Političen list za slovenski narod. Naročnino in oznanila (inserate) »»prejema upravnlStvo in ekspedlclja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 rrld., za četrt leta 1 fld., u jidta mesec 1 jrld.iO kr. V administraciji prejeman velja: | Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo Za cilo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., za četrt leta S fld., la jeden neteč 1 yld. * V Ljubljani na dom posilian velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamne Številko po 7 kr. Vrednistv« je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemfii nedelje in prainike, ob pol 6 uri popoldne, Štev. 239. V Ljubljani, v soboto 17. oktobra 1896. Letnilt XXIV. Kje je narodna značajnost? Včerajšna seja državnega zbora je bila velepo-menljiva za čast in veljavo slovenskega jezika. — Prvič po dolgem času se je namreč v tej zbornici govorilo slovenski. In to je storil novoizvoljeni poslanec dr. Ivan Susteršič, o katerem so nasprotniki trosili lažnjivo vest, da ni dovolj naroden. Vtemeljujoč svoj nujni predlog, mereč na to, da se brani pravica posojilnic, vsprejemati tudi od neudov hranilne vloge, pravica, katero so jela odrekati primorska sodišča slovenskim posojilnicam, pričel je „brezdomovinec" dr. Susteršič, kakor se nam poroča z Dunaja, svoj govor v lepem slovenskem jeziku po priliki rekoč: „Visoka zbornica! Ko se danes prvič kot poslanec slovenskega ljudstva v tej zbornici oglasim za besedo, smatram kot svojo dolžnost, pričeti svoj govor v slovenskem jeziku. Naj se tudi slovenska beseda čuje na tem mestu, kjer se tolikrat obravnava usoda slovenskega naroda, naj se s tem dejanski svedoči ravnopravnost slovenskega jezika v celi naši državi. — Povod mojemu govoru je dala usoda dveh slovenskih posojilnic, kojih poglavitni namen je, braniti slovensko narodnost proti vplivu tujega kapitala. Iz narodnega stališča tedaj priporočam nujnost svojega predloga. Ce nadaljujem svoj govor v nemškem jeziku, s tem nemščini ne pri zna v a m nikake prednosti pred slovenščino, poslužujem se je le, da razumejo moj govor vsi člani visoke zbornice." To so bile jedrnate dr. Susteršičeve uvodne slovenske besede, katere so slovanski poslanci, vzlasti Mladočehi, Hrvati in katoliško narodni Slovenci stavek za stavkom burno odobravali. LISTEK Razmotrivanja mračnjakova. Tam v daljnej Ameriki zležejo se včasih velike in debele časnikarske race. Marsikatera izmed njih preplava širni ocean ter zleze na suho v uredništvu tega ali onega evropskega časopisa. Toda te vrste perutnine so evropski bralci kmalu siti. Amerikanci pa zavzemajo v tem oziru povse drngo stališče. Ne gledajo toliko na resnico ali neresnico, samo da doseže svoj namen, potem jim ni nobena raca predebela. Ameriški humoristi iznašli so nalašč fingirani list «Arizona Kicker", ki kot list nikjer ne izhaja, pač pa pod tem naslovom obelo-danjajo vse smešnice, 8 katerimi bičajo časnikarsko pretiravanje in izmišljevanje. Dnevna novičica mušje velikosti, dobi v tem listu slonove dimenzije, stvari, katere se nikjer dogodile niso, poroča „Arizona Kicker" s prepričevalnim glasom poštenjaka, političnih nasprotnikov osebna čast topi se v „Kicker"-ju, kakor sneg v pomladanj-skem solncu, najmanjše hudodelstvo, katero jim pred-baciva, je konjska tatvina. Skratka, vse časnikarske razposajenosti zrcalijo se v tem famoznem listu. Ze ime „Kicker" = razposajen konj, ki rad brca, kaže vsebino dotičnih publikacij. Prvi govor dr. Susteršičev je pa tudi pomenljiv po svoji vsebini. To je v resnici odločno naroden program! Ravnopravnost slovenščine do zadnje posledice, do najvišjega mesta v državi — to je „brez-domovinstvo" dr. SusterSičevo! Narodnjaštvo pa je to, kar so storili liberalni slovenski poslanci, ki so isti dan, ko je dr. Susteršič dal tako lepo spričevalo svoje jeklene slovenske zna-čajnosti, po dogovoru s Schwegelnom sklenili predlagati v centralno komisijo za pregled zemljiškega katastra iz Kranjskega Nemca barona Barga in znanega liberalnega „kmetskega strokovnjaka" notarja Krsnika, katerima gospodoma so povodom zadnjih deželnozborskih volitev slovenski kmetje izkazali sijajno nezaupanje. Vedno nesramneje nastopa nemškutarija v slo-vensko-liberalnem taboru, vedno čvrsteje in jasneje se kaže neomajljiv slovensk značaj katoliško-narodne stranke. To je signatura našega političnega položaja. — Dani se — tudi slepcem! Nadaljujoč svoj govor je poslanec dr. Susteršič temeljito zastopal svoj predlog. Ta govor in pa predlog priobčimo pozneje po stenografskem zapisniku. Dostavimo le, da je govor vsa zbornica pazljivo poslušala. Sledilo mu je živahno odobravanje in ploskanje; govorniku je čestitalo mnogo poslancev, mej njimi tudi več Mladočehov, ki so predlog tudi podpisali. Vladni zastopnik Krall je izjavil v imenu vlade, da se strinja s predlogom. Govorili so potem za dr. Susteršičev predlog še dr. Laginja, Exner in Szepanovski. Predlog je bil na to od cele zbornice soglasno vsprejet. To je pač najlepši dokaz, kako srečno je nastopil dr. Susteršič s svojim prvim govorom, na katerem mu tudi mi prav iskreno čestitamo! Slovenci pa ne hodijo zastonj v Ameriko. Zakaj bi samo Amerikanci n. pr. političnim nasprotnikom skušali škodovati z raznimi izmišljotinami, ali Slovenci res že ne znamo ničesar več? Kedor tako misliš, le preglej „Slov. Narod" zadnjih dnij. Koliko ve ta list povedati samo o dr. Su-steršiču! Kako natanko je „Narod" poučen o pogovorih poslanca dr. Susteršiča z železniškimi sprevodniki. To raco priobčil je „Narod" v sobotni svoji številki, da so jo mogli obirati njegovi bralci v nedeljo. Tako rešuje ta list na hvalevreden način socijalno upra-šanje v svojem krogu po geslu francoskega kralja, da naj bi imel vsak državljan v nedeljo pišče v skledi. Race nekaterim bolj prijajo. Čudim se, da „Narodu" še ni poslal njegov duhovit poročevalec sledeče notice: (Škandalozno nemčurstvo I) Naš zvesti poročevalec nam piše iz Dunaja: Včeraj šel sem za dr. Susteršičem po Ringu. Kar se ta obrne in pokliče psička, ki je tekel za njim, z nemškimi besedami: Ta! Ta! Podajem ta pojav škandaloznega nemčur-stva javnosti brez komentara. Prepuščam dotičnemu dopisniku drage volje to notico, vredna je njegovih dosedanjih. Tudi dr. Susteršičev včerajšnji govor bode gotovo prikrojil po svoje, da bi zmanjšal njegov utis. Državni zbor. Dunaj, 16. oktobra. Zbornica je nadaljevala razpravo o domovinskem zakonu. Posl. dr. P u i naglaša, da celo protigovorniki priznavajo potrebo premembe sedanjega domovinskega zakona. Le posl. dr. K e i 1 je trdil, da na Solnograškem ne čutijo te potrebe. Na Moravskem je tudi dež. zbor izrazil željo, naj se zakon premeni. Govornik pravi, da ni zastopnik kmečkih občin, vendar priporoča premembo. Tako šteje občina Vitkovice 11.000 prebivalcev, pa voli le jednega volilnega moža, ker ondi biva le 300 domačinov. Občinska avtonomija je itak že preustrojena na konst uradnikom. Ali pa je morda uradnik, ki velikrat menjava svoje bivališče, v ožji zvezi z občino, kakor n. pr. trgovee, ki že 20 do 30 let nosi vsa občinska bremena? Od Marije Terezije do 1. 