r Največ j i tiovenaki dnevnik 9 v Združenih državah VeUa za vie leto Za pol leta i . . $6.00 Q - - $3.00 D Za New York celo leto - $7.00 Za inoxematvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki« TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903: at the Post Office at Mew York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 182. — ŠTEV. 182. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 5, 1929. — PONDELJEK. 5. AVGUSTA 1929. r The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ISBBSnHBOm TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVII. "GRAF ZEPPELIN" SREČNO DOSPEL V ZDR. DRŽAVE POLET IZ FR1EDRICHSHAFNA V LAKEHURST JE TRAJAL PETINDEVEDESET UR AGENTJE USTRELILI FARMARJA Razdalja, ki jo je premeril vodilni balon, je znašala 5691 milj. — Medpotoma »e je moral boriti z velikimi viharji, ca v Lakehurstu. Velikanska ljudska množi-Voz'1 je z naglice 44 milj na uro. Uradnik zatrjuje, da s e mu je puška po naključju sprožila. — Roparji usmrtili Italijana. Včeraj zvečer ob poldevetih se je pojavil nad New Yorkom "Graf Zeppelin" ter odplul nato proti Lakehurstu, kjer je pristal. V Lakehurstu se je zbrala velikanska ljudska množica, ki je navdušeno pozdravljala vodljivi balon, moštvo in devetnajst potnikov, ki so dospeli 1 njim. 'jI H I'll H I I I |l Pot med Friedrichshafnom in Lakehurstom, katero je premeril "Grah Zeppelin", je znašala 5691 milj. To pot je prevozil v dvaindevetdesetih urah in dvaindvajsetih minutah. Zadnje potovanje preko oceana, ki ga je završil meseca oktobra lanskega leta, je trajalo stoenajst ur in šestinštirideset minut. Skoro tekom vsega poleta se je moral boriti z velikimi viharji. Na krovu se je nahajal tudi stowaway, katerega so pa takoj, ko so ga opazili, zaprli ter nočejo izdati njegovega imena. BOSTON, Mass., 4. avgusta. — Ob enajstih dopoldne so bile tukajšnje mornariške oblasti v brezžični zvezi s "Zeppelinom". Poveljnik je sporočil, bil v sredo, ko se peljal s svojo že-da so izza osme ure zjutraj premerili I 30 milj ter da ; no na sy°i dom v bližlni mesta , „ t' a a -i- ! Splošno se domneva, da je postal lete s povprcno naglico 44 milj na uro. j žrtev highjackerjev, a vse poizve- dovanje za njimi je bilo brezuspešno. POTEETT, Texas, 3. avgusta. — 43-letni Tom Chandler je bil ustreljen tekom prohibcijskega pogona. Ustrelil ga je agent Ch. Stewens Chandler je sedel na verandi svoje hiše, ko se mu je približal Stewens v 'spremstvu drugih pro-hibieijskih agentov, ter mu zaklicali — Mi smo zvezni prohibicijski agentje! Pridite semkaj! Stewens trdi, da je nato Chandler prijel za puško ter jo nameril nanj. Agent je baje pohitel proti farmerju, pri čemur se je izpod-taknil, nakar se je puško sprožila. Krogla je prodrla Chandlerju srce. Sedemnajstletni sin umorjenega, njegov brat in neki sosed so bih aretirani. Uradniki so izjavili, da so našli na farmi žganjekuh, devetnajst sodov majše, osemindvajset galon žganja ter veliko množino piva. Agenta Stewensa niso aretirali. Dovolili so mu, da je prenočil v svojem domu v San Antonio. Jutri ga bo coroner zaslišal. Okrajni pomožni prohibicijski administrator je prišel semkaj iz San Antonio, da preišče zadevo. SPRINGFIELD, Mass., 3. avg. — Včeraj je umrl Carmine Trimboli \ n.i posledicah rane, katero je do- BRUHANJE ITALIJANSKEGA OGNJENIKA Etna je začela bruhati ter je zahtevala več člove-| ških žrtev. — Dve osebi sta bili omamljeni od plina. j ORGANIZIRANO TIHOTAPSTVO OPOJNIH PIJAČ V Detroitu s o osnovali sindikat, ki se bo pečal z vtihotapijanjem žganja iz Kanade v Združene države. CATANIA, Sicilija. 3. avgusta. — V bližini novega velikega kraterja! na ognjeniku Etna, iz katerega je začela vreti včeraj velika reka la- j ve, c:a bili usmrčeni dve osebi. Šti- | ri osebe so bile močno poškodova- 1 ne. Nahajajo se v bolnišnici in njih stanje se obrača na bc-Ijše. Šest oseb je splezalo na goro, da opazujejo solnčni vzhod ter se približalo srednjemu kraterju, ko je bilo naenkrat čutiti močre streslja-je. Turiste so obdali nl'r.-i ter jih omamili. % ANGLEŠKI TOVARNARJI V ZAGATI Prizadevajo si obratovati bombažno industrijo na dosti bolj dobičkanosen način kot dosedaj. WINDSOR, Ontario, 3. avgusta. — Prohibicijski department Združenih *držav je dognal, da je bil pred kratkim osnovan v Detroitu velik sindikat za vtihotapljaije žganja ter da so za sindikatom veliki finančni interesi. Glavni stan sindikata se nahaja v Kingstonu. Organizirati nameravajo celo , brodcvje parnikov. s katerimi bodo prevažali žganje. Parniki bodo no-; sili velike tovore, j Profesijonalni tihotapci so se zad-j njih par tednov držali v ozadju, ker I je bila Detroit reka zablokirana ter j je postajala blokada v dno bolj j uspešna. Medtem pa so začeli ti-j hotapiti po Lake St. Clair ter po i Lake Erie in Huron. Kupčija na Detroit reki je zaenkrat popolnima uničena. To pa seveda še ne pomenja, da prihaja manj alkohola preko meje v Zdr. države. Baš obratno je resnica. _Kupčija je v velikem cvetju v vsakem pristanišču med Sault Se. Marie ter vzhoanim delom Ontario jezera. Prav posebno živahna kupčija je v okolici Port Erie, Ontario. ZBLIŽANJE MED RUSIJO IN ANGLIJO Angleško-rusko pogaja-janja so bila prekinjena, ker se stranki nista mogli sporazumeti glede metod. Ob času, ko je dospelo to poročilo, je bil "Zeppelin" oddaljen 205 milj od Cape May. WASHINGTON, D. C., 4. avgusta. — Za "Zep-/ pelinovo" potovanje okrog sveta je oddanih v Lakehurstu in New Yorku vsak dan po dvesto funtov pošte. Pristojbina za pismo znaša $3.50, za dopisnico pa $1.75. Potovanje okolu sveta namerava završiti to jesen. ANGLIJA IN EGIPT Henderson j e zaključil dogovore z egipčanskim ministrskim predsednikom glede nove pogodbe med Anglijo in Egip-•tom. POGAJANJA VMANČULIJU Ruski in kitajski pooblaščenec sta se sestala na vlaku, ki je bii močno zastražen od kitajskega vojaštva. LONDOK, Anglija, 3. avgusta. — Poseben odsek angleškega kabineta, ki je bil Imenovan, da preišče angleško-egipdansko vprašanje, je danes zaključili svoje delo. Besedilo komitejevefa izvida bo objavljeno v par dneh. V izvidu bodo vsebovani predlo-* gi, ki bodo služili kot temelj nove pogodbe med Egiptom in Anglijo ter dovedli do trajnega in častnega dogovora med obema deželama. Angleško zunanje ministrstvo je Izdalo danes glede tega naslednjo izjavo: — Drtavni tajnik zaz unanje zadeve se je posvetoval z egipčanskim ministrskim predsednikom ter sporočil slednjemu, da je parlamentarni pod odsek zaključil svoje delo glede predlogov, da se uveljavi _____ In časten dogovor glede an-' eško-egipcaosfcega vprašanja. TOKIO, Japonsko. 4. julij?a. -• Ruski in in kitajski zastopnik sta se že tretjič sestala v namenu, da najdeta temelj za uspešna mirovna pogajanja. Topol se ie vršil sestanek na vlaku, ki Je bii bmočno zastražen od kitajskega vojaštva. Baje sta se dogovorila glede zo-petnega obnovljenja prometa med transsibirsko železnico ter kitajsko železnico. Dogovorila sta se, tudi glede umaknitve vojaštva. Glavno težkočo tvorijo še vedno zahteve Rusov, naj se zopet vzpostavi prejšnje stanje v Mandžuriji kot predpogoj vsake formalne konference. Skupina kitajskih vojakov v Mančuliju je dezertirala. Tako javljajo časnikarska poročila, ki jih je dobilo tukajšnje časopisje. 'Vojaki so izjavili, da se ne bodo borili priti Rusom. PRINC PETERB0Y-SC0UT BEOGRAD, Jugoslavija. 