GOSPODARSKI VESTNIK ^OOOOOOO OOOOOOOOOOOO CXXXXXXX3 OOOOOOOO CKKJOOOOO OOOOOOOO OOOOOQ OO OOOOOOOO OCXXXXXX^ OOOOOOOO OOOOOOOO CXXXXXXX3 OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOI | St. 11. V Gorici, dne 1. novembra 1927. Leto V ^00030000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO« g Izhaja enkrat na mesec. Stane letno Uredništvo v Gorici. Via Carducct 7. II. nad. - Uprava v Trstu (3), Via San Francesco d' Asslsl 16. I. nad. lO Ur. — Posamezna Številka 1 Uro. Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO30000000000000000000000000000000000000000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI POSOJILNICAM NA ZNANJE! Razne posojilnice z neomejeno zavezo v naših pokrajinah so tožile, da jim je previsoko odmerjena pristojbina za trgovsko obrtne zbornice, ki jo morajo plačati. To je nastalo radi tega, ker so davčni uradi odmerili omenjeno pristojbino na podlagi vseh ugotovljenih dohodkov kategorije 5 ne glede na to, od kod izvirajo ti dohodki, so li to namreč resnični čisti dohodki ali ne. Pri zadrugah z neomejeno zavezo namreč pride v kategorijo B čisti bilančni dobiček, znesek pasivnih obresti t. j. onih obresti, ki jih posojilnice plačujejo vlagateljem. V resnici pa bi bili morali davčni uradi vzeti za podlago odmerjenja pristojbine le dohodke kategorije B, zmanjšane za ves znesek pasivnih obresti. Na podlagi tega se je »Zadružna Zveza v Trstu« pritožila na kr. finančno intendanco v Puli v imenu vseh posojilnic z neomejeno zavezo. Tej pritožbi je omenjena intendanca popolnoma ugodila in je pismeno odgovorila sledeče: Zadružna Zveza v Trstu, ul. S. Francesco 16, I. Predmet: Odmera pristojbine za trgovsko-obrtne zbornice. V odgovor na Vaše pismo Vas ob veščam, da sem naprosil, smatrajoč Vašo pritožbo za opravičeno, g. pokrajinskega davčnega inšpektorja, naj blagovoli dati vsem okrajnim davčnim uradom pokrajine točna navodila, da se prepreči napačna odmera pristojbin za trgovsko-obrtno zbornico v smislu kr. ukaza-zakona od 8. maja 1924. št. 750. Intendant (podpis nečitljiv.) P u 1 a, dne 21. oktobra 1927. NAROČNIKI! Naročniki, ki niso še poravnali naročnine za leto 1927., so naprošeni, da naročnino čimprej poravnajo, ker z letom 1928. se bo lisi ustaviti vsem onim, ki bodo z naročnino zastali. oooooooooooooooc. ooooooooooocxxxxjooooooocxxxx)oooooooooooc>oooooooooooooooooc>oooooocxxx5oooooooooooooooo ^ \ ? ooooooon ^ OOOOOOOC OOOOOOOC OOCXX XXV- OOOCX)0 |“J '{=| VJNUGKAUJN1STVO. |“| fZZf O000cxxx)0^>0000000000^.>00txxxxxxxj'?0000cx)c000c0000000000000000tw-«00000000000000000000000cxxxx50«x>0000000000000000000000 30000000 KXXXXXX> GLAVNA NAČELA ZA OBREZOVANJE TRT. Obrezovanje irt je eno izmed najvažnejših opravil v v.nogradu. Zato pa ne smemo poveriti tega dela vsakemu, ker za pravilno obrezovanje trt je neob-tiodno potrebno, da je dotični, ki obrezuje trte, inteligenten delavec in razumen vinogradnik. Pred vsem mora dobro poznati vsa bistevna načela, po katerih se mora ravnati pri obrezovanju trt. Če je le mogoče, naj eden in isti vinograd eden in isti delavec vsako leto obrezuje, ker on najbolje ve, kaj je hotel doseči z obrezovanjem v prejšnjem letu. Pri obrezovanju bo opazil pri poedinih trtah, ali je dosegel ono, kar je s prejšncletmm obrezovanjem ždel doseči ali ne. S spretno roko bo popra-v 1 morebitne lanske napake im splošno to laže zadel pravo kakor kdo drugi. Obrezovanje Irt je razumnemu vinogradniku zelo zanimivo delo, pri katerem čas hitro beži. Trte so njegove prijateljice, s katerimi se, preden jih obreže, dobro pogovori. Z bistrim in razumnim očesom najpoprej oceni moč trte, ker od moči trte je odvisno, ali jo bo na dolgo ali pa bolj na kratko obrezal. Potem pregleda, katero rozgo bo pustil za napenjalec in katero za palec. Ko je to določil in dobro pretuhtal, šele začne obrezovati. Pri tem delu pa naj se ravna po sledečih načelih: 1) Trte, ki imajo močno raščo, obrezuj na dolgo, to se pravi puščaj na nji, bodosi na eni ali več napenjalcev ali palcev večje število oči. Pri nas je navada puščati na trti od 12 — 20 dobro razvitih oči, ne vštevši onih spečih na vznožju rozg. Ali je pustiti to število oči na eni dolgi, ali na več kratkih rozgah, tako zvanih palcih, je odvisno od plemena trte, ker pri nekaterih trtah so zgornje oči, pri drugih zopet spodnje oči plodne. Tako n. pr. so pri rebuli m rizlingu zgornje oči bolj plodne ko spodnje, dočim je pn žlahtnim obratno. Zato bi morali žlahinino obrezovali na palce, kakor se to dela na Francoskem po tako zvamem Guvotovem načinu obrezovanja špalirjev. Zato bi moral vsak obiezovalec poznati vrsto trte, ki jo obrezuje. To je pa pri naših mešanih nasadih z mnogimi vrstami težko mogoče zlasti v jeseni im pozimi, ko so trte gole. 2) Vse napenjalce im pri kratki režnji tudi vsi palci morajo stati na dvoletnem lesu in ne smejo neposredno rasti iz starega lesu, ker znano je, da so one rozge, ki rastejo iz starega lesu, neplodne. Ker bi ga pri taki režnji postajalo deblo trte vsako leto daljše im višje, moramo pustiti malo niže pod napenjal-cem dve do tri oči dolg palec. Ta palec bo v naslednjem letu nosit rodni napenjalec in trta se bo znižala, ker bo ves les, bodisi star ali mlad, nad tem palcem lakrat odrezan. Trta se seveda s tako režnjo pomladi in postane bolj krepka. Že iz namena, iz katerega puščamo palce, je razumljivo, da palec stoji na trti vedno niže od na-penjalca. Palce pa ni potrebno baš vsako leto puščati, vendar navadno to storimo, ker je z vsakoletnim puščanjem palca režnja zelo olajšana, ker odrežemo, ako se je na palcu razvila lepa rozga, ki je godna in prikladna za napenjalce, tako rekoč mehanično ves les, kar ga je nad tem palcem in še par Škrkov s škarjami in trta je obrezana. 3) Pri režnji moramo paziti nadalje na to, da odrežemo tik ob starem lesu vse rozge, ki jih ne rabimo. Če pri režnji na to ne pazimo, bomo imelli bodoče poletje mnogo dela z mandanjem obilih neplornih poganjkov. Če bi tako obrezovali trte leto za letom, bi postal njihov stari les grčav in bi nudil raznim škodljivcem ugodnega zimskega skrivališča. Napenjalce in palce pa skrajšamo s poševnim rezom, ki ga izvršimo z o- sirimi škarjami par ceniimetrov nad očesom. Puščali daljše čokičke nad očesom, je nepravilno in škodljiv©. Ta košček lesu se namreč do očesa posuši in v osušenem strženu sredi lega lesu se naselijo škodljivci zlasti gosenčice od grozdnega molja, ki se tu zabubijo in prezimujejo. Nastalih ran ni potrebno zamazati miti z voskom niii s čim drugim. Za odstranitev štorov na starem lesu se poslužujemo malih žagic. 41 Najboljši čas za obrezovanje trt je pozna jesen. Odlašanje s tem delom na spomlad, je nepravilno, ker takrat imamo dovolj d ugih det na pobi n v vinogradu. Jesenska režnja ima pred spomladansko to prednost, da se trle ne solzijo. Sicer pa solzenje samo na sebi ni škodljivo, le radi vlage, ki se cedi večkrat po rozgah navzdol, segnijejo večkrat zgornje oči. Jusi Ušaj. GREBENCANJE IRT. Pri tem o-pravilu položimo celo trto, ali samo en del njenega eno- ali večletnega lesu pod zemljo, da se ukoreniči. Tam, kjer te pod zemljo položene razge, ki jih zdaj imenujemo grebeniice, segajo do površine zemlje, se razvije nova trta. Grebenčanje je zelo star način razmnoževanja trt. Odkar imamo trtno uš, moramo grebenčanje žlahtnih trt popolnoma opustiti, ker pogrebenčane trte podležejo prej ali slej trtni uši. Trtna uš pri nas ni zginila, kakor se misli navadno; ona živi tudi na koreninah ame-rikanskih trt, katerim pa ne more prizadeti toliko škode, kakor našim domačim trtam. Tudi če bi v enem, ali drugem kraju trtna uš kedaj res zginila, se ne bi smela tam sadili domača trta in tudi ne grebenčati, ker je ponovno okuženje s trtno ušjo radi njene neizmerne plodovi-tosti, prav lahko mogoče. NAPRAVA MATICNJAKOV. Matičnjak imenujemo v vinogradništvu nasad amerikanskih trt za pridobivanje potrebnih kolči. Pri napravljanju matičnjakov moramo paziti na ta glavna načela: 1) Izbrati moramo prikladno zemljišče, ki bi odgovarjalo zahtevam one amerikanske trte, katero hočemo saditi. 2) Pripraviti moramo zemljišče in skopati ga tako globoko, kakor je za vinograd potrebno. 3) Trte je saditi v vrstah in bolj daleč narazen, kakor navadno v vinogradu in sicer najmanj poldrugi meter v vrsti in 2 metra vrsta od vrste. 4) Saditi je močne im zdrave bilfe, ali pa tudi ključe in pri tem delu postopati tako, kakor pri sadenju trt v vinogradu. 5) Ko so trte v drugem, ali tretjem letu dorastle in potrebujejo opore, jim jo moramo dati. Ta opora obstoji iz 3—5 m dolgih kolov, ali pa tudi iz žic. Oskrba matičnjakov sestoji iz sledečih del: 1) Redno in dovoljno gnojenje in sicer vsaj vsako tretje leto. 2) Okopavanje in večkratna pletev. Ta dela najlaže izvršimo s plugom, ali okopalnikom. 