise, kakor deževne kaplje na zeleno žito, ki hiti poganjati. In pada kar naprej. Gospod Mussillon čita nato zgodovino križarske vojske otrok, ne zasmehljivo, ampak pomilovaje:
Lipe je pri teh besedah od zadovoljnosti širil nosnice in vščipnil Ančko, ki ni poslušala dosti pazljivo.
Kako da nc bi bila verjela! Samo razred cospoda Mussillona Doelejtel
IHEIIIE EillElU
d	K	®
5 v	.2	T/j
c	N	—
r	R	O
" sli
|	2	g	I j
1	d	~	-s S
o
S S d
a '3 <J a
tu tz
i-
M
Q
t«
o 'g
t«
S o
•N
m
06 -S	.U	3	-Š
3 3	—	1
g a »	g
o	c	s	S
x> -r	a	g	2
C a.	U	$	OT
a	,,
s ^	^	:;	o
«	o	™	»"fi
>	8	=	-g
s ..	«	j	S
o s	« .	..
— >, ~	w	^
a o	o
a a	a	..	n
.. '-1	cj
g	c	S	5
c 1	00	"	^
d	~	N	-
o „	S	co	d
>	S.	Q
O N	d	"I
: *	=	5	a
N	H.	®>
~ ^	o	S	3
o ®	a	'Ž
/• ,	9	_	o
•S	£	«	■a
s cc«	n3
•s -	i	s
Q -T- li;
.1« E
I- O) o
e» ca -a
uiEm= EiiiElil
Edino največje in najmodernejše podjetje specielno te vrste v Sloveniji
* Velepražarna kave m
A Meznarič Rado, Maribor, Glavni trg štev. 21 ^
Telefon interurban 476 Brzo avi: Meznarič Mariboi Trgovci zahtevajte ponudbe
Lahko
L STEftMEMlI. Celje 1118
prit
V
hojo ima in polni torbo denarja a prihrani vsak, kdor kupuje čev Ije v veletrgovini lastni izdcl. in ceno silno znižane: moški ali žensk iz kravine 150, iz teletine 155, is boksa 185, nizkj iz boksa 175, iz Sevr. 205. iz laka 270, otročki iz kozine ?0, iz teletine 41. iz boksa 60 Din. Vzorci od razne niannfakture se pošljejo v pogled, ilu striraui cenik z fez 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi pri nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engro cene.
~ Modni salon -
Ivanka Stegnar
Ljubljana, Rimska cesta 10
priporoča najnovejše svilene klobuke in slamnike.
Vsa popravita točno po najnižjih cenah.
1 Žalni klobuki vedno v zalogi J ;
Sejmarje za čeulje
proti proviziji iščemo. Morali bi nuditi jamstvo.
Ponudbe pod: „P—183" na Interreklam d. d., Zagreb, 1—78, Strossmayerova ulica 6.
Alabaster sadra
„GIPS"
a gnojenje, prvovrstna kvaliteta, fine meljave, kakor tudi pečeni za kiparska, električna, zidarska in druga dela. smo počeli razpošiljati iz novo moderno zgrajene tvorniee. Kvaliteta je kot dobra poznana že preko 70 let. Vsebuje cirka 80% alabastra, suši jako hitro, ter ima veliko jakost in lepo svetlobo kot suh. Vsi reflektanti naj blagovolijo zahtevati vzorce, ter naj po možnosti sporočijo svojo letno porabo. Ker je to domača tvrdka in bodemo skušali cenjene odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti osobitc kvalitativno, pričakujemo obilo naročil.
»ALABASTER", tvornlca sadre „glpsa" Samobor pri Zagrebu
Važno za trgovino, industrijo in obrt!
Naznanilo otvoritvi
špecijalne delavnice in popravljalnice tehtnic na Velikem Stradonu štev. 11 (ob Opekarski cesti) Ljubljana. Delavnico otvarja g. Karol Ussar, ki je v tej itroki nedvomno špecijalist. Vsled njegove dolgoletne izkušnje v stroki decimalnih, precizijskih in mostftih tehtnic in uteži: bodo vsa dela, izšla iz te delavnice brezhibna in zanesljiva.
<8
x>
>N <S> k.
<0 O
a
«
u
C/i
o_
SI a a
n
<6 13
fO
Za naročila se priporoča
Karol Ussar,
izdelovatelj tehtnic,
Podpisana tvrdka naznanja cenjenim odjemalcem, da je začela z razpečavanjem svojega po monakovskem načinu varjenega
B O C K - P IVA
predvojne kakovosti in najvljudneje vabi na obilna naročila.
Tomaž Goiz, pivovarna, Maribor
insctc
stts
Za piruhe
dobite najraznovrstnejša, prvovrstna, izbrana
po nizkih cenah v staroznani vinarni
,,prf Dalmafincu"
Ljubljana Tavčarjeva (Sodna) ulica 4
Za piruhe
si oskrbite
šunka, očiščeno penil«.
