Posebna izdala. Posamezna številka vinarjev. SleV. 107 C. Izven Ljubljane 8 vin. V LjOl)I)fllll, V Mfe 26.» 1914. Leto XLIL s Velja po pošti: s Za oelo leto upre] ., K 28'— n en meseo „ . . » 2*20 u Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na domi Za oelo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ .. „ 2'— I opravi prefeman meteSno „ 1-70 s Sobotna Izdaja: = «a oelo leto...... „ T— ■a Nemčijo oeloletno. „ g*— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst. PoroDna oznanila. ziM, osmrtnice Iti: enostolpna pntitvrsta po 24 vin. ■ ■ Poslano: ...... enostolpna petltvrsta po 40 Tin. Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Hedna letna priloga Vozni red sar Uredništvo je v Kopitarjevi oliol itev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne ■as sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = I Velesrbske hudodelstvo. Velesrbstvo je torej v svoji cinično zločinski brezvestnosti resnično privedlo do vojske. Ni ga izraza, ki bi le od-daleč zadostno zaraogel označiti ogorčenje poštenega slovenskega ljudstva proti srbstvu, ki je edin krivec, da morajo danes zapuščati sinovi svoje starine, možje svoje žene, očetje svoje otroke. Ves srd, ki ga je sposobna poštenost proti zločinstvu, ves ta srd se obrača proti srbstvu iu proti vsem onim, ki so mu dajali in mu dajejo potuho. Premalo bi bilo rečeno, če bi rekli, da bo slovenski vojak storil svojo dolžnost, kajti storil bo več, veliko več. Junaštvo slovenskega vojaka se je izkazalo na vseh bojnih poljih Evrope kot neprekosljivo. Njegovemu junaštvu se pridružuje globoki srd proti breztidno nesramnemu srbstvu, s katerim lioče-mo definitivno Obračunati, cla bo potem mir enkrat za vselej. Naš dobri cesar Franc Jožef je želel v miru skleniti svoje dni. Prihodnji mesec bo 85 let star, v tej dobi se človek ne igra z ognjem in z mečem. Naš cesar je pa poleg tega upravičeno slovel v celi Evropi kot vladar ntiru. A še tega čestitljivega moža, kateremu se ima zlasti Srbija izključno zahvaliti, da ni bila po bilki pri Slivnici od Bolgarov popolnoma razrušena, je ista Srbija pomorila prestonaslednika in njegovo soprogo in mu tako vsilila meč v roko. Če bi imela Srbija le količkaj čuta za čast iu poštenje, bi bila. morala sprejeti pogoje Avstrije, toda kdo bo čast in poštenje iskal pri kralju, ki je prišel po umoru na prestol, kdo pri srbski vladi, ki je marijoneta v rokah tistih oficirjev, ki so svojedobno pomorili kralja Aleksandra iu njegovo soprogo! Mi nimamo pravice govoriti v imenu drugih narodov, vemo pa, da govorimo iz srca poštenega slovenskega naroda, ako v tej resni uri kličemo: »Cesar Franc Jožef, slovensko ljudstvo stoji za teboj! Smrt sovražnikom! Bog živi in obrani našega cesarja in širno Avstrijo! Dunaj (uradno). Cesar jc odredil delno mobilizacijo. Kjer sc izvrši mobilizacija, tam sc to naznani z javnim plakatiranjem. V krajih, kjer ne bo mobilizacijo, ne bo nič plakatiranja. Cesar ostane še nadalje v Ischlu. ODFOTOVANJE BARONA GIESLA 11 BELGRADA. Zemun. Avstro-ogrski poslanik baron Cnesl se je pripeljal iz Belgrada v Zemun sinoči ob % rta 7. zvečer. Časnikarjem v Zemunu jc rekel: '-Odpotoval sem,« drugega nič, nakar sc jc s svojo rodbino vse-del v voz in se odpeljal na zemunski cen-traJni kolodvor. Baron Giesl jc v hotelu večerjal in se je ob 9. zvečer čez Budimpešto odpeljal na. Dunaj. Del poslaniškega osobja je zapustil Belgrad, drugi so se pa podali v nemško poslaništvo, kjer so po 6. uri poleg nemške razvili tudi avstrijsko zastavo. V STANJU PREKINJENIH DIPLOMA- TIČNIH ZVEZ. Dunaj. S poučene strani se izjavlja; Sedanje stanje ni vojno stanje in sc po mednarodnih običajih smatra za prekinjenje diplomatičnih zvez. Diplomatično so od naše strani v Belgradu nič nc podvzame. Pri nas sc zdaj vojaško oborožujemo. Čc se medtem Srbija premisli, kar je lc tako mogoče, da vse naše zahteve brezpogojno sprejme, bi morala še povrniti nastale vojaške stroške. V IšLU. Bad Iscbl. Včeraj ob 5. popoldne sc /c podal vojni minister Krobatin s kolo- 1 Političen list n Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. dvora k cesarju v avdijenco, Skupni finančni minister Bilinski je ob 5. popoldne obiskal zunanjega ministra grofa Berch-tolda. Nekoliko po peti uri je prišel Berchtold v cesarjev kabinet. Cesar ga je zaslišal ob pol 6. uri popoldne. Grof Berchtold je ostal z vojnim ministrom pol ure pri vladarju, nakar jc ostal še pri cesarju vojni minister. Ob 8. zvečer je dobil groi" Berchtold obvestilo barona Giesla in se je takoj podal k cesarju, kjer je bil šc vojni minister Krobatin, oba cesarjeva generalna pobočnika in kabinetni ravnatelj. Cesar je sprejel Berchtoldovo obvestilo. Grof Berchtold in vojni minister vitez Krobatin sta šc sinoči odpotovala na Dunaj. MANIFESTACIJE V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, Ob 8. zvečer so vojaške godbe korakale po mestu. Velikanska množica jc spremljevala vojaške godbe kljub plohi. Godbe so svirale Rakoczy-tnarš in Princ F.vgen marš. Z oknov so klicali »Eljen« in pozdravljali z robci. Po mestu je korakala mogočna, množica, ki jc klicala: Eljen kralj! Eljen Bcrchtold! Eljen Giesl! Eljen Tisza! PUTNIK ARETIRAN. Dunaj. Ogrsko orožništvo je poizkusilo sinoči prijeti v vlaku načelnika srbskega generalnega štaba vojvoda Putnika. Vojvoda sc je poizkusil z revolverjem ustreliti, a so to orožniki preprečili in Putnika prijeli. REVOLUCIJA V BELGRADU. Budimpešta. Pester L!oyd« poroča iz Zemuna: Iz belgrajske smeri se je, ponoči čulo gromenje topov, sluti se, da je v Belgradu revolucija. SRBSKA VLADA O ODGOVORU SRBSKE VLADE. Belgrad. Vladno glasilo »Samouprava« je 25. t. m, objavila uvodnik, ki med drugim izvaja: 23. t. m. sc jc izročila avstro-ogrska nota. Srbsko občinstvo jc o njenej vsebini bilo obveščeno iz avstrijskih in iz ogrskih listov. Srbski zunanji minister jc že ponovno obrazložil stališče svojih ministrskih tovarišev, ki jc, da Srbija želi odkritih soednih odnošajev do monarhije. Z ozirom na to bo Srbija ladevolje pristala na zahteve avstro-ogrske vlade, ki sc tičejo zločinskega dejanja v Sarajevom, to tembolj, ker jc (o njena dolžnost kot kulturna država. Srbija stoji še danes po iz-ročenju note od strani Avstro-Ogrske na istem stališču, ker smatra to kot svojo dolžnost, da ustvari dobre odnošaje do svojega soseda. Belgrad. Listi so objavili 25. t. ni. šele obširno besedilo avstro-ogrske note, cir-kularne note velesilam in komentar v »Fremdenblattu«. Izjavljali so upanje, da da vlada državnim potrebam primeren odgovor in da bodo prijateljske velesile, oso-bito Rusija stale na strani Srbije v sedanjem trenutku. »Balkan« poroča, da odreja srbska vlada gotove varnostne odredbe in da zato denarne zaloge in državni arhiv prepeljejo v notranjo državo. Belgrad. Narodna banka in Uprava fondova sta se že 24. t. m. preselili s svojimi tresorji v Niš. OBOROŽEVANJE ČRNE GORE. Cetinje. Mobilizacija celokupne črnogorske vojske jc v polnem teku in sc vrši z veliko naglico. OBOROŽEVANJE SRBIJE. Iz Monakovcga poročajo, da so včeraj dopoldne v vseh bavarskih konzHlarnih okrajih srbski vojaški obvezniki dobili brzojavne pozive, naj odpotujejo k svojim četam, STALIŠČE, KI GA ZAVZEMA ITALIJA. Rim. • Popolo romano« piše: Avstro-Ogrska je v polni svoji pravici in Srbija v popolni nepravici. Srbska vojna stranka je zavzela po balkanski vojski tako stališče, ki jc učinkovalo na mladino, ki so jo v društvih in v šolah hujskali in izzvali iredento v Bosni in v drugih obmejnih krajih, kar je povzročilo strašen zločin v Sarajevu. Bolj korektno kakor je, sploh Avstro-Ogrska nasproii