3. julija. Prestolonaslednik Peter, šestletni sin kralja Alieksandra ter kraljice Marije, je bil imenovan častnim scoutskim mojstrom jugoslovanskih boy scoutov. Posebna deputacija boy scoutov, ko jih nekateri so prišli iz stare Srbije, drugi pa iz nadaljnih jugoslovanskih provinc, je poverila prestolonasledniku tozadevno diplomo. Izročen mu je bil tudi poseben zvezek fotografij, ki kažejo življenje v taborišču. Princ Peter, ki je bratranec mladega romunskega kralja Mihaela, bo preživel par tednov v Milini, v poletnem glavnem stanu jugoslovanskih boy scoutov. LONDON, Anglija, 3. avgusta. — Prvi teden velikega boja, s katerim so pričeli bombažni predilci v Lancashire, ker so uvedli gospodarji skrčenje plače za več kot dvanajst odstotkov, je prinesel danes poostren je in razširjenje boja, ne pa rešitve. Nadaljnih 50 obratov v Todmorden, ki so imeli zaposlenih več fcot 13,000 ljudi, je zaprlo včeraj vrata za nedoločen čas. Vsi so objavili skrčenja, katera pa so delavci odklonili. Več velikih tvornic za umetno svilo je bilo prisiljenih zapreti vrata, ker ni nikake uporabe za umetno preparirano tkanino. Transport na Mercey je radi pomanjkanja bombažnega eksporta močno pri- j zadet. Nottingham tvorničarji za i čipke so prvikrat v dveh letih kupili bombažni sukanec v inozemstvu. Listi svare bombažne tvorni-čarje, da imajo Nemčija, Francija in Japonska priliko priboriti si celi trg. Tvorničarji" so prišli že sami do spoznanja, da niso bile "visoke" plače delavcev krive krize v bombažni industriji Anglije, temveč neprimerne trgovske metode, ki so vse preje kot praktične. NAPAD NA KNEGINJO WNDISCHCRAETZ LJUBLJANA, Jugoslavija, 4. av-gusa. — Ko se je kneginja Win-dishgraetz vozila v avtomobilu na svoj grad v bližini Litije, je nekdo streljal nanjo. Krogla je razbila okna avtomobila in drobci stekla so kneginjo ranili. Napadalec je pobegnil in ga do-sedaj še niso izsledili. LONDON, Anglija, 3. avgusta. — Angleško-rusko pogajanja glede zo-petnega otvorjenja diplomatskih odnošajev med obema deželama so bila prekinjena. Pogajalci se niso mogli sporazumeti glede metod, do-čim so glasa jo glede rešitve temeljnih vprašanj in principov. Tukaj so odločno zanikali govorice, da je sovjetski poslanik v Pa-rizu: Dougalevski, odpotoval radi reljubih sporov z angleškim zunanjim tajnikom Arthurjem. Hender-sonom. Nasprotno pa drmn2vajo, da je bilo prekinjenje pogajanj ie posledica nesporazuma glede vrste in obsega uvodne konference. Informirani krogi pravijo, da so se vsi prizadeti pričeli pečati z vprašanjem ruske propagande, dočirn niso razpravljali glede starega ruskega dolga. STOTNIK PIRC OBSOJEN NA VEŠALA Bivšega avstrijskega žan-darmerijskega sctnika Pirca so obsodili v Beogradu na smrt radi zločinov, ki je storil v pri-četku vojne. BEOGRAD, Jugoslavija, 4. avgusta. — Včeraj je bil obsojen na smrt na vešalih bivfci avstrijski orožniški stotnik Pire, ker je leta 1915 ustrelil srbskega kmeta Marka Djiliča. Obtožnica je ugotovila, da je bil kmet osumljen špijonaže ter ustreljen brez procesa in na povelje Pirca. Kmalu po začetku vojne so bili Avstrijci zasedli severni del Srbije in tam so se vršila nepostavna de-i janja, ki prihajajo sedaj na dan. Stotnik Pire je vložil priziv proti obsodbi. MEHIŠKE ČETE ŠEST ZASTRUPLJENIH VSLED ZAVŽJVANJA STRUPENE MOKE 0DS1.0VLJENE MONBOE- La>3 •»«»*•• - p« __i ?avž*vanju bisk'.itov, pri kojih iz- MEXICO CITY, Mehika. 3. avg. j sledovanju se je rabilo moko. ka-23,000 agrarnih vojakov, ki so bili ! te~e bil primešan strup, so umr-stavljeni v službo tekom marčne u ^ ljudje dofclm SQ triJe na_ revolucije, je bilo včeraj odpušče- nih, kot je objavilo vojno ministr- j dalJni težko zP°le11" stvo. RUSKI MENIHI OBSOJENI NA SMRT I-ONDON, Anglija, 3- rvgusta. — Iz Moskve poročajo, da je bilo šest menihov duplinskega samostana v Vavilovdolu obsojenih na smrt, ker so zlorablj-li mlada dekleta ter umorili nekega svojega tovariša, ki jih je zasačil pri tem početju. LEVIATHAN SE JE USTAVIL TEKOM OPERACIJE SOUTHAMPTON, Anglija, 3. avg. Parnik "Leviathan" je bil včeraj ustavljen sredi Atlantika več kot i eno uro, ko se je Mrs. Fred Britten, žena predsednika mornariškega odseka, podvrgla operaciji na slepiču. To je postalo znano, ko je parnik pristal tukaj. Mrs. Britten so prevedli v sana-torrj. I DRUMON-FRAZER SAMOMORILEC LONDON, Anglija 2. avgusta. Sir Drummond-Frazerja, bankirja, so našli včeraj mrtvega v postelji. Prerezal si je vrat z britvijo. Sir Drummond je izgubil dva si-* nova v svetovni vojni in pred kratkim je umrla tudi njegova žena. Nikdar ni okreval od udarca njene smrti in tekom zadnjega časa je bil tudi močno bolan, paraliziran na obe nogi. in ,4GLAS NARODA" ADVERTISE gOEnnniron^iffliasii!;!!!::. ^-marsssmiiaraaiii^asHia CTC^iEfrnM&ig asraajBKeaawra^ DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: UPORI V JETNISNIC Al I v Jugoslavijo Din. 600 ................S ».SO 1,000 ................$ 18.40 1600 ................$ 46.76 6.000 ................$ 90.60 " 10,000 ................$180.00 v Italijo hit 1« ......................t'§.7» J00 ......................$12~3t " 800 ......................$16.80 " 600 ......................$27 40 " 1000 ........ .. $64.36 S j Stranke, kt nam naročaje izplačila v 'tmeriHkih dolarjih, opt tarjamo. da mno vsled sporazuma t itaiim tvegam * »tartm . ff } kraju ti ftnnu znižati prt*tojif>%no za taka izplačilo od š% na if. \ I 1 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 69c; za $50 - $1; za $100 - $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Zadnji čas so se pojavili v treh velikih ameriških kaznilnicah upori. ^V dveh slučajih so jetniki upa-lili poslopja ter skušali pobegniti. Slika nam kaše pogledana Da nnemora kaznilnico. 1 Za irplačilo večjih zneakoj kot »oraj naveJeuo, bod si t dinarji:- 1 (irah al', dolarjiti dovoljujemo 4e bolji« pogoje. Pn vebkib a*k\ J tilih priporočajo. da se poprej s uam iporaiimieto o*^* S uakaaiU. p IZPLAČILA »»O POtTl SO MEDNO IZVlilNA V OVIH DO TRa* TtONIf | NUJNA NAKAZILA IZVUSUJBMO HO V ABLE LETTER Z M 1 PRISTOJBINO /5c. SAKSER STATE BANK iS CO&TLANDT STREET, kom: % mUUtflllHIlH I lllllllll 111 11 iillll'lll II NBW JOME* n. X 0S8Q "GLAS NARODA" NEW YORK. MONDAY. AUGUST 5, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. I "Glas Naroda" ZJurmwuTm. I :-. ... rtj; Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY oboje zaščitila. V dvorani petrograjske Zimske palače je bilo zbra~ nih pet tisoč ljudi. Vse v pestrih uniformah, dame v dragocenih toaletah. Sredi dvorane je bil postavljen oltar, ob katerem ko peli didiovniki molitve. Prišel je dvor s carjem in carico. Najprej je Uoremkvn ugotovil, da je bila Rusija napadena. Nato je pa car položi] roko na biblijo ter začel s svečanim glasom: — — Častniki moje armade! V vas pozdravljam svojo armado in jo blagoslavljam. Svečano prisegam, da ne Worn prej sklenil miru, dokler bo kak sovražnik na ruskih tleh. Prve dni avgusta je bilo v Londonu vse čudno milno. 