238. številka. Trst. v soboto dne 18. oktobra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" tehaia trikrat na dan. razuo nedelj in praznikov, ob 4 uri pofioludne Naročnina znaša : za celo leto........24 kron sa pol leta........IS ca četrt leta........ 6 ca en idp^c........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročb*> Itpt priložene naročnine we uprava ne ozira. J s** Po tobakarnaL t Tn»tu prodai^o po- aamerre številke j»o 6 stotink i tren Tr»ta ;>a j«o 8 utotink \ nvć.) Telefon .41 t. S j o. Oglasi «e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zahvale domači ogla>i itd.. *e računajo no pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi -se ne -prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati locp Trst. Glasilo političnega društva „Edinost6" za Primorsko. V edinosti je moč. Uredništvo in tiskarna -e nahajata v ulici Carintia ftv. 12. Upravnlitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoln «»t\. 5>, II. na« Utr. Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost4 Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Boj za slovensko pravico! It lan ki. pisani izven uredništva od avktoija, ki sicer ni fotrudnik Kdinoati-.i III. — a.— Kdor čita razne časopise in spise ljubljanskih begoslovskih učiteljev, mora priti do krivega prepričanja, da ima latinska cerkev jfdina vse lastnosti prave Kristove cerkve, da je torej samo latinska cerkev prava r?mo-katcliška cerkev in da je samo latinski jezik — sveti cerkveni in ijogoelnžni jezik. a da so bile vstkako pred n;o širokaldejsks, koptijska in greka liturgija. To je resnica ! In ko »Slovenec« v svoji ~2~2S. številki trdi, da je Kranjsko ljudstvo v verskih vprašanjih dobro podkovano, ne govori resnice. Na Kranjskem so zgrešili katoliško pot in se nahajajo v zmoti, v nemško-latinskem razk< !□. Proti temu se morajo vzdigniti vsi pošteni slovenski sinovi in spraviti slovensko ljudstvo na pravo katoliško pot. Tudi liberalni voditelji naj se oklenejo svete C ril-Me tod i je ve cerkve, ki je jedino prava kato- V tem smislu piše »Slovenec« v svoji liška cerkev za Slovence! 230. številki : Ne, Bedanja latinska cerkev ni naša do- »< isto, celo katoličanstvo je mača katoliška cerkev, ampak nam je kruta za nas jedini temelj obstoja in napredka !« tujka. Ljubljanski »('erkveni Glasbenik« piše \ f»., 6. in 7. številki 1. l'.H)2.: »Cerkvene V sedanjih cerkvah je prepovedano vsako slovensko bogoslužje. Nekatere molitve so si-naredbe jasno in določno govori za latin- cer dovoljene v domačem jeziku, ali samo, ski jezik kot splošno cerkveno-liturgiSni dokler hočejo škofje in župniki. Tako je škof jezik...... V krajih.... kjer po;o raje v do- Flapp odpravil, kjer je le mogel, vse, vse mačem jeziku, kjer njim samim in ljud- molitve in cerkvene pesmi — tudi ua t'hih Molitveniki in privatne pobožncsti toraj niso prave vrednosti, a se slabša je latinščina v slovensk'li cerkvah. To je sodba dr.a Mahniča. Radovedni smo, kako sodbo bi on še le izrekel na«l naukom »Cerkvenega Glasbenika«, 11K)2 str. 51, ki piše takole: ».....Verniki bodo imeli mnogo koristi od sv. daritve, če pazljivo in pobožno sledč raznim mašnikovim priklonom in pripogi-bom, njegovim stop njam in kretnjam. Ozirajo naj se na mašni ka, kako povzdiguje svoje roke kvišku proti nebu, kako se ponižno trka na prsi !....« Tako torej naj bodo naši bistri in razumni Slovenci na maši kakor lipovi bogovi, brez molitve, brez višega razuma — samo da se reši nezmiselna latinščina po naših cerkvah ! Hujše obsodbe nad latinskim jezikom po naših cerkvah nismo še čuli nikdar ! Vi-hingovci, skrijte se ! ! ! do Lfona XIII., sedanjega papeža. Sv*, zbor Propagande je dne 29. julija 1804 ukazal našim slovenskim in hrvatskim Škotom : »d ' in-vigilare perchc si conservi u i rito, che fu di tanto vai.taggio alla cattolica religione, perchc le eresie del secolo XVI. non penetrasaero in codeste regioni. (Naj pazijo, da se ohrani (slovensk ) obred, ki je bil tolike važnosti za katoliško vero, da niso prišle krive vere XVI. stoletja v tiste kraje«). To je menda dovolj jasno !! Kedo pa ima pravico do slovenskega obreda in jezika? Xa to vprašanje nam odgovarja papež Inocent X.: »Gentes Illvricae, <|iiae longe latnjue per Kuropam ditlusae sunt. (ilirski [-»lovan-sk«| narodi, ki bivajo na dolgo in na s roko po v=ej Europi«). Tako je katoliška cerkev vedno branila in ljubila slovensko bogoslužje, kakor važen Ljubljanski bogoslovski učitelji so raz- del svojega telesa. Jasno je torej, tresli po vsej deželi obrekovanje, da je pre- da, kedor nasprotuje in zasramuje slovensko stop na slovensko unijatsko cerkev prvi korak bogoslužje, nasprotuje sami katoliški cerkvi in stvu tako ugaja — tam se zanemarja mašah — v domačem jeziku. Kardinal Mis- v razkol. Še celo glagolsko bogoslužje je ne- jo s tem zasramuje. Po tem se luhko sodi glavni smoter cerkvenega petja ; čtščenje sija je zatrl v Gorici še celo slovenske »zdrave varno. Njim velja : grešno delo ljubljanskih Vihingo vcev !! »Proč z latinščino je: proč od Rim*!« (Glej »Cirkveni Glasbenik«, l'.>02 str. 41.) Katoliška cerkev je vedno rada dovoljevala narodni cerkveni jezik. Evo dokaza: l»ožje, tam se v resn ci ne obhaja bogoslu- Marije« po tihi maši. V tržaški škofiji ne žje, temveč dotični faktorji in izvršujoči morejo slovenski in hrvatski verniki govoriti pevci služijo sebi, časte sebe in sosesko..... g svojim škofom, a v mnogih krajih niti To delajo, kakor dokazuje tudi vsak njih »Etiam saeculo XVII. pro Chinensibup, dum 1 stavljati se, je, kakor greh vraževauja in s s v o j i m i ž u p n i k i, ker ne znajo njih korak zaradi svoje strankarske koristi, ker spes erat eos ad Christum convertendi, jim nej Koren biti. kakor hudobija maliko- jezika. Tudi na Kranjskem se bolj in bolj jim obrekovanje goni vodo na mlin, mnogi paratus erat Indultus (seil. eU permittere ut Vanja '.