3) Mandonje in povezanje mladja h kolu ali žici. 4) Spravlenje pridelka ali obrezovanje. To delo se navadno spomladi izvrši, ker nikjer les ne prezimi bolje kakor na trti. Pri obrezovanju ne puščamo nobenih palcev, ampak režemo do golega. Tako nastane s časoma pri tleh grča ali glava. Škropiti in žveplati v matičnjaku ni potrebno, ker amerikanske trte ne trpijo ne na peranospori, ne na plesni. Končno je samo ob sebi umevno, da moramo žično oporo poi potrebi popraviti, ali segnito in polomljeno kolje izmeni ti. OOOOOOOlOOOOOOOO x»cxxxxiooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo< Živinozdravnik Josip Gerbic: PRAŠIČJA RDEČICA V TEKOČEM LETU. šnjega poletja je učinkovalo kot vsestransko razkužilo nalezljivih ognjišč prašičje rdečice na naših kmetijah. Strah ščetinarjev, to je prašičja rdečica, se je v letošnjem letu pojavila v veliko manjšem obsegu nego lansko leto. Medtem, ko so bile izgube lanskega leta radi pogina prašičev na naših kmetijah ogromne, mogli bi jih ceniti na sto in stotisoče, se je letos ta škoda zmanjšala zelo blagodejno. Res je sicer, da se je število ščetinarjev zmanjšalo morebiti na polovico v naših kraj h in radi draginje na trgu ob pr hki nakupa mladih pujskov, na drugi strani tudi radi slabega vnovčenja lanskih pijanih živali ob priliki zimskega zakolja. Letošnje leto ne pokazuje veliko ogromnih slučajev prašičje rdečice ko minulo; najti bi zamogli vzrok in pouk za bodoče iz sledečega razmotrivanja in opazovanja: Minulo letošnje poletje, to je čas, ko bi naj začele moriti nalezljive bolezni prašiče po naših kmetijah, je bilo suho, da na žalost presuho za raščo pridelkov. Ali ni je sreče brez. nesreče in tudi ne narobe: v hudi letošnji suši se niso mogle razviti glivice,, katere povzročajo prašičjo rdečico, kajti pekoče solnce je največji sovražnik skritih bolezenskih kali, katere se nahajajo po okuženih dvoriščih in stajah. Za življenje in širjenje bolezenskih glivic izven živalskega trupla je necbhodno potrebna vlaga. Vlaga podpira širjenje bolezenskih kali. Iz tega dejstva in letošnjega veselega pojava o brezmoči prašičje rdečice bi se zamogli naučili naši živinorejci, kakšnega pomena so suhe čiste staje in suha dvorišča, na katerih ni videli gnojnice. V vlagi so gnezda bolezenskih kali in seveda tudi kali prašičje rdečice. Dolgotrajno pekoče solnce leto- Živinozdravnik Josip Gerbic: ŽIVINOREJA V VINORODNIH KRAJIH. Mislim prt tem na Brda in na Vipavsko dolino. Marsikdo bi podvomil, da bi se žamogla razviti kaj prida živinoreja tam, kjer dajejo vinorodni grički od sebe sladko rebulo. Res je, da je glavni pridelek Brd in Vipaske dolline vino, toda, ako pogledamo nekaj statistike, pridemo do prepričanja, da imajo tudi ti vinorodni kraji precej živinoreje. Pa oglejmo si nekaj številk: Vipavski okraj, to je okraj trga Vipave, je redil že leta 1922. torej nedolgo po vojni 2091 krav mlekaric in 55 bikov, ajdovski okraj je imel že leta 1922. celih 2109 krav in 17 bikov, nižja Vipavska dolina do Renč je štela 858 Krav in 15 bikov, Brda so štela istega leta 1597 krav in 12 bikov. Tako kaže statistika iz leta 1922. Toda danes moramo trditi, čeravno trenutno na žalost nimamo statistike pri rokah, da so številke že čisto drugačne in da se goji mnogo več nego v letu 1922. Hoteli smo samo dokazati, koliko ogromnega narodnega kapitala tiči v živinoreji naših vinoroldinih krajev. Na vse zadnje si vinogradnika brez živinoreje skoraj ne moremo misliti. S čim bi naj vinogradnik gnojil svoje trte, ako bi ne gojili goveje živine? Kdo bi mu prehranjeval mlečezobo deco, ako bi v hlevu ne mukala kravica? S čim naj bi si zabeli] večerjo, ko zmankuje prašičja mast, ako bi ne bilo v omari štruce masla? Vinogradnika, kateri ni obenem tudi živinorejec, si torej skoraj ne moremo misliti. Drugo vprašanje je, kako skrbe ii naši| vjnorejci za svoja živimčeta. Odgovor ni lahek. Čeprav dajejo te kravice vinogradniku vse one dobrote, katere smo poprej našteli, so ponajvečkrat takole peto kolo pri hišii! Pojdi in poslušaj naše Brice in Vipavce (ne vseh, hvala Bogu), ko se pogovarjajo na nedeljo o svojih gospodarstvih. Ponajvečkrat bodeš slišal, kaj je vse trti treba, da bode dala dovdlj sladkega mošta, koliko učenosti je treba, da bode imel sad dober duh in kako je treba skrbeti za klet, da ostane vino do poznega poletja tako ko vijolica. Pa o živinoreji? Ta je postranskega pomena! Kravi daš sena, pa ti da gnoj, mleko in telička in ako treba ti ta gnoj še potegne na vozičku v vinograd, ako si živalic o naučil voziti. Pač! Moramo razločevati nekoliko gornje Vipavce od dolljnih pa tja proti Brdom. Prvi že skoraj ne spadajo med samo vinogradnike. Mnogo se tam nahaja tudi krasnih hlevov goveje živine lepe simondolske pasme. Imajo tudi lepo urejene mlekarne, česar nižji Vipavci in Brici ne poznajo. Pa porečete, gornii Vipavci imajo tudi več senožeti in laže prehranijo svoje živali. Ako treba, imajo pašnike, česar spodnji Vipavci in Brici ne poznajo. Vse prav in dobro, imajo pa v bližini mesto, kamor bi lahko brez truda oddajali svoje mlečne pridelke. Koliko dni v letu je naš vinogradnik brez beliča v žepu? Posebno spodnji Vipavci in Brici obračajo svoje prazne žepe skoraj skozi celo leto in dan. Takrat, ko se jim posreči prodati pridelek t. j. vino, takrat že čakajo na iste pare trgovec z jestvinami, trgovec z obleko, davki pritiskajo in kmalu je premnog vinorejec suh ko lipa. Delaj in trudi se potem za nov pridelek v vinogradu, jemlji spet na upanje pri trgovcu! Kako odpomoči? Kaj pa živinoreja v bližini mest? Ali res mora biti po vino- rodnih krajih toliko slaborejenih krav po stajah, krmljenih le toliko, da se vzdrže pri življenju in da dajo le gnoj od sebe? Ali bil se ne dala mlečnost teh nebogljenih kravic zvišali? Kako naj slabo krmljena krava da od sebe toliko mleka, da ga bode dovčlj za družino in še nekaj za prodaj? Pa bi bila vendar odpomoč tu! Dolnji Vipavci in Brici nimajo dovolj senožeti, da bi dovolijno krmili svoje krave-mlekarice, pa vendar poznam vinorodno vas, katera nima mnogo senožeti in vendar najdete tam krasno rejeno živino, ta vas je Vogersko. Ali se godi tam čudež, da je živina v splošnem na Voger-skem dobro rejena? Odgovor je na dlani. Imenovana občina porabi letno za pičo ogromno množino orehovih tropin, tega močnega krmila, katero se na žalost v drugih naših vinorodnih krajih, kjer je malo pice, vse premalo rabi. Nekateri vinorodni kraji tega močnega krmila niti ne poznajo, zadruga na Vo~ gerskem ga naroči — po en vagon hkratu! Stroški, katere imajo živinorejci z nabavo orehovih tropin, se kmalu poplačajo. Saj daje krava po tem krmljenju izredno večje in boljše količine mleka, in tudi vrednost živinčeta samega zraste radi večje teže. Iz poprej imenovane občine, iz Vogrskega se izvozi dnevno v Gorico na trg velika množina mleka, tako da vinorejoi dotične občine ne čakajo na sam eden pridelek, to je vino. Potom forsiranega krmljenja krav z orohovimj tropinami padejo dnevno tepi denarci Vogrcem v žepe, čeravno je ta vas izrazito vinorejska. Ali bi ne mogli tudi živinorejci drugih vinorodnih krajev posnemati tega vzgleda? Brici! Spodnje Vipavci! Dajajte svojim kravam močnega krmila — orehovih tropin, ker s tem, neverjetno zvišate mlečnost svojih krav! Skrbite za dovoz tega mleka na trg, pa bode več cvenka v hiši. ooooooooooooooooooooooocoooooooo xxxx>ooooooooooooocxxxx3ooooooooocxxxx30ooooocxxxx5000COOooooooooooooooc)ooooooodooooooooooooooocxxxxx)oo ^OOOOOOOOOOOO XXKXXXX;OOCXHXX>OOOOOOOOo8 T A C ^ ^'->0xioooo0000 >0000000o0l)00000cx>0000000 jjoOOOOOOOoOOOOOOOvXXXXx>CK,0000 JOOOOOOGg E. -L- k_/ g K)OOOOOOOOOOCXXXXXXX)OC5C>CXXXX)OOOOOC)OOg OOOO XXXXXXXXXXXXXXX^ XXXXXXXDOOOOOCXX3000000000CXXXXX?OCXXXXXXX500000000000000000000C)OOOOOOOOOC)OOCXXXXXX) XXXXOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX>OOOOOU KAKO RAVNAMO Z MLEKOM IN MASLOM? Oskrba mleka in masla je pri nas skoraj izključno delo gospodinje. Pri poslovanju z mlekom in maslom pa mora vladati največja snaga, kar je za dosego dobrega in zdravega ter trpežnega in okusnega masla neobhodno potrebno. Največkrat se greši proti temu važnemu pravilu že pri molži. Snaga in red v naših hlevih je zelo pomanjkljiva. Živina leži na umazanem in neizkidanem ležišču, a iz gnoja in scalnice puhti smrad po celem hlevu. Mnoge gospodinje ne umijejo zadostno pred molžo niti vimena, niti svojih rok; a dobijo se tudi takšne gospodinje, ki splošno vimena