Srbiji ni mogla nastopati. V istem smislu pišeta tudi »Cor-riere d' Italia« in »Messagro«. Pariz. Rimski dopisnik tukajšnjega »Newyork Hcralda« poroča: Vladni krogi izjavljajo, da podpira Italija A„vstro-Ogrsko diplomatično. Ker je. pa t razveza zgolj de-ienzivna, bi Italija, če Avstro-Ogrska Srbijo napade, zavzela najstriktnejšo nevtralnost. Rim. -Italie« izvaja: Dcmarša jc kazala tisto slovesno resnost, ki ji gre. — »Vita« piše: Diplomatičm krogi so prepričani, da sc spor Avstrije s Srbijo mirno reši, BAVARSKA ZA AVSTRIJO. Monakavo, V poslanski zbornici je pri današnji generalni debati o železniških postavkah opozarjal prometni minister Seid-lein, da je na dohodke vplivala neugodna gospodarska, konjunktura, predvsem pa vedne zmešnjave na vzhodu. Avstro-Ogrska se nahaja sedaj v težki uri. Vsi Bavarci žele, da bi prijateljska sosedna država, ako bi prišlo do vojne, ki bi ji bila usiljena s strašnim) dogodki, boj srečno in zmagoslavno prestala. — Zbornica jc ta govor živahno odobravala. KAKO 30 SPREJELI NA HRVATSKEM ULTIMATUM? Iz Zagreba poročajo > Rei.chsposti«; Ko s© je zvedelo o ultimatu, ki je bi" stavljen Srbiji, so cc mnogekje dogodili ganljivi prizori. Hrvatski ksnetje so se objemali, klicali »Živio« cesarj« in monarhiji, culi pa so se tudi klici: »Vendar dobi enkrat Srb kar rabi!« Srbsko prebivalstvo je povsod mirno sprejelo vest o ultimatu. FATRIOTJČNE MANIFESTACIJE. Pri včerajšnji konjski dirki v Bad-nu je došlo do velikih patriotifinih manifestacij. Grodba je intonirala marš princa Evgena in cesarsko pesem, ki jo je števi!o Vsekako bom čakal do šeste ure.« Baron Giesl je bil že v potni obleki. Specijalni korespondent »N. Fr. Pr.« javlja iz Zemuna: Ob pol 4. uri popoldne je nastopil v Belgradu prevrat. Ljudje so bili resnično prepričani, cla jc mir zagotovljen. Naenkrat sc pojavi vest, da Francija in Rusija mobilizujeta in takoj se je pojavila po kavarnah vest, da je Srbija izdala mobilizacijsko povelje. Jaz sem tekel k poslaništvu, kjer jc bil baron Giesl že pripravljen za odhod. Ministrski predsednik Pasič je prišel k baronu Gieslu ob 5. uri 35 min. in mu je izročil protipredloge, katere ie Giesl kot nezadostne odklonil, nakar jc zapustil ob 5. uri 55 minul Pasič avstro-ogrsko poslaništvo. Istočasno je odpotoval tudi baron Giesl z železnico v Zemun, kamor je dospel s soprogo in osob-jem ob •"• |7. uri zvečer. V hotelu Streicher je poslanik sprejel časnikarje in jim dejal: Sprejel sem od ministrskega predsednika Pasiča dolgo noto, ki je bila nezadostna, vsled tega sem odpotoval. Baron Giesl je stal na vrtu in sc jc razgovarjal z brigadirjem in drugimi visokimi častniki, kar zaigra ciganska godba Rakoczyjevo in princa Evgena koračnico. Giesl jc dal znamenje za aplavs, kateremu so sc pridružili c i vili?! i in častniki. Klicalo sc jc: »Živijo cesar!' Doli 7. morilsko Srbijo!« Pela se je cesarska, himna. V B c 1 g r a d u sc vrši mobilizacija. Delavci državne tiskarne so bili pridržani za tisk mobilizacijskih povelj. Žandarji raznašajo po ulicah mobilizacijska povelja. 150 rezervnih častnikov se jc z orožjem predstavilo. — V Z c m u n u jc mimo — v resnonavduše.nem razpoloženju, tako pri Hrvatih kakor pri Ncmcih. Srbi so mirni. Kot vzrok prevrata sc od poučene strani naznanja, sledeče: Belgrajski vladni krogi so čakali na odgovor Rusije, ki je došel ob pol 4. uri popoldne in se je glasil: Prosim mobilizirati!« obenem so sc začeli mešati v zadevo častniki in so najburnejše zahtevali odklonitev avstrijske note. Budimpešta. Tukajšnji srbski generalni konzul Milankovič jc dobil od svoje vlade ukaz, Budimpešto zapustiti. Odpeljal se je z popoldanskim vlakom v Belgrad. n\m\ v nvsir^oersKi. Prvo poročilo dunajskega zunanjega urada. Dunaj. Sinoči ob četrt na osem jb. prečital dvorni svetnik Montlong, na-čelnik časnikarskega urada zunanjega ministrstva, navzočim zastopnikom časopisja sledeče obvestilo: Ob treh popoldne je bila mobilizirana srbska armada. Ob pol treh popoldne so zapustili Belgrad srbska vlada, kralj Peter in belgrajske oblasti in so odpotovale na jug. Točno ob 6. uri sc je izročil odgovor srbske vlade na našo noto. Ker ne zadošča našim zahtevani, je zapustil baron Giesl ob (j. uri 30 minut Belgrad. Srbskemu poslaniku na Dunaju so se dostavili popotni listi. Danes vkoraka avstro-ogrska armada v Srbijo. Srbija odredila mobilizacijo. Odgovor na našo noto izročil Pašič. Dunaj. Ministrski predsednik Pasič je prišel včeraj nekaj minut pred t>. uro zvečer v c. in kr. poslaništvo v Belgradu, kjer je izročil nezadosten odgovor na našo noto. Baron Giesl je nato notificiral, da so diplomatične zvezo prekinjene in je ob 6. uri 30 minut zapustil s poslaniškim osobjem Belgrad. Srbska vlada je žc prej (ob 3. uri popoldne) odredila mobilizacijo celotne armade. Dvor in vlada sta zapustili Belgrad in sta preloženi v Kragujevac. Ovacije zunanjemu ministru v Ischlu. Bad Ischl. Zunanji minister grof Bcrchtold je došel včeraj ob tričetrt na štiri popoldne spremljan po legaoij-skem svetniku grofu Hoyosu v Ischl. Pozdravil ga je na kolodvoru sekčni svetnik skupnega finančnega ministrstva Beigel. Grof Berchtold se je odpeljal v hotel Bauer .Pred kolodvorom ga je pozdravilo številno občinstvo z glasnimi živio-kliei. Z istim vlakom se je pripeljal v Ischl vojni minister Kroba-tin in se nastanil v hotelu »Ivaiserin Elisabetli«. Velikansko navdušenje za vojsko na Dunaju. Dunaj. Odločitev je padla. Bil jc reio dramatičen prizor, ko je načelnik literarnega urada v zunanjem ministrstvu dvorni svetnik pl. Montlong poklical k sebi časnikarje, ki so žc več ur čakali v palači zunanjega ministrstva, in jim vidno razburjen naznanil, da so zdaj diplomatičnc zveze s Srbijo prekinjene. Časnikarji so zaklicali viharno »Hura!«, nakar se je dvorni svetnik zahvalil. Časnikarji so hiteli k izhodom in so zaklicali množici, zbrani na Ballhausplatzu: Vojska! Vojska! Zbrana množica je navdušeno ploskala. Velikanska množica je takoj napolnila notranji Burgplatz, trg pred Volks-gartnom in vse sosedne ceste. Eden drugemu je klical: Na vojsko! Na vojsko! Navdušena množica je pela cesarsko pesem in Prinz Evgenovo pesem. Na Schvveizerhofu je množica vojakom navdušeno klicala: Vojska! Bil je trenutek navdušenja, ki se ae more popisati. Novica, vojska je, se je liki električna iskra raznesla po Dunaju. Glavni brzojavni urad na Wipp-lingerstrafle, kjer se nahaja časnikarska soba, je celi dan oblegala velikanska množica. Ko so došli tja prvi časnikarji z avtomobili, so morali množico odstraniti. Z oken so časnikarji naznanili množici, da je vojska. Zaorili so mogočni hura-klici. Okolu 8. ure zvečer je pričelo v notranje mesto hoditi ljudstvo iz okrajev. V vseh zabavali-ščih so godbe svirale cesarsko pesem in Prinz Eugenovo pesem. Množica je odkrita povsod pela. Navdušenje na Dunaju je nepopisno. Dunaj. Ko se je včeraj menjala dvorna straža, so bile velikanske patriotične manifestacije. Straža je prikorakala med zvoki Prinz Eugenove pesmi na Dvor. Ljudje so peli bojevito pesem savojskega junaka in cesarsko pe-Bem. Pred vojnim ministrstvom so bile velikanske manifestacije. Nadvojvodo Friderika, ki se je peljal dopoldne v vojno ministrstvo, je množica navdušeno pozdravljala. Volno silo Srbije. Srbija se je po aneksiji Bosne izmed vseh balkanskih držav najbolj trudila, da svojo armado povzdigne. Do tega pomembnega trenutka jc bila armada, v srbski državi malo uvaževan faktor. Častniška zarota, gospodarjenje političnih ko-ristolovcev in strankarske razprtije niso samo armado razrvale, ampak so tudi častniškemu zboru izpodkopale duha in ugled. Šele politični dogodki leta 1908, so armado potisnili v ospredje javnega zanimanja, začelo se je računati z vojnimi zapletki in pojavilo se je upanje, da Srbija nekoč z dobro pripravljeno vojsko svoje dozdevne pravice do Bosne uveljavi. Politični poraz v marcu 1909 se je pripisoval pomanjkljivi pripravljenosti vojne sile. Oba prva poziva so torej zdaj oborožili z modernim orožjem in ju obilno založili z municijo. Tudi se je povzdignil duh častniškega zbora. V tem dobrem razpoloženju je stopila armada v boj proti Turčiji in si je priborila v dveh pohodih uspehov, ki so samozavest vojske in častništva. silno povzdignili, da, prenapeli. Takoj po končani vojski se je požurila vojna uprava, da pripravi vojsko za nov pohod. 