1863 je bilo pravno prepričanje prebivalstva, da se domovinska pravica priposestvuje s pridobitvijo posestva ali izvrševanjem kakega obrta. Zato zbornica sama lahko premeni načrt zakona v tem oziru, ne da bi ga vrnili odseku, kjer bode zopet obležal. Mi ne moremo čakati, pravi govornik, da deželni zbori urede preskrbljevanje revežev, kajti zgodi se lahko, da dež. zbori tega ne store o pravem času, in tako se zavleče vsa stvar. Preskrbljevanje revežev je v najtesnejši zvezi z domovinskim zakonom; za reveže pa morajo v prvi vrsti skrbeti občine, in potem večje zveze. Sedanje preskrbljevanje revežev ni pravično, kajti z dežele se selijo v mesta raznovrstni ljudje, od katerih se čez leta navadno najslabši vračajo v domovinske občine. To so razmere, katerih se mora vsak človek sramovati. Sicer pa ni res, da izseljevanje v mesta škodi. Kaj pa bi bil Dunaj Mi to pričakujemo z gotovostjo, pa brez — radovednosti. V isti sobotni številki ima naš kolega iz Kongresnega trga tudi še drugo raco, s katero se skuša kratiti čast duhovniku. Tacih se je že mnogo zleglo v njegovem vred-ništvu, ki so vse pisane v slogu „Arizona Kicker"-ja, toda z namenom, da bi bralci vse imeli za resnico. Posebno nek hudomušen učenec Eskulapov iz dežele zalaga ob pomanjkanju druzega dela vred-ništvo pridno s takimi racami. Pri znani izvedenosti tega moža v sv. pismu in katekizmu se ne bomo Čudili, ako beremo v „Slovenskem Narodu" kedaj sledečo ekspektoracijo: Kako razume gospod Fronc krščansko ljubezen, pokazal je v zadnji nedeljski pridigi. Na prižnici čital je iz neke knjige čudno trditev, da pride preje velbljod skozi šivankino uho, kot bogatin v nebesa. Ali so tako učili Kristus in njegovi učenci? Iz takih knjig torej se čita našemu ljudstvu ob nedeljah, tako se uči krščanska ljubezen s hujskanjem proti stanovom! Kako lepo bi se to bralo v „Kroniki" „Narodovi". Dotičnemu učencu Eskulapovemu pa naj povem sredstvo, ki mu bode zelo koristilo. V stari medicinski knjigi, izišli anno MDCCI pod naslovom: „Neu aufgerichteteStadt-und Land- brez pol milijona tujcev ? Občine so že neznosno obremenjene s stroški za reveže. Mestne občine bi po novem zakonu sicer prevzele večja bremena, a to je njihova dolžnost. Ce sedanja zbornica ne vsprejme zakona, bode prihodnja stavila še strožje zahteve v korist kmečkim občinam. Zato naj sedaj mestni zastopniki pritrdijo pravičnejši razdelitvi bremen. Posl. dr. Gross kot protigovornik naglaša, da treba načrt zakona presojati s stališča onih, ki iščejo podpor od občin. Upravna oblastva si znajo pomagati le z odgonom. Odgon pa ne zadeva le postopačev, ampak tudi štrajkujoče delavce. Predloženi načrt pa v tem oziru ne bode zboljšal razmer, kajti marsikateri si ne bode pridobil domovinske pravice, dasi potrebuje podpore. Dežele ne morejo rešiti vprašanja o preskrbljevanju revežev, ker nimajo potrebnih sredstev. To more storiti le država v okvirju socijalne rtforme. Govornik je proti načrtu tudi z narodnega stališča, kajti Cehi se selijo v nemška mesta, kjer bi dobili domovinsko pravico, to pa je nevarnost za Nemce. Iz teh razlogov izjavi govornik, da bode glasoval proti. Posl. Czaykowski naglaša, da se sedanji zakon mora predrugačiti. Tako šteje Žižkov 40.000 prebivalcev, a le 400, ki imajo domovinsko pravico ; kraljevi Vinohradi 35.000 prebivalcev in le 600 domačinov. Take razmere ue smejo obstajati. Vprašanje se mora presojati z nepristranskega stališča. Priposestovauje domovinske pravice se bode po predloženem zakonu pričelo začetkom prihodnjega stoletja, preskrbljevanje, oziroma troški za reveže pa še le čez 30 let. Torej bode še mnogo časa za obravnavo, kako naj se mesta odškodujejo. Zato naj zbornica preide v nadrobno debato. Poročevalec Schwarz naglaša, da je vsa zbornica v načelu za premembo zakona. Ni pa se