pred molžo ne umijejo. Nesnaga, ki pride pri taki molži v mleko, se ne da niti z najfinejšim sitom popolnoma odpraviti iz njega. Slab zrak v hlevu za časa molže ir? nesnaga v mleku povzročajo slabo kakovost in trpežnost mleka in izdelkov iz njega. Koliko mleka se radi nesnage pn nas prezgodaj pokvari, in koliko sira se v Gorah napihne ravno radi nesnage pri molži! Še celo v snažnem hlevu je zrak okužen s klicami od glivic, ki povzročajo potem izpridenje mleka, oziroma mlečnih izdelkov in zato se niti v takih hlevih ne sme mleko predolgo držati, da se ne okuži. Zato naj se mleko takoj po molži odnese iz hleva. Snažno in čisto moramo držati tudi vso posodo in orodje, ki pride v dotiko z mlekom. Golide in ostala mlekarska posoda ter orodje bodi iz take snovi napravljena, da se lahko da temeljito očistiti. Lesene golide niso priporočljive, ker se les prepoji z mlekom ter s tem zadobi posoda slab duh, ki se da le težko odpraviti ali preprečiti. Posoda iz glazirane žgane gline, nadalje iz stekla in kositra so za hranjenje mleka najboljše. Na žalost so pa naše tako zvane latvice pregloboke in zato se v njih smetana ne more tako popolno izločiti iz. mleka, kakor v plit-tvih latvicah. V 18 — 36 urah je mleko v latvicah izločilo smetano ter se ta lahko pobere. Po vsaki uprabi moramo latvice oprati z vročo vodo. Kisanje mleka v latvicah Velik vpliv na mleko in maslo ima prostor, kamor se postavijo latvice z mlekom. Navadno se pri nas postavljajo v omare ali na predale v izbi, shrambi ali v kleti. Večkrat se hranijo v enem in istem prostoru tudi snovi, ki razvijajo slab duh kakor repa, krompir, slanina itd. Zato ni čudo, da zadobi v takih prostorih smetana slab duh, katerega zadobi potem neizbežno tudi maslo. Tudi v zaprtih omarah ne smemo držati mleka, ker se radi zaduhlega zraka v njih smetana v takih omarah včohne. Mleko moramo spravljati v posebni sobici, v kateri vlada toplota od 10 — 15 stopenj C, in ki se da po potrebi lahko prezračiti. Če je toplota nižja, kar se dogaja navadno pozimi, se mleko ne skisa in ostane sladko. Navadno se s posnemanjem smetane tudi predolgo čaka, češ, da bo smetane več in da se ista dobro skisa. To je pa napačno, ker kakovost masla s takim ravnanjem zelo trpi. Kakor že omenjeno, je najprimernejši čas za posnemanje 18 — 36 ur po molži. Godnost, kdaj je smetana za posnemanje zrela, se določi na dva načina. Po enem načinu se dotaknemo s prstom smetane. Če je prst ostal pri tem suh, se je na smetani naredila že kožica in smetana je godna za posnemanje. Če je pa prst postal moker, pa smetana še ni godna za posnemanje. Drug način je ta, da odpahnemo s prstom od roba malo smetane. Če se smetana sama od sebe nazaj pomakne k robu posode, še ni godna za posnemanje. Če pa obstane na mestu, je pa zrela za pobiranje. Pinjenje in gnetenje masla. Za pinjenje smetane je najprimernejša toplota 17 stopenj C. Če je pozimi smetana bolj mrzla, jo moramo do-greti in skrbeti moramo s lem, da delamo v pinji v toplem prostoru, da sme-, tana med pinjenjem ohrani to toploto. Poleti je smetana za pinjenje navadno pretopla. Zato jo moramo pred pinjenjem ohladiti. To najlaže storimo s tem, ■da denemo posodo s smetano nekaj ur pred pinjenjem v mrzlo vodo, kalero moramo večkrat plemeniti. Pinjenje navadno traja 40 minut. Pri nižji ioploti kakor 17 stopenj traja pinjenje več časa, medtem ko traja pri višji ioploti pinjenje manj, ali zato ostane veliko masla v pinjenem mleku in tudi maslo ni tako dobre kakovosti, kakor če se držimo natančno gornje toplote. če pinjimo naglo, pride v maslo mnogo mleka in zraka, ki ga tudi z dolgo trajajočim gnetenjem iz mas!a težko odpravimo. Če pa pinjimo počasi, pa dobimo lepo zrnato maslo, ki ga je treba le malo gnesti. Gnetenje se vrši z leseno žlico ali pa z valjenjem n'o nagneni deski. Maslo se pa ne sme predolgo gnesti, ker povzroča dolgo gnetenje masla plehek okus masla. Dobro maslo je trdo, se sveti in ni lepivo. Navadno se maslo za trg ne soli. Le v slučaju, če ga mislimo dalje časa hraniti, ga nekoliko osolimo. Trideset do šlirideset gramov fino zdrobljene soli zadostuje za en kg masla. Pinj za maslenje je mnogo vrst. Dobre so več ali manj vse; le prednost moramo dajati onim pinjam, ki se dajo laže goniti in laže snažiti. S.tem sem opisal stari način izdelovanja masla s posnemanjem v laivi-cah. V prihodnji številki bom nadaljeval m opisal bom moderen in bolj priporočljiv način posnemanja mleka s po-snemalnikom. (Dalje prihodnjič). I. U. >3000000000000000000000000000000000000000000000030000000oooo(x>0000000000 mooooouooooooooooooooaoooooooooooo' POPOVO.---------- _ _ : . .............................................. „ „ _© SADJARSTVO OOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf>rwww->n r—__S-'__ 1000000003000000030003000 OOCOOOOOOOODOOOOOOCOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOCOOOOOOSOOOOSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOS SADJARSTVO V ROMANSKI DOLINI. Ko sem v zadnji številki tega lista opisoval naš izlet v Massalombardo, sem obljubil, da bom v prihodnjem listu bolj natanko opisal tamkajšnje moderno sadjarstvo. Za danes opišem sadjarstvo v Romanski ravnini; prihodnjič pa obrnem pozornost čitateljev na tamkajšnje sadjarstvo v brdovitih legah, kar bo radi sličnih razmer pri nas naše sadjarje še bolj zanimalo. Obisk na posestvu »Cascinetta«. Dne 9. septembra smo popoldne obiskali moderno urejeno sadjarsko posestvo zvano »Cascinetta«, ki je lasi mg. Borganinija. Po posestvu nas je vodil g. Morini, ki je duša tega posestva. Imeli smo le malo časa, a kljub temu smo imeli priliko videti marsikaj posebnega, ker ta obrat je v marsičem različen od drugih. Posestvo meri 45 ha in je celo en sam sadovnjak, kljub temu, da se je pred leti na celem posestvu sejal le riž, ki kakor znano potrebuje mnogo vode. Videti smo imeli priliko krasne nasade jablan, zasajene v peterokoitu in v razdalji 10 m ena od druge. Goji se le malo vrst, a te so izbrane in sicer: Zlata par-mena, Gravenstajnovka, Mantovanka in Annurka. Drevesa so visokostebeljna in stoje v izmeni z mzkodebelnimi hruškami, ki so ceplene na kutinji. Tudi hruške se goje le v maloštevilni izberi in sicer Viljamovka (Ortolanka), Kleržo, Angu-lemka, Dunajski triumf, plemenita Kra-sanka, Esperinska bergamota in Dielova maslenka. Medtem ko smo ogledovali sadne nasade, so delavci obrezovali sadno drevje ter redčili in krajšali veje. To je važno, ker če je krona pregosta, ne moreta solnona svetloba in zrak med veje. S tem se rodne vejice okrepijo in sad bo mnogo lepši in. boljši. Če izvršimo režnjo že proti jesem, je potem pozimi mnogo laže škropiti sadno drevje proti raznim boleznim in škodljivcem. Tudi se manj porabi tekočine, ker se po nepotrebnem ne poškropi onega, kar pri režnji že tako odpade. Na zimsko škropljenje polagajo veliko važnost, kar je opažati tudi povsod drugod, kjerkoli se sadjarstvo po modernem načinu in intenzivno goji. Na posestvu so bila vsa drevesa obdana z lepivim pasom. Vse hruške zlasti pa vse zimske vrste so bile obdane s papirnatimi vrečicami, da se na ta način obvarujejo pred črvom, osami in drugimi škodljivci, ki bi drugače lahko poškodovali plodove. Gosp. Morini nam je pripovedoval, da se v zimskem času dvakrat drevje škropi, in sicer prvič v decembru in drugič v februarju. Obakrat se rabi 3 odstotno brozgo apnenega podisolfura v vodi. Med decembrom in februarjem pa poškropijo vse drevje z 8 odstotno razstopino antipa-rassita v vodi. S takim skrbnim negovanjem ostanejo vsa drevesa zdrava in prosta mahu in lišajev. Skorja dreves je gladka in zato ne morejo najti v nji skrivališč razni škodljivci, ki drugače tu prezimujejo in čakajo pomladi. Kako se gojijo slive Burbank? 