27. maja 1914 je skupščina izreden oboroževalni kredit v višini 122'8 milijonov dinarjev, ki je za Srbijo nekaj abnormalnega, sprejela skoraj brez debate. Srbska armada se deli po sedaj veljavni brambni postavi v tri pozive in črno vojsko. Prvi poziv obsega vse za orožje sposobne od 21. do 31. leta in ima v mirnem stanju razmerno močne kadre. Drugi poziv sega od 32. do 38. leta, mirovnih kadrov ni. V tretji poziv so uvrščeni od 39. do 45. leta. V vseh treh pozivih znaša službena doba 24 let. Če računamo število rekrutov poprečno na 15.000 mož, bi znašal ves v treh pozivih rabni vojaški materijal do 360.000 mož. Rekrutni kontingent je znašal leta 1912. 22.400 mož, leta 1913. 28—30.000 mož, v bodoče se ima pa povečati na 40.000 mož Letnik 1913 je bil vpoklican žc spomladi 191/5, j rekruti letošnjega kontingenta so bili v/o- I klicani še tekom poletja v drugi balkanski vojski; izvežbali so jih takrat le za silo, a to se je potem popravilo. Mirovna sila vojske je znašala leta 1912. po proračunu 2275 častnikov, 4300 podčastnikov in 22.908 vojakov, skupaj kakih 30.000 mož. Dejansko stanje pa je po »Lobellu« znašalo pozimi 1911/12 18.000 mož in je doseglo začetkom septembra 50—60.000 mož. Aprila 1914 so bili kadri močni 53.000 mož. Zadnji čas so bile vpoklicane še tudi rezerve in stalo je pod orožjem 120.000 mož. Armada se jc delila pred balkansko vojsko v pet divizij prvega poziva, za katere so obstojali močni kadri. Sedanje vojno stanje srbske armade bi bilo zaradi izgub v vojski, katere cenijo na 50.000 mož, komaj večje kakor v začetku balkanske vojske; torej bi obstojalo iz 250.000 do 300.000 mož prave vojske in iz formacij tretje in četrte vrste, ki za odločilno bitko ne pridejo v poštev, ampak samo na etapah in v gerilji. Računati moremo, da stopi srbska armada v boj najmanj s 5 do 6 zbori po 2 diviziji. Vsaka divizija šteje štiri pehotne polke, en konjeniški polk s tremi eskadroni, en poljski topniški polk z devetimi baterijami po 4 tope ter tehniške oddelke. Bojno stanje ene divizije računajo na 15.000 mož; celotno bojno stanje pride torej v prvi in drugi vrsti na 180—200.000 mož. O sedanji porazdelbi srbskih čet se ne da podati nobene zanesljive sodbe zaradi premikanj, ki so se izvršila zadnje dni z največjo tajnostjo. V Belgradu samem stoje deli donavske divizije (prvega poziva), 6—8000 mož, z enim ali dvema polkoma poljskega in težkega topništva. Ob Drini stoji na širnem prostoru ob bo-senski meji porazdeljena drinska divizija; druge tri divizije bi imele svoje mesto v središču in na vzhodu. Mobilizacija srbske armade more biti dovršena v 8—12 dneh. Srbske vojne priprave. Srbska vlada je tajila, da bi bila odredila mobilizacijo. Mobilizacijski ukaz je v resnici že izdan, in že skoraj pred 14 dnevi so dobili vsi Srbi, ki so pod vojaško dolžnostjo, obvestilo, da ne smejo svojega bivališča premeniti, če je pa neobhodno potrebno, da to pristojnim vojaškim in civilnim oblastem takoj naznanijo. Vojaški obvezanci iz nove Srbije so čez polovico pod orožjem; za žetev so dobili dopust samo tisti, kateri so bili že dovolj izvež-bani. Vojaki iz Nove Srbije so skoro izključno v posadkah stare Srbije. Vojaška uprava je dalje naročila civilnemu prebivalstvu, da popiše množino in vrsto poljskih pridelkov,, ki bi mogli služiti za preskrbo vojske, in da te popise nemudoma izroči oblastem. V Rumuniji in ruski Besarabiji kupujejo konje neprestano, in vsak teden vozijo konjske transporte po ladjah iz Rumunije v Srbijo. V maju je vojna uprava naročila v tujini velike množine zdravniških potrebščin, in kolikor ta naročila še niso izvršena, se je izvršitev zahtevala v najkrajšem obroku. Isto se je zgodilo zaradi velikih množin municije, ki je bila pred kratkim naročena. Zadnja naročila so bila dana v Nemčijo; bodo li ta zdaj izvršena? Srbija ima še velikanske zaloge streliva, kajti v Kragujevcu še niso odnehali z mrzličnim hitenjem v arzenalu, in tudi iz Francije so dospeli številni transporti. Srbija je naročila dva monitorja, ki jih opremijo v Rumuniji. Organizirala je oddelek zračnega brodovja, ki je za zdaj v Novi Srbiji; ima baje čez 10 letal. Od lani je rabila v poštnem prometu več avtomobilov, ki se jih ima v vojski porabiti za armado. Tudi zasebni avtomobilisti so obvezani, da dajo svoje avtomobile med vojsko armadi na razpolago. Tudi to je treba omeniti, da so v Srbiji vsi moški od 16. leta naprej oboroženi. Kdor si orožja ne more iz svojega preskrbeti, ga dobi iz državnih zalog. Strelske vaje so za mladino vpeljane eno leto. Nekako en teden je Narodna Obrana spet v akciji in je podrejena vojnemu ministrstvu kot brambna institucija. Ta njen nastop pomeni, da bodo organizirane irre-gularne čete, to je četaši. Mogoče, da vderejo te čete čez mejo že pred izbruhom vojne. Nemiri v Rusiji. Krvavi izpili. Peterburg, 24. julija. V predkraju Stcraja Derevja je danes policija na konjih streljala na stavkujoče, ki so streljali na polocijo in jo obmetavali s kamenjem. Več delavcev je bilo ranjenih. V nekem drugem predmestnem okraju so delavci opoldne razbili dve gosiilni. PričJ.o jc do spopadov, v katerih je bilo več delavcev ranjenih. Policija jc vec izgrednikov aretirala. Ponoči se je vršil zunaj mesta velik delavski shod, na katerem je bilo navzočih 8000 do 10.000 oseb. Riga, 25. julija. Stavkajoči tovarniški in pristaniški delavci so danes zopet pričeli z delom. Varšava, 25. julija. Delavci iz 50 to-varen stavkajo. Njih število znaša 15.000 oseb. Rusija pred revolucijo. Rusija stoji v znamenju revolucije. Veliko vzhodna država, ki je v zadnji balkanski vojski igrala tako odločilno vlogo, da je bil v nevarnosti svetovni mir, za katerega se imamo edinole zahvaliti miroljubnosti našega presvetlega vladarja, je danes silno ogrožena od notranjih uporov in revolucije. Ruska država stoji zadnja leta skozi in skozi v znamenju poizkusne mobilizacije. Na stotisoče rezervistov stoji vsak čas pod orožjem. Gotovo je, da je to vedno oboroževanje silna teža za ljudstvo, ki nikakor več ne more prenašati težka vojna bremena. Delavstvo danes v Rusiji štrajka in danes stoji samo v Peterburgu okroglo 160.000 delavcev v stavki. Rusija torej prav nič z veseljem ne presoja sedanjega političnega položaja. Država, ki ima v svojem lastnem srcu revolucijo, ni zmožna, da bi mogla s posebnim vplivom obvladati sedanjo situacijo. Pomisliti moramo še, da so Poljaki z rusko strahovlado skrajno nezadovoljni, da bo morda tudi Japonska posegla takoj v načrte Rusije na Daljnjem vzhodu. Rusija je pod vplivom mogočnega delavskega gibanja omilila policijsko postopanje, in sicer prav izdatno. Toda to sedaj v Rusiji vse nič ne pomaga, ker je prepozno. To je uvidela tudi vlada in kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, je sklenil ministrski svet, da bo odredbe poostril, da z vso energijo zatre revolucijonarno gibanje. Včeraj je