4. avgusta je pa nastala nenadna izprememba. Vojna z Trsko je bila hipoma končana. Naenkrat je po vsej Angliji javljajo na milijone plakatov kakšne grozovitosti počenjajo Nemci. Po vsej Angliji je odmeval klic: — Proč s kazerjem, proč z Nemci! Ko se je zvečer vsipala pestra ljudska množica iz londonskih gledališč in klubov se je pred Nelsonovim spomenikom ustavila kočija. Iz nje je skočilo par francoskih lahkoživk ter zaplesalo ob zvokih harmonike okolu s pomen ika *ka ukan. Najodličnejša londonska družba je začela navdušeno ploskati. To je bil poročili ples antante. Taka je bila Evropa dne 5. avgusta. Trideset lažnjivih, lahkomiselnih, strastnih in bojazljivih diplomatov, knezov 111 generalov je izpremenilo na milijone miroljubnih ljudi v roparje, morilce in požigalce. Onih, ki so vse to zakrivili, ni zadela nobena kazen. Edinole Suhomlinov je bil posla v ječo. Morilec nadvojvode je bil do smrti mučen, morilec Jau~ reja je ostal prost. Toda narod Evrope je plačal račun z devetimi mili joni življenj. V Sarajevu sta se te dni vršili dve čudni poroki. Najprej je okrajni sodnik poročil 87-letnega Sali-ha Mraoviča z neko 28-letno mladenko. malo kasneje pa je prišla na sodišče neka mladenka, ki je Nesreča na morju. V Stonu v južni Dalmaciji te je te dni pripetila na morju težka nesreča. Trije seljaki iz stonske okoli ce so se ponoči na slabem in trhlem oolnu hoteli prepeljati iz Ma-log Voska v Ston. Čoln je začel puščati in hipoma je bil poln vode. Dva seijaka sta utonila, dočim se je tretji komaj rešil. Smrt v Dravi. Te dni se je pri Osijeku kopala v Dravi 12-letna učenka Olga Steg- mayer. Med kopanjem je zašla v močan vrtinec, ki jo je potegnil za izjavila, da bi se rada poročila z | seboj Qlga se j prebivalcev te dežele živi na farmah. Seveda taka obsežna industrija, kot je poljedelstvo, vsebuje razne probleme. Ali glavna dejstva, kar se tiče poljedelskega položaja, lahko vsakdo razum?. Življenjski standard v 7druženih državah se je v splošnem jako dvi- j gnil v zadnjih letih. Farmar pa čuti .da ni bil deležen tega splošnega napredka. Podatki poljedelskega de ti predlogi, ki .so vsebovali to načelo, šli za tem. da hi farmar dobil nagrado za izvoz. Ko je farmar prodal vso pšenico, ki jo Amerika potrebuje, prebitek bi se prodal Ev ropi. razliki, pa med ameriškimi in tviopskimi cenami naj bi izvozniku poravnala se iz vladnih skla-dcv. Zagovorniki te ideje so upra-vičevali to metedo tako-le: Zaičitna carina na blago ni nič drugega kot nagrada /,a fabrikan-te takega blaga v tej deželi in to nagrado mora plačevati kon.su- partmenta dejanski dokazujejo, da ment. Ako se daje tudi poljdeistvu mora farmar več plačevati za bla- j enaka nagrada, poljedelstvo in togo. l:i ga rnora kupovati, ne da bi j varnška industrija bost?, izenuče-biio primernih višjih cen za bla- na. Predaleč bi šlo. da bi razprav- RODBINE Drzen pustolovec v Banatu. go, ki ga on prodaja. Farmar dostikrat izraža svojo pritožbo s frazo, da dolar farmarja ni toliko vreden kot dolar industrijalnega delavca. "Enakost za poljedelce", je geslo, ki se večkrat čuje. Trgovci in oni. ki so iskali v 1. 1920 in zgodaj v 1. 1921, ne bodo nikdar pozabili tedanio depresijo, ki Straža v buckinghamski palači Londonu je bila te dni zelo pre- V Banatu se je pojavil nevrjet- senečena, ko je zagledala tuj av- no drzen in nesramen pustolovec, tomobil, v katerem se je pripeljala Enkrat se izdaja za eksekutorja, kraljica v spremstvu neznanega drugič za policijskega agenta, tre- moškega v svojo palačo. Kraljica je. w-i * , ^ ..profilov, ah poljedelstvo tjac za finančnega kontolorja. Se- bila v mestu po opravkih, pa se ji".. 1 j ako m izterjuje davke ali pa kot je avtomobil pokvaril in obtičal e policiski agent išče po hišah tiho- na eni najprometnejših ulic. Mimo tapsko blago. Na take in slične na- se je pripeljal v avtomobilu mlad čine je že osleparil nebroi lahko- gospod, ki -je spoznal kraljico in jo vernih seljakov. Višek njegove vele- prosil, naj mu dovoli odpeljati jo drznosti je pa bila aretacija vele- v palačo. Kraljica je dovolila, sto-posestnika Iv. Totha iz Stare Ka- pila je s svojo dvorno damo v av-niže, katerega je lopov peljal h ko- tomobil in se dala odpeljati v pala-vadu in mu zapovedal, naj mu ro- čo. Straža, ki je hotel prvi hip ^.u ke okuje. Nato -ga je posadil na voz avtomobil ustaviti, je presenečena in se ž njim odpeljal. Tothova že- opazila, da sedi v njem kraljica, na, ki je medtem izvedela, da se Angleški listi se spominjajo v da zagonetni agent podkupiti, je zvezi s tem prigode, ki se je pritekla domov, vzela več tisoč dinar- : petila kraljici Elizabeti. Elizebeta jev in jih izročila "agentu". Žena je hotela nekoč izstopiti iz kočije, je vladovala po vsem svetu. Večina industrije pa se je kmalu opomogla in je potem uživala dolgo dobo povečane produkcije in večjih in tudi nekatere druge industrije, so s;, le deloma oporaviie. Tekom gospodarske krize 1. 1920 je crma farmskih zemljišč v nekaterih krajih padla za več kot 50%. Banke, ki sc so bile odvisne od vrednosti farm kot konečnega jamstva, so propadle. Takoj se je v političnem življenju začelo govoriti o odpomoči za poljedelstvo (farm relief). Poročilo tajnika za poljedelstvo v 1. 1928 pravi med drugim sledeče o odpomoči za poljedelstvo: "Tekom* svetovne vojne je polje- Sprevodnik: — Tu ne morete kaditi. Zunaj na vagonu Je tablica z napi'om: Za nekadilce. — Saj kadim v vagonu, ne pa zunaj. it. — Da te le sram r.i za abstinenta se izdajaš, pa si tako natreskan! — Rns ga imam malo pod kapo. toda kaj morem za to. danes je premagal alkohol mene. 3f. Obiskovalec. — Kaj? Kaj. štiii mesece že ležite v postelji0 Bolnik: — Da. Pred štirimi meseci je prišel zdravnik in mi dejal, da ne smem vstati, dokler mi še enkrat ne preišče. Od taKrat pa ga .šp ni bilo 1; meni in zato se ležim. if. — Gospud natakar, poiščite, prosim. moj klobuk. — Saj ga imate, na glavi. — Tako? Torej ga ni ireba iskati. morda ga najdi-m sam. V dren ju je mali Slavko zgubil svojo mamo. Stara gospa toiaži jo-kajočega in pravi: - Zakaj se pa nisi držal za krilo svoje mamice " lhteč je dejal Slavko: — lie dosežem tako visoko. — Ubogi ptički*. — j«v potožila Sla-vica, ki je prvič prišla iz mesta na debelo, — niti kletke nimajo. k]er bi ponoči spel. * - Prosim par čevljev za mojega fanta. — Katera številka? — Še nima nobene številke. Doslej je bil vedno bos. ljali o vrednosti te nagrade "equalization fee'" — povrh tega je to sporno vprašanje. Takozvani "debenture plan" je vseboval isto načelo v drugi obliki. Po dolgi razpravi v zadnjem kongresu je bik to načelo poraženo in poliedeiski zakon, ki je bil sprejet, ga ne vse- I ~ GosPa Mlinarjeva je vprašala kuje I po Vas, i;o Vas ni bilo doma, go- Sedanji poljedelski zakon se tiče i "',pa' trženja poljedelskih pridelkov. — Enostaven primer od načinu, kako se je pšenica tržila v preteklo- sti, pokaže, kaj novi ?akon hoče doseči. Trgovci z žitom so zdavnaj imeli navado kupiti žito po žetvi, ko je zloga velika in cone so nizke, in shraniti ga v skladiščih, dokler ni manj žita na tr^u in radi tega r,c cene visoke. Oni so mogli to storiti kjer farmar v splošnem ni imel kapitala in potrebuje denarja takoj. Stroške shrambe v skladiščih je seveda plačeval trgovec. Nekdar je zgubil denarja, ker je krivo ugibal glede bodoče cene, večinoma pa je i — Tako Mlinar jeva? Hvala Bogu. da me ni do bilo doma. — Enako je rekla tudi gospa Mli-narjeva. — Zakaj nisi kričala, ko te je pr. • ljubil? — Ker mi je grozil, mamica. — S cim ti je pa grozil? — Da me nikoli več ne poljubi, če zakričim. H- — Kako pa. da si se na starost oženil? — Imeti hočem ženo, ki mi bo nekoč zatisnila oči. — Hm, — jaz imel dve ženi, pa imel lepega dobička. Ti trgovci soj sla mi °ei ociPrIi delstvo — zlasti vsled pozivov za j bili naravno bolj interesirani v .svoj do- ; dobiček kot v dobiček farmarja. . . večjo poljedelsko produkcijo in mož sta odšla potem domov, pu- toda pred hiso. kamor le bila na- .... iii^ h" ' \ . ' J ! živelo abnormalen m neravnovesen Poljedelski zakon namerava po- stolovec je pa odnesel pete. Sedaj menjena. je bilo mnogo blata. Karjrazvoj povojno depresijo poijedel-j magati farmarju tržiti svoje blago ga išče policija. ; se je pojavil mlad kavalir, ki je po- j skih cen so povzročile svetovne raz- j na bolj izdaten način. Farm Bo a d grmi na tla svoj žametast plašč, da mere 2a Ratere ni farmar odgoVQ_ , bo pospe:st:Val u.stanovitev ^^ S kladivom PO eUvi. I bi si kraljice ne umazala čeveljčkov. rpn p^.