treba bati, da bodo ljudje silili le zato v mesto, da bi bili za starost bolje preskrbljeni. Deželni zbori bodo že mej tem uredili preskrbljevanje revežev. Kar se tiče Dunaja, opozarja govornik na raznovrstne ustanove za reveže, na vsakoletno loterijo v ta namen, zapuščine itd. Troški dunajskega mesta za reveže znašajo le trinajsti del vseh dohodkov. Tudi po reformi zakona bode na Dunaju še do pol milijona tujcev, torej je strah v tem oziru pretiran. Konečno priporoča, naj zbornica preide v nadrobno razpravo. Predlog, da se načrt vrne odseku, je bil odklonjen s 195 glasovi proti 76, in s tem vsprejet prehod v nadrobno razpravo. Nato je posl. H a u c k utemeljeval nujni predlog, da se deželni zbori snidejo o pravem Času ter sklepajo o premembah volilnega reda še pred novimi državnozborskimi volitvami. Ta predlog podpira tudi posl. Morre. Ministerski predsednik grof B a d e n i odgovarja, da vlada sedaj ni še odločila, kedaj se snidejo deželni zbori, ker je to odvisno od državnega zbora, ki ima rešiti še več važnih stvarij. Zato naj zbornica odkloni nujnost. Apotheke" najde, ako se peča z medicinskimi knji gami, v Tom. I., pag. 181, pod naslovom: „Fiir die Unsinnigkeit im Kopfe" recept, ki utegne koristiti. Toda poglejmo malo čez naše domače raz-merice. Ako bi čitali v „Arizona Kicker-ju", da je predsednik nekega sodišča v Pragi rekel rezervnemu častniku, da se z oficirsko častjo ne strinja obdela-vanje polja, da roka, katera suče sabljo, ne sme tudi voditi pluga, bi se pač smijali. Nekoliko manj smešna pa je stvar, ako beremo interpelacijo, ki so jo stavili v uašej državnej zbornici Pacak in drugovi, kajti iz nje razvidimo, da se je ta neverjetni izrek res storil na dotičnem mestu. Sicer pa ne sodimo prenaglo ter počakajmo, kako se bo ta zadeva — zakrila. Sreča. Slika. — Spisal P. Ž. I. Jednonadstropna, skoro polurazpadla hiša prav med zadnjimi v trgu. Kakor krmežljave oči gledajo na ozko, blatno cesto mala okna, tu in tam kakor slučajno vdolbena v sivi, razpadujoči zid. V pritličju Poslanci Kaiser, Schiicher, Brzorad, P e r n e r s to r f e r in Bareuther obžalujejo, da je ministerski predsednik odgovoril nejasno in nedoločno, zato priporočajo nujnost. Pri glasovanju je bil predlog s 103 proti 98 glasovom odklonjen. Na vrsto pride sedaj nujni predlog poslanca Schlesingerja, v katerem se zahteva, da povrne država državnim uradnikom najnižje vrste tri odstotke, katere morajo dosedaj plačevati zato, da se zviša pokojnina za njihove vdove, in naj plačuje država te odstotke tako dolgo, dokler se ne uveljavi zakon glede preosnove uradniških plač. Ta predlog ni obveljal, ker je finančni minister najodločneje ugovarjal iz načelnih in financijelnih vzrokov. Ob jeduem je pa minister izjavil, da upa vlada prihodnje leto dognati nagodbo z Ogersko in s tem najti vir za pokritje večjih stroškov vsled zvišanja uradniških plač. Nato se je pričela razprava o nujnem predlogu posl. dr. Š u s t e r š i č a, v katerem se vlada poživlja, da sklene potrebno, da sodišča na Primorskem ne krate zajamčenih pravic Raiffeisenovih posojilnic, kakor se je to zgodilo v dveh slučajih, ko je sodišče razsodilo, da neudje ne smejo vlagati hranilnih vlog v Baifleisenove posojilnice. Govornik je utemeljeval svoj predlog najpreje slovenski, kar je vzbudilo mej slovanskimi poslanci burno odobravauje, potem pa nemški nadaljeval. Nujnost predloga se je v^prejela soglasno in se je izročil pravnemu odseku, potem ko je ministeri-jalni svetnik Krall izjavil v ime vlade, da je voljna sodelovati pri tolmačenju zakona, ki se popolno strinja z nazori predlagatelja. Posl. F e r j a n č i č je interpeloval finančnega ministra radi vstavljanja draginjske doklade za drž. uradnike in služabnike v Ljubljani v proračun. Prihodnja seja v ponedeljek Politični pregled. V Ljubljani, 17. oktobra. Jlauckov predlog in vlada. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je vršila razprava o nujnosti znanega predloga dr. Haucka in tovarišev glede deželnih zborov, oziroma volilne pravice. Predlagatelj je v daljšem odobravanem govoru pojasnoval potrebo, da se v deželnih zborih v najkrajšem času spremeni volilni red za deželni zbor, ker le potem ima nekaj vrednosti zakon glede volilne pravice. Tudi drugi poslanci, njegovi ožji somišljeniki, so se krepko postavili po robu in naglašali, da vsak, ki glasuje proti predlogu, nima nikake pravice do ljubezni do slobode, ker sicer ta predlog ne pride več v razpravo kot nujni predlog in stvar je pokopana. Toda tu je posegel vmes ministerski predsednik ter s svojim govorom pridobil večino za svojo stran. In tako je bil predlog odklonjen. Kvotno vprašanje in dr. Szilaggi. Minuli četrtek je počastil prebivalce ogerskega mesta Požun s svojim obiskom in .govorom predsednik ogerske poslanske zbornice. Poročal je svojim volil-cem o delovanju v državnem zboru. V svojem go- se pride na levi strani čez smradijivo gnojišče v nizki, prostrani gospodarjev hlev, kjer dremljeta ob temni, mokri steni dve suhi kravi. Na desni pa stanuje hišni gospodar Cednik v velikanski sobi, razen široke bele mize in klopij ob stenah brez vsacega pohištva. Cednik je nenavaden človek in izvrsten zakonski mož ... Za svoje posestvo se briga sila malo; vse prepusti največ božji volji. Zamazan in raztrgan sedi v Marjutini štacuni z žganjem pred seboj ter se prepira s svojimi sosedi in prijatelji. Svetli, kakor s smolo namazani lasje mu vise v dveh velikih čopih po nizkem čelu ; mali, zavihani, temno-rdeči nos gleda nekako sramežljivo iz napihnjenih, mezoličastih lic; a rdeče obrobljene oči blodijo motno in nemirno na vse strani. „Kak6 da nisi danes oral, Cednik?" praša ga Marjuta in namežikne drugim gostom. „Danes? O Marjuta, kaj govoriš I . . . Danes je obletnica, kar mi je oče umrl, — in oral naj bi? O Marjuta!" „A včeraj si rekel isto ..." „Ni re8, ne laži, Marjuta! Jaz vem, kaj govorim . . Cednik je praznoval zmirom toliko obletnic in in spominov, počival na čast tolikim svetnikom in svetnicam, da ni utegnil nikoli delati. Le časih se je izgubil na polje ali v gozd in se mučil dva, tri voru je kmalu prešel na pogodbo z Avstrijo ter obširneje pojasnoval kvotno vprašanje. — Kar se tiče kvotnega vprašanja, dejal je, so dotična pogajanja mej obeslranskima kvotnima deputacijama vsled tega ostala brezvspešna, ker se naslanja avstrijska kvotna deputacija na popolno napačno in nevsprejemljivo stališče glede števila prebivalcev. Ako ostanejo pogajanja tudi nadalje popolno brezvspešna, tedaj bo vedela Ogerska izvajati potrebne posledice. S klicem na vladarja še ni rešeno preporno vprašanje, kajti v smislu ustavnih zakonov ima njegov odlok v tem vprašanju veljavo samo za dobo jednega leta in potem bi se morala zopet nadaljevati razprava o tej zadevi. Ustava Ogerske nikakor ne dopušča, da bi se obremenjevala dežela trajno brez dovoljenja državnega zbora. Govornik izraža konečno nado, da bode liberalna stranka tudi nadalje vstrajala na površju in ohranila državno krmilo v svojih rokah. — Na vse te njegove neslanosti je najboljši odgovor : .vederemo'; kajti o prvem odločuje avstrijski državni zbor, o drugem zavedno ogersko ljudstvo. Vatikan in Rusija. „Pol. Corr." donaša iz Rima neko poročilo, v katerem se trdi, da se v Vatikanu sedaj