« zatira slovensko cerkveno petje, pa tudi sio- pa tudi iz osobne mržnje in ker so plitkega celebrarent iiturgiam in lingua chinensi).... »Ena je rimsko-katoliška cerkev v venske molitvice. »Slovenec« sicer kriči, da uma. Kriče na posamične o?ebe ter jim pod- Benedikt XIV. de sacrif. missae. (V7 XVII. veri, ena hoče biti tudi v jeziku I— V 93 po »latinskih« cerkvah vsaj po trikrat več tikajo »shizmatične tendence« ! Kriče, da se stoletju, ko je bilo upanja, da prestopijo Ki-ed i nos ti bogoslnžnega jezika (latin- moli v slovenskem jeziku, nego v unijatskih, z vztočnim obredom Slovani — tudi katoli-; tajci v Kristovo cerkev, je bilo že pripravnega- se kaže cerkev tu Ji na zunaj v ali to njegovo kričanje je le slaba, neslana gki unijati ! — pogubljajo. Kriče, da potom ljeno »Dovoljenje«, da se [sme obhajati sv. maša na kitajskem jeziku). Tako za Kitajce. Tud: Madžari eo vdobili v novejšem času svoj bogoslužni jezik ter imajo že 2 svoji škofiji v Munkacu in Ungvaru. Novi narodi dobivajo nove pravice, Slo-vanom pa zatirajo domači sinovi stare pravice! Ali ni to delovanje »izdajalsko« ?! Slovenci imamo samo še enega škofa — dr.a MahniČa ! Kolikor mu njegovo katoliško in slovansko resnici vesoljno ali katoliško.... (Ha! ha! šala... torej kdor ni Latiaec, ni katoličan! Op. Taka slaba neslana šala je tudi »Slo- stavč.).... In slednjič ima latinski venčeva« trditev, da je za ljudstvo enako, ako jezik kot edini bogoslužni duhovnik opravlja tiho maso po latinsko ali j e z i k na sebi znak apostoloosti«.... staroBlovensko. Tudi na tihi maši se mora Tako so »rt formirali« v Ljubljani Kri- dosti tega moliti tako, da čujejo okoli stoječi. eto\o cerkev ! Take krivoverske nauke tro- A one lepote, ki daje peta maša v sloven- sijo med verno slovensko ljudstvo ! skem jeziku, ni možno nadomestiti z ničemer. Našim čitateljem ni treba dokazovati Zastonj so vsi izgovori z molitveniki ! Sam prave katoliške resnice. Vsi znajo, daje Kri- dr. Mahnič piše o tej stvari takole: stova cerkev jedina v veri. a razni ježki in ».Vztočni kristjani so ohranili... po- obredi so njena lepa dika, kakor uče rimski sebno liturgično v d e leževa- papeži in cerkveni očetje. Tudi znajo, da je Kristova cerkev zaradi tega katoliška, ker je objela vse narode in vse jezike. Ako bi pa hotela biti samo latinska, bi s tem postala nacijonalna latinska cerkev in bi prenehala biti dobra katoliška mati vsem krščanskim narodom. O apostolnosti latinske cerkve nam niti ni treba izgubljati :>esed, ker je zgodovinska resnica, da je latinska liturgija nastala še le v IV. stoletju, t* w 1> l< I a l E «£ nje ljudstva pri službi božji. Na zapadu (v latinskih cerkvah) dandanes nadomeščajo liturgično, ljudsko pol-»ožnost m o 1 i t v e n i k i in druge privatne sestavljene pjbožnosti. Privatna pobož-nost in navadni molitveniki pa ne moreta nikdar na »lome ščati 1 i t u r g i č n i h p o b o ž n o s t i, ki so nekako sestavljene od sv. Duha«. — (Rimski katolik 189o str. 81.) MELITA. Povest iz naše dabe. Opisal Josip Evrcn Tomie ; prevedel Radi. Drugi <1 e 1. X. to po sredi ceste. Čim sta opazila, tla je Me-litina kočija bolj podvizala z namenom, daj ju prihiti, sta ona, čim bolj sta mogla pognala svoje kljuseti ter sta prašila grajioaki^ji pred , ncsom. Ta brezobraznost je razjezila Meli to. Vi- I zbrano in tleča, da jej ta raztrganca na vozu kljubujeta, j je planila ti grofovska hči. »Goni naprej !« je zapovedala kočijažu, ki je na to odjenjal vajeti konjema. Opa- 12o njih se ni moglo računati. Vztrajali so pri svojem kandidatu, kakor noht pri mesu, z upornostjo pravih sektarjev, pak se niso dali odvrniti od njega ni z obljubami, ni z grožnjami, marveč so gledali, tla še pridobe krga iz Grabar; kljusetih, ki sta bežala kakor spačena. Ali da vsaki kandidat svoje privržence utrdi v sto vina so se napili z najprostejim in najce- j kako naj ubežita gosposkima krasnima ko-veri in da poleg tega, ako je mogoče, pridobi nejim žganjem. njema ? V hipu je Melitina kočija dotekla za-se še ta ali oni nasprotni glas. Delalo se V tem, ravno nekoliko dni pred volit-1 kmečki voz, no v hipu je kmet zategnil v je živo na vse strani in denarjev se ni var- vijo, se je bila dogodila neznatna stvar, kije stran, ravno pred nje kočijo. Melitin kočjaž čilo. Nastala je uporna borba za glasove; spremenila razmerje volilnih glasov na škodo kdor je koga pridobil za-se, gledal je, da si Branimirjevo. ga ohrani, ali ob vsem tem vendar ni bil še Nekega dne vračala se je Melita v ele- gotov, da se mu jutri ne izneveri. Z največjo gantni kočiji s pristave Klise, kamor se je napetostjo so pričakovali volitve, ki se je bila odpeljala popoludne. Pred njo sta se vo-bližala. Slo je za tri, štiri glase. »Sicilisti« žila dva kmeta na lahkem slavonskem vozu. so imeli kakih trideset glasov, kateri bi Menda nista bila trezna, ker Bta gromovito lahko odločili, ako bi jih dali za enega ali pevala, a tudi konja sta gonila tako po sva-druzega od obeh glavnih kandidatov. Nu, na tovBki. Ko sta opazila, da se za njima vozi slovanskega bogoslužja pridejo liberalci da vlade in da un»č jo potem cerkev ! Kriče, da se v unijatskem obredu izgub:ta pobožnost in krepostno življenje. Sv. Unija je za versko in narodno edinost nevarna in naravnost i z-d a j a 1 s k a. (Glej »Slovenec« 1902 št. 230). Tako bi lahko rekli na kratko: ljubljanski vihingovci očitajo slovanskemu bogoslužju, da se z njim motijo čistost vere, pobožno življenje in jedinstvo Kristove cerkve ter da se z njim širi osebno sovraštvo. Ali vse to ni nič novega; ta obrekovanja so taka Btara, kakor delovanje vzbuja spoštovanje je staro samo slovansko bog »ilužje. Na obrambo v naših krogih, toliko pada nj e-svetega slovenskega bogoslužja so vstali gOVa veljava v Ljubljani! Ko ga sami rimski papeži. Ivan VIII. piše leta 880 je nedolgo temu napadal »Piccolo« in smoga takole: mi proti Židu branili, ustal je proti nam »Slo- »Litteras slavinicas, »juibus I)eo laudes venec« Židu na pomoč, ter nas je stavil na debitae resonant, juri laudamus, (slovenski