2e lansko leto sem omenil, da se v Romaniji poleg breskev, hrušk in jablan vedno več gojijo tudi slive zlasti od vrste, ki jo je vzgojil znameniti amerikan-ski vzgojevalec novih vrst, Burbank. Isto se opaža tudi v brdovitih legah. Na Cascinetti smo videli 12 let star nasad teh sliv, ki daje na 700 drevesih povprečno 900 stolov sliv. Lastnik nasada zelo ceni slive Burbank, ker rodijo vsakoletno in ne trpijo od poznih slan. Sad je iudi na trgu zelo priljubljen in se dobro proda. Manj so pa priljubljene slive Santa Rosa in Formosa. Tudi slive je zelo potrebno braniti pred škodljivci in zlasti pred črvom. Škropljenje z svinčenim arzenalom najbolj koristi. Škropi se prvič, ko je drevje v cvetju, in drugič, ko je odcvetelo. Arzenat se rabi, če ie v prahu, v pol odstotni in če je v pašti, pa v eno odstotni raztopini v vodi. Kako se gnoji? Ker je zemlja zelo rodovitna, se ne gnoji preveč obilno. Na tem posestvu porabijo pri sadatvi 2 — 3 kg mešanca in y2 kg superfosfata in ^4 kg kalijeve soli. Ko drevje začne roditi, mu gnoje z zelenim gnojem, kar storijo s tem, da poorjejo zeleni bob, kateremu pa pognojijo s superfosfatom in kalijevo soljo. Zemljišče pod drevesi preorjejo dvakrat na leto in sicer v začeitku poletja in v jeseni. Obisk posestva »Colletta« To posestvo je last komendaiorja Bonvicinija in meri 20 ha. Posestvo ima v najemu Cooperativa braccianh. Vodi-lellj te zadruge je gospod Pavel Giovan-nini. Ta gospod nas je zelo prijazno sprejel ter nam zelo rad dal različna pojasnila. On nam je pravil, da je dalo to posestvo lanskega leta za 1,028.000 lir sadja poleg drugih pridelkov kakor grozdja, zelenjave itd. Tak dohodek se nam zdi naravnost neverjeten in preseneti vsakega obiskovalca, če tudi vsak, ki si ogleda nasade prvič, kar ostrmi nad bujnimi jablanami, breskvami in hruškami. Torej da vsak ha nad 50.000 lir kosmatega dohodka! Ogromna rodovitnost jablan. Kakor nam je pravil gosp. Giovanni-ni, je dal ena in dvajsetletni sadovnjak, obstoječ iz 63 dreves vrste Karla, lansko leto 41720 kg jabolk, kar znaša na vsako drevo 948 kg pridelka. V drugem nasadu, zasajenim z vrsto Mantovanko, so napravili preteklo leto poizkus rodovit-nosli. Neko drevo ie dalo 84 zaboje^ po 17 kg jabolk, skupaj torej nad 14 stotov. Velikanska teža sadu je povzročila razpoke v deblu, katerega so morali po- vezati, da se se razpoke zopet lahko zacelile. Pridelek jablan pa ni vsako lelo enak. Zelo dober in bogat pridelek sledi skromnejšemu, a kljub lemu lahko računamo, da da vsako drvo letno nad 4 in pol stota pridelka. Zimsko zaliranje škodljivcev. Na lem posestvu poškropijo vsa drevesa s 25 odstotno raztopino anli-parassita v vodi. To škropljenje izvršijo pozimi in sicer potem, ko so osnažili vsa drevesa z jekleno ščetjo in jih obrezali. Proti koncu februarja pa poškropijo še s 5 odstotno raztopino apnenega polsolfurja. Med cvetenjem pa poškropijo trikrat s svinčenim arzenalom. Nasadi breskev. Oskrbovanje in negovanje breskev je tako, kakor sem ga že opisal. Pozimi poškropijo breskve s 3 in pol odstotno raztopino modre galice in apna in sicer dvakrat: prvič v mesecu novembru in decembru in drugič v začetku spomladi, še preden začne popje poganjati. To škropljenje pomaga proti kržljavcsti listja, ki tudi pri nas dela toliko škode. Proti listnim ušem se borijo z večkratnim škropljenjem s 3% raztopino kva-sije v vodi brez vsakega dodatka mila. Raztopinoi napravijo z 48 urnim namakanjem kvasijevih trščič v vodi. Tudi na tem posestvu so obrezovali jablane takoj po pobiranju sadu. G. Gio-vannini je povedal, da se radi zgodnjega obrezovanja popje bolj zredi in da je potem v prihodnjem letu večji pridelek. Gnoji se pa v obilnejši meri kakor na prej opisanem posestvu. Gnoji se vsako leto in sicer eno leto s hlevskim gnojem, drugo leto s kurjim perjem, katerega se veliko pridela v Romaniji, kjer je kokošjereja na višku. Gnoja se porabi .1200 stotov na ha. P. Vallig. KAKO PRECENIMO VREDNOST SADNEGA DREVESA? V tem članku hočemo preudariti razne načine za cenitev vrednosti starejšega sadnega drevja, ki daje še redne dohodke. 1. Najpreprostejši je Dohnahl-Luka-sov način, po katerem se ceni vrednost po debelosti debla. Vsak centimeter debetnega obsega, zmerjen približno 1 meter od tal, se ceni na 1 L. do 3 L., kakor se pač cenilcu zdi drevo viedno z ozirom na razne okolnosti, ki dajejo drevesu večjo ali manjšo vrednost (podnebje, lega, zemlja, prostor, kjer stoji, starost, rodovitnost, splošno stanje, v katerem se drevo nahaja itd.) Primer: Deblo neke 30 let stare zdrave rodovitne jablane, ki raste v izvrstnem sadnem kraju v srednje dobri zemlii. na zelo ugodnem kraju, meri v obsegu 1 meter od tal 75 cm. Za 1 cm se vzame z ozirom na ugodne odnošaje vrednost 1 L. 80 cent. Jablana bi bila torej vredna 1 L. 80 cent. X 75 = 135 L. Ko bi bile okolnosti, ki bistveno vplivajo na vrednost drevesa, neugodneje, bi morali vzeti za 1 cm debelnega obsega seveda razmeroma manjšo vrednost. Pri košči-častem drevju vzamejo navadno samo polovico do tretjine na označeni način dobljene vrednosti. Ta način cenitve je sicer zelo preprost in lahek, a ni v vsakem slučaju pravičen, ker je mehaničen in se ozira samo na zunanjost drevesa. S centimetrom v roki namreč ne moremo nikdar zanesljivo določiti resnične notranje vrednosti kakega drevesa. 2. Znani pomolog dr. E. Lukas skuša določiti pravo vrednost sadnega drevesa na ta način, da upošteva deset najvažnejših činiteljev, ki odločilno vplivajo na njegovo vrednost, in sicer: podnebje, lego, zemljo, prostor, splošno stanje drevesa, starost, vrsto, rodovitnost, tržno vrednost sadu in povprečni letni pridelek. Za vsak našteti oiimiitelj postavi pri cenitvi 0—5 pik (0 = slabo, 5 = prav dobro). Števila za vsak činitelj določenih pik se končno sešiejejo in cenijo pri pečkasiem sadju po 3, pri koščičastem pa po 2 L. Primer: Preceniti imamo prav tisto jablano kakor v prvem slučaju in določimo sledeče vrednote: 1. za podnebje (zelo ugodno). 5 pik 2. „ lego (srednje dobra) . . 3 pike 3. „ zemljo (srednje dobra) . 3 pike 4. „ prostor (prav dober) . 5 pik 5. „ stanje drevesa (srednje) 3 pike 6. „ starost (30 let, srednja) . 3 pike 7. „ vrsto (fina namizna) . . 5 pik 8. „ rodovitnost (dobra) . . 4 pike 9. „ tržno vrednost (dobra) . 4 pike 10. „ povprečen pridelek (dober) .........................4 pike Skupaj torej 39 pik X 3 L. = 117 L. Jablana bi bila torej vredna 117 L. Tudi ta Lukasov način je kaj preprost, toda za splošno takisto malo uporabljiv kakor prvi, že iz tega vzroka, ker za nobeno drevo ne moremo dobiti večje vrednosti nego 10 X 5 X 3 — 180 L, kar pa vendar v vseh slučajih ne odgovarja dejanskim razmeram. Pri obeh opisanih načinih namreč ni prave podlage za pravično cenitev in zato tudi tako določeni zneski ne odgovarjajo vselej resnični vrednosti. 3. V novejšem času so se jeli ozirati pri cenitvah ria edino pravično podlago, t. j. na resnični čisti dohodek, ki ga do-naša kako drevo. Pri tem so pa zopet zagazili vsled napačnega računanja v drugo še večjo napako. Tako1 še dandanes marsikje določajo vrednost sadnega drevja po načinu kapitalizacije, češ, da je smatrati povprečne letne dohodke kakega drevesa za obresti od kapitala, ki ga zastopa dotično drevo. Primer: Neka jablana donaša na leto 50 L čistih dohodkov. Ako smatramo teh 50 L. kot obresti od gotovega kapit la, bi znašal ta kapital po 4% obrestni meii 1250 L. Torej bi bila dotična jablana vredna 1250 L. — ?.al, da je tak tačun popolnoma napačen ker dobima na vsak način previsoke vrednosti. Kdor tako računa, pozabi, da dohodek od kakega sadnega drevesa ni večen, ampak da jame prej ali slej pešati in naposled popolnoma preneha. Kapital pa, ki bi ga po takem računu potegnili za drevo, bi donašal neprenehoma, obresti. 4. Popolnoma pravilna podlaga za pravično cenitev sadnega drevesa ie čisti dohodek, ki ga bo drevo še dalo do svoje onemoglosti, v kolikor se da vnaprej določiti na podlagi dosedanjih izkušenj glede dohodkov in drugih okolnosti. Primer: Neka jablana daje ob dobri letini povprečno po 40 L. čistega donosa. Upoštevaje vse merodajne okolnostL od katerih je zavisen razvoj in obstoj drevesa v prihodnosti, njega najvišja starost in rodovitnost, domnevamo, da bo dotična jablana rastla še 30 let in obrodila vsako drugo leto. Dala bo torej še 15 letin, ki jih cenimo povprečno po 30 L., torej skupaj 30 L. X 15 = 450 L. Jablana je vredna tedaj 450 L. Na videz in za preprostega računarja se zdi tak račun popolnoma pravilen. Če ga pa premislimo bolj natančno, bomo našli, da tiči v njem vendar še velika napaka. Računali smo namreč, da bo drevo rodilo le 30 let im da bo dajalo vsako drugo leto po 30 L. čistega dohodka. Ako bi drevo torej ostalo na svojem mestu, bi dobival posestnik te dohodke v obrokih vsako drugo leto po 30 L. Imel bi tedaj šele čez 30 let skupaj vseh 450 L. Ako pa prejme ves ta znesek naenkrat takoj sedaj, dobi očividno preveč, kajti v 30 letih bi naraslo 450 L. po 314 % na 609 L. Potemtakem bi dobil celih 159 L. preveč. Dobiti bi pa moral pravzaprav za drevo le znesek, ki bi naložen na obresti narasel šele v 30 letih na 450 L. Ta znesek dobimo s pomočjo diskontnega računa in znaša v. našem slučaju po obrestni meri 314% 291 L. To je resnična vrednost dotične jablane. Po »Sadjarju«. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO KJOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO ^OOOOOOO'SOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO EE-JI ČEBELARSTVO. | o oooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooockj oooooooo oooooooooocxxx>oooooooocx3ocxx>oooo OOOOCXXXJ OOOO OOOOOOOU OOOOOOOO CXX)00000 VZIMLJENJE ČEBEL. Vzimljenje čebel je zelo važno čebelarsko opravilo. Če pri tem opravilu napravimo kakšno večjo napako, se ta bridko maščuje, ker nam čebele pozimi utegnejo pomreti. Nikdar pa ni poedina čebela toliko vredna, kakor v jeseni, v zimi in spomladi. Njeno vrednost povečuje poleg njene važnosti za obstoj družin še dejstvo, da je v tem času nenadomestljiva, ker matica ne leže pozimi jajčk. Da se nam pa posreči ohraniti če-belne družine čez zimo brez velikih izgub, moramo upoštevati sledeča navodila: Dovoljna zaloga medu. Čebetna družina porabi od novembra do začetka marca okpli 5 kg medu. Od tega časa naprej do prve obilnejše spomladanske paše pa potrebuje še drugih 5 —7 kg medu. Torej moramo v jeseni vzimiti vsak panj z najmanj 10 — 12 kg medu v njem. Ce ga ima kateri panj manj kakor toliko, se mu mora med dodati. V slučaju, da čebelar ne razpolaga z medom, more med nadomestili s sladkorjem. V to svrho se raztopi pri ognju potrebna količina sladkorja v vodi in sicer se vzame na vsak kilogram in pol sladkorja en liter vode. Napravljeno in ohlajeno raztopino je dati čebelam s pomočjo pitalnikov ali Pa na krožnikih. Na površino raztopine je deti malo slame, da se čebele ne bodo potapljale v njo. Pita se zvečer. Raztopine se da lahko pet kg ob enem, ker toliko je zmožen močan panj znositi v eni noči iz koritca v satnike. Močna družina in zdrava mlada matica. Sposobne za vzimljenje so le one družine, ki so bile v septembru še toliko močne, da so številne čebele dodobra zasedle vse satnike v plodišču. Če je družina bolj šibka, jo moramo združiti. Pri združenju moramo paziti, da ohranimo le ono malico, ki je mlajša. Če najdemo kak panj, ki nima matice, ali pa ki ima matico-troiovnjačo ali pa na kakšen drug način onemoglo, ostarelo in nesposobno za teženje jajc, ga moramo ne glede na številnost družine združiti s takim panjem, ki ima zdravo in mlado matico. Splošno se moramo na kokavost matice še bolj ozirati kakor na številčnost družine. Sicer pa je že tdko naravno, da imajo slabiči tudi slabe matice in le izjemno včasih ni tako. Torej močne družine z zdravo in mlado matico so glavni pogoj za uspešno in dobičkonosno čebelarstvo. Zato združujte v jeseni slabiče v močne družine. Letos, ko je jesen tako lepa in topla, imate še čas za združitev. Oprema panjev za zimo. Čebele prezimujejo v čebelnjakih ali pa v zaprtih prostorih. Kakor ima vzimljenje v čebelnjakih gotove prednosti in gotove nedostatke, tako ima seveda tudi vzimc^vanje čebel v zaprtih prostorih svoje dobre im slabe strani. Glavna prednost vzimavanja v čebelnjakih je vedno dober zrak in neomejena mogočnost izkoristili dober topel dan za izpust čebel, da se otrebijo. Slaba stran vzimcvamija v čebelnjakih je pa ta, da čebele porabijo več medu im da so izložene bolj vremenskim nezgodam, kakor v zaprtem prostoru. Vzimovanje v zaprtem prosoru pa ima v glavnem to napako, da ne vemo prav, kdaj naj znosimo panje nazaj v čebeljnjak. Če to napravimo prezgodaj, bodo čebele, ki so bile navajene toplote, trpele mraz, če bi po prenešenju nastalo zopet mrzlo vreme. V slučaju pa, da s povratkom panjev v čebelnjak preveč dolgo odlašamo, odtegnemo čebelam po svoji krivdi zgodnjo spomladansko pašo zlasti pa nabiranje prepotrebne obnožine. Če čebele vzimujejo v čebelnjaku, mora biti ta zavarovan proti burji, pre- p hu in vlagi. AKo pa vzimujejo čebele v zapriem prostoru, mora biti ta prostor dovolj suh, topel, zračen in močno temen. Tudi miši ne smejo biti v njem. Ce takega prostora nimamo, pustimo rajši čebele v čebelnjaku. S panji, ki jih vzimimo v čebelnjaku, postopamo tako-le: Satnike iz medišča, če tega še nismo storili, iznesimo v shrambo, kjer jih shranimo v zažveplane omare. Nato pokrijemo pod v medišču s slamo ali še bolje s plastjo časopisnega papirja. Isto-tako zamašimo s slamo ali papirjem okence na medišču. Nato dobro zapremo s preluknjanimi ploščevinastimi za~ tvornicami. To storimo radi tega, dla bi ne izvabilo zimsko solnce čebele v drugače mrzlih dneh na dan in da ne morejo nepoklicani gosti v panj. Če ne stojijo panji prav tik drug ob drugem, jih pomaknemo tako, da se bodo dotikali. Ob prav mrzlih dneh pa zapremo tudi za~ tvomice na čebelnjaku. Oskrba čebel pozimi. Po zimi je okoli čebel prav malo dela in oni čebelarji, ki so čebele pravilno vzimili, si lahko v miru in brez skrbi privoščijo v božičnih praznikih sladko medeno potico, ne da bi se bali, da njih ljubljenke stradajo in trpijo mraz. Vendar pa je potrebno tudi pozimi kdaj pogledati v čebelnjak, ako je tam vse v redu. Če opazimo proti spomladi, da ta ali oni panj buči., mu najbrž manjka vede. Ta se mu ob lepem in toplejšem vremenu lahko doda. Če opazimo, da ta ali ena družina trpi na griži, izrabimo najbližji topli dan za izlet in otrebenje in zlo bo prenehalo. Končno omenjam še, da ne smemo spomladi prezgodaj, odstraniti slame ali časopisnega papirja, ker bi se zalega lahko prehladila. Just Ušaj. oooooooooonooooooocH cx3oooooooooooooooooooooooooooooooooooooodooooooooooooooooooooooocxxxxxxx33oooooooocxxxxxx)ooooooooocxxxxx30 j GOSPODARSKI KOLEDAR | j 30000000OOOOXkXjOOOOOOOO OOOOPOOOOOOOOOOO OOOO X* >00000 0000000000000000 OOOOOOOO ■JOOOOOOO 00000000 00000000 00000000 00000000 0000000O DECEMBER Poljedelstvo: Kdor ni še preoral praznih, za spomladanske setve določenih njiv, naj ne odlaša in stori to, ko vreme dopušča in dokler ne zmrzne zemlja v gornji plasti. Čimbolj se zemlja obrača, več nam vrača. Nobeno obračanje zemlje s plugom pa ne donaša toliko koristi kakor jesensko ali predzimsko. Zorana zemlja navzame črez zimo do~ voljno vlage tudi v globokejše plasti, ki pride prav posebno v slučaju suše. Mraz zorano zemljo pretrese, kepe zdrobi in zrahlja. Kdor zor j e že jeseni ali pred zimo svoje njive, opravlja spomladi mm o 1 že vse* obdelovanje nego oni, ki r xa svoje njive črez zimo nezo-rap Vse poljsko orodje, ki ga črez z;’ ^ re rabiš, dobro očisti in shrani v sr! • ' .stoT. Mokrota in vlaga škoduje orf "i’ - leseni deli začnejo gniti, že- lezni pa rjaveti. Pokvarjeno in polomljeno orodje popravi. Živinoreja: Prvi mraz je tu. Ob na* stopu mraza je treba posvetili živini posebno pažnjo in skrb. Važno je, da s<> hlevi in svinjaki topli. V mrzlih prostorih potrebujejo živali več hrane in naG donašajo manj dohodkov. Primerna hlevska gorkota za vso živino zndša povprečno 15° C., prenizka je, če znaša manj ko 11° C.,* previsoka pa, če znaša nad 181’ C. Da boš vedel za hlevsko gor-koto vsak čas, imej v hlevu na primernem prostoru toplomer. Poleg primerne gorkote pa je skrbeti, da je v hlevu in svinjaku tudi zdrav in čist zrak. Tudi perutnino zavaruj pred mrazom. Kokoši —; v primerno toplem, suhem kurniku in pri primernem krmljenju — začnejo nesti januarja, februarja. — Da se prašiči dobro in hitro spitajo, privošči jim popoten mir, krmi jih redno ob določeni uri s primernimi krmili, ne pokladaj ob vsakem krmljenju enih in istih krmil, da jih ohraniš pri dobrem teku, pokladaj le neobhod.no potrebno množino krme, daj jim piti čisto in svežo vodo, skrbi za največjo snago v svinjaku in njegovih posameznih oddelkih. Travništvo: Nadaljuj z brananjem, s čiščenjem maha in gnojenjem. Iz ka-meniitih im zaraščenih travnikov (pašnikov) počisti kamenje in pa iztrebi nepotrebno grmovje. Kjer je po travniku opaziti mnogo gladeža, ga lahko uničiš, ako stopiš nanj, aa odtisneš v stran in potrosiš nanj nekoliko kalijeve soli, na kar navadno kmalu usahne. Vrtnarstvo: V tem mesecu bo največ dela s prekopavanjem. Ce je zemlja primerno suha, prekoplji ali preorji jo. Tudi za napravo in pripravo zimskih giedic je zdaj najbolj primeren čas. Vrhu zimske solate se priporoča napraviti streho iz slame ali sirčija. Streha mora biti odprta proti jugu. Zimski ra-dič, peteršilj in drugo zelenjavo, ki bi lahko trpela radi mraza in slane, pokrij z listjem, sirčjem ali pa lisnatim vejevjem. Proti hudemu mrazu zavij karde s slamo, kateri se s tem vbelijo in na to prodajo. Pripravi za gredice gnoj in kompost. Rastline v gnojnih gredicah včasih zmerno zalij. V času, ko ne zmrzuje, odpri gredice, da pride k rastlinam sveži zrak. Vinogradništvo: Nadaljuj z delom prejšnjega meseca. Trte lahko obrezuješ, ako ni prehud mraz. Okopavaš jih lahko in gnojiš, če je zemlja suha. Pri okopavanju pazi, da zgornje korenine trtam gladko tik debla odrežeš. Kletarstvo: Velja skoro isto, kar za prejšnje mesece. Pomni le, da ni dobro za vino, ako hraniš v kleti