GEOGRAFSKI OBZORNIK O DVEH GEOGRAFSKIH EKSKURZIJAH V,ALPE IN SOSEŠČINO, O IZBIRI POTI IN STROKOVNI UČINKOVITOSTI Jur i j Kunaver UDK 91 (234.31:371.233 O DVEH GEOGRAFSKIH EKSKURZIJAH V ALPE IN SOSEŠČINO, O IZBIRI POTI IN STROKOVNI UČIN- KOVITOSTI Jurij Kunaver, dr., Oddelek za geografijo Filozofske fa- kultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Bližnje Vzhodne Alpe ter njihovo južno in severno obrobje nudijo številne možnosti za spoznavanje njihovih fizičnogeo- grafskih in družbenogeografskih značilnosti. Dve ekskurzi- ji, ena za učitelje in druga za študente sta imeli marsikaj skup- nega, a tudi različnega, kar lahko pride prav bodočim na- črtovalcem takih oblik izobraževanja. UDC 91(234.31:371.233 TWO EXCURSIONS TO ALPS AND THEIR IMPACT ON EDUCATION OF STUDENTS AND TEACHERS Jurij Kunaver, Dr., Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The Eastern Alps, as well as their southern and northern sur- roundings, are very suitable destination for educational ex- cursions, either for students or for teachers. Two excursions with their advantages and disadvantages have been discus- sed in the article. Zavod za šolstvo in šport Ministrstva za šolstvo in šport, organizacijska enota v Kranju je pod vods- tvom prof. Nevenke Cigler konec aprila 1 9 9 6 orga- n iz i ra l zanimivo ekskurz i jo v Alzaci jo s prečkanjem Alp za učitelje geografije. Na Oddelku za geogra- fi jo Fi l izofske fakultete smo za študente geografije le- to dni pozneje organiz i ral i podobno ekskurz i jo po deloma isti, le deloma spremenjeni poti. V tem pris- DIE DONAUQUELLE Hier e n t s p r i n g t d i e O n n a u . U r s p r ü n g l i c h f l o s s s i e ( a m S c h l o s s v o r b e i ) e t w a z w e i K i l o m e t e r p a r a l l e l z u r B r i g a c h und « e r e i n i g t e s i c h d a n n m i t B r i g a c h und B r e g z u e i n e m e i n z i g e n F l u s s , d e r D o n a u . d i e n a c h i h r b e n a n n t w u r d e . A l s um 1 8 2 0 d e r S c h l o s s h o t u m g e s t a l t e t w u r d e , l e i t e t e m ^ d a s Q u e l l f l ü s s c h e n D o n a u in e i n e m u n t e r i r d i s c h e n K a n a l 'i d i r e k t in die B r i g a c h . £ S c h o n z u R ö m e r z e i t e n w a r d i e s e Q u e l l e d e r d a m a l s g e r a d e z l e g e n d ä r e n D o n a u b e r ü h m t und Z i e l k a i s e r l i c h e r B e s u c h e . Im 5 7 6 . J a h r h u n d e r t g a b s i e d e r a l e m a n n i s c h e n S i e d l u n g des . E s k o a n d e r flonau"den N a m e n : D o n a u e s c h i n g e n . Slika 1: Razlaga pri izviru Donave v Donaueschingenu, iz katere zvemo, da je bilo na izviru Donave alemansko naselje Esko že v 6. stoletju. (Foto: J. Kunaver.) 1 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Spomenik »jugoslovanskim« deportirancem Slika 3: Slovenski trg v Saint Marie aux Mines, v Saint Marie aux Mines. (Foto: J. Kunaver.j (Foto: J. Kunaver.j pevku na kratko poročamo o poteku obeh eskurzij, o bolj ali manj uspelih organizacijskih in vsebinskih pristopih, da bi s tem opozorili na morebitne posne- malce. Upamo, da je v nadaljevanju kaj uporabne- ga tudi za organizacijo šolskih ekskurzij, saj so Al- pe tako blizu, a jih vse premalo poznamo. Ekskurzija v Alzacijo je imela namen udeležen- cem tudi med potjo pokazati čim več. Zaradi mota »premagovanje meja« smo bili udeleženci bolj kot navadno pozorni na posamezne mejne postopke in zlasti na uveljavljanje »Schengenskega sporazu- ma«. Na meji med Švico in Nemčijo v Listenau bli- zu Bodenskega jezera se je s skoraj enournim po- stopkom ta problem pokazal najbolj drastično. Vod- stvo kranjske ekskurzije je izbralo prečno pot čez Al- pe, in sicer po meji med Zahodnimi in Vzhodnimi Al- pami z vzponom iz doline Lago di Como čez pre- laz Splugen (2113 m) v dolino Via Mala oziroma v do- lino Zadnjega in Zgornjega Rena. Omenjenemu pre- lazu smo se morali zaradi snega ogniti čezjulier Pass (2284 m). Ekskurzija se je čez noč ustavila v kneže- vini Lihtenštajn, nato pa smo nadaljevali pot po se- vernem obrežju Bodenskega jezera do vrtnarskega otoka Reichenau, od tam pa dalje čez pokrajino He- gau v Donaueschingen