sramotilni oder med liberalce. A ke.laj je jeaik, v katerem se Bogu dolžne hvale pre- hvalil »Slovenec« dr.a Mahniča? Takrat, ko pevajo, po v*ej pravici odobravamo«). je po&lednji stal še v nemško-iatinskih vrstah, V tem zmislu govore: Inocent IV., Crban pa je na pr zahteval, »da se morajo praša-VIII., Benedikt XIV. in mnogi drugi vse nja> ^ Be prj obredu sv. krsta dajo krščen- — 8 • ------- — cem, oziroma njihovim botrom, odgovarjati v grajščakinja, začela sta voziti bolj počasi in latin8kem jeziku» ! Glej »FoL Periodicnm«, razsrjen radi take drznosti, je dva-trikrat ošinil kmeta z bičem ter blisknil mimo njiju a o tem se je zadel ob stran sedeža na kmečkem vozu in ga prevrnil. Kmeta sta začela grozno kleti in psovati, lučaje Meliti razne sramotilne besede, kakor »gosposko strašilo«, »črni zmaj« (zato ker je nosila črnino) in druge še huje in bolj proBtsške. (Pride še./ 1887 št. 10). Tedaj je bil dr. Mahnič vaš — sedaj je pa naši! Dolžno&t slovenskih škofov in svečenikov jet da delujejo za zilruženje svojih raz-koln h bratov. Potom latinščine tega ne dosežejo nikdar!! Združenje je možno samo potom unijatske cerkve. Poglejte pa na naše sedanje odnošaje. Gorjć, ako bi naši pravoslavni bratje znali o htinakem fanatizmu sedanjih slovenskih cerkvenih poglavarjem !! Slovenci potrebujemo krvavo dobre , močne organizacije. Nemški latini-zemje razjel vse naše javno življenje. Se laj uničuje naše zadnje ostanke. Ako kedaj, kliče danes slovenske rodoljube dolžnost, da rešijo slovensko ljudstvo tujega jarma. Potom latinske cerkve in Vihinga so Nemci najprej začeli zasužnjevati Slovence — potom slovenske cerkve začne prihajati Slovencem najprej odrešenje ! ' Politični pregled. V Trstu. 1*. obtobia 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (X:i«ialjevanje včerajšnjega brzojavnega {»oročila, i V nadaljevanju včerajšnje seje je zbornica razpravljala o slučaju {»osi. Lupu. Ojstro s ► napadali vlado radi tega slučaja {»osi. Ofner, Rieger, Stranskv in Nikolaj Va-silko. Olner je pojasnjeval, kako je disciplinarni senat Ivovskega apelnega sodišča stavil po=»l. Lupu v disciplinarno preiskavo in mu odtegnil f>lačo, ker je isti na nekem zborovanju napadal poslance bukovšnskega vele-pose?«Lva. Lupil je nam-eč svetovalec Ivovskega deželnega sodišča. Poslanec Ofner je po vda rja 1, da se je s postopanjem proti poel. Lupu kršd i; IG. državnih osnovnih zakonov in je spominjal na slične slučaje p o s 1. S p i n č i č a in S e i t z a. P..si. K i e g e r je dokazoval, da se je v slučaju {»osi. Lupil kršila imuniteta po- zadreg, s katerimi se mora boriti avstrijska vlada, tem manja sta nje svoboda v operiranju in nje moč, tem slabeja je. A kolikor zgublja na moči pozicija naše vlade, toliko pridobiva ogrska. Tako je bil namen — spravljati v za- ki je na mesto nekdanjega krokanja posta- jati 48-letni, iz Trsta Izgnani dninar Luka vilo resno delo, {»o geslu: »Iz naroda Kljun iz Nakla radi nevarnih groženj na- za narod«! Poživljal je slov. dijaštvo, naj širi svoje obzorje na podlagi slovanske kulture. Govoril je dalje gospod Poljan-s k i j, zastopnik (velikoruskega) dijaškega sproti svoji ženi in prekršenja izgona. Obtoženec je težko bolan in je prišel na «od"šce iz tukajšnje bolnišnice v družbi dveh po-strežnikov. Obtoženec je trdil, da se ničesar drego — tudi glasoviti Szellovi t >rmuli. Ob društva »Bukovina«, gosp. zastopnik malo- ne spominja, ker je bil onega dne popolnoma razoranih parlamentarnih razmerah v Avstriji n. pr. se še danes nikomur niti sanjati ne more, kako se etvari zasučejo, da-li se sploh še reši sedanji parlament ! Kamo-li da bi se mogel kdo nadejati parlamentarne reš.tve do roka Szellove formule, ali ce!<5 vezati v to ? ! . »Formula« je bila torej ministerskemu predsedniku Szellu kakor bič nad Koerber-jevo glavo. Tem veče presenečenje vsej javnosti je pripravil g. Szell te dni, ko je v parlamentu ogrskem slovesno zalučal od sebe ta bič z izjavo, da za slučaj — ki pa nastopi gotovo —, da ne bo možno parlamen- ruskega akad. društva »Sič«, in več dijakov, pijan. Kakor priča je bila pozvana tuli nje- udov »Slovenije«. Ob občem navdušenju so navzoči peli »Hej Slovane« in več drugih slov. pesmij. ' gova žena, od katere je ločen. Po dolgem omahovanju se je slednjič vendar odločila, da ne bo pričala proti svojemu možu. S^dni Vzgled Uj t« se! Pišejo nam: Na misel dvor je obtoženca rešil obtožbe radi nevarnega nam prihaja sedaj slučaj, katerega je res žaganja, obsodil pa je obtoženca na sedem vredno zabeležiti, da se vsaj delom i otme 'dni zapora radi prekršenja izgona. Sodnemu pozabnosti : dvoru je predsedoval deželne sodnije svetnik Poleg novega italijanskega otroškega Pederzolli. vrtca pri sv. Ivanu prebiva uboga vd »va - j Nadalje so bili pred tukajšnjim deželnim perica z sedmerimi otročiči, kate- sodiščem na ra/.pravi, kateri je predsedoval - ------,---— x-------- Sželi ge 8V0j0 i >rmUi0, marveč je priiil ta ampak ie uecKa Ako bi bil isti kritiziral postopanje opozicije ^^ ^ h,adne vode? zatrdivši? da v j vrtec. Ćeš: kake in bi bil opozicijonalnim poslancem rekel, da so _ OJEnagenem elu5|iju Qe na9t:>pi ^ goSpodarsko I tujim ljudem, ki rili starejši hčerki je trinajst let. Ta vdova ima dečka, godnega za otroški vrtec. Ne bi tarno rzšiti nagodbe do konca leta, ostane j se bilo čuditi, ako bi ga mati podala v status rmui0f marveč je priiil ta ampak je dečka privela v slovenski otroški kako naj da svojega otroka tja ne umejo nje slovenskega tatinska druhai, bi gotovo nikomur ne prišlo na lo5enje ampak' se podaljša sedanje stinje. ! jezika ? ! Ia čujte t o vpisovanju je še p o-misel, da bi ga hotel staviti v disciplinarno g^ Qekaj dnM8ga vmeflj ki bi za- j d a r i 1 a g ol d i n a r z a d r u ž b o sv. preiskavo. (Posl. Kldersch : Imenoval, bi ga hteval^ da fiini prej prjde na ja9no mei, Cirila in M e t o d i j a. Mislim, da riz-svetovalcem aj^inega sodišča.) Postopanje se- obema polovicama monarhije. Skoro, z 