kislo zelje, kislo repo ali kakšen drug tak pridelek. Čebelarstvo: Čebele in čebelnjak pusti sedaj lepo na miru. Radi mraza jim ne moreš nič pomagati. Nemir ati razbijanje krog čebelnjaka te škoduje. Pazi pa, da ti umetnega satovja črvi ne končajo, popravi si pokvarjeno orodje in čitaj čebelarske liste. Upaj, da bo prihodnja letina boljša od letošnje. Sadjarstvo: Če nisi poškropil in namazal dreves, da zatreš razne škodljivce, izvrši to čimprej. Ne žabi na gnoj, ki ga drevje potrebuje. Pomni, da brez gnoja ni sadja. Starejšemu drevju gnojimo z gnojem in gnojnico. Z debel strgajmo mah in lišaje; odstranjujmo vodene poganjke, izrezujmo pregoste vrhove, žagajmo bolne in polomljene veje. Sedaj lahko koplješ jame za nove nasade in piipravljaš potrebne kole. Cvetličarstvo: Snaž;mo lepotične grme. Pri tem pazimo posebno na to, da odstranimo star les, ki ne da cvetja. Občutljive trajnice pokrijmo z listjem, če tega nismo še storili. Enako velja za vrtnice, ker ne vemo kakšno bo vreme. — Lahko še posadimo čebulice hijacint in tulipanov, ako nismo tega še storili v novembru. — Gomolje dalij in beganij moramo' redno pregledovati in varovati pred plesnobo. Vlažne gomolje obrnimo narobe in jih potrosimo z ogljenim prahom, ki vsrkava preobilo vlago ter za-branjuje plesen in gnilobo. — Sobne rastline zalivajmo prav malo. Varujmo jih prepiha in pregostega menjavanja toplote. Enakomerna toplota najbolj prija sobnim rastlinam. 000ocxxxi00000c)0ccxxxxxxx>cxxx300000cxxxxxx:cxx)cxxxy'000000000000000000c0000c00000cxx3000000000000(30000000 f»»| VPRAŠANJA IN ODGOVORI. M BOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO ŠI. 73. — R. B. iz S. povprašuje: Na trlah, ki jih imam na dvorišču, se je v mesecu juliju letošnjega in minulega leta začelo sušiti grozdje in ker je obolelo grozdje odpadalo, se mi je zdelo, da prejeda mogoče peclje kaka žival. Zato sem škropil dvakrat z 3 % tobačnim izvlečkom toda brez uspeha. Zato vas prosim, da mi pojasnite, kdo dela to škodo in kako naj postopam proti tej bolezni. Odgovor: V kolikor nam je mogoče sklepati iz Vašega vprašanja, gre tu ah za bolezen zvano Cladosporium Roesle-ri ali pa za Blackrot. Obe bolezni povzročati na grozdju odpadanje suhih jagod in celih grozdov s peclji vred. Seveda delati obe bolezni, ki sti glivične' in živalske naravi, škodo tudi na listju in mladikah. Opišite nam kolikor mogoče natančno, kakšno škodo ste še opazili na dotičnih trtah, in odgovoriti Vam bomo bolj natančno. Vsekakor Vam pa svetujemo, da zdaj pozimi, ko boste obrezali trte, namažete ves enoletni les s 100% raztopino železne galice v vodi. To raztopino napravite na ta način, da raztopite v litru vrele vode en kg železne galice, ki jo dobite v vsaki miro-dilnici. Italijanski se imenuje železna galica solfato di ferro. To sredstvo bo naj-brže imelo dober uspeh. Za mazanje rabite navadno cunjo, Si. 74. — R. B. iz S. povprašuje: V naši vasi se nekaj prepiramo radi zakona za spuščanje bikov, čeprav ne vemo natančno, če je pri nas na Tržaškem isti zakon v veljavi kakor na Goriškem, o katerem ste navadno pisali v Vašem listu. Zato Vas prosim, da mi sporočite, če je enak zakon tudi pri nas na Tržaškem v veljavi. Odgovor: Na Tržaškem je enak zakon za spuščenje bikov v veljavi kakor pri nas na Goriškem. Št. 75. — R. B. v, S. vpraša: Imam izza časa vojne neko j^oscjilo pri zasebni stranki v Jugoslaviji. Stranka bi mi rada povrnila to sveto seveda v dinarjih, a jaz tega nočem sprejeti, ker je bilo nekoč v časopisih pisano, da bodo napravili ključ za izplačevanje takih ter-juiev. Prosim Vas, da mi sporočite, če se je to vprašanje radi ključa že definitivno rešilo ali ne. Odgovor: še ne. Sicer pa, če vam siianka ponuja izplačilo Vaše terjatve v dinarjih po današnjem tečaju, storite pu našem mnenju dobro, da sprejmete denar. Šl. 76. — Z. G. v I. vpraša: Kdaj je najboljši čas za obrezovanje, čiščenje in pomlajanje sadnega drevja, ali morda zdaj v jeseni ali pa spomladi? Odgovor: Najboljši čas za obrezovanje, pomlajenje in čiščenje sadnega drevja je kasna jesen in zgodnja spomlad. Ali obrezujete spomladi, ali v jeseni, to za drevo nima nobenega pomenai le v pozni jeseni se ima navadno več časa za tako delo kakor spomladi, ko je mnogo dela na polju. Obrezuje se lahko sadno drevje tudi pozimi, le preveč mrzlo vreme ne sme biti, ker je takrat les krhek in se rad lomi. Nastale rane zgladite z nožem, ker se zglajene rane laže celijo. Št. 77. — F. B. iz C. vpraša: Na nekaterih jablanah se je naselilo omelo. Ali je omelo škodljivo, in če je, kako ga odpravim? Odgovor: Omelo je škodljivo, ker se hrani s sokom, ki ga srka iz drevesa. Kjerkoli opazite omelo na sadnem drevju, zatrite ga! To storite najlaže s tem, da ga izrežete precej globoko v les. Nastalo rano zamažite s karbolinejem. Šl. 78. — F. M. v B. vpraša: Ker je pesno seme precej drago, bi rad vedel, kako se lo seme prideluje? Odgovor: Za seme odberile srednje debelo in lepo izrasle pesne gomolje ter jih spravile v suho in ne preveč mrz'o pa tudi ne pretoplo klet. Spomladi v mesecu malem travnu posadite to prezimljeno peso v dobro obdelane in dobro pognojene grede v solnčni legi. Posajeno peso moramo varovati pred slano in zajci s tem, da jo pokrijemo s slamo od iurščaka. Ko požene pesa poldrug čevelj visoka stebla, povežite jo h količkom, da je veter ne polomi. Med rastjo jo večkrat oplejte ter jo končno malo osujte. Ko bo zrnje dozorelo, kar se spozna po porjavenju semena, požanjite stebla in posušite jih v senci. Ko bodo stebla popolnoma suha, omlatite ali osmučite seme. Št. 79. — R. P. iz K. v Islri vpraša: Ker je pri nas šele zelo malo v navadi, gnojiti travnike z umetnimi gnojili, vas prosim, da me poučite, kako se travniki gnojijo z umetnimi gnojili. Odgovor: Najboljše gnojilo za travnike je Thomasova žlindra. Ta se trosi najbolje v kasni jeseni in sicer v količini od 60 kg na 1000 kvadratnih metrov površine. Če pa gnojite spomladi, pa rabite superfosfat v količini od 40 kg na 1000 m-Površine. Za težke, vlažne in močne zemlje je boljša Thomasova ž^ndra, za lahke in manj močne zemlje pa superfosfat. Zelo hvaležni so travniki tudi gnojenju s čilskim solitrom. Ta se trosi v kasni spomladi in sicer se potrosi le 10 kg na 1000 nr površine. Mesto čilskega solitra rabite lahko tudi gnojnico. Št. 80. — R. P. iz K. v Istri vpraša nadalje: Ker bi rad napravil gnoijnik za .1 goveda, Vas prosim, da mi svetujete, kako naj naredim gnojnik, da bo ustrezal Modernim zahtevam. Odgovor: Gnojnik napravite obzidan in betoniran, da gnojnica ne bo puščala iz njega, pač pa da se bo vsa stekala v posebno globokejšo in pokrito betonirano jamo, iz katere jo boste izva- žali na polje. Da se bo gnojnica laže odtekala v gnojniono jamo, naj bodo tla malo nagnjena proti tej jami. Gnojničnih jam ne smete napraviti preveč globokih, ker to ni potrebno m tudi otežuje nakladanje gnoja na voz. Za tri goveda bo zadostno velika jama, ki bo tri metre široka in ravno toliko dolga. Napravite jo-kje v senci in ne takem mestu,,da bi se v njo stekale vode. Vi pišete tudi, da ste v tamkajšnjem kraju v kmetijstvu zelo nazaj in st želite, da bi se Vam poslal kmelijskr učitelj, da bi vas kaj poučil. Zelo je lepa želja to in tudi izpolnila se Vam bo-najbrž, ako se obrnete na vaš poteštat s prošnjo, da on zaprosi na pristojnem mestu, da Vas obišče kmetijski učitelj. Ker se pa ta nikakor ne bo mogel mudili dolgo v Vašem kraju, Vam priporočam čitanje in razširjenje našega lista. Št. 81. — Nekdo iz tržaške okolice vpraša: Na vrtu v bližini sosedove hiše hočem napraviti gnojnik, a sosed se temu protivi in mi pravi, da ga tam nikakor ne smem napraviti. Ali je res kakšna po-siava, ki zabranjuje napraviti gnojnik na lastni zemlji, kjer hoče posestnik zemlje? Odgovor: Res je! Vi ne smete napraviti gnojnika tik ob sosedovi hiši, kjer je to iz zdravstvenih razlogov prepovedano. Da pa se ne boste prepirali med seboj, je najbolje, da se obrnete na poteštat, ki bo poslal komisijo na ogled, da določi mesto, kjer lahko napravite gnojnik, ne da bi prišli vnavskriž s sosedom in postavo. Št. 82. — C. I. iz B. se toži, da se plačuje premalo za grampo in vprašuje, če bi se grampa dala v kako drugo svrho uporabiti. Odgovor: Radi visokega kurza našega denarja, je letos cena grampi ze’0 nizka. Nam ni znano, če bi se dala grampa uporabljati v domačem gospodinjstvu v kako drugo svrho nego za prodajo. Št. 83. — I. č. iz H. vpraša, s kakšnim gnojilom in ob katerem času naj gnojim pšenico, ki sem jo vsejal na njivo, ki nt bila že več let obdelana. Odgovor: Pšenici pognojite zdaj v jeseni s superfosfatom