CERKYE]\II ZA TRŽIŠKO ŽtPIVIJO Izliaja zadnjo sohoto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din LETO 1939 JANUAR ŠTEV. 1 M z božičnim mirom pričelo in z nebeškim blagoslovom M % spremljano novo leto w. . w, .v . , . . , , ^ ' •' vosci Irziski župnik in oba gg. kaplanu ^ o sreči v zart'lku vsakega leta radi govorimo ill sanjamo o sreči. Želimo jo selii in \()šeimo jo svojim dragim, /e od /ačeika sveta smo si vsi ljudje enaki v lirepe-iienju |)o sreei. I udi Adama in 1'лo je gnala želja po še večji sreei, da sia padla v — nesrečo. Izgubljenega raja pa ])o-lem ni mogel pozabili Adam in pozabili ga ne moi e ncvben človek. Legenda pripoveduje o Aleksandru, \ elikem maeedonskem kralju: Slišal je že v mladosti, da se naliaja nekje na Jutro vem raj. Stare povesti njegovega naroda so ga opisovale iako vabljivo. Na svojem vojnem poliodu je prišel proti vzhodu. Obdan od s\'ojili vojakov je jezdil naprej % željo, da najde tudi raj m ga zavzame, četudi bi bili njegovi zidovi I rdi kakor diamanti in četudi bi j ill varovala še tako močna vojska. Z meči NO si napravili pol skozi tisočleten gozd. Nenadoma se je zjasnilo, skozi ložnaie grme je prihajala svetloba in pred Aleksandrom se je razprostrl čudovit vrt, napolnjen sončnega sijaja, nebeškega vonja in krasnega petja. Vriskajoč je korakal Aleksander s svoiim spremstvom naprej, da bi prišel do drevesa življenja in bi se tam ob skrivnostnih sadovih nanžil večne moči in mladosti. lepote in blaženosti. lOda že pri vratih jim je zabranil pot najirej keriib z ognjenim mečem. Zavrnil je ponosnega kralja in naznanil mn je tudi polom njegovega velikanskega kraljestva in še bližnjo smrt. Utrujen in strt se je vrnil Aleksander nazaj in kmalu je umrl v hrepenenjII po raju. kaierejia krasoto je smel le malo easa gledati iz daljave. J'rvega ill ])ravega raja za človeka na zemlji ni več. Je pa še nekaj hlaženih rajev, ki nas osrečujejo. Da bi jih le znali poiskati! Otroška leia so marsikomu bila in so še radosten raj. Žal, dai krasoto tega raja spozna človek navadno šele tedaj, ko je že mimo njega odšla! Družinsko življenje je mnogim laliko topel raj. Jezus je la raj s svojim življenjem v nazareški družini in s ])rvim čudežem v Kani posvetil z vsem blagoslovom, katerega še vedno razliva na vsako krščansko družinsko življenje. Kj(M' se starši in otroci podpirajo v med-se'bojni ljubezni, kjer vlada medsebojno razume\ anje, zaupanje in odpuščanje, \ takih družiiiah je kljnb vsakdanjim skrbem in človeškim nepopolnostim še vedno majhen raj življenja. Izpopolnitev dolžnosti prinaša srečen raj vsakomur, kdorkoli ga išče. Sreča življenja pač ni doma \ vselej izpolnjenih željah, ampak vse bolj v vestno izpolnjenih dolžnostih! O raju močne vere, trdnega upanja in prave ljubezni je nrepričan vsak, kdor je in hoče biti izjjolnjevalec božjili zapovedi. Vse to more narediti raj eel o iz bolniške postelje. V zadnjem letii življenja se je svetemu Irančišku očesna bolezen jako poslabšala in prosil je Boga za pravo potrpežljivost. Prejel je nebeško tolažbo in zagotovilo, da pride prav gotovo v nebeško kraljestvo. Nepresičiiio se je odslej veselil v svojem trpljenju in za-livaljeval je Boga za vse. tiuli za telesno smrt. Pevajoc- je šel na veter 1. oktohia 1226 v večnost. Naj Bofi' še nam nakloni tako vero in ži\ ljenje po veri. da nam bo sreča postala doživetje v ži\ Ijeiijn sredi zemeljskih težav, pa tudi blaženo uživanje v resničnem raju! Zakiuj.