ter dalje mimo izvira Dona- ve čez Schwarzwald in renski tektonski jarek v Saint Marie aux Mines, staro rudarsko mesto v Alzaciji. V njem je bilo najprej na programu spoznavanje sta- re tkalske obrti ter rudnega in mineraloškega bogas- tva, v širši okolici pa alzaškega vinogradništva ter mest Colmarja in Strasbourga. V Saint Marie aux Mi- nes so nam domačini ustvarili prijetno vzdušje tudi zaradi pobratimstva med njimi in Tržičem. Izbiranje najbolj primerne ekskurzijske poti ni lah- ka stvar in je odvisna od njenih ciljev, pogosto pa tu- di od kraja prenočevanja. Na študentski ekskurziji smo se veliko bolj posvetili Vzhodnim Alpam in južnemu ter severnemu obrobju. Zaradi razmeroma kratke ek- skurzije je bilo treba s Padsko nižino opraviti v enem dnevu. Od prvotnega širšega programa je ostal le kraj- 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Udeleženci kranjske ekskurzije pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu. (Foto:). Kunaver.j ši ogled Padove in Verone ter morenske pokrajine vzhod- no in južno od Gardskega jezera. Posebej poučen je bil obisk spominskega parka pri S. Martino della Ba- taglia, kjer je bila leta 1859 pri bližnjem Solferinu zna- menita bitka med Francozi in Avstrijci, pomembna za italijanski »Risorgimento« ali združitev Italije, ter za us- tanovitev Rdečega križa. S 65 m visokega spominske- ga stolpa je mogoče pregledati vso bližnjo in daljno okolico južno od Gardskega jezera, značilno po šte- vilnih podolgovatih čelnih morenskih nasipih, ki jih je zapustil adiški ledenik. Prvi dan se je končal v Rove- retu po dolgotrajni vožnji ob zahodni obali Gardske- ga jezera. Naslednji dan je bil posvečen italijanskim Dolomitom z začetkom v Val Cembri, severovzhodno od Trenta. To območje je znano po rdečkastemu bo- zenskemu porfirju, ki prevladuje na obsežnem ozem- lju srednjega Poadižja vse do obrobja Dolomitov. Upo- raben je zlasti v cestnem gradbeništvu in nekoč smo te porfirske plošče uporabljali tudi za tlakovanje ploč- nikov v Ljubljani. Segonzano in njegove zanimive ze- meljske piramide so bile naslednji cilj, saj jih je na ob- močju Alp težko videti. Morda o tem zanimivem de- nudacijskem pojavu več kdaj prihodnjič. V tej zvezi je potrebna omemba, da vse do dneva pred obiskom ni bilo mogoče dobiti zanesljivih podatkov o dostop- nosti, ker se verjetno nismo obrnili na pravi naslov. Da- nes je to najbolje prepustiti turistični agenciji, ki naj- bolje zna ali bi morala znati poiskati pravo pot do in- formacij, čeprav ne brez sodelo vanja vodstva ekskur- Slika 5: Srečanje udeležencev kranjske ekskurzije s slovenskima predstavnikoma v Evropskem parlamentu veleposlanico Majdo Tovornikovo in gospodom Pogačnikom. (Foto: J. Kunaver.j 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Sliko 6: Slovenska zastava (desno poleg slovaške) visi pred Evropskim parlamentom od včlanitve leta 1993. (Foto: J. Kunaver.) Slika 7: Strasbourg slovi po arhitekturi prekladne gradnje in po številnih prekopih. (Foto: J. Kunaver.) 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK zije. Za kratko spoznavanje Dolomitov, njihove geo- loške, geomorfološke in turistične funkcije je zadošča- lo, da smo prek Predazza in Canazeia dosegli Passo di Sella (2214 m). Od tam smo preko prelepe doline Val Gardena in krajev Ortisei/St. Ulrich dosegli bre- nersko cesto in se med potjo na kratko ustavili še v Brik- senu/Bressanone. Sledil je prelaz Brenner s spozna- vanjem njegovega prometnega pomena, nato pa vožnja do Landecka, z žrtvovanjem Innsbrucka. Landeck je na razcepu treh dolin in tam se lahko odločimo bodisi za arlberško smer, bodisi za pot po zanimivi ledeniški dolini Paznaun, ki nas privede pod ledenike in vrhove Silvrete, ali pa se odtod odpravi- mo v švicarski Engadin do St. Moritza in do ledeni- ka Morteratch. Izbrali smo si to smer, vendar čez pre- laz Fluela (2383 m) s ciljem v Davosu. Med potjo kar mrgoli primerov ledeniškega reliefa, zlasti pa v doli- nah Dischma in Serlig, medtem ko je Davos sam pri- mer enega od najboj klasičnih turističnih krajev v Švi- ci. Zgornjerenska dolina ne nudi toliko zanimivosti (če se nam mudi naprej), a je