bil položaj v Peterburgu nekoliko ugodnejši. Število stavkujočih je padlo na 20.000 oseb in tramvaj je pričel z delno vožnjo na glavnih progah. Tramvajskih voz je razbitih nad polovico. Policija upa, da bo stavkarsko gibanje zatrla ali vsaj oslabila s tem, da je zaprla člane delavskega odbora. Iz provincije ni nikakih poročil. Vest, da so pričeli s stavko železničarji v moskovskem okraju, še ni potrjena. V Rusiji položaj neizpremenjen. Peterburg, 24. julija. Včeraj zvečer je bilo v gozdih okoli Peterburga več velikih delavskih shodov. Nemiri so se ponoči ponovili. V wiborškem okraju so delavci postavili na dveh mestih barikade. Okoli polnoči se je razvil med delavci in kozaki vroč boj. Po daljšem hudem boju so vojaki zavzeli prostor, kjer so bili delavci. Prostor je bil ves s krvjo polit in stale so cele mlakuže krvi. Število ranjencev ni znano, ker so ranjence delavci sami odnesli. Čuje se, da je bilo več oseb ubitih. Če je to res, potem po to uporno gibanje med delavstvom le še podžgalo. V celoti pa se je pokazalo, da je policija svoje strogo postopanje precej opustila. Kolodvori so vsi vojaško zasedeni. Položaj je danes neizpremenjen. Časopisov je le malo izšlo, ker tiskarji po veliki večini stavkajo. Tramvajski promet je zopet ves ustavljen. V Moskvi stavkajo vsi tiskarji, v Tiflisu pa tudi uslužbenci cestne železnice. V Rigi je število stavkujočih zopet narastlo. Vtis note v BuloarijL Sofija. Zaznanje avstro-ogrske note v Belgradu je napravilo v javnosti mogočen vtis. Vsebina note se povsod z zanimanjem razpravlja, in sicer povsod z velikim zadoščenjem in veseljem. Neodvisni »Dnevnik« pravi, da bodo ostali Srbi vedno nepoboljšljivi. Neobhodno potrebno je enkrat, da se Srbe eksemplarično kaznuje, ker ne poznajo mednarodne dostojnosti in navad in tudi na svojo lastno čast prav nič ne pazijo. Bulgarska javnost z velikim zadoščenjem pozdravlja vsak energičen korak Avstro-Ogrske, ki bo dovedel Srbijo do spoznanja. To spoznanje pa bo dobila Srbija le s silo in le na ta način bo prenehala Srbija dražiti svoje sosede. Na Balkanu bo šele takrat mir, ko bo prenehala Srbija provo-cirati svoje sosede, ko bo prenehala z aranžiranjem zločinov. Za sorodnike mobiliziranih, Državne podpore družinam. Sedaj, ko se bližajo resni dnevi, se vidi kako je bilo prav, da se je v decembru 1912 izdal zakou, na podlagi katerega sc zagotavljajo podpore družinam mobiliziranih. Ako je vpoklican rezervist ali nadomestni rezervist, ima njegova družina pravico do državne podpore. Kot sorodniki pridejo v prvi vrsti zakonska žena in otroci v poštev. Dalje starši in sestre, otroci nezakonskih mater in nezakonske matere, ako prebivajo v državi in ako so avstro-ogrski državljani, oziroma spadajo v Bosno ali Hercegovino. Kot pomoči potrebni se smatrajo oni, ki žive v večjem delu od zaslužka vpoklicanega. Podpora se določa vsako leto posebej in ne sme presegati večine poprečnega zaslužka vpoklicanega. Podpore se sestavljajo v zneskih na podlagi članov družine. Te podpore trajajo za časa vpoklica v službo, vsled katere dotičnik ne more z delom preživljati svojcev. Podpore pripadajo le potrebnim. Ako kdo ubeži ali je obsojen v težko ječo ali v še hujšo kazen, odpadejo podpore. Svojcem, katerim je bil v boju ubit ali pogrešen, oziroma je vsled v službi dobljene bolezni umrl, se dele še šest mesecev podpore. Podpore, ki jih daje država, se ne znižajo vsled kakih drugih (privatnih ali občinskih) podpor. Po dpore se izplačujejo vsakega 1. in 16, dne v mesecu. Vojna nevarnost in hranilne vloge. Vojna nevarnost in hranilne vloge. Z ozirom na vojno nevarnost se ljudje velikokrat boje za njih hranilne vloge, ki jih imajo v hranilnicah in raznih bankah. Marsikdo zahteva, da se mu vloge izplačajo. Marsikdo meni celo, da papirnat denar ni dober. Država sicer sme v potrebi vzeti vozove, živali in druge potrebščine za vojno, toda denarja, ki je shranjen v hranilnicah, se ne more lotiti. Hranilne vloge so nedotakljive. Ne prijatelj in ne sovražnik se jih ne sme lotiti. To naj si zapomnijo tisti, ki menijo, da je denar manj varen v hranilnici, kakor v kaki nogavici. Saj je vendar hranilnega denarja največ naloženega v posestvih, katera ne izginejo. Torej, kdor bi bil v tem oziru v strahu, naj ohrani mirno kri in ne povzroča z nervoznostjo nepotrebnega razburjenja. Ako so ljudje pametni, potem ne more v nobenem slučaju obstojati najmanjša nevarnost za katerokoli rajfajz-novko. Zato z vsem poudarkom svarimo proti mrzlični prenagljenosti in nepremišljenosti strahopetnih ljudi. Denar v hranilnici je varen, med tem ko doma velikokrat ni varen. Torej razum! PREPOVEDANI SHODI IN OBHODI NA HRVAŠKEM. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je izdalo razglas, s katerim se prepovedujejo na podlagi § 6, zakona iz leta 1875. vsi javni obhodi in shodi pod milim nebom. Tozadevni prestopki se bodo kaznovali z zaporom do šest tednov ali denarno globo do 400 kron. ŠPIONAŽNA AFERA V ŠIBENIKU. Kakor smo že poročali, so v Šibeniku aretirali več Italijanov, ki so osumljeni vohunstva v korist Italije. O tej zadevi smo prejeli sedaj sledeče podatke: Nek inženir je napravil ovadbo na vojaško poveljstvo, v kateri je navadel slučaje, ki obtežujejo nekatere uradnike. Tej ovadbi je sledilo več hišnih preiskav, na podlagi katerih so bili aretirani sledeči uradniki: Colombi, ki jc tožen veleizdaje, žaljenja Njega Veličanstva in pa špionaže v korist Italije, ker se jc sam hvalil, da je italijanski častnik in da je vohun. Izjavil je nadalje, da je že poslal v Italijo glavne podatke. URADNO POROČILO O DOMOLJUB-NIH MANIFESTACIJAH NA DUNAJU. V včerajšnjih ranih urali so se zbrale pred borzo velikanske množice, ki so razmotrivale zgodovinske dogodke. Ko so d osla prva poročila, da so se razmere s Srbijo prekinile, je množica navdušeno ploskala in klicala živo cesarju. Velikanska množica se je pomi- kala k spomeniku dunajskega polka Deutschmeister. Peli so domoljubne pesmi, klicaji živio cesarju Francu Jožefu in nemškemu cesarju Viljemu. Posebne odredbe. Današnja »Laibacher Zeitung« objavlja sledeče odredbe, ki jih objavljamo v informacijo naših bralcev. Naj se v čast in slavo premile« čestitljive naše habsburške monarhije točno izpolnjujejo. Slovensko ljudstvo naj tudi v tem zgodovinskem času z malenkostmi dokaže, da hrib in hrast se omaja, zvestoba Slovencev pa trdna in neomajljiva ostane! Ukaz vsega ministrstva z dne 25. julija 1914., s katerim se odredujejo izjeme od obstoječih zakonov. Na podstavi zakona z dne 5. maja 1869. leta (drž. zak, št. 66) se vsled sklepa vsega ministrstva, izprosivši Najvišje odobrilo, temeljem člena 20. državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta (drž. z. št. 142), začasno razveljavljajo določila členov 8, 9, 10, 12 in 13 tega državnega osnovnega zakona v vseh kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, S tem nastopijo vse v §§ 3 do 7 zakona z dne 5. maja 1869. leta (drž. zak. št. 66), navedene posledice. Pri kaznovanju prestopkov zoper v deb paragrafih obsežene ukaze in prepovedi ter zoper odredbe in določila, ki so jih izdala oblastva v njih izvršitev, in zoper policijske zaukaze, izdane na podstavi § 8 tega zakona, naj se uporabljajo določila § 9. tega zakona. Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Ukaz ministrstva za notranje stvari in pravosodnega ministrstva v sporazumu s finančnim in trgovskim ministrstvom z dne 25. julija 1914., s katerim se prepovedujejo na Srbskem izhajajoče perijodne tiskovine in odreduje revizija od tam dohajajočih neperijodnih tiskovin. Za dobo veljave ukaza vsega ministrstva z dne 25. julija 1914 (drž. zak. št. 158), o začasni ustavitvi člena 13. državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta (drž. zak. št. 142), se izdajajo glede na Srbskem izhajajočih tiskovin sledeče uredbe za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. § 1. Na Srbskem izhajajoče perijodne tiskovine se prepovedujejo. 