čajno maslo, vse vrste delikates, kakor tudi prvovrstno moko, špecerijsko in kolonijalno blago po konkurenčnih cenah pri tvrdki
| J. MUC, Koloniale
Vodnikov trg Z
Podružnica: Tavčarjeva (Sodna) ulica 4
ocS
Pozor predi manjvrednim tujezemskim blagom i
Zahtevajte pri nakupu edinole domači prvovrstni, garantirano 16/18 odstotkov fosforne kisline vsebujoči in v vodi raztopljivi
Superfosfat
znamke „Datlica"
Najboljša kakovost in brezkonkurenčne cene! Pazite na znamko „Danica", katero nosi vsaka originalna vreča! Naročila sprejema:
,.DANICA" d. d. za kem.proizvode, Zagreb. Zastop: LJubljana, Poljanski nasip 48.
W Čuvajte se tujih manjvrednih izdelkov!
Priporoča se novo in moderno urejeno specijalno podjetje
za fino ln elegantno
pohištvo
tovarna pohištva
A. Imann — Tržič
lehiHeiiir Kot poslovodja
zanesljiv, energičen, z večletno prakso se sprejme za večje podjetje drobnih železnih izdelkov v Sloveniji; podjetje zaposluje redno do 200 delavcev. Pogoji: Popolnoma samostojno vodstvo tovarne in drugih delavnic, izvežbanost v pisarni, kakor tudi v dobri sistematični razdelitvi dela, kalkulacijah itd. ter primeren nastop v svrho ohranitve reda in discipline. — Prednost imajo domačini, ki so bili zaposleni v sličnih podjetjih in so zmožni založiti primerno kavcijo. — Nastop takoj, ozir. čimprej. Ponudbe s prepisi izpričeval o dosedanjem službovanju, navedbo referenc, zahtevo plače in drugi pogoji na
Zebliarsko in železoobrtno zadrugo
v Kropi in Kamni gorici, Kropa
Svilene
klobuke in slamnike
v veliki izbiri, solidno blago, nizke cene, priporoča modni salon
STUCHL Y-MASKE LJUBLJANA, Židovska ulica 3
Razpis.
Krajni šolski svet v Celju za okolico razpisuje
stavbena dela za zgradbo novega šolskega poslopja
okol. deške osnovne šole v Celju in siceri
1.	Zidarska in težaška dela.
2.	Tesarska dela.
3.	Mizarska dela.
4.	Kleparska dela,
5.	Dobava železnine.
6.	Osrednja kurjava.
7.	Kanalizacija.
Stavbeni operat {načrti, proračunski sestavek in stavbeni pogoji) je razložen interesentom na vpogled v pisarni Okoliške deške osnovne šole v Celju, Razlagova ulica št. 5 vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldan. Proračunski sestavki in for-mular ponudbe se dobijo proti plačilu nabavnih stroškov.
Pismene ponudbe, opremljene s kolkom 100.— Din se imajo izročiti, ločeno za vsako razpisano skupino, v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za........dela pri zgradbi okoliške deške osnovne šole v Celju ponudnika I. I.« do ponedeljka dne 12. aprila 1926 do 12, ure opoldne v pisarni upravitelja okoliške deške osnovne šole v Celju, Razlagova ulica št. 5. Kolekovati je tudi vse priloge. Vsaki ponudbi je priložiti 5% kavcijo v gotovini ali pupilarnih vrednostnih listinah. Ponudnikom, kojih ponudbe ne bodo sprejete, se vrne kavcija tekom 14 dni. Pozneje dospelih in nepopolnih ponudb se ne bo vpoštevalo. V ponudbi morajo staviti ponudniki cene tako, da bodo stalne, t. j. obvezne, naj si bi se cene bodis; gradivu, bodisi delovni moči zvišale.
Vpoštevale se bodo samo ponudbe opravičenih podjetij in obrtnikov. Ponudniki morajo podpisati izjavo, da poznajo vse dražbene in stavbene pogoje in da pristajajo, se točno po njih ravnati.
"Krajni šolski svet si izrecno pridrži pravico oddati dela po lastnem preudarku brez ozira na višino stavljenih ponudb.
Krajni šolski svet v Celju za okolico,
dne 22. marca 1926.
Zadružna gospodarska banka a. a.
Bmn. nailo.: Cspožanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon žtev. 57, 470 J 979 *
Račun poštno ček. urada št. 11.943	--~
Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, Novtsad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenlk. Ekspozitura- Bled Kapital in rezerve skupno nad »in. 15,000.000 -, vlocje nad Din 200.000.000 _
. ....	n. Tr/°Vski krediti' CskomPt mcnic' '7bard vrednostnih papir.ev, Saies deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne
kn;izice, — Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.	K	viozne
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. - Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
I -
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ce&
Izdajatelj: dr, Fr. Kulovec,
Urednik: Franc Terseglav.