31. : merno ni še nihče podaril toliko za družbo, nata Ivovskega apelnega sodišča pomenja iz- deeeml)rom 1903., potežejo namreč trgovinske zivuje v>ega parlamenta. Ako bi zbornica pogodbe £ drugimi vla8tmi m b: 8e morale kaj takega tr{»ela, dokazala bi, da je hujša ^ ^^ ^ Toda pri5akovati je> od Koerber se svojimi načrti stavo več društev, nekaj srednjih šol in tudi in še bolj svojim komentarjem v zbornici po- več zagrebških žurnalistov. kakor uboga udova Markuza! Ali naj dostavimo še kaj ? ! II. slovenska umetniška razstava v poslanci neprenehoma pretrgovali z ojstrimi mej-klici. Ko ie govorilo še nekaj poslancev, je zborn.ca skoraj jednoglasno vsprejela nujnost predloga poal. Ofnerja, nekoliko spre- menjenega po posl. Stranskem, naj se slučaj sjancev deželne sodnije svetnik Crusiz, radi tatvine obsojeni : 23 letni tedensko ječo, p»-ostreno z jednim {»ostom, združenim zapret-jem v posebno celico, lrnibe prea&iĆnln. V p med., dne 20. okt. ob 10. uri predpoludue se bodo vsi«j 1 aa"«d:«» t u k. e, kr. okrajnega sodišča sa c:- poel. Lupu izroči imunitetnemu odseku, ki ima o tem s|K»roeiti tekom osmih dni. Tudi nujnost drugih predlogov je bila vsprejeta. O položaju, Gospod dr. Koerber je Vseslovanska razstava v Peterburgil. vilne stvari vršilo sledeče dražbe premičnin : Kriza v Srbiji. Iz Belegagrada poro- Kakar znano, prirede Rusi leta 1904 v Pe-1 v ulici Bacchi st. 5, hišna oprava; v ulici čajo, da bo novo ministerstvo takole se- terburgu splošno vseslovansko razstavo (umet- j A<{Uedotto štev. 23, hišna oprava; v ulici stavljeno: General Cincar Markovic (nevtra- niško, obrtno, kmetijsko itd.). »Kuskij kru- len), predsedaištvo in upraviteljstvo kroninih žbk« v Ljubljani je sklenil na svojem občnem posestev; Velimir Podović (zmeren radika- zboru 15. t. m., da prevzame vsa posredo- torej hotel zagroziti C* lioin. S svojim govorom [ec) notraoje stvari; Simon Lozan.č (zmeren vanja med Rusijo in slovenskimi društvi ter v prvi seji zbornice da jim je hotel pokazati, liberalec) vnanje stvari; beligrajski župan posamičnimi podjetniki, ki se nameravajo raz- da se i,h ne boji! Milan Marinkovič {radikalec) trgovino; ge- stave udeležiti. Oficijelno se seveda društvo Tako nam U.lmsči »Neue Freie Presse« neral j ^zvlov.ć (nevtralen), vojsko; vseuči- te razstave ne more udeležiti. S Prošeka nam pišejo : Xa Prošeku se dva nova somnja v isti dan : na Opčinah in v Rocolu. namen govora Koerberjevega. Ne vemo pa, profesor Milan Kapetanovic (radikalec) ! a!i jej je pi šla cd Koerberja inspiracija v pravosodstvo. Finančni in naučni minister še je na dau Martina že več let oodrževal tem zm slu, ali pa mu iz lastne volje priteka ^ dolo2ena. Novo miuisterstvo bo imelo BOmenj _ do irskega leta. Lani pa je mana j»tm. nalogo povzdigniti ugled vlade v deželi in gistrat utesnil ta naš somenj s pretvezo, da Glavni namen da je gospodu Koerberju tjrati na iunaj ^iko 8VObodne roke. »Neue je bolezea raed prašiči, določivši ob enem pozvati parlament za razsodnika med vlado Freje pre9se, trdi pat da se bo vnanja poli-in Čehi. Cehi naj vidijo svojo osamljenost! tlka novega kabineta naslanjala bolj na Av-Ka tast rt li, ki jo hočejo izzvati Čehi, da bi Btrij(jj nego ua Ru3ijo zadela tudi druge prijazne jim stranke in njih - lastni nar« d sam. --p ^ ^ | _ ^ • - Tu priznava »Neue Freie Preske«, da 1 rZH^K© V/BSlI- . 11 Domaei peš-polk št. je dobil dru- je g. K<»erber govoril »skozi o-;no«, volil- 1 ^ 1 j , - 1 j - 1 ; 1.1 srega poveljuika v osebi {»olkovnika Krnila cem. Ali z drugimi besedami: da je iiotal & & r J ' . . _„ . . .,. x ... . , ,r • viteza \V a g n e r j a iz istega polka. Do- in predmetov krosnjarstva! Ali ce gospo ta volilce ščuvati proti po&janeem. 1 u i»a je fe J & 1 • .. „„j; ' ,, - , V- sedanji poveljnik, polkovnik Alfonz B e r- mislijo, da je že ta somenj preveč v nasi ravno. Kar je |M»-i.:nec Paca c očital Koer- t j » 1 Sanitii štv. 8, hišna oprava ; v ulici Media št. 30, lukni stroj : v ulici Montorsino, hišnu oprava. V fesaenski Trt^tnJk. Včeraj: toplota; r oV- 7. uri ejutraj 1G.0 <»b 2. ur: popoiudua 22.U C.° —Tlakomer ol» 7. uri zjutraj 76o.— — l>use& plima ob l».f>4 predp. in ot S.02 pop.; oseke « b 3.59 predpoiLdne in cb 4.5 pop »ludne. Društvene vesti. Plesni odsek »Telovadnega društva » Tržaški Sokole nam naznanja, da prirej uje vsako nedeljo in {»raznik {»lesne vaje. Če je potrebna »zaprtija« za preši če na < > tej priliki vabi prijatelje plesa, da se v Prošeku, potem ne umejemo, zakaj da ni j c m večem številu udeleže teh plesnih okrajih okolice i u v potrebna v drugih isti dan ? ! Seveda se prodaja tudi drugih drobnarij popoludne vaj. — Vstopnina za ude 40 stotink, za neude 00 stot. — Začetek točno ob 5. uri l>eriu in kar je piovzročilo naj', eče ogorčenje v Čeških vrstah. Nadalje nam izdaja nemški li*t, da hoče g. Koerber aj»el rati na volilce, torej razpust ti zborn co. Izjava Scellova (o kateri govorim » na drugem mestu) da mu je orno- gočila to, ker ni več vezan radi nagodbe z jvil v lepo manifesUcljo Ogrsko Z £ainerj&nim naskokom na Koer »Trirovsko izobraževalno društvo« n^.zaanja, da bo jutri, v nedeljo, ob ->ljg uri popoludne pouk v slovenščini. Nadzorniki >DeIav>kega konsnui- n a t h B jsutpolj-jki, je imenovan poveljnikom okolici, kako to, da dovoljujejo gospoda nove 2. gorske brieade v Trebinju. ;somnje?! Ravno na Prošeku ga hočejo od-j Iz naroda za narod! Z Dunaja smo praviti, da-si je ravno tu jako primeren kraj nega društva pri sv. Jakobu c opozarjajo prejeli: Včeraj, v četrtek, je priredilo slo-, za 4 somu; e, ki bi gotovo dobro vspe-vensko akad. druŠLvo »Slovenija c zabaven vali. In to v eni od vasij te tržaške okolice ! večer na čast prvoletnikom. Večer se je raz- Zato bi moral biti vendar tudi naš slavni narodno - radi- magistrat. Če nam že druzega ne da, naj kalne misli med slovenskim d jaštvom na nam vsaj tega ne jemlje ! In saj bi bilo to _ I tudi občini na korist. sve- Ogr»k<> olje rečeno : v pehanju med Dunajem in Budimpešto za nagodbo, tako imenovana Sz41jva formula. In sicer kakor strašilo za avstrijnko vlado. Ta formula je namreč zahtevala, da se nagodba mora reš t tuli parlamentarno do ol. decembra t. 1. Ako ne — si uredć Ogri po svoji volji. Ta formula je visela kakor Da-moklejev meč nad avstrijsko vlado, kajti g. Siell se je držal svoje formule s trdovrat i* ostjo fanatika. Taktika ogrskih vlad o pogajanjih za nagodbo j* vsikdar v glavnem s!a za tem, da je naše vlade spravljala v zadrege, v nasilna položenja. C:m več je berjevo vlado povodom razprave o nagodbi j ^naj«. Društveno zabavo so počastili s svo- , tudi obe,nt na Konst. z 0*»k. da bodo morali Čehi še „ar let'i- obiskom tudi gostje češki poslanci: Interesiranim domačinom ^ bi bdo j K 1 o f a č, C h o c, Zazvorka in R a tmj i to vati, naj store primerne korake, ter gospoda dr. V erg u n in P o d g o r n i k. Prosečs tZ\«r\rrazna slovanska dijaška društva s, se Zopet nezgoda lia Openski elek!rleni zmorejo borega goldinarja za našo s^sko tuelno pridejo drug.m! ^ ^^ društvone^ vabilu. Po pozdravu železnici. Očevidec nam poroča, da je družbo! - Na priporočanje g.ce K je istej {»redsednikovem je g. tovariš, meliciaec Ve zopet na izredni občni zbor, ki ga sklicujejo za jutri, v nedeljo ob 4. uri popoludne v šolo {»ri sv. Jakobu. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija pridobila je gospica Marija Vatovee sledeče udinje: g.ce D o u g a n, Potok in Ž i v 1 o. C ast vrlim okoličan-skim dfkletam ! V izgled naj bodo drugim, posebno {»a onim gospicam učiteljicam, ki ne predsinoči, ko se je zadnji vlak vozil z koslav S p i n d 1 e r, v krepkih besedah očr- Opčin v Trst, pod Gairingerjevo vilo skočil tal preporod društva in je med občim odobravanjem in viharnimi živio-klici razložil njega narodno-radikalni program. Gospod poslanec Klofač (burno pozdravljen) se je v svojem govoru popolnoma strinjal z gospodom predgovornikom, opozaijal ua pang^rmansko gibanje in vapod-bujal dijake k vseslovanski vzajemnosti. V istem smislu je govoril gosp. V e r g u n, povdarjaje važnost ruskega jezika, ki mora izpodriniti nemščino v občevanju Slovanov med seboj. Poznal je akad. društvo »Slovenijo«, naj Bodeluje na sestavljenju komiteta, ki bi pripravljal obče dijaški shod vseh slovanskih plemen v Petrogradu za časa vseslo-vanske razstave. Njegovim besedam jo sledilo dolgotrajno in burno odobravanje, na kir je gospod Podgornik Črtal paralelo m ji staro liberalno in novo, radikalno »Slovenijo«, vspodbujal dijaštvo naj ostani zvesto društvu, s tira električni motor. Osobju {»a se je takrat {»osrečilo motor ustaviti in preprečiti večo nesrečo. Trudili so Be potem do polu podružnici pristopila kakor "dinja g.ca Oiga Sedevčič. Zavodu SV. Nikolaja SO darovali nadolje sledeča gospoda : Abram Josip vikar Trenta 1U K. dr. noči, da so motor spravili zopet na tir. Tu- Pipus v Mariboru L* K, Janžekovič Vid, ka- kajšnji listi, ki so o vsaki stvari tako dobro obveščeni, so ta slučaj popolnoma zamolčali. Današnja notica v listu »Sole«, ki pravi, da se je sinoči ustavil na prog' zadnji vlak, se gotovo nanaša na slučaj, ki se je dogodil predsinoči. »Si«le« je bil bržkone krivo in pomanjkljivo obvešSen. Istotako se na ta slučaj nanaša tudi druga notica v rečenem listu, da je osobje železnice zapazilo med zobovi kamenje, ka-t ro da je postavila neznana roka, d t povzroči katastrofo. Ta vest, ki jo je piiobčd — kakor rečeno — tudi »Sole«, s t je g)t<»vo raztrosila z namenom, da se uvodoma omenjena nezgoda potaji. Iz pred našili sodišč. Pred tukajšujim deželnim sodiščem moral je včeraj odgovor- peian pri sv. Miklavžu 2 K, Penko T. v Lipici 5 K, Sijanec Aloj/.ij kapeian 'J K, Dovnik V. vikar v Gor-ijem Gradu 5 K, Volbenk Serajnik Ti nje K »roško 5 K, Červ Fran vikar Grahovo Tolminsko 10 K, ( '.gon Karol, vikar Vojščica z vzklikom: »Mal dar za blagi namen slavnega in velekoristuegd zavoda!« 5 K, Agata Jerič Trst 5 K, ga. Grohli nabrala na veselici v Klancu 12 K 87 st, Jareninska dekleta v Jarenini nabrala 10 K, gospe: Bartol 3 K, Stoka Katinka 5 N, Ponikvar Karla 2 K, I^gat c. k. kapeian v Sežani 5 K, Gulič Eiiza 5 K, župan-s vo Trnovo Notranjsko 40 K, Benigar, Fi-lipan 4 K, Renko Fran v Brezovici 5 K, 'lavčar J. župnik na Dobrovi Javornik 5 K, gospa Čampa 2 K. Plesni odM'k »Traj^Tskera izobraževal ueza društva< naznanja členom in prijateljem, da oe jutri dne 14J. t. m. prične pouk sestavljenih plesov, t. j. četrorke in »su-ličarjev« (lancler.-l. Vaje za začetnike ručao točno ob 5. uri popoludne ter bodo trajale do <». tire. Prostori : Slovanska čitalnica, ulica sv. Frančiška št. '2. •filtri *><> v Loiijerjii veselicu društva »Zastavo . Začetek ob 4. uri popoludne. Vesti iz ostale Primorska. X Zakup užltnine. O zakupni pogodbi užitninskega davka na vino, mošt in meso za leto 11* >3, mogoče še za leto 1904 in l£o5, z užitnini podvrženimi strankami zakupnega, ob enem davčnega in sod ni j-skega okraja Komen, bo razprava dne 10. novembra t. 1. ob 9. in pol uri prtdpoludne v občinski pisarni v Komnu, na kateri razpravi naj se zagotovo snidejo užitnini podvržene stranke omenjenega okraja. Zakupna svota znaša za vino iu mest . . . 