1 Ta prepoved obsega tudi prepoved izdajanja vsakega v tuzemstvu ali inozemstvu spisanega prevoda ali vsake druge izdaje, naj obsega ta prevod ali izdaja vso vsebino perijodne tiskovine ali samo en del. Uvoz in razširjanje takih tiskovin je vsakomur zabranjeno, C. kr. pošta ne sme sprejeti nobenega naročila na te tiskovine in jih ne sme prevažati, § 2. Perijodne tiskovine v § 1. oznamenje-ne vrste, ki dohajajo v carinsko in poštno uradovanje, se morajo izročiti državnim pravdništvom. § 3. Neperijodne, iz omenjenega inozemstva dohajajoče tiskovine so podvržene policijski reviziji, predno se jih sme izročiti strankam, upravičenim za prejem. Revizijo na Nižjeavstrijskem, Češkem, Moravskem, Štajerskem, Primorskem in v Bukovini dohajajočih pošiljatev opravljajo policijska ravnateljstva na Dunaju, oziroma v Pragi, Brnu, Gradcu, Trstu in Černovicah, revizijo za Galicijo namenjenih pošiljatev glede v okoliš lvov-skega višjega sodišča uvedenih pošiljatev c. kr, policijsko ravnateljstvo v Lvovu, glede v okoliš krakovskega višjega sodišča uvedenih pošiljatev pa c. kr. policijsko ravnateljstvo v Krakovem. Glede v druge dežele uvedenih pošiljatev opravlja to revizijo predsedstvo političnega deželnega oblastva. Iz omenjenega inozemstva dohajajoče pošiljatve neperijodnih tiskovin, naj bodo namenjene za knjigotržce ali druge osebe, sc morajo torej od carinskih uradov, ka-so se dostavile v carinsko odpravo, odkazati glavnemu carinskemu uradu na sedežu onega oblastva, ki jc v zniislu prcdstoječih dveh odstavkov poklicano, da izvršuje revizijo. Omenjenim glavnim carinskim uradom dohajajoče pošiljatve tiskovin 6e morajo v svrho revizije takoj naznaniti dotič-nim policijskim ravnateljstvom, oziroma predsedstvu političnega deželnega oblastva, Neperijodne tiskovine, ki dohajajo iz omenjenega inozemstva kot pisemske poštne pošiljatve in niso podvržene dostavi k carinskemu uradu, se morajo od vstopnih izmenjevalnih poštnih uradov neposredno izročiti omenjenim oblastvom. § 4. Pošiljatve neperijodnih tiskovin, o katerih ni pomisleka, naj se brez zamude izročajo. Po sodni odločbi prepovedane tiskovine, ki se jih je našlo ob reviziji, in one, katerih razširjanje se je po četrtem odstavku tega paragrafa od upravnega oblastva že ustavilo, se morajo izločiti in zapleniti ter je uvesti kazensko postopanje. Druge tiskovine predmetne vrste, proti katerih dopustitvi se pokažejo pomisleki z ozirom na javno korist, naj se uradno shranijo, Policijska ravnateljstva, oziroma predsedstva političnih deželnih oblastev naj se kakor hitro mogoče prepričajo o vsebini takih tiskovin. Ako se spozna, da je treba z ozirom na javno korist ustaviti razširjanje tiskovine, naj to deželni poglavar odredi. Ustavitev se razglasi po deželnem listu. § 5. Prestopek tega ukaza se kaznuje po sodiščih, poklicanih v kazensko sodništvo za tiskovne zadeve, po § 9. zakona z dne 5. maja 1869. leta (drž. zak. št. 66). §6. Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Ukaz ministrstev za trgovino in notranje stvari z dne 25. julija 1914., o ravnanju s poštnimi pošiljatvami. Z ozirom na ukaz vsega ministrstva z dne 25. julija 1914 (drž. zak. št. 158), s katerim se je začasno ustavil člen 10. državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867. leta (drž. zak. št. 142), se izdajajo za ravnanje s poštnimi pošiljatvami vseh vrst za v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele naslednja določila: § 1- Pristojna cesarska varnostna oblastva so pooblaščena, vse poštne pošiljatve vsake vrste na poštah vsak čas pregledovati po uradnikih, ki so za to pravilno legiti-inovani, in pošiljatve brez navedbe vzrokov dati zapleniti ali odpreti. Odposlani uradnik cesarskega varnostnega oblastva sme pošiljatve pregledovati le v nepretrgani navzočnosti načelnika poštnega urada ali uradnika, ki mu poštno in telegrafsko ravnateljstvo posebej naroči ta uradni posel. §2. Na posebno zahtevanje cesarskega varnostnega oblastva se morajo na poštnih uradih z manjšim prometom oddane ali v izročitev dohajajoče poštne pošiljatve odkazati drugemu poštnemu uradu, da jih eventualno pregleda odposlanec cesarskega varnostnega oblastva. Dan, katerega se začne in ustavi vsaka posamezna taka odredba, naznani cesarsko varnostno oblastvo pravočasno pristojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki da potrebna naročila poštam, ki pridejo v poštev. §3. Vse pošte so dolžne poštne pošiljatve, ki jih predstojna oblastva ter cesarska varnostna oblastva določno oznamenijo, začasno izključiti od odprave in vročitve in jih imeti pripravljene na razpolaganje pristojnim cesarskim varnostnim oblastvom. §4. Vse pošte so dolžne vse poštne pošiljatve, o katerih se po pravici domneva, da so v stanu škodovati vojaškim interesom, predložiti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki mora nemudoma poizvedovati odredbo pristojnega cesarskega varnostnega oblastva. § 5. Pisma z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostjo nad 100 K ostanejo hranjeni na pošti dotlej, da se odloči o zaplembi, in se izroče cesarskim varnostnim oblastvom šele tedaj, če so bili zaplenjeni. Pisma z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostjo nad 100 K se smejo odpirati le v navzočnosti uradnika poštnega urada, ki se mu je to naročilo, s predpisanimi v poštnem, prometu za odpiranje takih pošiljatev. §6. Poštne pošiljatve vsake vrste, ki se izroče cesarskim varnostnim oblastvom, da jih zaplenijo ali odpro, naj poštni urad vpisuje po njihovih znakih v seznamek, ki ga je pisati v dveh izvodih. V izvirniku, ki ostane na poštnem uradu, potrdi cesarsko varnostno oblastvo prevzetje; kopija sc izroči prevzemajočemu oblastvu. Poštne pošiljatve vsake vrste, ki jih vrne cesarsko varnostno oblastvo poštnemu uradu, ko jih je pregledalo ali odprlo, naj zopet prevzame poštni urad ter to potrdi v kopiji seznamka. Take pošiljatve, ki so se bile odprle, mora cesarsko varnostno oblastvo uradno zapreti in opremiti z zaznamkom: »Odprla državna policija«. latvami, ki so došle poštnemu u i od cesarskega varnostnega o i ravna po navadi. § 7. V tistih mestih z lastnim ustavom, v katerih ni posebnega cesarskega policijskega oblastva, mora v tem ukazu pristojnemu cesarskemu varnostnemu oblastvu izročene pravice izvrševati tisto okrajno glavarstvo, ki ima v dotičnem mestu svoj uradni sedež, ali kateremu poveri izvrševanje teh pravic deželni poglavar. § 8. Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Ukaz ministra za deželno bran in ministra za notranje stvari z dne 25. julija 1914., da se zabrani prekršiti vojno dolžnost s tem, da se prestopijo meje. Na podstavi § 17,, točka 4., odstavek drugi, zakona z dne 5. julija 1912, drž. zak. št. 128, s katerim se uvaja nov vojni zakon, se ukazuje tako: § 1. Vojni dolžnosti podvrženim je prepovedano prestopiti meje monarhije v smeri proti inozemstvu. § 2. Izjeme te prepovedi lahko dovoli na prošnjo stranke politično deželno oblastvo njenega bivališča sporazumno s pristojnim kornim (domobranskim) poveljstvom v slučajih, ki so vredni posebnega ozira, če je izkjučeno, da se s prestopkom meje prekrši vojna dolžnost. §3. Prestopke tega ukaza kaznuje — ne krateč preganjanja po vojnem zakonu ali po splošnih kazenskih zakonih — politično okrajno oblastvo, v katerega okolišu mora obdolženec priti na nabor, po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198, z globo od dveh do dve sto kron ali z zaporom od šest ur do 14 dni. § 4. Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. RAZGLAS c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 26. julija 1914, št. 197 Praes,, s katerim se dogovorno s c. kr. višjim državnim pravdništvom v Gradcu določuje rok za polaganje dolžnih izvodov periodičnih in neperiodičnih tiskovin. Na podstavi zaukaza vsega ministrstva z dne 25. julija 1914, s katerim so se ukrenile po zakonu z dne 5. maja 1869, drž. zak. št. 66, izjemne odredbe, se po § 7., lit, b, navedenga zakona rok za polaganje dolžnih izvodov tiskovin, ki jih je v zmislu § 17. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. št. 6, iz 1. 1863., oddajati pri varnostnem oblastvu kraja njih izdaje, oziroma na krajih, kjer ima c. kr. državno pravdništvo svoj sedež, tudi pri tem določuje, tako: Periodične tiskovine se morajo tri ure pred izdajo ali razpošiljatvijo, vse druge neperiodične tiskovine pa 8 dni pred izdajo položiti pri navedenih oblastvih. To se daje na občno znanje. C. kr. deželno predsedstvo. C. kr, deželni predsednik: Schwarz. Razne stvari. Kako je bil Pašič na smrt obsojen. Pred več kakor 30 leti se je Pašičevo ime prvikrat mnogo imenovalo, ko je bila razkrita zarota rusofilskih radikalcev proti kralju Milanu. Vse zarotnike so pozaprli, samo eden je še o pravem času ušel v tujino, Nikola Pašič, in vrnil se je v domovino šele ob času, ko se je kralj Milan kraljestvu odpovedal, ker je bila razglašena splošna amnestija. Agitacija proti dinastiji Obrenovičev se je takoj zopet začela, ko se je Milan nenadoma vrnil iz Pariza in se dal od mladega kralja Aleksandra imenovati za vrhovnega poveljnika vse oborožene sile. To je bilo leta 1899., in nekega poletnega dne se je zgodilo, da je topničar Kneževič na javni cesti na bivšega kralja z revolverjem streljal. Poizkus se je ponesrečil, Kneževiča so aretirali in mož je priznal, da ga je radi-kalec Pašič najel za umor. Nato sta bila Kneževič in Pašič obsojena na smrt na vislicah, Topničarja so potem res usmrtili, Pašiča pa so pomilostili in ga iz ječe poklicali naravnost v konak. In pozneje se mu je z dejanskim sodelovanjem pri zaroti proti kralju in kraljici posrečilo, da je opral s sebe vsako sumnjo kakega di-nastičnega čuta. Slovaški otroci na Dunaju. Dne 15. t. m. se je pripeljalo 35 slovaških otrok na Dunaj, da si ogledajo cesarsko mesto. Otroke so na kolodvoru sprejeli in pozdravili zastopniki čeških učiteljskih društev. S kolodvora so otroci odkorakali pred Ko-menskega šolo. Malim popotnikom kar ni hotelo v glavo, čemu je tako krasna šolska stavba zaplankana z deskami, ln otroci so kar strmeli, ko se jim je pojasnilo, zakaj je to napravil dunajski občinski zastop. Ogledali so si nato Komenskega šolo v Favoritih, kjer so jim šolarji »Komenskega« zapeli nekaj slovaških in čeških pesmi. Slo-vački jim niso ostali dolžni. Zapeli so svo- je slovaške pesmi: «Nad Tatro se bliska«, To Slovaško naše« in druge, Starši, kateri so bili pri slavnosti navzoči, se niso mogli ubraniti solzam. Bilo vam je to nad vse lepo, pretresljivo pobratimstvo češkoslovaško, ki bo češko-slovaški mladini ostalo v spominu do groba. Popoldne so si ogledali Schonbrun. Veselje jim je iskrilo iz jasnih oči, ko so se zvečer vsi srečni vračali na kolodvor. Knjižna obrtna razstava v Lipskem 1914. Dne, 10. t. m. se je vršila v avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo pod predsedstvom predsednika Chri-stoph Reisserja in ob navzočnosti ministrskih svetnikov Wilhelm I-Iaasa in barona Klimburga seja izvrševalnega odbora. Po daljšem referatu o avstrijski hiši, iz katerega se jc razvidel vsestranski uspeh prvovrstnih izdelkov avstrijske industrije, naše knjižne obrti in umetništvo se jc soglasno sklenilo prenesti po zaključku razstave v avstrijski hiši v Lipskem razstavljene objekte, in sicer v sedanji razvršitvi na Dunaj v avstrijski muzej za umetnost in industrijo, da se da tako Avstrijcem in predvsem delavstvu zadevnih strok, kateremu ni bilo možno udeležiti se svetovne razstave v Lipskem, približno skozi dva meseca v prihodnji zimi prilika za lažji ogled. Splošna sodba te prireditve je, da bodo imeli tudi interesirane tvrdke v gospodarskem opisu koristi in da bo taka v tuzemstvu tako priznana razstava dosegla gotovo z ozirom na tujski promet najboljše uspehe. Uvaževaje te okolnosti se je ministrstvo za javna dela izjavilo tako razstavo na Dunaju, katera bi bilai prvo slične vrste z znatnim prispevkom podpirati pričakujoč, da bodo udeležene tvrdke z ozirom na pričakovani uspeh prireditve same prispevale pri-« merne zneske. — Rezultat tozadevne okrožnice je že tudi sedaj zelo povo-Ijen. Miloš Pietor umrl. V nedeljo, dne 19. t. m., je zatisnil oči v Budimpešti odlični slovaški buditelj in časnikar urednik Miloš Pietor v 38. letu. Miloš Pietor je bil urednik katoliškega tednika »Narodny Hlasnik«, uglednega lista v Turčanskem Sv. Martinu. Po svoji marljivosti in vestnosti je rajni dvignil rečeni list na znatno višino. Študiral je v Parizu in je vrlo dobro umel vprašanja, ki se tičejo češko-slo-vaške vzajemnosti. 44.000 pisemskih znamk za »Matico«« Iz Plzna poročajo o zanimivi narodni požrtvovalnosti. Blagajniku mestnega odbora Osrednje Šolske Matice v Plznu je te dni oddal absolvent češke realke v Plznu Jurij Vaigl 19.0000 pisemskih znamk, 610 peres, 446 voznih listkov in 1 kg staniola. Po-prej pa je bil navdušeni nabiralec že podaril Matici 25.000 pisemskih znamk. Deset tisoč hektarjev nemške zemlje v češke roke v enem samem letu (1913) — tako tarnajo nemški listi, ko so bili prebrali v »Narodnogospodarskem Vestniku« resnico o tem, da je šest veleposestev v obsegu 9780 hektarjev prešlo v češko last. Ako prištejemo k tej vsoti še posamične parcele, ki so jih prodali nemški veleposestniki češkim kmetovalcem, pa lahko trdimo, da so pridobili Čehi leta 1913 10.000 hektarjev nemške zemlje. Ta izguba je zadela Nemce zlasti na jugu in na jugovzhodu. »Przeglad polski«, ena najboljših poljskih revij, je po 48letnem obstoju, prenehal izhajati. Ustanovili so ga leta 1866. Jožef Szujski, Ljudevit Wodzicki, Stanislav grof Tarnowski in Stanislav Kožmian. Na poljsko družbo je imel »Przeglad« znaten vpliv. Prenehal je izhajati, ker mu je manjkalo finančnih sredstev. Krakovski »Czas« pa poroča, da bo jeseni izšlo nadaljevanje rečene revije »Nowy Przeglad polski«, za katerim bodo stali krogi s krakovskega in Ivovskega vseučilišča in z Akademije znanosti. Novi list ne bo glasilo nobene politične stranke, ne bo gojil strankarskih interesov, ampak bo gojil koristna življenjska načela. Njegova delavnost je preraču-njena na bodočnost, a ne na današnji ali jutrišnji dan. Objavljal bo članke politično-socialne, gospodarske, znanstvene in literarne. »Nowy Przeglad polski« hoče delovati v splošno zbližanje razkosane poljske družbe. Škol Karewicz iz Žmudska v ruskem Poljskem je bil poklican v Rim, ker so v njegovi škofiji nastali nemiri med Poljaki in Litvanci. Škof sam je litvanski naciona-lec, ki uvaja, kakor trdijo poljski listi, v svoji škofiji oster protipoljski kurz. Proti njemu so zavzeli vsi poljski pa tudi laški listi neprijateljsko stališče. šenturška gora. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 2- avgusta 1914 ob pol 3. uri popoldne ob svoji petletnici društveno veselico z igro in srečolovom. Vrši se v vsakem vremenu. Društva vabimo! Dreadnonghtl — staro železo? Komaj so se države vrgle na gradnjo ogromnih vojnih ladij — dreadnough-tov, že se tem orjakom očita prežive-lost in nerabnost. Britski admiral sir Percy Scott, ki se jc svoj čas z vso silo zavzel za sedanjo težko oborožbo angleške vojno mornarice, izjavlja, da je čas za težke vojne ladje že minul, dre-adnought je premagano stališče, sedaj nastopa doba podmorskih čolnov in aeroplanov. Admiral Fremantle je isto-tako izjavil, da je vloga podmorskih čolnov izredno resna in važna, vendar pa bi bilo treba šele dokazati, da velike vojne ladje nimajo nobenega, zmi-sla več. Ta dokaz pa bi mogla doprinesti le vojna, kakor je n. pr. rusko-,japonska vojna doprinesla dokaz, da torpedu ne gre tista važnost, ki se mu je bila pripisovala dotlej. Niti en slučaj ni znan, da, bi se bila kaka ladja potopila potom torpeda. V portsmouth-skih mornariških krogih tudi pritrjujejo Scottovemu mnenju, le toliko pristavljajo, da danes podmorski čoln še ni dosegel svojega viška, pač pa ga. bo v bližnji bodočnosti; že danes je podmorski čoln odločilen v ozkih vodah, toda že se grade tipi, ki zavladajo tudi v širokem morju. Sir Hiram Maxim, znani mornariški in topniški tehnik, se po 'olnoma strinja s Scottom. Vsekakor je danes težko dohajati tehniko na vseh noljili in bi bila malo večja poeakariost in dalekovidnost zlasti na vojnem polju velik blagor za davkoplačevalce. Vsled strele zgorelo 30 hiš. V Die-tersdorfu na Bavarskem je strela povzročila požar, ki je med 54 hišami jih uničil 29, pet so jih pa podrli, da so požar omejili. Brez strehe je 51 rodbin. Urednik »Vorwartsa« obsojen. V Berolinu je bil radi razžaljenja veličanstva obsojen urednik socialno-dernokraškega »Vorwartsa«, Alfred Scholz, v šesttedenski zapor, ker je v »Die Welt am Montag« 28. junija objavil članek: Kaiserhoch und Klas-senkampf. Jezersko. Med tujci, ki obiščejo v letnem času našo gorsko vas, se letos nahaja tudi kontreadmiral grof v. Lanjus s svojo soprogo in hčerko, tisto plemenito grofico, ki je igrala važno vlogo pri strašnem dogodku v Sarajevu. Ona se je vozila v drugem avtomobilu, ki je bil pri prvem atentatu močno poškodovan; obvezala je močno krvavečega Merizzija, ogledala je tudi majhno rano, katero je prizadejal košček bombe kneginji Sofiji, pomagala je nesti razno v konak, ji zatis-nila oči in usta. Zanimivo je, kaj je pripovedovala o radodarnosti rajne kneginje. Zavod »sester božje ljubezni« je dobil od nje 500 K, sirotišnica škofa Stadlerja je tudi dobila okoli 500 K in zavod za mladeniče P. Puntigama 1000 K. — Želimo, da. bi se v našem gorskem zraku okrepilo njeno zdravje, ki jc vsled teh strašnih dogodkov gotovo trpelo. Ztiiie vesli. URADNI KOMUNIKE O POLOŽAJU. Dunaj. Danes ponoči je izšel komunike vlade, ki izvaja, da je postal zunanji položaj tak, da je ozir na vojaške potrebščine najvišja postava. V državi so se zato ukazale odredbe, s katerimi se nastopi v notranji monarhiji proti zločinskim podjetjem, proti varnosti in v obrambo države, na drugi strani se pa morajo zadržati vsa na nameravano ogroženje javnih interesov. Prikrivati se morajo vse vojaške odredbe proti vohunstvu kakor tudi vse objave v lastni deželi o pripravah oborožene sile, ki sc mora podpirati in ki se ji morejo pomožni izviri v lastni deželi v najširši meri otvoriti. Glede na resnost te resne ure se sme z gotovostjo pričakovati, da veliko odgovornost za ta korak vsi prebivalci skupno naše domovine znajo upoštevati. Vlada je v polni zavesti velikih žrtev, ki se vsem slojem prebivalstva nalagajo dobro-voljno: nboganje izrednih odredb bo te žrtve olajašalo, da se bodo omejitve lažje prenašale, ki so bile le pod silo potrebe izdane in se prej ko mogoče zopet uvedejo redne razmere. Na podlagi § 14. drž. temeljnih postav se izda pet cesarskih odredb in ministrske odredbe, ki se takoj uveljavijo. Cesarske odredbe se ozirajo med drugim na prenašanje pravic politične uprave najvišjemu poveljniku vojnih sil v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Druge izdane ministrske odredbe se tičejo med drugim odprave o drž. temeljnih določilih o osebni svobodi, hišne pravice, dru-štvenga in shodn/jga prava, pismene tajnosti svobode časopisja, prenehanje porotnih sodišč, omejitve potnih listov, postavljene civilnih oseb radi kaznjivih dejarj proti vojni sili pod vojaško kazensko sodstvo, izda se prepoved o izvozu več predmetov, uveljavi se postava o vojnih dajatvah .Z najvišjim pooblastilom se danes zaključi zasedanje drž. zbora, kakor tudi zasedanje dež. zborov v Dalmaciji, na Kranjskem, Goriškem, Movavskem. Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem, v šleziji in na Štajerskem, Podobne odredbe se izdajo tudi ž« Ogrsko, Bosno in Hercegovino. (To poročilo smo že v izvlečku zjutraj objavili.) _ ODNOŠAJI RUSIJb. Dunej. Danes jc prišel v zunanje ministrstvo ruski zastopnik knez K u d a -še v. Njegov obisk je imel namen i z p o s 1 o v a t. i podaljšanje roka za srbski o d g ov o r. Tej prošnji se ni ugodilo. NAŠ SRBSKI POSLANIK DOŠEL NA DUNAJ. Dunaj. Naš belgrajski poslanik baron Giesl se je pripeljal na Dunaj. NAJETJE POSOJILA. Dunaj. Finančno ministrstvo se pogaja za najetje kratkodobnega posojila s kreditnimi zavodi. KAKO JE NASTALA GOVORICA, DA JE SRBIJA NAŠE POGOJE SPRE-JELA. Budimpešta. Sinoči ob sedmih zvečer je ogrski ministrski predsednik ofi-cielno proglasil sledečo izjavo; Naš poslanik v Belgradu je 10 minut pred šesto uro sprejel odgovor srbskega ministrskega predsednika Pašiča. Ker odgovor srbske vlade ni zadovoljil, je poslanik baron Giesl s člani poslaništva zapustil Belgrad. V Budimpešti so bile očeraj razširjene najrazličnejše govorice. Popoldne se je v Budimpešti razneslo, da je Srbija sprejela vse pogoje in sicer z ozirom na obvestila »Samouprave«. RUMUNIJA. Bukerešt. »Independence roumaine« pravi, da je avstro-ogrska nota ustvarila položaj, katerega resnost ne more nikdo tajiti. Kar se tiče onih točk, ki se nanašajo na atentat v Sarajevu, mora tem točkam vsak civiliziran človek pritrditi. Po sedanjih izjavah je Srbija pokazala, da se tem dolžnostim ne bo odtegnila. Kar se pa tiče političnega dela note, pa vsebuje delikatna vprašanja, ker ni dokazan noben vladen čin, da bi se moglo zahtevati od uradnih državnih organov obračun. List meni, da se bo dalo najskrajnejše preprečiti. »Politique« prizna upravičenost vsake države, da čuje nad svojo varnostjo. Na prijateljih obeh držav je, da posredujejo. Rumunija, ki je že lansko leto dokazala dobro voljo zbližati obe državi, bi z uspehom lahko prevzela nalogo posredovalca. »»Adeverulc naznanja iz diplomatič-nih krogov, da je nota razumljiv izraz razburjenja napram svojeglavnosti Srbije, proti kateri je bila Avstro-Ogrska doslej brez moči. Smatra se, da hoče Avstro-Ogrska s svojo noto razjasniti položaj, ki vlada doslej med obema sosednima, državama, tako glede na Bosno in Hercegovino, kakor tudi glede na srbsko iredento. Avstrija hoče obvarovati svojo čast kot velesila. ZADNJE POROČILO O POLOŽAJU. Dunaj. Do opoldneva se položaj še ni poostril. Kljub najskrajnejših odredb cesarske vlade za ponižanje nehvaležne Srbije, ki je vzrok, da je sveta kri pordečila našo zemljo, se šc upa, da ne bo vojske. VOJVODA PUTNIK VOJNI VJETNIK. Dunaj. Korespondenčni urad poroča, da se bo vojvoda Putnik do konca vojske smatral za vojnega vjetnika, Po nekem drugem poročilu bo pa Putnik izpuščen na svobodo. ČASTNIKARSKI GLASOVI. Curih. »Berner Bund« javlja: Nemški častniki, ki se nahajajo v Švici, so dobili nujno naročilo, biti takoj na. odhod pripravljeni. Dunaj. Vesti, da bodo avstrijske čete zasedle danes Belgrad, se oficielno še ne