šek Viktor: Med dvoTepci I^icd kakimi 15 leti sc jc poročil mladi Nikola Imerović. Ker je vzel nevesto iz katoliške družine iz oddaljene Stuble. se je tudi tam katoliško poročil. Ko pa je privedel ženo domov, se je prelevil iz Ni kole v Caziina, zakaj vsi sorodniki so bili muslimani — dvoverci. Krščanstvo je bilo v liiši potisnjeno o'b stran. Po desetih letih je pa težko zbolel in zbudila se mu je vest. Ne vem. kdo je k temu več pripomogel, ali žena, ali kak dobri sosed ali milost božja sama; Ča-zim je poklieal duhovnika in hotel umreti kot Nikola. Žu|)nik mu je podelil sv. zakramente, ko je preje pred jjriča-mi izjavil, da hoče živeti in umreti kot katoličan in zahteval, da se krste njegovi trije otroci, ena deklica in dva dečka. Čez mesec dni po tem dogodku je umrl in zapustil ženo z otroci. Ostali so brez varst\a. Pokojnikovi sorodniki jih niso marali, ker so katoličani, njeni sorodniki so bili daleč. Našli so se dobri ljudje in uboga vdova se je preselila v Janji vo. kjer je živela največ od mi loti a rov. J'okojnikovim ljudem j)a nikakor ni bilo prav,da gre njihova kri od hiše. saj sta bila z vdovo dva Fantka. Na vsak način so jih hoteli imeti nazaj, a mali jih ni dala. Brskali so naprej in sklenili, da bodo tudi mater vzeli. Stric l>okojnega Ni kole je imel mladoletnega sina. ki ni bil več krščen. Kar čez noč so ga poročili, četudi še nedorastlega z ubogo vdovo in tako so otroci prišli na- zaj v svoj rod in s\oja krščanska imena so zamenjali z muslimanskimi. Njihov očim je počasi dorastel in začel misliti s svojo gla\(). Kakšni nagibi so ga vodili, ne vem. a počasi se je odtujeval od očeta in se začel družiti s katoličani. Prigovarjali so mu sosedje, prigovarjali sla :nu naj bi že I udi žena in mali — obe katoličanki. naj zapusti očeta in poslane katoličan. Po Božiču se je oglasil |)ri meni. Dogovorili smo se. da bomo najprej rešili otroke. Deklico bo dal teti v Stublo. da pride v katoliško družino, a oba dečka naj bi jaz spravil v siroii-šče. da bosta poučena v \ eri. je bil dogovorjen dan. ko jih bo dovedeI. pa je za vse zvedel njegov oče. V hiši je nastal prepir in stvar je padla v vodo. a zaspala ni. Dobri sosedje so pomagali in očim se je izselil iz očetovi' hiše in se nasidil na malem posestvu, ki ga je zapustil pokojni Nikola. Oče se je sicer proti vil, a ni nič pomagalo. Kmalu je pripeljal oba lanika. ki smo jih oddali v Skoplje čč. ss. usniiljenkam. kjer sta se le počasi navadila, da slišita na krščanska imena. Očimov oče je sicer robanlil in letal okrog, da bi vložil tožbo, a nič mu ni pomagalo. Mladi očim, ki je komaj S let starejši od pastorka, se