zato po njej hitro mogoče doseči Bodensko jezero, ter ob njegovem južnem ro- bu spoznavati učinke blage klime in se morebiti us- taviti v bogatem botaničnem vrtu na otoku Mainau. Obe ekskurziji sta dalje potovali skozi pokrajino He- gau, severozahodno od jezera, iz katere se dviga ce- la vrsta priostrenih a nevisokih ostankov vulkanov. Do- naueschingen je med drugim znan po izviru Dona- ve poleg gradiča von Fuersten bergov, ki je umetno urejen in polepšan, in daje priložnost za obravnava- nje tega pomembnega evropskega veletoka. V me- stu je tudi znan nemški center za stalno spopolnjeva- nje učiteljev, kjer prijazno sprejmejo vsakega gosta. Nedaleč stran je staro sliko vito mestece Villingen, tu- di vredno ogleda. Širša okolica nudi pogled za zna- čilne kveste, ki so s strmimi, neskladnimi pobočji obr- njene proti zahodu in severozahodu. Tu smo v deže- li Baden Württemberg, ki v zgodovinskem in geograf- skem smislu nudi veliko zanimivosti in je prek Trubar- ja povezana tudi z našo zgodovino. Za zgornji tok Donave je značilno, da s svojima izvirnima krakoma Brigach in Breg seže pravzaprav že na obronke Schwarzwalda. Toda malo je znano, da je imela Do- nava nekoč še daljši tok, ki je segal do Švicarske pla- note. V najmlajših geoloških obdobjih je prišlo do po- daljšanja Rena na račun Donave in do številnih pre- točitev, na primer do obglavljenja donavskega prito- ka Aitrach pri Blumbergu po renskem pritoku Wutach. Ta geomorfološki pojav je tako znan, da se o njem učijo tudi v šolah in je v ta namen založba Klett iz- dala komplet prosojnic z njegovo nazorno razlago. Donavi v zgornjem odvzema vodo tudi podzemeljsko kraško odtekanje vode pri Tutlingenum, ki se pojavi na dan v enem od pritokov Rena. Študentska ekskurzija se je vračala čez klimatsko in kmetijsko morda še zanimivejšo severno obalo Bo- denskega jezera, kjer so nepregledni nasadi vino- gradov in sadovnjakov. Švabsko-Bavarski planoti se na povratku ni bilo mogoče posebej posvetiti, a vsaj omemba rek Riss, Günz, Mindel in Würm, ki tečejo v Donavo, ni smela izostati. Ostal je še zadnji cilj, obisk Salzburga in Salzkammerguta. V danih časov- nih okvirih se je bilo mogoče ustaviti le v Halštatu in z žičnico obiskati ledeno jamo Rieseneiswelt. Tu je bila priložnost za pojasnilo o nastanku Severnoap- neniških Alp, o nastanku jam in visokogorskega kra- sa, kar vse močno spominja na slovenske Alpe. Vra- čanje čez Bad Aussee in Bad Mitterndorf in nato po dolini Ennsa južno od Dachsteina in nazadnje čez Radstatske Ture je omogočilo udeležencem zaokro- ženo spoznavanje sosednjega alpskega sveta. Spoznavanje geoloških in geomorfoloških značil- nosti je bil eden od poudarkov obeh ekskurzij. V Al- pah je za to obilo priložnosti, vendar se je izkazalo, kot že večkrat, da je za izbrano ekskurzijsko pot ved- no težko najti dovolj podrobne geološke karte, ki ni- so enako naprodaj kot topografske ali turistične. Sa- mo z njimi je mogoče prepoznavati konkretne kam- nine. Ta problem je mogoče rešiti bodisi s predhod- nim ogledom, bodisi s prošnjo lokalnim geologom za strokovno pomoč, ali s prošnjo domačim geologom za spremstvo, ali vsaj za pomoč pri določevanju zbra- nih geoloških vzorcev. Strokovna priprava za sprem- ljanje poti je izrednega pomena, zlasti če pri njej so- deluje večina udeležencev. Vendar je v tej zvezi tež- ko navesti vsaj en primer ekskurzij v preteklosti, kjer bi poročevalci govorili izključno samo o pokrajini, sko- z i katero potuje eskurzija, in bi pri tem lahko suvere- no opozarjali na krajevne posebnosti in zanimivosti. Ta ideal je mogoče doseči le z dobro poprejšnjo te- rensko pripravo vodstva ekskurzije in le v redkih pri- merih se mu lahko pridružijo še udeleženci. Pri obeh ekskurzijah, zlasti pri študentski, je bilo treba spoštovati ozke časovne okvire. Kljub temu smo uspevali na dan vsaj dve do tri ure spoznavati geo- grafsko problematiko izven avtobusa, zlasti s krajši- mi pohodi. Tak način je sine qua non za učinkovitost vsake ekskurzije ali terenskih vaj ne glede na vrsto ude- ležencev, še boljši pa bi bili kar vsakodnevni nekajur- ni ogledi, pohodi, terensko raziskovanje in podobno. 15