^ ^ kat£rim poljedel_ j deJskm tržnlh ^^ in sme i Odpeljali mimo, sedaj pa ni nobe- Mala deklica je dalj časa čakala na robu ceste. Nekdo jo vpraša: — Kaj pa čakaš tu, punčka? — Na voz; mama mi je rekla, da smem aez cesto šele, ko so vozovi Delavec Nikola Barič na držav- Bl1 3e plemič Walter Raleigh, ki stVQ ^ vedno trp^ ima komplicira- i tem organizacijam posojevati de- ncSa voza- so ga kmalu poklicali na dvor, kjer ~ se je začela njegova sijajna kari- jera. nem posestvu Belje je že dalj časa ~~ -------- - . ne gospodarske, socijalne in druge , nar do zneska $500,000,0000. Poso vzroke. Ameriški narod se ne mo- jevati sme samo zadrugam, orga-; Mlad mož: Jaz te nisem por j-re odtegovati odgovornosti za svoj > niziranim od farmerjev, ali poseb- radi tlen^rJa- Milica. Denar sam delež v razvoju takih razmer, kajti nim korporacijam, ustanovljenih že ne Ponese sreče, nasprotno čim zastepiki narodov so tekom vojne ' od teh zadrug (stabilization cor530- manj denarja, tem vec sreče, svojega tekmeca pozval na odgo-■ Na pokopališču pri Devici Mariji pozivali farmarje na ogromno po- rations). Farm Board bo imel pra-] Mihca: — No, potem bova pa navor. Sprla sta se in med prepirom , v Polju se je pripetila čudna ne- večanje produkcije. Na enak način j vico posojevati svojo glavnico in v dva brezmejno srečna ljubimkal z ženo Pavla Nikoliča. Kmalu je o razmerju govorila vsa soseska in zadeva je prišla tudi Ni- ; količu na uho. Te dni je Nikolič j Na grobovih smrtno ponesrečila. je Nikolič Bariča udaril s kladivom sreča. Težak kamenit spomenik se Je narod odgovoren, da nekaj stori j slučaju potrebe popravljati neiz- po glavi. je prevrnil na štiri leta staro de- Smrtno ranjenega Bariča so pre- klico Minko Kosančevo ter ji zdro-peljali v bolnico. Nikolič je bil pa 1 bil glavo. Ostala je na mestu mr-aretiran. tva. za promerr.o in zdravo odpomoč. 1 datne in potratne metode razpeče Skratka, poljedelstvo je upraviče- vanja. v svrho da prebitek produk-no dobivati vladno podporo, da se ' cije ne vpiiva neugodno na cene. opomore k stalni in zdravi podla- Pri izbiranju članov Farm Boarda gi. Ako se poljdeistvu ne odporno- I je predseauik Hoover vprašal farm-re, bo ameriški narod ožigosan kot ' ske organizacije za priporočila. S h nehvaležen, povrh tega pa bo trpel1 tem je jasno, da predsednik Hoo- Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do- našajo 4}% obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. Sakser State Bank 8Ž Cortl&ndt Street New York, N Y. ves socijalni in gospodarski ustroj vsega naroda". Amerika prideluje vsako leto več ver želi sodelovanja že obstoječih farmskih organizacij. Farm Board bo dajal farmarskim poljedelskih produktov, kot jih sa- tržnim organizacijam informacije 1 ma potrebuje. To dejstvo seveda \ in nasvete pevrh denarnih posojil. KOLIKO DENARJA POŠILJAJO PRISELJENCI V INOZEMSTVO? Denarne pošiljave priseljencev v vanja, koliko radi dejstva, da dru- ' dale, toliko radi omejitve prigelje-žine tukaj nastanjenih priseljencev tvorijo znaten del novega priseljevanja vsled prednosti, ki jih uživajo. Tako se družine zopet zbirajo tostran oceana in pošiljatve od-l padejo. Cenitve o pošiljatvah se naslanjajo v glavnem na poročila ameriških trgovinskih atašejev in konzulatov v kakih 40 deželah. Združenih državah pojemajo. To se vidi že iz podatkov trgovinskega de-partmenta za leto 1928. V tem letu so po uradnih cenitvah priseljenci poslali v inozemstvo ♦189,000,000. Pošiljatve v prejšnjem letu. 1927 so se cenile na $241,000.000. Trgovinski department navaja, da je mnogo vzrokov za pojemanje ! priseljeniških pošiljatev v zadnjih j letih, in pričakuje, da bodo še da-1 lje pojemale. Evropa se je v xad-i njih letih vedno bolj opomogla in potreba podpore je postala manj nujna. Ko je kontinentalna Bvro-pa.imela v splošnem denar na papirnati podlagi, so pošiljatve priseljencev zna&le za ljudi v Evropi FARMA — 70 AKROV mnogo več kot je žrtev pošiljate- dobra poslopja, hiša z 9 sobami. 4 Smrtna kosa. V L j ubij an sta umrli: Alojzija Tornič, soproga zvaničnika drž. železnic in Josipina Klemenjak. Ijev pomenjala. Kajti za dolar je prejemnik dobival veliko večjo kupno vrednost. Pošiljatve v bodočnosti bodo pa- glave živine, 100 kokoši, pridelek, orodje. — Cena $2600. Box 91, Herkimer, N. Y. (3x 5,6 včeraj napovedal korkurz. H- Zdravnik: — Vam manjka samo veliko počitka, nič kot počitek. Bolnica: — Ampak, gospod doktor. moj jezik.... Zdravnik: — Ja, gospa, tudi ta — nič kot počitek . * Turist: — Zakaj ne napravijo na tem tako nevarnem mestu svarilne deske? Vodnik: — Svoj čas smo jo imeli, ker se pa doslje še nihče ni ponesrečil, smo jo zopet odstranili. * Pri neki trgovski tvrdki so delali cd 8 do 6 z enournim odmorom o-poldne. Novonastavljeni prodajalec Moric je nastopil svojo službo točno ob 8. Ob 10. je postal iačen, vzel svoj zajtrk iz žepa in začel jesti. Komaj je šef to zapazil, je poklical Morica na stran in mu rekel: — Čujte, gospod Moric, pri nas ne za j trku jemo. — Se mi je takoj zdelo, — je odgovoril Moric in mirno jedel dalje, — zato sem tudi prinesel zajtrk s seboj. * — No, kako vam ugaja moja vojna slika mojster? — vpraša mlad slikar starega. — Meni se zdi, da vojna ni tako slaba, kakor jo slikate. * — Zakaj ne greš domov? — Ker je moja žena slabe volje* — Zakaj pa je slabe volje? — Ker ne grem domov. "GLAS NARODA" NEW YORK, MONDAY, AUGUST 3, izzs The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. DOMOVINSKI PRIJATELJ Proces proti 1 judožrcem končan. "Jutro" poroča: — ži ne vidi nemoralnega sredstva. Razprava proti ciganom ljudo- Tudi tatvina se mu vidi nekaj či-žrcem je končana. Filke in Pavel sto naravnega in pravilnega. Rybar sta obsojena na doživi j en- Čeprav ni mogoče postaviti prasko ječo, ostalih 11 obtožencev na' vila, da so cigani ljudožrski rod. ječo od 2 do 15 let. vendar ni dvoma, da so opasni i AUGUST STRINDBERG: ' Obravnava proti kanibalskim ei-• potepuhi, ki ne vzdrže nikjer na ganom končana v Košicah, je pri- mestu in se klatijo od kraja dol nesla na dan vse polno vprašanj, kraja. Dejstvo samo, da se hepre-j j katere subsumirajo strokovnjaki stano selijo, pa onemogoča njih! fjrešnje so bile v polnem cvetju ljudem jesti lastavke, je slaba ve- prišle lastovke," odvrne žena rav- pod zaglavje "ciganska nevarnost", evidenco in stopnjuje v njih zlo-1 in v bičju malega zaliva je plavala ra. Zato hvalim jaz vero severa.' nodušno. , Na reSitvi ciganskega problema so činske instinkte, •-čuka. Mlad zakonski mož je sedal "O, da, ta severna dežela je prav "Lastovke, kaj pa čenčaš....? - najbolj intereslrane države vzhod- ; .. na verandi kmečke hiše, ki jo je. bil pripravna za poletje, toda domovi- "Gotovo, danes zjutraj sejn jih vi- ne |in jugovzhodne Evrope, kjer pa '""J.