pa počasi pripravlja na sv. krsl. Sev eda je še več za-)rek in pomislekov, a upam, da bo z »ožjo pomočjo počasi tudi ta družina prešla iz dsoverstva v eno-verslvo. To ii Ure češčeiiju sv. R. T. imamo skupno vsako prvo nedeljo v mesecu. Poleg le-jih opravlja pri nas molitvena pomoč K A vsa K petek zvečer in molimo jih tudi še ob raznih drugih ()rilikah. »Večna molitev« je bil doslej navadno mo-litvenik iz katerega smo ure izbirali. Ker je pa ta molitvenik precej tle'bel in drag, ga zlasti mlajši rod ni več zadosti ono ii|)()šu'\al. Poiiiiigiili smo si /c lu-kiij čii-sii im (ii 1ЦЦ in. da smo ni vc nedelje^ molili liro ČCŠČ14I ja i/, mul ill molil vciiikov in i/ |)i)se'l)iu'{;a odlisa. Bilo jc kar lepo. /lasii ker smo vpletali med molitev vedno tudi pelje. I'oda vedno enaka molitev ne vzlmja rada posebne /branosli in poslane kaj laliko samo ustna. Prav je tudi. da ure eešeenja spomnijo na skrivnosti ccrkvciiega leta. lak molitven i k smo dobili sedaj od l^riižbe s\. Mohorja. Prvo nedeljo v decembru smo že molili iz njegii ad\ entiio uro in sedaj ga bomo vedno rabili za skupno uro ee-ščenja. Naročnikov ima jiri nas Družica sv. .\i()lu)i ja 400. ki so vsi prejeli molit-venik kol književni dar. nolefi' tega je pa bilo jiaroeenili še posebej 100 vezanih molilvenikov. ki so na razpolago v župnijskem uradu. \ elja z rdečo obrezo S din. z zlato pa II din. .Nekaj teli mo-litvinikov je še na razjjolago. Naj novi moliivenik pripomore, da bodo ure če-ščenja sv. 1». I. v naši župniji vedno lepe! Brnlovščina Marije Vnehovzete polaga svoj leini obračun na praznik sv. 1 reh kraljev popoldne po večernicah v spodnji sobi kaplani j e. Članai ino naj i)orav-najo člaiiiee do Svečiiice in kolikor je le mogoče na dan cerkvenih iačiinov v župnijski pisai ni. Za živ e in mrtve članice je brana, v sak mesec po ena sv. maša in ob snirii članice do'bijo svojci po-nioi. Kdor se želi v pisali na novo. ne sme bili star čez )() lel in bili mora zdrav . Pri vsiopu plača nekaj v pisnine. Če članica umi je že v prv ih petih lelih po v pisu, svojci nimajo prav ice do celega izplačila. 'Po smrti članice, morajo svojci poskrbeli za nadomestilo. Clerkveiii sedeži se oddajajo po ško-iijskili določilih. Prazni sedeži so vsako leto oznanjeni, da polom dražbe pridejo do novega gospodarja. \ mnogih župnijah dražijo verniki le sedeže res j a ko visoko in je marsikdo ponosen, da ob tej priliki pripomore cerkvi do večjega dohodka. Pri nas je v zadnjih deseiih lel i h šlo le nekaj sedežev na dražbi precej visoko, mnogo je bilo pa oddanih že tudi za izklicno ceno. Zalo je odvisno mnenje in govorjenje, da ni vredno hoditi na lo dražbo. \ sak ima dosiop in vsak naj se I udi zav eda, da z višjim nakupom pomaga ludi župnijski cerkvi, ki ima vedno polno polrcb. /alosino je lo. (la novi š(Milanski gospodarji kaj malo kupujejo cerkvene sedeže, ki so jih njihovi predniki najbrže še težje kupovali kol bi jih pa sedanji gospodarji. Saj so tisii. ki pridejo daleč v cerkev, sedeža vendar potrebni! jasno je. da bi bilo najlepše, če bi bili vsi sedeži v eerkv i kar vsakemu prosti, a red in vzdržev anje cerkve zahtev a tudi to d ražbo. Namesto venca na krsio t Marije Alia-čič so (laiovale njene preclilniške sodelavke \ inccncijcvi konferenci za revne otroke din 140.