in sicer.raztresite 40 looooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc>vjooooooooooo >0000000ooooooooooooooooaooooooo JOOOOOOO VOOOOOOO S00©3©0©0] PRAKTIČNE DROBTINICE V®0®0® 000000003000000000000000CXXXXXXX30000000000000000000000000000CXXX} xxxxxx>ooocxxxxx)oooooooooooooooooooooooooooo XXXXXXXJ XXXXXXX> oooooooo Kako obvarujemo mlado sadno drevje pred zajci? Zajci delajo pozimi, ko jiim primanjkuje drugega živeža, veliko škodo na mladem sadnem drevju, ker mu oglodajo lubad. Koliko sadnega drevja, posebno daleč na polju ai pa v' bližini gozdov, se posuši, ker mu zajec ogloda okoli in okoli stebla lubad. Te škode se obvarujemo na ta način, da drevesca okoli stebel ogradimo s trnjem ali s slamo od turščice. Seveda moramo napraviti to ograjoi precej visoko, ker računati moramo tudi na sneg, ker ob visokem snegu zajec segne lahko visoko in ogloda steblo lahko visoko gori do krone. Če je pa škoda že napravljena, moramo vse od gledanja nastale rane zgladiti z nožem in jih zamazati s cepilnim voskom ali pa s 30% raztopino anti-parassita v vodi. Kako napravimo deber gnoj mešanec ali lako zvani kompost? Vse odpadke, kakor n. pr. hišne smeti, stare cunje, tropine, kokošje perje, pleve, parklje, kosti itd. zlagamo na en kup kje na skrivnem mestu. Ta kup večkrat premečemo z lopato in ga tudi polijemo z gnojnico. Čez eno ali dve leti bo iz teh odpadkov nastali odličen gnoj, ki je zlasti prepoireben in prekoristen pri zasajanju mladega sadnega drevja in trt. Če nimamo posebne uporabe za pepel, lahko tudi pepel stavimo na ta kup. Kdor hoče imeti prav dober kompost, mora delati dva kupa; v enem letu enega, v drugem drugega. Na ta način bo imel vedno zrel in dobro preperel kom- post in v njem se ne bodo nahajale še ne razpadle snovi. Splošno je dobro kompost pred uporabo presejati čez mrežo. Na ta način se ločijo iz njega vsi večji še nerazpadili predmeti, kakor parklji, čevlji in splošno Vse snovi, ki dolgo ne razpadejo. Kako zabiješ žebelj z lahkelo v les? Preden začneš zabijati žebelj v les, namaži ga z milom. Potem se da žebelj laže zabiti in tudi les rte poči. Kadar se rog sname ali zlomi. Rog se pri rogati živini sname, če odpade samo rog in ne rožna kost ž njim. Če se pa rog zlomi, se odlomi Z rožnjo kostjo vred. Izbirajte za prodaj namenjeno sadje! Če hočeš dobiti za sadje mnogo več nego dobiš navadno, je treba, da sadje, preden ga neseš na trg, skrbno prebereš. Torej deni v košare vsako vrsto ali sorto zase ter nikar ne stavi raznih vrst skupaj, kajti za mešanico raznih vrst dobiš bore malo. Razim tega razvrsti sadje natančno po velikosti in lepoti. Dobra maža za sode, ki puščajo- Raztopi v kozici nad žerjavico 60 delov prašičje masti, 33 delov voska j11 dodaj temu 40 delov navadne soli. Ko se ie vse to raztopilo, dodaj raztopin' med neprestanim mešanjem 40 delo^ presejanega pepela. S tem mazilom, dokler je še gorko, zamaži sod ali drugo leseno posodo povsod, kjer veš, da pušča. Preden puščajoče mesto žarna' žeš, ga najprej dobro posuši. Najbolje storiš, če zamažeš posodo, ko je suha. Kadar se mazilo sirdi, zamaži razpok-lino tako, da niti zrak ne more prodirati skozi njo. Tomaževa žlindra in kajinii se spri-meta v kepe, ako se hranita v kakem vlažnem prostoru. Na redilnih snoveh, ki jih imata v sebi, kakor Tomaževa žlindra na fosforovii kislini in kajinit na kailiju, sicer ne izgubita, vendar se v kepah ne moreta rabiti pravilno za gnojenje, zato se morejo te kepe najprej razdrobiti. Kdaj je gnojiti s Tomaževo žlindro? Izprva se je mislilo, da mora ležati Tomaževa žlindra več časa v zemlji, da se laže raztopi in marsikateri misli še dandanes, da se mora trositi le v jeseni, če se hoče imeti kaj uspeha, a dokazano je, da se uspeh doseže, čeprav bi se raztrosila namesto pozimi pri ozimini šele spomladi, kar po vrhu setve ter se dosežejo izborni uspehi. > Na travnikih in pašnikih se priporoča, rastrositi žlindro takoj po prvi košnji poleti a® pa v jeseni po drugi košnji; trosi se pa lahko skozi vso jesen in zimo, če je vreme zato primerno, a tudi spomladi ko se zemlja odtaja. Na polju zadošča, če se raztrosi žlindra v jeseni ali spomladi in nato podorje. Raztrosi se lahko tudi po preorani njivi, samo je treba podvleči jo potem z brano. Kako se mora pripraviti korenstvo 2a krmo? Živina žre sicer peso, repo in korenje tudi, če ni razrezano, vendar ie bolje, če se isto razreže in pomeša tfied drugo manj tečno krmo. Če se korenstvo razreže, se ni bati, da bi pogoltnita živina kar celo ali se pri tem celo morda zadavila, ker je nekako primorana, prežvečiti poprej. Razreže se lahko s krivcem na tanjše in daljše razrezke, kdor pa ima več glav živine, slori najbolje, če si nabavi stroj za rezanje korenstva.. Razreže naj se vsa-kikrat le toliko, kolikor se istega dne porabi, kajti razrezano korenstvo, če dalj časa stoji, rado gnije in plesni in takšno živini potem škoduje. Pobijanje krvave ušfi na jablanah. V predzadnji štev. našega tista smo obvestili, da je dobiti zajedavca krvave uši A-phelenus mali pri patologiičnem poizku-ševaišču v Firencah. Zdaj nas pa obvešča tukajšnja kmetijska potovalna šola, da dotično poizkuševališče ne razdetuje več tega zajedavca, ampak da se ta lahko dobi pri njej sami. To je še bolj prikladno in upamo, da se bo prav mnogo naših kmetovalcev obrnilo na gori-ško' kmetijsko potovalno šolo. Naslov za pisma je: Cattedra Ambulante di Agri-coiMura, Gorizia, Via Trieste N. 43. — Kmetcvaldi poslužite se ugodne prihket Kako se sušijo smokve? Kako se delajo »cukrane smokve«? Smokve nabiraj v ta namen popoldne, proti večeru, ko so nekoliko bolj uvele. Doma jih deni v rešeto ati pa v reto in jih moraš tu razgrniti samo v eno plast. Nato najdeš kje kako staro kad, ki služi morda za perilo ali pa tudi za grozdje. Na dno te kadi deni v kaki črepinji ali stari kozici nekoliko žarečega oglja in ga potresi z žlico zmletega žvepla. Takoj nato deni rešeto s smokvami vrh dima ter ga tu pritrdi. To rešeto ne sme segatr seveda do oglja, da se ne zažge. Vrh prvega rešeta se lahko dene drugo, tretje. Kad naj se pogrne potem z lesenim pokrovom ali s kako vrečo. V tem dimu je treba pustiti smokve toliko časa, da popolnoma zbelijo. Če se je oglje pred časom zadušilo, je treba kajenje ponoviti. Okajene smokve se denejo^ nato na leso in se tu posušijo. Ko so dovolj suhe, se stisnejo v pogačice ter se nabodejo-na olupljeno šibico. To je jako priprcsto delo, ki ga opravi lahko vsak kmet ali pa tudi vsaka gospodinja brez vsakih stroškov. Kdor ima mnogo smokev, temu priporočamo, naj si zbije za kajenje zaboj, v katerem pa ne sme biti razpok. V spodnjem delu zaboja so vratca, skozi katera se lahko porine posodica z žarečim ogljem v zaboj. Smokve je treba razgrnili na primerno velike lese, ki naj se splelejo iz iankih šib, iz vrbovja ali žice. Te lese naj se postavijo v zaboj ena vrh druge, in sicer najbolje na kline, ki se položijo na zarezan stebrič, ki je pri-trjen na oglu zaboja. Da ne uhaja žvepleni dim iz zaboja, je potreben seveda na vrhu pokrov, ki dobro zapira. Ta dim je namreč ono sredstvo, ki ovira, da se smokve pri sušenju ne pokvarijo. Naše »cukrane smokve« sicer niso tako sladke "kakor so dalmatinske in grške, vendar so prav dober prigrizek. Kdor hoče torej napraviti svojim mladim pozimi veselje, ta naj poskusi s sušenjem smokev in go-iovo bo opravljal to delo potem vsako leto. Kako se priuči krava na to, da pusfli tele sesali? Mnogo je takih krav, ki ne pustijo, da bi jih tele sesalo in ga zato brcnejo z nogo vstran, kakor hitro prime tele za sesec. Taka krava da hlevskim poslom mnogo opravila in truda, kajti morajo jo držati s silo, če hočejo, da bo tele sesa-log,Včasih izgubijo pa tudi posli potrpljenje in če krava ne miruje, jo namlatijo na prav sirov način. Da se krava teletu privadi, se priporoča naslednje: Vzame naj se kos vrvi, na enem koncu naj se napravi zanka in naj se dene kravl krog smrčka na gobec. Nato naj se prime za drug konec vrvi in naj se vlieče tako močno, da upogne krava glavo na stran. To pa naj se dela tako, da krava pri tem preveič ne trpi. Ta konec vrvi naj se potem zveže okrog repovega korena. Sedaj naj se pripelje tele h kravi od one strani, kamor ima krava glavo obrnjeno, da ga krava vidi, ko sesa. Ce tako ravnaš s kravo, bo tele polagoma spoznala, na drugi strani pa se tudi ne zgane, ker jo takoj zaboli ali na repu gli na gobcu. Po treh ali štirih dneh bo krava mirno stala in bo pustila teletu sesati. OOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOC)OOOOOCXX>OOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOO^ OOOOOOOOOOOO30000000COOOOOOO I GOSPODARSKI DROBIŽ [ ■ 00000000 OOOOOOOO OOOOOOOO DOOOOOOPOOOOOOOO 00000000 OOOOOOOO 00000000 00000000 00000000 00000000 00000000 0000 OOOOOOOO OOGOGOOCOO" Neprijelni duh kozjega mleka. 