**0 zadnjih statisti-j najel za poletje. Odložil je ovrai- na zasluži vendarle prednost." dela, kako so letele ob reki nav- srečaš cigana na vsakem koraku. 011 Pregledih pet milijonov ti- , nik in na ročke, naravnal protico,' "Težaven kos dela ostane še kljub zgor." Po vsej pravici torej veljajo cigani ' Jlh zm noir*adslcc: medtem, ko je vdihaval sveži maj- temu, da moramo inapraviti sem "Zato pa bom prav res kmalu je- za nestalen element. Življenje Klatijo se po svetu iz ski zrak ki se je mešal z vojnem vsako leto ženitovanjsko potova- dli pečenko! Daj mi hitro mreže. Obravnava v Košicah pa kaže še ***** v ***'■ z nocJ° m njimi pa tobačnega dima 'nje." Alah bodo zahvaljen! Ob, prelju- drugo zanimivost: stvari, ki so se I28™6 marsikakšna vrednost, o Njegova mlada žena pa je bila za-j "Iz tega je v teku stoletij nasta- be ptičice, ki niso pozabile svoje tam obravnavale, pričajo, da so ci- kate" ljudje razmišljajo, kdo jo poslena z izpraznjevanjem žepa, la moda, sever je bil vedno naša domovine«" gani zelo nagnjeni k zločinom. Ne Je u ra e * otroci so se pa igrali na vrtu, kjer porodnišnica." Lastovke pa so sedele na bičevju. le da kradejo otroke, konje in dru-j Zato zanima vprašanje, kako re- so s;t. bili nedavno razcveli tulipani "Pa pravijo, da hodijo sevemja- in cvrčale: ge reči — strah jih ni nobenega š!tl "ciganski" problem ne le prav- ki na ženitovanjsko potovanje v "Lepa domovina, kjer jedo lastov- delikta, uboja ne umora. " , nike, ampak tudi administrativne naso deželo?" ke!" Ciganska morala stoji na vrle oblasti, higijenske in socijalne or-, "Cisto pravilno, to so protiobi- "Da, toda solnce se smeje, komar- nizki stopnji. Prislovica "Lažeš ka- *ane vseh držav, v katerih žive tiski." ! ji so dobri, dežela je lepa." kor cigan" je že davno in po pra-' £*ni. __j "Za en letni čas že. Vse v naši vici prešla v narodno blago med| prejšnjih časih so se oblasti: domovini je lepo razen ptičjega rekla. Tudi med seboj ne poznajo ciganov branile na ta način, da so in narcisi. "O, Bog, kako je vendar lepo na deželi!" zakliče mož. "Joj, kako zaničujem mesto!" Jn pokazal je na goste oblake dima, ki so se vlačili na obzorju v smeri, kjer je v daljavi ležalo m?-sto. "Kakor hitro pa je jesen tu, se naveličaš dežele in poješ hvalnice | mestu", odvrne žena. Pošljite nam I I in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik. 8 I JI J II m \i Druga dati jeva žetev je končana. Po jesenskem deževju so pašniki gnezda. Vendar pa je in Ostane na- cigani obzirnosti In prizanesljivo- izganjale iz kraja v kraj. Nji- zopet ozeleacli. Nil narašča in ko-I marji so začeli polagati jajčeca v ša domovina." sti; z nepopisno lahkoto In brez hOvo potepanje pa je samo pospesi- — čuta odgovornosti vale krivdo na'lo *n«ro zločinev. Zato so prišli "Naša druga domovina. Ubi be- tovariše s katerimi žive pod streho strokovnjaki na misel, da bi bilo' SV6te rek^ r Ub0gl Felah G" ne ibi Patria" K*r lahk0 dobro ie" istega šotora, samo da operejo se- , treba vse cigane najpreje priva-1 Ti lore i reči d. ie t V P SVOJO m ^ SV°3 m°' tam je naŠa domovina" i be i diti na stalnost. Češkoslovaška dr-' ii mxt .s lorej reci, aa je to koščeni hrbet na solncu. Njegova Hipnoza in psihoanaliza. vprašanje letnega t9M*T* \ žena pa melje z ročnim mlinom du-1 Da, zak. j pa ne"1 ro sestradani otroci se zabavajo; So pa tedaj pričakali otroci kri- na ta način, da mečejo drug dru-na v^a usta: "Lastovke, lastov- gemu blato v zag0iele obraze. -ke prihajajo!" iv«-t ravnateljev Je proglasil ff-trtlei- ___1 Poročevalci z razprave v Košicah'Sava je storila v tem pravcu zani- Hipnoza je stanje, v katerem je ,cda r bil.: b-i.e tako prepnčeval- navajajo kot posebno značilno dej- miv poskus. Odprla je v Užhorodu človek vsled zmanjšanje zavesi: ter na. da jt spremenil ..r na i.jegovo RFII SII7NH 7AM0R<\KFf A stvo zasliševanje ciganov v zadevi posebno šolo za cigane. Pravijo, da samozavesti posebno podvržen vpli- prigovarjanje v < ,I:l.p<. ki muži- JULIIJI LninVIiOTiEVn umora žrtve Imlinga 'zavod dobro razciganja tatinski ci- vom in volji druge osebnosti Psi- ku niso prijali. čeprav se je bii ^o Dva cigana sta odločno oporeka-' ganski narod. hoanaliza pa ie meteda ki nam o- trenutek pred -am ogreval zanje, la osumljenju. da bi ga bila umo- Najboljša rešitev ciganskega mogoča s pomočjo asocljativnili do- pa tudi zdravnikom je bila hip- _____ rila. Zatrjevala sta, da ga nista! vprašanja pa bi biia, pravijo po- mislekov ter razlage san] prodreti noža znana kot zdravilno sredstvo Nekie i- kr"i kier služilo belo !vlde,a' da nista niti bila na mestu. I znavalci problema, kulturizacija v ta-ina ^ibala in Podzavestne tež- se mnogo prej. kakor m navadno kožci zamorcem kot sužnji. Ta kraj I kjer se ie odigral zločin. Eden izm^d j ciganskega plemena. Samo na ta nje posameznika. Slednja Je š!a mislimo. Tako je dunajski zdravje Moiooolie v Kalahari i ski nušča k"vcev je celo pričeval zoper svo- način bi se dvignil moralni nivo in spočetka roko v rok! s prvo. rak ner zdravil z njeno pomoc-vi, daleč v najtemnejši Afriki. V U«* brata in ga je z nekim dru- se bodo ustvarili pogoji življenja, ^di t^ d^^ zeh^vmk Br^u- jo že sredi 18 ^letja^samc, dajo Molcnoleiu živ ic Bušmanci eno i vred obremenjeval, da je on ki bodo enkrat za vselej napravili er, je svojo pr^o pacijentko najprej ]e nazval /ivalsKi magnetizem . izmed najnižje stoječih plemen na ' Zgovoren za delikt. Preiskava pa i konec nomadskemu življenju ciga- hipnotiziral ter jo šele v tem sta- m če pogledamo jedro psihoanali-" ^ ^ je dognala baš nasprotno dejstvo.1 nov. Čim bo ta urejeno, ne bodo ci- Spraševal o njenih bolez-nski!: Ze. vidimo, da so se tudi te ljudje Sodniki in psihologi si to izpo-lgani več materijal za proizvajanje POČutkili, katerih jo je baš s tem. posluževali davno pred Freudom, ved razlagajo tako, da cigan v la-! morilcev, tatov in razbojnikov. da nrd Jlh Je izpovedala, ozdravi:. Tako je ,poved v svojem bistvu psi-------—---Pa tudi znanstveni utemeljitelj hoanaliza. Euclid F. Bajt. psihoanalize, profesor Freud, je bil Hipnoza m psihoanaliza pa sta Girard, Anton Nagode. učenec pariškega psihijatra Char- bili že od nekdaj tudi dobrodošlo Lorain.'Louis Balant in J. Kumše 'cota- ki -!e zdravil bolnike po hip- sredstvo v rokah pustolovcev in noži. Pozneje so psihoanalitiki o- zločincev. Rasputina smo že biii o- pustil hipnozo kot sredstvo za nieniii. Drug, svetovno znan primer svetu. NijhoVi beli sužnji pa so potomci odličnih burskih rodbin, po pokolenju torej Holanaci. Angleški potovalec W. Y. Makin nas seznanja z njihovo zgodbo v knjigi "Skozi Kalaharijsko puščavo", ki je izšla picd- nedavnim. Makin pripo-veauje: ":Za eno človeško življenje časa je poteklo, cd kar je potovala skupina Burov z ženami in otroci skozi puščavo, da bi se naselila v bogati deželi onkraj nje. Po poti jim je zmanjkalo vode. Trpeli so strašne muke. Najprvo jim jc poginila živina, potem so jim pomrle ženske, a na zadnie je smrt začela kositi med možmi. Samo nekaterim se je posrečilo, da so se prebiU dc Molopoieja, kjer so prosili črnega poglavarja, naj jim za božja voljo da vode. Od tega časa niso več zapustili bušmanske naselbine. Pcgum in volja do prigod sta jih zapustila, rajši so postali sužnji, nego da bi se podali v negotovost in v nevarnosti. Postali so drvarji j in nosilci vode, beli strežaji črnih ILLINOIS POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj t Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, i temveč obnovite naročnino ali, direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. gospodarjev. O svetu vedo le malo-kaj. O železnicah so slišali nekaj od daleč, videli jih pa Se niso. Puščava je preširoka, da bi se drznili skozi njo. dtvWl<-n >tMtJ.