—. Но^ povrni! Oznanila za januar 1. Novo Ido ill iiedelju. ZaiJOvcdun praznik i)l)i4'zovuii,ja CosjjocioM'gu. Ol) šestili in dcsc-tili je sv. iiiu.ša |)гсч1 .Najsvetejšim. Meti deseto sv. mašil, ki je slovesna z leviti, je običajno duiovanj(' fantov in deklet. Pojioldne ol) |)ol tleli ho izposiavljeno Najsvetejše za nro ee-šc'eiija, ki lio zaključena s slovesnimi petimi li-tanijami Srca Jezusovega. 2. Ime Jezusovo. Danes in v sedmini je mo-Koče dohiti popolni odpustek zase ali za duše v vieali. Poboji; sv. obhajilo, udeležba pri sv. maši in molitev po namenu svetega Očeta. 5. Vifiilija k prazniku sv. Treh kraljev. Oh sedmih je slovesen blagoslov vode. (). Sveti Trije kralji, zapovedan praznik. Sveta maša oh šestih in desetih je j)i-ed .\'aj-.svetejšim in z dvema blagoslovoma. Ob desetih je slovesna pela sv. maša z leviti. Popoldne ob pol treh so slovesni? pete litanije Matere božje. \ piišeo se ta dan pobira za afriške mi-sijone. Ker je ta dan tiidi prvi petek, je na predvečer sku|)iia molitev svete ure v žn|»nij-ski cerkvi od sedme do osme ure, združena z litunijami. Za pobožnost molitvene pomoči К.Л velja danes popoldanska služba božja. Bolniki, ki prejemajo za prve petke sv. obhajilo doma, bodo obhajani že prejšnje jutro. 8. I. nedelja po Haz^lašeiijii Gospodovem in praznik sv. Družine. Službe božje so v navadnem redu. Po pridigi prvt; s\. maše, ki je pred .Najsvetejšim, se vrši posvetitev krščanskih družin. Družine, ki še niso v pisane v bratovščino sv. Družine, naj to storijo zlasti danes! И. II. nedelja po Razglušenju Gospixloveiii. Službe božje so v navadnem redu. 17. Sv. Anton Pnščaviiik. IN. do 125. Vsak dan po sv. maši molitve zu ze-dinjenje vzhodnih hralov s sv. Cerkvijo. V nedeljo bodo te molitve pri večernicah. 21. Sv. Nežn, patrona dekliške Marijine družbe. Ob šestih je org I a na s\. maša zu dekliško Marijino družbo. 22. III. nedelja po Haz^lašeiiju Gospoilovein. A'.s<' v navadnem redu. 20. IV. nedelja po Kazglašenju Gospodovem. Službe božje so v navadnem redu. 11. Sv. Janez Uosko. C'erkveni računi za župnijsko cerkev binlo v torek po sv. I reh kraljih, to je III. januarja. I a dan bosta spiejennila gg. cerkvena ključarja v župnijski pisarni pristojbine za cerkvene sedeže dopoldne od osme do dvanajste ure in popoldne od druge do šeste ure. I .etna pristojbina za vsak sedež znaša M din. Imejitelji sedežev naj vedo povedati številko klopi. Naj vsak skrbi, da bo ta dan točno por iv nuna letna pristojbina za vsak sedež. V opomin se oglaša ob osmih, dvanajstih in ob dveh veliki zvon. (Vrkveni računi za p, poročena 20. novembra. M. (Jorišek C'iril, trgovski pomočnik. Bistrica 78, in Hoblek (iro/.dana, prediiniška delavka, Bistrica 54, poročena 20. novembra. <). I išler Andrej, čevljarski mojster, Tržič, Ulica Ahačiča I'ranca I. in Krantar Marija, šivilja. Tržič, Prečna ulica 2. poročena 20. novembra. 