marljivo posvetujejo o predlogih ruskega ministerskega rezidenta Izvvolskega glede spo-polnenja nekaterih izpraznenih škofovskih mest v Rusiji. Predlogi seveda niso povsem vsprejemljivi, vendar pa je upati z ozirom na v zadnjem času nekoliko prijazneje razmere mej Vatikanom in rusko vlado, da se doseže v tej zadevi potrebno sporazum-ljenje. Po muenju ruskih krogov je ugodno znamenje za povoljno rešitev tega vprašanja tudi najnovejše postopanje ruske vlade napram katoliškim škofom na ruskih tleh, kajti dovoljuje se jim sedaj pogosteje kakor poprej, potovati v cerkvenih zadevah v stolico vsega katoličanstva. Do prave slobode katoliške cerkve na Ruskem manjka seveda še jako veliko. Socijalistični kongres v Sieblebenu pri Gothi. Na predzadnjem shodu dne 14. t. m. je mej drugimi nastopil tudi zastopnik dunajskih soci-jalnih demokratov Schumeier, ki je posegel v debato glede praznovanja 1. maja in izjavil, da je to praznovanje najboljše agitacijsko sredstvo in da bodo Avstrijci vkljub letošnjim dogodkom v Praterju tudi nadalje praznovali ta dan. Poročevalec Gerisch mu je pa odgovoril, da je brezpogojno praznovanje za Nemčijo nevaren in pred vsem zelo dragocen poskus. Ako bi se na tak način praznila blagajna, bi dospeli nemški soc. demokratje v neprijeten položaj in bi vkliub najboljši volii ne mogli podpirati avstrijskega gibanja. — Tu imamo zopet nov dokaz, kako se po nepotrebnem troši krvavo zasluženi denar zapeljanih sodrugov, nadalje pa da mora vkljub velikim doueskom za podporo agitatorjev prispevati še inozemlje. Res vzgledno gospodarstvo na Dunaju ! O dogodkih na Siciliji se je dolgo časa ali popolnoma molčalo, ali pa so se opisovale samo neresnične stvari, le z resnico se ni hotelo dolgo na dan, kajti prikrivalo se jo je previdno. Se le sedaj so prišli do jasnosti. V mnogih rudnikih, posebno v pokrajini Girgenti, so delavci ustavili delo in se je dni, potem pa se je držal pri Marjuti samozavestno in ponosno ter menjal goldinar, ki ga je izkupil pri tem ali onem za voz gorevcev. Njegova žena pa se je držala doma; le redko-kedaj je prišla na spregled. Kakor v sanjah je hodila krog hiše z zaspanim, dolgočasnim obrazom in poluzaprtimi očmi. Cednik se je vrnil proti večeru od Marjute in in klical že od daleč: „Mico—o!" „Odkod prihajaš, Janez?" „Od Marjute ... Ali češ malo sira ?" „Daj sem ... In belega kruha nimaš nič?" „Čakaj, mislim, da ga imam košček tu v suknji . . . Kje pa je tisti fižol, ki je ostal od včeraj ?" „Tam pri peči, na klopi. Ti si pijan, pa ga ne vidiš." „O Mica, kadar sem pijan, vidim še veliko bolje, kakor sicer, verjemi mi ... A premalo jesiha je na fižolu." „Na dLu je, le pomešaj . . Tako sta govorila Cednik in njegova žena: zmirom mirno, prijazno, ljubeznivo. Očitati si nista mela nikdar ničesar, zat6 se med seboj nista nikoli prepirala. bati, da delo popolno prestane. Vladni komisar in minister brez portfelja, grof Codronchi, čegar avtoriteta ni nikakor tako pripoznana, kakor je nedavno bobnal v svet neki oficijozni list, zahteva sedaj od vlade novih pooblastil, da mu bo omogočeno, vpo-rabiti pri žveplenem obrtu dosegle koristi tako v korist delavcev, kakor tudi podjetnikov. Ko so se v italijanski zbornici kovali izjemni zakoni za Sicilijo, je zatrjeval ministeraki predsednik Rudini nasproti opoziciji, da bodo ti zakoni v prvi vrsti pripomogli delavcem do večje samostojnosti in blagostanja, na katere se bo bolj oziralo, kakor pa na lastnike, s tem da se v najkrajšem času pomiri razburjeno prebivalstvo. Sedaj pa, ko so uveljavljeni ti zakoni, se godi ravno narobe. Se celo uradna poročila naznanjajo, da so ves dobiček, ki