-srt>l> <4©c) centov navadil*' aelnjie te tlruib*, i*j>ia£ljivo 1. vKnsta 1!..:. imejiteijem »'"V^mh pa izjavil, da bodo morale tudi žene dt lnk-, Id so na r< k<>rdu ob zaključku i,..Hi.Aunja i. uvrunta vsi'?. • na Kitajskem plačevati alimente. , reno»M| v pogovodu z novinarji je dejal, da mwk.n MIKIMIKUD podpreti, in Watraj. pomeni enakpravnost žen ne samo -------i jste pravice, temveč tudi iste dolž- INTERNATIONAL PAPER i nosti. Ce ima žena pravico zahte-and POWER COMPANY j vati od moža alimente> če se za„ . •• Julija it,29 kon razdere p,, možeyi kriydi bQ. Sv, t ravna teti jev > proglasil četrtiet- ..... r v m, divid« ndo f. >tu. -.>tih i6uc) centov za do imeli tudi možje pravico zahte- deinico za navadne fleinlce raareda a vati ahmente. če se bo zakon raz- t- driiiu-, i*i>Utljivo is. avgusta. . . . npen «vnin holandščino in niih imejitt'ljeni delnic razreda Ai ki co na drl po ženini krivdi. Po kitajskih) B . 1 poslovanja i. ^^ mora sodnik naprej ugoto. mišljenje nahkuje popolnoma za- «vki bodo iHisiani po pobtL rrenosne viti po čegavi krivdi se je zakon knjigo iif bodo zaključene. __.____, .... , , ■ , ,, razdrl potem pa obsodi krivca na I.Al>i>, (Mnnoini blagajnik. , plačevanje allmentov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Sallda, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banich Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, Tudi o svetovni vojni ne vedo ni-! j Zaletelf Joseph Hrovat. Govorijo jezik urojencev bolje n. o. DRUŠTVA KI NAMERAVAtE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita umo vaše članstvo, pač pa vm Slovenci v vaši okolici. < . i CENE ZA OGLASE SO ZMERNE I - ' morskemu mišljenju. Njih edini po nos je njih bela koža. Predlagali smo jim, naj se vrnejo v civilizacijo, f Jože Zelsnc. pa se nočejo vrniti. Počutijo se. KANSAS med zamorci zelo dobro". La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. zdravljenje. Opazili so bili namreč, je zloglasni grof Cagliostro — v da se asociativna vez misli v bud- resnici Italijan Josef Balsamo, ki nem stanju bistveno na razlikuje je tik pred francosko revolucijo od one v hipnotičnem. In ker je vznemirjal ne le senzacijželjni Pa-slednje za pacijenta v zvezi z veli- riz, temveč celo Evropo. V Nemčiji kimi napori in nevarnostmi, so ga je v neki bolnici z enim samim ob-sploh opustili. Vendar pa se v zad- iskom dvignil iz postelje nad 300 njem času znova ponavlja kombi- bolnikov, sugerirajoc jim, da *o nacija obeh metod. zaravi. ker mu je dana oblast, da . more ozdraviti vsako bolezen. — Zmotno bi bili misliti, da je hip- UporabIjena psihoanalizo, pa je od noža šele pridobitev modrrnega ča- j nekdaj služUa spretn{m diploma-sa. Zakaj že v svetem Pismu ima tQm kot nevarno orodjei da so 2 rno popisanih mnogo primerov, ki njeno ^^ izvabm iz svojih r.as živo spominjajo stanja, kakor nasprotnikov baš tiste skrivnosti, ga izkazujeta sugestija in hipnoza. |ki ^ jih skulali najbolj 2amolč._ Tako je zelo verjetno, da je Mojzes, OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlč, Louis Supan-člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fo-] ščavo, predajajoč se vsem nadlo-,- . „ . . . j in da se za tema nazivoma skriva rencnacK. gam težke poti —, tudi na egiptske- Irwin, Mike Paushek. j ga Faraona učinkoval s hipnotično č]ovežstva Johnstown, John Polanc, Martin močjo, pričarajoč pred njega naj- ki je imel nedvomno izredno močno sugestivno silo — saj mu je izraelsko ljudstvo slepo sledilo v pu- I ti. Tako vidimo, da sta moderni i-meni hipnoza in psihoanaliza le , nova označba za prastaro znanost starodavno obličje v duševnih sil Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. neverjetnejše stvari, ter ga tako preveril o svojem božjem poslanstvu. Pa tudi Caesar, Aleksander Veliki in Napoleon so bili znani po svojem fascinirajočem pogledu in hipnotični moči besede. Makin pripovedje v svoji knjigi še o neštetih nenavadnih stvareh, ki jih je srečal na potovanju. Tako je odkril na drugem kraju vas, kjer prebivajo same ženske in redke živali. O možeh ni tam nobenega sledu. Nesreča v pristanišču. 14. julija zvečer sta v gruški luki trčila skupaj italjanski tovorni par-nik "Canova" in grški parnik "En-gelpark", ki plove pod angleško zastavo. "Eigelpark" je bil občutno-poškodovan. Skoda znaša okoli pol milijona dinarjev, Je pa krita z zavarovalnino. Parnika sta trčila skupaj blizu kraja, kjer se je nedavno potopil italijanski parnik "Audace", ki je zavozil v jug. parnik "Petka". ill ROJAKI, NAMOCAJTS 8S NA "OLAJ3 NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI • DNWVNIK VAMERTltl V najnovejši zgodovini je znan | Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magi- primer ki Je, dasi je bil Waukegan, Frank Petkovšek in ster> Vinc ^ in y Jakobichi j. preprost in popolnoma neizobra- " — * Pogačar vendarle popolnoma ob- ' j vladal zadnjega in tako nesrečno Presto, J. Demshar. i preminulega carja, enako tudi ca- Reading, J. Pezdirc. rico in ves ruski dvor. Njegova be- Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jo van « Willock, J. Peternel. Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frarik Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezich UTAH Noya živahnost!! Ijcncljite ie otočutka •♦to J trtesti". FremajaJte ner. J voznast ah izgubo tek^ ■ f Se v«;ra's Esorka. ki vam | Domala Jesti boljie, spati \ . botjic in sc počutite bolj. i 4e. Dobite danes pri le- ' j karnarju steklenico. Severa's! esoiika i rfr« A rfri MINNESOTA Ohisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Bekula. Eveleth, Lodis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank HrvatJch. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK powanda, Karl Stemisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO flarbertoD, J^hp palamt, Joe Hiti. Cleveland, Anten Bobck, C 1ms. Kar linger, Louis Rudman. Anton 8imclch, Math. Slapnik. Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN ( Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine-in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta .$3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za.ee-i lo leto. ,41k Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA 2 1 6 West 1 8th Street New York 99 Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. 'G I* A 8 NARODA* NEW YORK. MONDAY. AUGUST 5. 192» juj The LARGBSf SLOVENK »AH.