10. I)ebevec .\nton, čevljarski pomočnik, TrŽič, (;ia\ ni trg 28, in Kentla Ljudmila, prediini- ška delavka, Tržič, l jubeljska cesta 40. poročena 21. novembra. Novembra v naši župniji upuii: 1. Pelkovšek Frančiška, žena hišnega posestnika, lojena 6. X. 1877. v Podljrezjah, poročena 16. VIII. 1905, umrla na Bistrici št. 46, dne 8. novembra. 2. Fornazarič Miroslav, .sin hišnega posestnika in zidarja, rojen 11. V. 1958 na Bistrici, umrl na Bistrici štev. 75, dne 9. novembra. 5. Mali Angela, žena |)o.sestnika. rojena 2. IX. 1900 v Dolini, poročena (>. VI. 1925. umrla pri Sveti Ani št. 28, dne 12. novembra. 4. Zupan Frančiška, hči tovarniškega delavca, rojena 5. XI. 1958 v Tržiču, umrla v Tržiču, Pot na pilarno štev. 7, dne 19. novembra. 5. Kavčič -Anton, hišni posestnik in bivši cestar. rojen 25. 1. 1861 v Dolini, poročen 28. V. 1906. umrl v Dolini štev. 58. dne 21. no- V emi)ra. 6. Carman Helena, • hči predilniške delavke, rojena 6. IV. 1958 v Tržiču, umrla \ Tržiču, T nžinska ulica štev. 2, dne 22. novembra. 7. Toporiš Marija, žena krojaškega mojstra in hišnega posestnika, rojena v Tržiču 50. I. 1906, poročena 1. VI. 1927. umrla v Tržiču, Ljubeljska cesta štev. 5|. dne 22. novembra. 8. Fornazarič Marija, hči hišnega posestnika in zidarja, rojena I. XII. 1956 na Bistrici, umrla na Bistrici šlev. 75. dne 25. noveinbra. 9. Ribič Sikst, čevljarski pomočnik, rojen 26. \ II. 1886 v PreelosI j ill, poiočcn 25. I \ . 1910, umrl v Tržiču. /,a \ irjem štev. 5. dne 50.no- V (Mnbra. Novembrska poročila od drugod: 1. Urbane Štefan, privatni uradnik. Bistrica 22, ill Sedej Cirila-Metoda, privatna uradnica, Tržič, (davni trg 15, poročtMia v I jubljanski stolnici 20. novembra I95H. 2. Zech Hubert, rojen v Tržiču 6. \ 111. 1908, se je jjoročil s Pustotnik T ranico iz l.jub-I jane-Aiška. dne 20. XI. 1958 na Brezjah. 3. Kebernik Alojzija, rojena v Dolini 1". VI. 1927. je umrla v ljubljanski bolnišnici, dne 27. oktobra I95N. 4. Ješe Jožef, roji u v Tržiču 29. II. 18S8, poročen v Novem mestu II. II. 1925, jc nmrl v javni bolnišnici usmiljenih bralov v kanili ji pri Novem mestu, dne 22. XI. 1958. 5. Hebensteiner .Andrej, sin pismonoše .\ndreja in Ivane, roj. ()bervv aider, rojen v I r-/iču štev. 91), dne 25. X. IH94. je po sporočilu župnijskega urada sv. Janeza .\epo-mnka na Dunaju II odpadel od rimskokatoliške vere. 6. llausegger Franc, sin kleparskega pomočnika T ranča in Jožefe roj. .Aliačič. rojen v Tržiču šlev. 25, dne 25. X. I90J, je po sporočilu župnijskega nrada Svete Krvi v tira-zn odpadel od rimskokatoliške vere. ~. Marchler Marija, rojena IVčnik računovodji Karlu in Mariji, roj. Carman, pri Sv. Ani šlev. 54. dne 19. VIII. 1907. poročena v Piilsu 24. I. 1951, je po sporočilu župnijskega urada Miiraii odpadla od rinrk tkatoli-ške v ere. /a nrcdslaviiikti in /alo/nika: Anton Vovk, /upnik v Ir/iru. — /a urednika v Ljnhljani: Dr. I*, (ivido Kant, O. K. M. — /a /adru/no tiskarno v Ljubljani; Maks jt c.