1» Kozje mleko, ki ima navadno neprijeten duh, bo popolnoma brez vsakega slabega duha, če bomo upoštevati pri kozjereji sledeča navodila: 1) Skr- beti moramo, da bo koza vedno čisla. V ta namen jo moramo večkrat očediti in oprati z vodo, v kateri, smo raztopili prav malo sode. 2) Ne polagajmo kozi nikdar krme, ki ima slab duh po plesni-vosii ali po čem drugem. 3) Spuščajmo Rozo kolikor več mogoče na prosto in skrbimo za zračno in snažno slajo ter ležišče, ki ga moramo vsak dan skidati. 4) Pred vsako molžo umijemo vime s toplo vodo in držimo golido (žehlar) vedno zelo snažno. 5) Takoj po molži precedimo mleko skozi gosto sito. Zakaj ne rabile krav za vežnjo? Pri nas je marsikaterega večjega in ludi manjšega posestnika sram voziti s kravami. Tako sramovanje pa je zelo nespametno in otročje, ker marsikateri manjši kmet bi lahko opravljal skoraj vso svojo vožnjo s kravami. Na ta način bi mu ne bilo potreba, držati vole, ki veliko dni preležijo v hlevu in žrejo seno skoraj brez vsake koristi. Koliko kmetovalcev je, ki so si vole nabavili lanskega leta, ko so biti dragi, in jih morajo zdaj radi nizkih cen živine dati mnogo pod ceno, katero so plačali zanje lansko leto, ko so jih kupili. Koliko zgubijo v denarju in koliko jih je stala krma in oskrba volov! Če bi bili takrat mesto volov kupili krave, bi te použito krmo plačale z mlekom in teleti in poleg tega bi bile lahko kaj vozile. Če bi ne bilo1 ravno bogve kakšnega dobička z. njimi, bi vsaj škode ne imel, kakor jo ima t volmi. Ne preveč dolgotrajna in boli lahka vožnja kravam prav nič ne škodi, ampak jim celo koristi, ker se žival pri vožnji sprehodi in naužije svežega zraka. Če dajo krave ob vožnjih dneh kaj manj mleka, je pa zato mleko boli gosto in mastno. Da bi pa mlečnost v vsakem oziru ne trpela, moramo krave, ki vozijo, bolje in obilnejše krmiti. Krave lahko uporabljamo vedno za lahko . vožnjo; le par mesecev pred telitvijo in nekaj tednov po telitvi jih ne smemo zapregah. Kmetovalci, bodite pametni in ne ozirajte se na to, kaj rečejo drugi, ampak storite to, kar vam lastna korist veleva ter opravljajte lahko vožnjo s kravami! Ne barvajte črnih vin s prepovedanimi sredstvi! Med vsemi sredstvi, ki še rabijo več ali manj uspešno za barvanje črnih vin, je edino enocijaniina, ki je prirodna vinska barva, ki se pridobiva iz grozdja, po vinskem zakonu dovoljena. Vsa druga sredstva so, kakor rečeno, prepovedana itn to ne le v smislu vinskega zakona, ampak tudi v smislu zakona o živilih, ker so večinoma vse le barve zdravju škodljive in povzročajo grižo. f Enocijanino se prodaja v tekočini in jo je treba od y2 do 1 kg na vsak hi vina. Enocijanino dobile pri tvrdki »Vino-agraria« v Gorici. Kokoši je treba odbirati. Dobra kokoš znese v celem življenju 600 jajc. Največ jih znese v drugem, tretjem in četrtem letu* svojega življenja. Če se je izvalila kokoš zgodaj spomladi, znese lahko že v prvem letu kakih 30 jajc, a te so večinoma drobne in nesposobne za pokla-danje. V drugem, tretjem in četrtem letu znese kokoš približno po 130 jajc. Toraj znese v prvih štirih letih skupaj kakih 400 jajc. Po četrtem letu pa ponehava in sicer se računa na naslednjih 6 let skupaj 200 jajc. Svetuje se torej gospodinjam, naj kokoši po četrtem letu zakoljejo ali pa prodajo, ker se ne izplača rediti ijih dalje. Koliko vode potrebujejo posamezne domače živali? Računa se, da potrebujejo na vsak kg suhe klaje in sicer: konji in ovce 2 — 3 litre, voli 4—5 litrov, krave 5 — 6 litrov in prašiči 7—8 litrov vode. O vsakem letnem času je skrbeti za to, da živina ne dobi premrzle vode, ker jim je takšna le v kvar. Zlasti brejo živino treba varovati premrzle vode, ker po njej rada zavrže. Onemoglost živfine vsted stradanja. V krajih, kjer je živiporeja na najnižji stopinji, se prigodi, da dobijo živali tako malo ali tako slabe krme, da zmrša-vajo do kosti in da izgubijo tretjino in še več svoje teže. Dalje izgubi živina dlako po vsem životu ali le po posameznih delih, koža ji postane trda in je posuta s sivimi luskinami. Tudi ušiva rada postane in se drga in češe, ker jo srbi koža. Največkrat se zgodi to pozimi; spomladi pa se živina na dobri, sveži travi zopet popravi; ako je tega časa dočakala. — Tako zanemarjene živali, ako so drugače zdrave, ije treba dobro čistiti, izmivati z milnico in dajati v malih in pogostih obrokih (ne mnogo naenkrat) dobre, tečne in lahko prebavne krme. Stari rimski pisatelj, ki je znal cenifli pravilno obrezovanje sadnega drevja. Glasovih pisatelj v stari rimljanski dobi po imenu Columella piše nekod: Obdelovati sadno drevje se pravi prositi ga, da bi rodilo, gnojiti mu, znači siliti ga k rodovitnosti, a obrezovati ga, se pravi prisiliti ga k rodovitnosti. Ta nauk je star že 2000 let in še danes ga le malo kmetovalcev upošteva. To je jasen dokaz, kako trdovratno konservativen je kmeti Katera umetna gnojila se smejo mešali med seboj in katera ne? Superfosfata se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in kalijem, z drugimi gnojili se lahko meša, kadarkoli se hoče. — Tomaževa žlindra se ne sme mešati s superfosfatom, hlevskim gnojem in žve-plenokislim amomjakom, meša se pa lahko vsak čas s čilskim solitarjem in kalijem, s kajnilom in s kalijevo soljo se sme mešati samo tik pred uporabo. — Hlevski gnoj se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in kalijem, meša se pa lahko vsak čas s superfosfalom, s kajnilom, s čilskim soli tar jem, s kalijevo soljo in z žveplenokisltim amoniijakom. — Kajnit se lahko meša, kadar se hoče, s superfos-fatom, s hlevskim gnojem, s čilskim soli-tarjem, s kalijevo soljo im z žvepleno-kislim amonijakom; s Tomaževo žlindro in s kalijem pa le tik pred uporabo.^ — C tiski solitar se lahko vsak čas meša s superfosfatom, s Tomaževo žlindro, s hlevskim gnojem, s kajnitom, s kailijevo soljo in z žveplenokislim amonijakom. — Kalijeva sol se lahko meša vsak čas s superfosfatom, s hlevskim gnojem, s kaj-nitom, s čilskim solitarjem in z žveplenokislim amonijakom; s Tomaževo žlindro in s kalijem pa le tik pred uporabo. — Zveplenokisli amonijak se ne sme mešati s Tomaževo žlindro in s kalijem, sme se pa mešati vsak čas s superfosfatom, s hlevskim gnojem, s kajnitom, s čilskim scllilarjem in s kalijevo' soljo. — Kalij se ne sme mešati s superfosfatom, s hlevskim gnojem im z žveplenokislim amonijakom; s Tomaževo žlindro in s čilskim solitarjem se lahko meša vsak čas; s kajnitom im s kalijevo soljo pa se sme mešati le tik pred uporabo. Grah. Grah se seje zelo zgodaj spomladi, čim vreme dopušča in zemlja ni zmrznjena. V goriški okolici sejejo grah tudi v novembru in decembru. Setev se lahko po potrebi ponavlja, ali vendar se grah ne sme sejati prepozno, ker grahu vro- čina škodi; tudi plesen ga poleti močno napada. Ob zgodnji setvi se sejejo zgodnje im nizke vrste graha, za pozno pa bolj visoke in kasnejše vrste. Te niso tudi toliko občutljive proti vročini in boleznim, kot so nizke vrste graha. Grah se seje v vrste 30 cm vrsta od vrste, 6—7 e.m globoko in 4—6 cm vsaksebi. Vsejani grah je pazljivo pokriti z zemljo im potem je dobro zemljo nekoliko potisniti z desko ali valjarjem. To pritiskanje zemlje je radi tega potrebno, ker grah, ko klije, sili na površje, kjer ga potem pojedo ptice. Poleg tega je tudi zelo priporočljivo pokriti zemljišče po dokončani setvi s suhim dračjem. To dračje ostane tu toliko časa, dokler grah ne izkali. Kadar grah, visoke vrste, doseže visočino od 15 cm, se mu postavi dračje za oporo. Smrtna kosa. — V Repentabru na Krasu je umrl 4. nov. nadučitelj Josip Ravbar. V nadaljevalni kmetijski šoli ie poučeval kmetijstvo, bil je dober učitelj, idealen čebelar in res blaga duša. Mic njegovi duši! V nedeljo dne 6. ndvembra je po hudi bolezni preminula gospa Marija Dominko roj. Budam, žena ravnatelja deželne kmetijske šole v pokoju, tajnika Goriškega kmetijskega društva im odgovornega urednika našemu listu. Pokojnici naj sveti večna luč, razžailoščeni družini in posebno težko prizadetemu g. Viljemu pa naše najiskremejše sožalje! Odlikovano tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko. MlRODUNICfl (drogerija) Gorica - Via Rasftdlo N. 27 Na droOno in debelo! Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča, tekočega in v prahu — bakrene in železne galice -žvepla - čilskega solitra - zamaškov - cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča Anton Mervič, lastnik.