« b IS, 8. i. Mlada ljubezen. ROMA N Za Glas Naroda priredil G. P. < Nadaljevanje.) Španec se je dvignil in Roumigas ga je spustil vstopiti v svojo privatno sobo. To je bil velik prostor, z dvema oknoma. Sredi stene je laziezal velikanski Krist svoji roki. kot v kaki sodni dvorani. Čarovnik in ljubitelj satana se je posluževal predvsem slike Križanega kot svoje reitlame. To je vlivalo v duha kmetov več zaupanja kot pa rogovi satana. Roumigas je prosil Španca, naj odloži šerpo. — Še vedno pletilka! — je mrmral zamišljeno, ko je ovohal šerpo. Stavil je pacijentu par vprašanj, mu rekel pokazati jezik, pljuniti. zaka.sljati ter dal konečno začaranemu, ki je dejanski trpel le na reki malo nevarni bolezni, svet, naj sežge v ognju vse perilo, katero je dobavila hudobna pletilka ter položi pred njen prag ob polnoči dva kosa tega pepela, pri čemur naj reče: To, kar si mi storila zlega, naj pade nazaj nate in tudi na tvoje! Za to posvetovanje je položil Spanec dve peseti na kamin. — Hm, po sedanjem kurzu pomenja to le dvaintrideset soujev, — si je mislil Roumigas, ki je spremil pacijenta ven. — To boš še dolgo čakal, predno bos dobil tak svet! Nato je prišla na vrsto Marijana Crabot, da pokaže čarovniku svojo bolno nogo. — Hm, noga ni slaba. — si je mislil. — To bomo že hitro kuri- lttli! Kljub temu pa je hotel dati klepetavi kmetici zasluženo lekcijc ter ji priporočil vsled tega, naj si pusti nogo devetkrat masitirati od ženske, ki je rodila dvojčka. Nato jc prišel na vrsto starec s fantom. Fant je bil od povesti c duhovih, katere so njegovi stariši pripovedovali vsaki večer, razburjen ler sanjal nato, da se je izpremenil v žival, vseld česar je skakal sem-intja ter lajal kot pes. Njegov stari oče je menil, da se polagoma izpre-minja v volkodlaka! z -- V zadnjem času mu je dal Laroque bombone zoper kašelj, — je mrmal stari z zaupnim glasom. — Laroque, tihotapec! — Dat gospod Roumigas! • — Nobenega dvoma ni, — si je mislil čarovnik, — da smatrajo tri četrtine ljudi, ki poznajo Laroqua slednjega za volkodlaka! Nato je odprl obširno knjigo, v kateri so bila zaznamovana vsa čudodelna sredstva, ki so v navadi po celi deželi ter poleg njih tudi sredstva. katera si je izmislil sam. — Vi morate, — je reke! staremu možu, — podkovati svojemu vnuku čevlje z žeblji, ki so že služili konju. — To sem že storil, gospod Roumigas! — Nato. — je pričel Roumigas, iznova, ko jc zopet pogledal v knjigi, — morate poskusiti z žeblji, ki so služili oslu. — Hvala, gospod Roumigas! Bog naj povrne vašo dobroto! Ženska, ki je izgubila dvoje ovac v gorah, je bila pozvana, naj zopet pride naslednjega dne s tremi zavoji volne. — Nimam volne, gospod Roumigas. — Potem mi morate prinesti tri snope trave iz istega mesta, kjer sta se ovci i2gub'li. Starka se je za trenutek pomišljala. nakar pa je rekla: — Dobro, gospod Roumigas, vprašala bom svojega starega. Lepa hvala! Kmetu, ki je trpel na neki skrivnostni bolezni, je zapisal starodavni recept: — S poročnim prstanom neke novoporočene mora napraviti križ preko bolnega očesa, vsaki večer, dokler ne bo ozdravel. Kmetico, koje krava je bila baje začarana, je vprašal: — Ali stoka vaša žival ponoči? — O, gospod, včasih tako tuli. da me je kar strah! — No. dobro! Potem morate prižgati v kotu hleva blagoslovljeno svečo ter jo skriti pred preobrnjeni čeber. Ko boste prvič slišali kravo tuliti, vzemite hitro čeber proč. Če se napravi to dovolj hitro, obtiči t arovnica, ki je začarala vašo kravo, na njenih rogovih. Po različnih konsultacijah je našel Roumigas na robu kamina sedem komadov frankov, med katerimi se je nahajal tudi eden ponarejen. Ta mora biti od ženske z dvema ovcama ,— je rekel sam pri sebi. — To ne izgleda, kot da ima dosti rešpekta pred duhovi! KAJ BO MOČNEJŠE.. (Cretan je Parnikov — Shipping: Newt — 7. avgusta: « B-r*-ng.«ria. Oh^rbom c 1'resident Harding, Cn«-rh<-ur£, Ur»-m t- ri P ONI PREKO OCEANA N«jkr»jM In najbolj ugodna pet za ootovanj« na ogromnih oarniklh: FRANC E 15. aug.; 2. septembra fOb polnoči) «6 P. M. ILE DE FRANCE 20. aug. 6. sept. iT. P. M.) PARIS 27. augusla; 13. sept. (Ob polnoči) N»tkr*}ta pol po *«..«aiuct V«akn.l s vsemi moderni -I ml udubnurtl — Plj»<:-». In »lavna frao<*r>"ka kuhlnla Izrecno Diske cene. ^ V|>nUM« ka.terrgn.koil oooblait«neff» agent* Lil FRENCH im 1» STATE ST MEET NEW VOftK. N. V. Roumigas je nato spravil denar ter pričakoval, nekoliko razbur- j jen. vstopa Emila Montguilhelma. Ta je prišel takoj. Bil je velik, košat fant, iz kojega shujšanega obraza so stopale naprej kosti-podočnice in kojega velik hrustanec na vratu je molel naprej kot golša. Njegove, nezaupno zroče oči, so bile črne in ker ni imel skero nobenega podbradka, je izgledal spodnji del obraza kot skrčen. Pri hoji se je sklanjalo njegovo gornje telo in čeprav je imel komaj trideset let. je izgledal že kot starec. — Jakobina je dobila čednega svaka! — si je mislil čarovnik, ko je od strani opazoval svojega pacijenta. Emil Je med tem v zadregi vrtel svojo kučmo v rokah. — VI ste me veleli poklicati, gospod Roumigas? —- Da, prijatelj moj, jaz ti moram dosti povedati. Predvsem, bi se rad opravičil pred teboj. Ti si bil tukaj pred dvema ali tremi tedni, ko sem ravno hotel iti ven, ter te nisem mogel sprejeti. Takrat mi je bilo izvanredno žal in sem te upal videti naslednjega dne. Ker pa nisi vet prišel sem poslal Hiluno pote. Ti mi oprostiš, kaj ne? —O, gospod Roumigas, hvaležen sem vam. da ste mislili name. Če nisem zopet prišel, se je zgodilo to le raditega, ker si nisem upal stopiti pred vaše oči. — Zakaj neki? — Vi s4 4 preveč dobri! Meni, ubogemu vragu, katerega uničuje ta pr okle t a bolezen, ste svetovali že tako pogosto in jaz se nisem mogel zahvaliti drugače kot z dobrimi besedami! ' — To je najboljši način, prijatelj moj, in jaz ne zahtevam nobene druge zahvale. Najti je ljudi, ki mi polagajo tjakuj na skrivnem denar, kadar jim obrnem hrbt, a s tem mi delajo le hudo. To je za ma-aače in zdravnike. Treba pa je pomagati svojemu bližnjemu brez sebičnosti. Solnce tudi ne zahteva ničesar od ljudi, če razsvetljuje zemljo. To je bila stalna fraza Roumigasa. Rekel jo je Francozom po špan-r.ld in Špancem po francoski, da napravi tem večji učinek. Sploh pa se je čutila večina onim. katerim je predstavljal svoje lepe fraze, dolžnim poslati mu za novo leto kak dragocen dar. kako jagnje an planinsko koze Emil Montguilhelm je zrl čarovnika s preplašenimi, a vendar spoštljivimi pogledi. Ta je napravil par korakov, a nato je obstal prec nJim ter si prekrižal roki. — Jaz sem razmišljal o tvoji bolezni, — je rekel s slovesnim glasom. — Konečno pa sem ji vendar prišel do dna. Emil se je presenečen ozrl vanj. — Spotnal sem tvojo bolezen, — je ponovil Roumigas. — moj ubogi prijatelj, ti si zelo bolan! Bolnik se je pričel tresti in njegovi sinji ustnici sta se odprli. — To se mi je zdelo, — je odgovoril. — Oni. ki je nameril mah-liaj na mene. zna dobro zadeti. Izgubljen sem! — "Z večno večjim raz bur jen jem pa je dostavil: -- Sveta nebesa, upam, da obstaja pekel za take ljudi! Gastonov oče je bil očaran od takih besed. Mislil si je namreč: — On veruje še vedno, da je začaran. Vendar od koga? Skušal ga je izprašati ter mu pod to ali ono pretvezo navedel vse ene, ki so bili znani v okolici, da občujejo s peklenskim gospodarjem. — Povej mi, če veš, če je bradata Putona danes na trgu v Arge-lezu? In Žaneta Hirigoyen? — Videl sem jo pred kratkim klpetati s Caliche Monstastrucovo. Zaman pa je navedel imena vseh copernic, kar jih je bilo v okolici, kajti oči Emila se niso zaiskrile niti enkrat, kar bi pomenjalo: — Da, ta je! — Človek bi niti ne vrjel, kako smeli so nekateri ljudje! — je rekel čarovnik. — Slišal sem, da hoče tihotapec Laroque naprositi za trafiko! — Dobro, — si je mislil Roumigas, — zopet Laroque! Očividno pripadajo vsi glasovi tihotapcu! Laroque lahko postane prefekt in vse, kar hoče! — je pričel zopet Emil s strastno razburjenim glasiom. — Da, pri moji veri, če bi le bil svest svoje stvari! Ni govoril do konca. Njegove oči pa so žarele divje v bledem obrazu. Nato je odprl čarovnik predal ter vzel iz njega vodo z napolnjeno steklenico, napravil z roko par križev preko nje ter pomolil posodo tik pred oči bolnika. — Poglej to steklo, — je ukazal z zapovedovalnim glasom, — glej r.anj dalj časa, ne da bi se premaknil, ne da bi govoril in povej mi nato. če se ti prikazuje v vodi neki obraz! Emil je sedel na stol. Prekrižal je roki- počasi nad koleni ter zrl v steklo z naširoko odprtimi očmi. Roumigas ga je nadziral ter je svoje sinje oči nepremično zapičil vanj. Kmalu je videl, kako se je bolnik stresel, pričel loviti sapo ter se umaknil proč od stekla. — Ha, res je! — je vzkliknil Silver j ev brat! — Ta morilni lopov! Roumigas je hitro postavil na stran steklo, ga izpraznil, napravil preko njega znamenje dvojnega križa ter prijel nato za roko jetične-ga. ki je bila tako mrzla kot led. —• Prijatelj moj, — je rekel čarovnik počasi. — ali razumeš sedaj, radi česar sem te pustil poklicati? Videl sem da težko trpiš ter sem ti hotel pomagati. Ne obupuj, Montguilhelm! Strašni sovražnik te obkroža. Vnel se bo boj na življenje in smrt med vama in eden ali drugi mora podleči. Dosedaj si bil ti na slabšem, a ti si lahko zopet pomagaš v teh dnevih. Poveaal ti bom, kaj moraš storiti! Jetični je še vedno držal roki, prekrižani nad koleni ter poslušal zelo pozorno. (Dalje prihodnjič.) šli k Ponsetu Tam so našli oba nasprotnika. kako zbijata dovtipe pri pivu. Courtline jih prvi opazi. — Glejte, da izginete, pa takoj! Sicer vam pošljeva midva sekun-dante! Ob priliki obiska italijanskega kralja je Francoska komedija vpri-zorila neki Courtelinov komad. Gledališka uprava mu je bila po- ANEKDOTE O COURTELINU slala dve prosti vst°p™* ^ predstavo. Courteline je odgcvo- --I ril • Courteline se je silo bal starosti. _ Hvala, jutri ne morem. Oblju-Trdil je. da je star devet in šestde- bil sem partijo marijaša. set let. Dve leti je zamolčal kakor___ odevetajoča žena; v resnici je bil star eno in sedemdeset let. Njegovi vnuki ga niso smeli nikdar klicati: dedek. POROKA V KOPALNI OBLEKI Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 ' POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Zelo je čislal pse in mačke. Drugih živali ni maral. Nekega dhe se sprehaja po ulici in sreča neznanca, ki je tu vsako jutro vodil svojega psa. — Gospod! — mu reče Courteline, — moram vam čestitati: vaš pes ima glavo spodobnega meščana. Neznanec je bil ljudski romanopisec Arnald Galopin, ki je rad pripovedoval to srečanje in pristavil: — ^vojemu psu dolgujem hvalo, da me je bil predstavil Courtelinu. Oboževal je Hugoa. Gorje mu, kdor bi se bil pred njim neprevidno obregnil ob tega velikega roman tika. Nekoč so igrali v Francoski komediji neko Hugojevo igro v verzih obenem s Courtelinovim "Domačim mirom". Neki petolizec je bil srečal navzočega Courtelina med pavzo na hodniku, in ho teč se mu polas-kati, dejal: — Na srečo se igra tudi vaš komad. Tako vsaj večer ni izgubljen. Courtelin se je nagloncta obrnil Ln jel teči, kar so ga noge nosile, kričeč s piskavom in iiropečim glasom: — KakSen bebec, moj Bog, kakšen bebec! ... * Nekoč je bil Courtelin poslal u-redniku nekdanjega *'Gil-Blase" Mortierju sekundanta.. Novinarski prepir. Courteline je prišel z njima v redakcijo in čakal na hodniku, da se domenita z njegovima sekun-dantoma o načinu in kraju dvo-bo?a. Tedajci se pojavi nasprotnik. Na .hodniku sta bila dva stolca. Moža sta sedla vsal£ na svojega. — Vroče je, —' je rekel Courteline. . . .. — Ne da se več vzdržati? — je dejal Mortier, * . — Ali be dolgo trajalo? — je vprašal Courteline ih pokazal na redakcijska vfata. "/(• - v i — Tri ali štiri.fire sq žs noter. — Kaj ko bi stopila na -V^ček piva? ' — Lahko bi — Vstala sta in odšla v bližnjo kavarno. Eden vrček, dva, — cela vrsta. Bilo je zares vroče in oba moža sta bila znana junaka v pitju piva. ________. "V Gil-Blasu" so se sekundanti med tem sporazumeli: da se bo namreč dvoboj vršil. — Kje pa sta gospoda? — so vprašali redakcijskega slugo. — Dejala sta, da.pojdeta k Ponsetu. ,, Štirje sekundanti so slovesno od- Neka londonska svatovska družbo prišla na oroginalnc idejo, da bi prestavila poročno slavnost v vodo. Vročina je bila huda in m nič čudnega, če je stopil pobožni strah nekoliko v ozadje. Po cerkvenem obredu se je podala vsa družbo '< nevestinemu očetu na pojedino. Toda cerimonije v cerkvi so svate tako izmučile in vročina je bila tako neznosna, da so celo nevestine družice v svojih lahkih oblačilih izjavile, da ne morejo strpeti v zaprtem prostoru. V tej situaciji so sprejeli z navdušenjem predlog enega izmed svatov, da bi se šli v ribnik v parku kopat. Gospodje in dame so si oblekle kopalne kostume in skočile v vodo. Tam šele se je razvilo pravo slavje. 8. avgusta: Mutn'h«n, Boulogne «ur M»r. Hre- 9. avgusta: o'ympi'-. Cherbourg Be genhuid. Cherbourg. Antwerpen \ t-eruLtm. Boulogne sur Mer. Itotter-ILiri Minnesota. Cherbourg 10. avgusta: l»euiM Mar-«!, Cherbourg. Hamburg Coot« oritid*-, NapoU. (itnotit 14. avgusta: 1'ief.dent Rooi»**eH. Cherbourg. Ui e-men 15. avgusta: Kranu'e Karlsruhe. Ilrrman MaureUnltt, Cherbourg 16. avgusta : Homeric. CnerlKjurg Arabic. Cherbourg. Antw«rp«-n Yolfhdatn. Boulogne sur Mer. finite: duni Augustus. N*i»oli. t:« nova 17. avg:ista: Hamburg. Cherbourg. Hamburg leviathan. Cherbxuig 20. avgusta: lie «-n ftotterdam, Itoulogne »ur Mrr U'»t-terdam 24. avgusta: Alf-iTt ItHliin. Cherbourg. Hamburg MintiekaJida. Ch«rbuur 26. avgusta: Raaoluie. Cherbourg Hamburg 27. avgusta: Paris, Havre 28. avgusta: Berengaria. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen 29. vagusta: Dresden, Cherbourg. Bremen 30 avgusta: Olympic Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerf-n Berlin. Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Cherbourg. Jb.t-terdam 31. avgusta: St I^iuIk. CherlKJUrg. Ilajnburg r.ir.te BlancanuklMi, Napoll. <;*no\a 1. Jesenski Ixlet. — Mp. «.. "lis ds France". 2. Jesenski l*let, — okt 18. "II« de Franc«" Boiidni skupni l*l«t. — C. dec.. "II« d« F-^nca". RO./AK1. NAROČAJTE SE NA "GLAS N AROnA '*, NAJVEČ ' JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMEH/Ki Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidbv) s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . KnsaiscsersaKi CENA GLAS NARODA . 216 W. 18 STREET . NEW YORK Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovali v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno ieto. Brez perntita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec •sebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora " vložiti najtpanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da t prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Dc druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavijanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK . 82 CORTLAJCT STREET NEW YORK *" ~