potrjujejo. London. Med Anglijo in Francijo se vrše dogovori, kako lokalizirati vojno ali kako najti izhod, da se vojna sploh prepreči. Petrograd. Stališče Rusije glede na spor med Avstrijo in Srbijo je doslej še neznano. Ruski listi pišejo, da v slučaju, da Avstrija povzame vojne korake proti Srbiji in se je dejansko loti, Rusija kot največja slovanska država tega nikakor ne bo mogla dopustiti in bo morala dejansko vmes poseči. Sploh je rusko časopisje proti Avstriji zelo bojevito. Budimpešta. Aretirani šef srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik je bil prepeljan v korno poveljstvo. Zagreb. Nemško opozicionalno glasilo piše: Dogodki so prisilili Avstro-Ogrsko na pot, ki jo je morala nastopiti z ozirom na svojo pravico in ugled. Vsi narodi monarhije so zvesti do monarhije in dinastije in so si zato v svesti tega momenta ter bodo krepko držali na tem, da se Srbija ne bo odtegnila izpolnitvi zahtev. Listi Starčevičeve stranke pišejo, da ima Avstrija popolno pravico do tako težkih zahtev, ker so jo k temu prisilile oficielne osebe, ki so direktno ali indi-rektno sodelovale pri groznem zločinu v Sarajevu. Rim, Z ozirom na avsfro-ogrsko noto piše •Italia«; Demarša v Belgradu kaže vso ono slovesno resnest, ki jo mora imeti. zahteva, da mora Srbija odgovoriti v tako kratkem času, nikakor ne preseneča, ker so zahteve napram Srbiji tako naravne in upravičene, da bi bilo nemogoče dovoliti o tem kako diskusijo, in ravno ta kratki rok daje upanje, da sc konflikt jutri poravna, »Vita« trdi, cla so diplomatični krogi prepričani, da se spor med Avstro-Ogrsko poravna mirnim potom. London. Z izjemo »Morningpost«, ki obsoja dejanje Avstro-Ogrske, izražajo vsi londonski listi, tudi liberalni, svoje simpatije do monarhije, ker je morala storiti ta korak v obrambo intrig, ki se delajo proti teritorialni^ integriteti Avstro-Ogrske, in svetujejo Srbiji, naj ugodi avstro-ogrskim zahtevam, da se tako prepreči evropska vojska. »Times« upa, da Avstro-Ogrska še ni izgovorila svoje zadnje besede. Izraža svoje simpatije do monarhije v boju proti velesrbskemu gibanju, opozarja pa tudi na grozeče zapletljaje, ki lahko ogrožajo obstoj monarhije. X X. X Če si predočimo vsa poročila o položaju, moremo v očigled, da je odrejena 1 e delna mobilizacija naše armade upati, da še vedno ni izključeno, da se sedanja ostra kriza se vedno lahko mimo reši. Občudujemo našega presvitlega cesarja, ki v teh težkih dneh tako odločno vodi po Božji Milosti mu izročeno slavno habsburško monarhijo! LltiDljansKe novice. LJUBLJANA V VAŽNEM TRENUTKU. Naš list je sinoči ob 8. uri naznanil na svoji naznanilni deski, da Srbija na našo noto ni zadovoljivo odgovorila in da so sc izdale potrebne vojne odredbe proti srbskim kraljevskim morilcem. Vse patri-jotično ljubljansko prebivalstvo je navdušeno pozdravilo odločen korak naše vlade, ker tako, kakor je šlo, nc sme več iti naprej. Patrijotično ljubljansko prebivalstvo je dalo duška svojemu navdušenju. Po vseh gostilnah so sc pele domoljubne avstrijske pesmi in se jc slavil presvetli naš cesar Franc Jožef I. Velesrbska svo-jat, ki je bila prej tako glasna in ki je s smrtjo grozila zaslužnemu načelniku naše stranke, se je poskrila v svoje kote. Slovenski ljubljanski junaki bodo, če pridejo na junaški mejdan, s svojo krvjo oprali v slavo in čast naše monarhije, v kateri smo že nad 600 let dobro in slabo preživeli, madež, da je zločinska jugoslovanska roka povzročila sedanji položaj! VAŽNO SVARILO. Z Dunaja, 25. julija. Kakor izve c. kr. brzojavni korespondenčni urad, imajo za varnost železniških prog skrbeti vojaške straže. Da sc nezgode zabranijo, se opozarja in svari, da morajo straže proti vsakemu, ki na prvi klic ne obstane, rabiti orožje. DOLŽNOST NAZNANJEVANJA NAL-EZ-UIVIH BOLEZNI. Zakon z dne 14. aprila 1913, drž. zak. št. 67, o zabrambi in zatiranju prenosnih bolezni, označuje škrlatico, difterijo (da-vico), abdominalni legar (tifus), grižo (di-senterijo), epidemsko otrpnenje tilnika, porodniško mrzlico, legar z marogami, koze, azijsko kolero, kugo, recidivni legar, gobavost (lepro), egiptovsko vnetje oči (trahom), rumeno mrzlico, vranični prisad (črmnico), smrkavost in steklost ter ugriz-nine pa na steklosti obolelih aH steklosti sumljivih živalih kot bolezni, ki jih je treba naznanjati, Naredba ministra za notranje zadeve z dne 5. maja 1914 razširjuje z zakonitim pooblaščenjem krog teh bolezni, ki jih je treba naznanjati. Glede ošpic, dušljivega kašlja in mumpsa (vnetja ušesne slinavke) določuje namreč krajevno omejene nazna-nilno dolžnost, to je ošpice, dušljivi kašelj in mumps morajo se naznanjati v zdraviliščih, kopelih, letoviščih, zimskih štacijah in drugih krajih te vrste, ki jih z razglasom določi politična deželna oblast, dalje te tri bolezni ter rdečice in norice v zavodih in internatih, ki jih deželna politična oblast istotako označi razglasilnim potom. Naznanilo je moči podati pismeno, ustmeno, brzojavno ali telefonsko; ako sc je podalo telefonsko, mora se takoj ponoviti pismenim potom. V svrho nazna-njevanja so se izdale posebne tiskovine (naznanilo o kužni bolezni), katere uporabljati pa so dolžni le zdravniki in predstojniki bolnišnic, ki bodo te tiskovine dobivali od županstev. Razen te splošne nalagata zakon in naredba zdravnikom vgotovih slučajih še neko posebno naznanilno dolžnost. Naznanjati imajo namreč poleg tega vsak prvi primer obolelosti ali sumnje obolelosti na škrlatici, difteriji, legarju z marogami, kozah, azijski koleri, kug! ali egip- tiškVm vnetju oči nemudoma, in sicer brzojavno, telefonsko ali ako se naznanilo tem potom ne more podati, p o posebnem si ti županu in politični okrajni oblasti, v mestih s svojim ustavom politični deželni oblasti. Na enak način naznaniti jc županstvu vsak prvi slučaj steklosti. Naloga župana je, da tudi s svoje strani najkrajšim potom naznani politični okrajni oblasti vsak prvi slučaj ene ravnokar imenovanih bolezni. Z enako naglico naznaniti je pri l e« garju z marogami, kozah, koleri ne le vsak prvi, temveč sploh vsak slučaj politični okrajni oblasti, v mestih s svojim ustavom deželni politinči oblasti. Izjeme glede te posebne naznanilne dolžnosti uvaja naredba z ozirom na škrlatinko, difterijo in egiptovsko vnetje oči v onih krajih, ki jih ima določiti deželna politična oblast, v katerih se te bo. lezni trajno pojavljajo, kakor je to na pr. pogosto v velikih mestih. Y takih krajih razglasi županstvo primernim potom, da ima odpasti ta posebna naznanilna dolžnost. Glasom naredbe imajo dalje zdravniki s posebnimi tiskovinami (končno naznanilo) županu naznaniti oddajo bolnika, obolelega za boleznijo, ki jo je dolžnost naznaniti, v bolnišnico, njega preselitev, kakor tudi ozdrav« ljenje ali smrt. Album slik iz življenja pokojnega prestolonaslednika ln njegove družine. Zbirka 16 krasnih slik, ki se dajo odločiti in porabiti kot razglednice, ali pa se v celoti lahko hranijo kot lep spomin. Cena tega krasnega albuma je izredno nizka in znaša samo l K, tako, da stane torej posamezna slika samo 6 vinarjev. Vsaka slika odnosno razglednica je umetniško dovršena ter po svoji izvršitvi daleč presega vse podobne slike, kar jih je dosedaj izšlo. Slike, združene v tem albumu, predo-cujejo najznačilnejše dogodke iz življenja pokojnega prestolonaslednika, iz katerih je posebno razviden njegov ljudomili značaj, moška moč ter skrb do lastne družine in vseh narodov velike avstrijske domovine. Ta krajsni album se dobi in naroča v » Katolšški Bukvami« v Ljubljani. Izdala konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«' Odgovorni urednik: Jožef