17.200 K za meso.....2-UO - Skupaj 19.400 K Nesreča ali zločin i Brzovlak, ki odhaja iz Trsta ob 7'45 uri zvečer in prihaja v Pulj ob 11. ponoči, j me! je, ko je došel predsinoči v Pulj, minut zamude. Pripeljal je namrtč brzojavnega nadzornika železniške proge od Divače d«» Pulja, Petra Trol>ca — težko ranjenega. Trobec je imel strto glavo. Prišel je namreč pod vlak med Kaofanarom in Sv. Petrom v Sumi. — Sedi s*e, da je bil morda vinjen in je na progi zaspal. Po tem, kar je izpovedal dotiču; -trojev(»dja, pa bi se dalo tudi sklepal., da je bil Trot>ee ubit od zločinske roke. Nesrečni Trobec je včeraj, ob S1/^ uri zvečer, umrl v puljski bolnišnici po groznih mukah. Iz k il bed a v Istri nam pišejo: Kakor že objavljeno v Vašem cenjenem listu, namenilo ;e naše pevsko - bralno društvo »Skala« prirediti \ rtno vesel,co že dne 12. t. m., a oi «e mu posrečilo. Jeli smo ravno pripravljati prostor za veselico iu pričeio je lit in liti, tafeo. da smo I>i 1 i primorani odnehat z delom. Čakali smo zastonj lej>ega vremena. Primorani cm<» bili torej prenesti našo vesel >.», ki se bo, ako 1m> ie vreme pr. puščalo, vršila četrto nedeljo dne 2o. t. m. Ker :><> to prva ve*eli«*a našega društva, nadejam » se obilne udeležbe. Odbor. Vesti iz Štajerske. — še nekoliko gimnazijske stati stike iz Celja. To smo že povedali, tla ne ;e v prvi razred slovenskih vs|>orednic v <"eiju letos vpisal t 77 učencev, v I. razred nemškega gimaaz'ja pa 20. (Pa še te so zbobnali od vseh krajev sveta1. Štirikrat toliko e u>rej letos na novo vstopivši h slo ven** hi, nego pa nemških u Sence v. Ze to dejstvo kriči take. da bi je morala slušati vsaka naučna uprava, ako je le za eno samo n.j^ns<> manje giut.» na ol>e ušesi, nego naša avstrijska naučna uprava za v>e kulturne potre: »e našega naroda ! Ta statistika nam pravi dalje, da je ietos tudi na nemški * iši gimnazij v Celju prestopilo več Sit »vencev, nego pa Nemcev ! V pel; razred ie uamreč presu pilo 27 Slo-ven ev in le 17 Nemcev. Število slovenskih dijak >v na v sem gimnaziju pa bi bili še mnogo veče, a Ko bi se mnogi ne bali ! ! A vzrok, zakaj »e bo e, je zepet karakterističen za — jH)iitični zistem v Avstriji. Le predobro znano je namreč, da so nemški prote sor silno strogi in pristranski nasproti našim dijakom, z nemškimi pa so mili ! A vzrok temu i* Je-li v ciljib, j»o katerih mora »treni : pouk ? ! Je-li pedagogične ali didaktične nrav ? Ne — vzrok je narodne in politične nravi ! V prvo deluje tu narodna simpatija oziroma antipatija, v drugo strah, da bi se število nemških dijakov ne krčilo ! Zato negujejo in pestujejo te posle.Inje. Odgovor na vse to pa more biti le eden edini : neizprosno zantevanje slovenskega višega gimnazija v Celju ! — »Dame«-Tarranke eeljskih pan-Seriliauor. Ni dolgo temu, koje »Deutsche \VaciJt« v Celju silno zasramovala nekega Sloveča iz* mu cčitaia surovost, ker da je kakor ropar pretepal neko damo. Nemšku-arji so spravili stvar tudi pred sodišče. Vr- šila se je sodna razprava in slovenski »suro vež« je bil oproščen. Minoli torek pa se je zopet vršila sodna razprava; pa ne na okrajnem, ampak na okrožnem sod šču, in ne proti kakemu slovenskemu surovežu, ampak proti — tisti dami ! ! Konec tej razpravi pa je bil malce drugačen : od slovenskega »suroveža« žaljena nemška >iiama< je bila obsojena na šest tednov ječe!! In jako zaaim ivih stvarij je prinesla razprava: da je »dama« imela že večkrat posla s policijo in da je radi grdega \edenja izgnana iz Maribora. . Celjski Slovenci morejo tamošnjim pan germanom prav iz srca prepuščati protektorat nad takimi — »damami« ! — Za>truplanje narodnega življenja Bivši deželni poslanec dr. Kosina ni hotel več prevzeti kandidature za ljutomerski okraj. Ker pa so le pritiskali nanj bivši poelanci-i tovariši, načelnika političnih društev v Ljutomeru in Ormožu, in še posebej kanonik dr. Mlakar (katerega je dr. Kosina smatral naj-kompeientnejšim zastopnikom duhovščine), češ, da se z njegovo kandidatuio najlaglje vzdrži disciplina v okraju ljutomerskem, se | je dr. 11 >sina slednjič udal in je odstopil od svojega sklepa. A potem se je zgodilo nekaj, kar bi človek — z ozirom na označena dejstva — smatral za izključeno. Proti tej kandidaturi so zaćeli intrigirati tako v »Narodu« iu »Slovencu«, in smo torej zopet doživeli prizor, kakoršojih nam prinaša sleherni dau, j odkar divja grdi boj na Kranjskem, to je : poskus s Kranjske, da bi zastrupili tudi življenje obmejnih j S 1 o v e n c e v ! Strup mržnje in cepljenja naj bi razjedal naše vrste tudi ob mejah, tam, kjer krvavo treba, da je organizacija krepka, zdrava, jedinstvena. Gospodje na Kranjskem z desne in leve morejo biti za lo volj ni, ker plemeniti trud jim je lepo vspel. V sadnji »Domovini« priob-; čuje namreč tir. Kosina izjavo, s* kateri opi -suje zgodovino svoje kandidature i u pridodaje tako le : »Prepričan eeoj, tla bo boječe zasedanje štajarskega dežtluega zbora odločilne važnosti za štajaiske Slovence. Zato pa želim, tla ima vsak deželni poslanec popolao zaupanje vsaj svojih volilcev in svojega naroda, in da se umaknem temu zahrbtnemu sloveuskemu napadanju, ki bega voiilce na korist našim narodnim nasprotnikom, p r e k 1 i c u j e m svoj t* kandidaturo za ljutomerski volilni okraj ter prosi m voiilce, da si i z b e r o drugega kan ti i dat a«. (i. tir. Rjsina pravi sicer v zaključku, da mu je le všeč, da so mu gospodje se svojim vedenjem omogočili, iznebiti se netaže-Ijenega bremeua, ali oni, ki z rodoljubno skrbjo gletlajo na zastrupljene razmere na Krankem, ne morejo ostati indiferentni vspričo poskusov, da bi se ta strup prenašal tudi na perferijo. Razne vesti. RudeČ nOS. Gotovo je innogo ljudij, ki bi bili iz srca hvaležni onemu, ki bi jim ponudil le«t proti — rudečici na nosu. Tak lek priporoča neki dr. Bruk v listu »Semaine Medicale«. Kes je Bicer, da proti kroničnemu rdečilu ne |>omaga tudi ta lek, ali začasno vendar le odstrauja rudečico. Nasvetovauo sredstvo .-s rabi v obliki obkladkov. Na ru-deče mesto se privije obkladek, namočen v benzinu, ki v nekolik* minutah odstranjuje rdečilo in polepšava teint. Benzin ne škodi koži m se ga more torej rabiti v ta namen. vsprejetje v trajni mir. Nočem pa, da bi se ločili iz državne službe, ne da bi Vatn pri-poznal bogate zasluge, ki »te si jih pridobili v svojem dolgem službovanju ob težavnih okolnoatih, iziasti kakor namestnik Moje mejne grolije Moravske ter Vam podeljam v znak Svoje trajne naklonjenosti veliki križ Svojega Leopoldovega reda. Dunaj, 17. oktobra 1902. Fran Josip 1. r. Koerber l. r.« Štrajk na Francozkeni. PAK IZ IS. (Bi Občno zborovanje združenih metalurgičnih delavcev, ki se je vršilo sinoči, je sklenilo dnevni red, s katerim poživlja delavce v premogovnikih, naj vstra-jajo v štrajku, in se združenje obvezuje, da bo podpiralo te delavce materijalno in moralno. Poslano.*) Gospodom Petru Može tu, Ušaju, Primožiču, Prelogu in Besednjaku. Na Vaše »Poslano« v preti včerajšnji j »Edinosti« odgovarjam ie toliko, tla je isto nesmiselno ter nosi na sebi zuak hudobnega natoieevauja za sts mogla vljenje sedanjega društvenega odbora; da Vam pa pojde to laglje, izjavljam, da se s tem odpovedujem i vsakemu nadaljnemu delovanju v društvenem odboru, oziroma odseku. S. Skrinjar, sklicatelj odseka. Za Članke pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja. sprejme takoj v svojo pisarno Dr. Matej Protner, odvetnik v Trstu, Via Cassa d i Risparmio j. XKKXKKXXXXX3XXXX ^ — Birma! Velika priložnost za nakup obleke za dečke Salarini Ponte della Fabra št. 2. Vabim cenjeno občinstvo, da blagovoli obiskati moje prodajalnice : Ponte della Fabra št. 2. (vogal ul. Torrente), ulica Poste nuove št, 3. ,.AIla Citta di Londra- (na voglu ul. Carintia, zraven tiskarne ^Edinost") in v ul. Torrente št. 26., !. nadstropje. Čudovita novost! 325 komadov za 2 gld. 20 nvć. i Ena krasna ura točno idoča z verižico. '1 letno jum-i stvo : 1 čudovita magična 1 a r e r n a s ■_'."> krasnimi ! podobami : 1 najnovejša l»roša: 1 lepa špila /.a «ra-I vato; 1 kranea koljer i/, orijentalskih biserov, modem ! kim* za dame; 1 najfinejša novčarka; 1 eleganten | ustnik od jantarja; 1 garnitura gumbov i/, doublfe zlata s patent, zaporkami; I najti iejši žepni n<>/. od niklja: 1 najf. toiletno ogledala z belg. stekla v etviju ; 20 komadov za dopisovanje in 200 raznih ; rečij, ki so d« mu zelo Koristne. Vseli teb .'!•_'■"> predmetov. med katerimi je sama ura toliko vredna, pošilja po postnem povzetju le za gld. *J.2o S. KOHANE. KRAKOV Pf. 944. Za kar ne agaja. se denar povrne. Izvleček priznaliiih pisem : Enako pošiljatev kakor g. Storferju. pošljite tudi meni. 55poštovanjem KKNK5T KLEIN Vikor (Bukovina), parba žaga. Za Vašo pošiljatev se Vam toplo zahvaljujem. Pošljite mi še 1 steklenih podob. Spoštovanjem < 1. KuIEtl St. Vid n. ti. (Koro-koi. X 3C X X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k avojim ! ZALOGA. X X X pohištvaS dobro poznane tovarne mizarsfa zate v Gorici (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^inton Cernigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, taj ti les se osuSi v to nala>č pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. M* Album pohištev brezplačen. X X ^ X X X X X X X x X X (Alojzij Kiiiutij ^ nasl. Fr. Hitty | g TRST.-nI Barriera vecciiia 13-TRST. t > Trzašia posojilnica in hranilnica / renisncma :airii&d: ometenim poroštvom. J ulica S. Francesco štev. 2, I. C Telefon 952. S Brzojavna poročila. > Demisija ministra Spens-Bodena. DUNAJ 1^. |B.| »VViener Zeitungc objavlja nastopni najviši ročni pismi : »Ljubi pl. Koerber! Dovolivši Svojemu ministru ra pravosodje, Alojziju baronu i?f>eos-Bodenu, zaprošeno milostao odpuščeaje od službe, poverjam Vam do uadaljae odredbe vodsivo Svojega miaisterđtva za pravosodje. i>unaj, 17. oktobra 1902. 1'ran Josip 1. r. Koerber 1. r.« »Ljubi baron Spens-Booden ! Ker Vam zdravstveno stanje v Moje obžalovanje ne dovoljuje več, da bi težavnim nalogam Svoje službe z navadno gorečnostjo ustrezali, čutim nagib, da ugodim Vasi prošnji in Vas v milosti odpuščam iz službe Svojega ministra za pravosodje ter odrejam ob enem \ aše Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/1°/„ na menjico po 6°/0 na zastave po S1,0',. Uradne ure j>o : od 9 —12 dopoludne in o a> S> Sf r5J Sf si 1 S) 60 & ILUSTKOTAli Cllil lilfulj II ftillO 60 & _ & Predmeti poplavio se na pui oorod a •> Nosnico fra^fo Zaloga snovi j za 111 o s le e iz tu in inozemskih tovarn. ^ Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje ^ zimsko perilo. ^ € I /Jjor d r o h 11 a r i j. ^ Sprejema naročbe zii obleke }><> meri. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. M FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST (?ia Binliaai 11) — barkovlje mm pjujalisii Izvržuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, "spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in g-ibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in Jako nizke. "^B Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštiiičie klesarski mojster. Službo orpiista je oddati s 1. novembrom v Barko vljah. Daljnja pojasnila daje župni urad v Barkovijah. JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga t Tr^tu. ulica st. Antona št. 1. priporoča častiti m svojim odjemalcem svojo prodajalnieo, preskrbljeno za je*en in zimo z vsemi mauufakturninui predmeti, združeno s krojačui<*<> za gospode. Sotolsia obleta kompl. Haveiofc DEprEioClji? od 10 do 16 gld. Velik izbor sojenega ii bombaža blaga za možice. obleKa srajce iz Žide j voin, lawn-tB»ifc platnu itd.. zapestBic. ona*. DiltOT, perua za moZft. ovratiic? vsek barvan is lornak, n o ss o v ih nt. jopic Tseb vrst posebne za toirlste iz kiiesarje, modni predmetov, rofcovic i niti] in Kože ier dežni Kot m soičukov. VELIK IZBOR narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah. Vse po najnižjih cenah. Na zi*htevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, po&tnine prosto S M. U. Dr. Ant. Zahorsky j ^ pri|>oroča svojo jmhikk' na porodih, abortili J ^ in vseh ženskih bolaznih, kakor: ne- J ^ rednosti v perijodi, krvavenje, l>eli tok, || 5 neredna lega maternice itd., kakor sploh J ™ v* vspIi «liif»niib bolfzni. ™ V novi trgovini F. PIANO Piazza della Borsa štv. 4 (vis-a-vis Tergesteo) jutri razstava jop, plaščev, pelerin in vsakovrstnih konfekcij najnovejšega kroja za dame in deklice. Svile, volneno blago, barhenfi za obleke in blouse. Bogata zaloga pogrinjal, zagrinjal raznih preprog i. t. d. najnovejše vrste po najnižjih cenah. Na zahtevanje se poilejo na deželo vzorci. Ifaročhe, ki se izvrie z največjo točnostjo in natančnostjo, se poiiljajo franko ako znašajo 20 kron. Častim naznaniti slavnemu občinstvu, da sem otvoril novo 1 prodajalnico jestvin v ulici Stadion Št. 25. Prodajalnica je dobro »sortirana z vedno svežini blagom. kakor: kavo, sladkorjem, rižem, moko. milom in svečami. Nadalje imam v zalogi pristne-testenine iz Napolja. Bolonje in Trsta. Posebnost: testenine z jajci. Izbor likerjev, vin v buteljkah, bi-skot o v odlikovane tovarne < iatti v Krstu. Suho meso. Za obilne 1,1-1 poroča Trgovsko-obrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. na ročne se uljudno pri-Josij> Pcroršek. Hranilne vloge obrestuje po 4 — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto. po .">"„. -Sprejema bianilne knjižice drugih zavodov br< z izgube obres.i Kentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih olirokih. — proli vknjižbi varščine tudi na lO-letno odplačevanje. Zadiužniki vplačujejo vstk za delež po l krono na leden, t. j. 2 podpisani........K 1,^31.^00'— b) vplačani........» 604 989 58 Dana posojila..........n 1,3:»V>12 28 Dopolnilni zaklad....... 209.177'Ki Vloge..............-r a<»8.867-9t> t 4 I v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia štv. 8. od 9-11 in od 2-4. Anton Stori mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna g-odba in petje. Vse po cenah. da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. N15. ol*išanje nakupovanja »e proda jajo vi-i predmeti tudi na mesečne obr« ke. ANNINGER & C.o OROŽJE, MUNICIJE. PREDMETI ZA LOV IN DVOBOJEVANJE. ZALOGA VŽIGALNE VRVICE ZA MINE. TRST. — Via S. Nicolo štv. 7. — TRST. Ha zaktevanje se poiilja cenik brezplačno in poStnine prosto. podQirajte družbo Cirila in jftetoža! Zahtevajte povsod voščilo (biKs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine. Vekoslav LMesuičar ul. Stadion. Ivan Tomužić Barr. Vecchia. Ivan Prelog Harr Vechia, Josip Urdich nI. Stadion, Matej Millonig »1 Ghega, v okolici: Fran šuman, Anton Sam iti v Skedmu ; Skapin in Pirch, Anton Hak. Stanko Godina. Svetk« Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu; Ivan lergol. C'nlognati Ren., Jo^ip Pertot. Anton Brumat v Barkovljah : .laka Stoka na Kontovelju, .lo^ip Gustinčič. Ivan .-eles pri sv. Križu. Iva u Fr. Mahnie v Bazovici. Glavna zaloga : tvrdka J. Drufovka v Gorici. - mOOO-OO-OO-OOO« o M. Aite o 0 trgovina z man i fakturnim blasrom v ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo (j 0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je A. ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, £ A da more v p'olni meri zadostiti vsem zahtevam Q cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolše kakovasti in najmodernejše iz 0 prvih tovarn, posebno pa snovi za moške m r, ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu JJ 0 je velikanski izber platnenega in bombažnega y ! X blaga, preov in prtičkov ter vsake vrste perila. A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- J nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtoeneje in najnatan- Q neje po cenah, da se ni bati konkurence. q Poskušati, za se prepričati ! q oo—oo-ooot Blag. gosp. Gabrijel Piccoli lekar dv«rui nlainik Nj. »v. |iup< y [j'unu XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic Vaše tinkture za želodec. katero morem naj-topleje vsakomur priporočati. kajti rabim jo že od !*»ta 1*7S in zmiraj mi je kot izborno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesu b boleznih. Krmin. 1,'> maja 1897. Miroslav Leitner. c. kr davčni blagajnik. 7. uporabo Va^e izln>rne tinkture za želodec *em rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni t-r sem popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezu;. Strasoldo Primorsko). 6. marca 189S. Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekarnah v Trstu. Istri, Dalmaciji, Pimorskem. Crorlikem in Tolminskem po 30 e*tot. steklenica. Oillitoyana 1894. Oalilcovaiia 1894. Varstvena znamka: SIDRO- \ LINEMENT. CAPS1CICOMP.< 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doljal f Solim pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena L 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, \ešcimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tu li mebliranje vil, pieinčišč. uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. ------------------Za Mizarje. Velika zbirka obkladkov premeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih niizarskih potrebščin. Vsaka kii ktmiu a bkljve« na, ker se dela samo iz. less, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ges!a: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. I * it I * * prodajalnica obleke, ki se jo nahajala na trgu Zonta je-preložena v ulico delle Acque št. 12. (zraven g. Jakoba Perhavec nasproti kavarne Central. I'rodaja možkih in ženskih oblek ter drobnarij za k roj are in šivilje. Svojim rojakom se topl«> priporoča za obilen obisk Vilko Tosti. E SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici ft Cosposka ulica hšt. 7., I. nadstr Jfr v lastni hiši. Jf -»e- Hranilne vlose sprejemajo se od vsacega ee tudi ni član tlrnštva in se obrestujejo po 4°/o> ne da bi se odbijal rentn. davek. Posojila dajejo se samo elanom in sicer ni menjice 6 °/0 i» na vknjižbe po o Vs°/o Cradnje vsaki dan od 9. do 12. ure dopo in oti tlo 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. stanje Iran. m leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-iirau. račun štv. 831.315. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po C 80 stou 1.40 K in po Ž K po ( vneh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme »rijriaalai izdelek. EicHčriETa lekarna pn zlatem 1 m i Prui I. Ellzfcbetlne nlie« 6. £ Tc Jedina patentovana zmes, pripoznana glede trpežnosti za tlakovanje, je 6 LIT. Najbolj udobDO. JamstVO 10 let. Paziti je na ponarejanja, ki provzrocajo krhke, nepravilne in podvržene razpokam. Vzorce, cenike in proračune pošilja brezplačno in franko podove prašne. /» j LEGNOLITH C.o v TRSTU, ulica Nuova št. 14.