je navstal vsled boljših trgovinskih razmer in zvišanih žveplenih cen, spravili v svoje žepe bogati lastniki rudnikov, delavcem se pa nič bolje ne godi, kakor poprej. Za-toraj ni čuda, ako se upro taki krivici. Na Kubi se bojaželjnim španjskim četam še vedno slabo godi in sicer od dne do dne bolj. Na jedni strani jim nagajajo neukrotljivi vstaši-domačini ter jim z neprestanimi, ljutimi napadi begajo po-samne večje ali manjše oddelke, kakor so n. pr. v tem tednu naklestili in v beg zapodili skoro 1000 mož broječo španjsko četo. Na drugi strani pa se je pojavila neka pogubonosna nezadovoljnost v sredini španjske armade, ki je možna v kratkem času razdvojiti še tisto moč, kar jo imajo Spanci na tem otoku. V spominu bode še, kako nečloveško ravna novi general Weyler s španjskirai vojaki, ki morajo vsled njegove brezbrižnosti največkrat trpeti veliko pomanjkanje v živežu in obleki. Krutemu vojskovodji ni mar ničesar druzega, kakor da ima armada dovolj orožja in streliva, za vse drugo se prav malo briga. Vsled tega je ž njim nezadovoljen precejšen del vojakov, ki bi ga najraje poslali nazaj, od koder je prišel, in so v to svrho že storili potrebne korake pri vladi. V slučaju, da vlada res odzove generala Weylerja z bojnega polja, ki vkljub toli hvalisani „odločnosti" nikakor ni zmožen ukrotiti upornih duhov, pride na krmilo zuova Martinez Campos, toda le z dovoljenimi olajšavami. Cerkveni letopis. Blagoslovljenje nove cerkve na Colu. Iz Cola pri Vipavi, 13. oktobra. V nedeljo, dne 11. t. m. smo imeli lepo in veselo slovesnost — blagoslovljenje naše nove cerkve. Pred dvema letoma bil je tam še trd in skalnat grič, kjer sedaj stoji "nova cerkev sv. Lenarta. Pri začetku in tudi pozneje je marsikdo z glavo majal rekoč: vsaj ne bomo zmogli ali vsaj ne bodo mogli. Res ni lahko in prijetno župniji, ki se ne more ponašati z obilico prebivalstva ali bogastvom na polju ali denarju, ko terja žrtev v delu iu denarju; toda če Bog pomaga, vse je mogoče, vse lahko, vse prijetno. Zato smo pričeli, zaupajoč na božjo pomoč, in z božjo pomočjo tudi končali zidanje cerkve, ni katero smemo ponosni biti. A v trgu sta bila na čudnem glasu, — ne more se ravno reči, da na slabem, kajti nikomur nista storila kaj zlega. Kadar se je kdo spomnil na Cednika, ali če je šel mimo njegove hiše, napel mu je ustna nehote zaničljiv, pomilovalen smehljaj. „Dva slaboumna človeka, in lena, kakor Turka. On pijauec, ona nič boljša . . Tako so sodili ljudje, ki so ju opazovali samo površno. A kdor ju je gledal natančneje . .: kaj sta pač zagrešila? Komu sta škodovala s svojo lenobo? Ali je Cednik morda slabši, kakor n. pr. tam le njegov sosed Hromeč, ki dela in se muči ves dan, pri tem pa živi slabo in v večnem prepiru z vsem svetom ? A taki so ljudje 1... V prvem nadstropju svoje hiše je oddajal Cednik troje stanovanj, to se pravi, tri velike, nizke sobe, s črnim, valovitim podom in temnimi, vlažnimi stenami; vsem trem „partijam" je služila za kuhinjo zakajena veža, v kateri se je vsak čas lahko spodrsnilo na skalnatem, s pomijami politem podu. V nadstropje se je hodilo od obeh stranij hiše po razritih klancih, po katerih se je odtakala gnojnica iz velike mlake, ki se je širila zad za hišo prav do bregovitega vrta, posajenega s češpljami in tepkami. (Dalje sledi.) Ni 8e čuditi, ako smo z veseljem pričakovali veselega dne, ko se bo nova cerkev blagoslovila in izročila svojemu namenu. Cela župnija se je pripravljala na ta dan. Gospodarji so vabili sorodnike in prijatelje od blizu in daleč, mladeniči postavljali mlaje, delali slavoloke in dekleta so vile vence. — Imeli smo le jeden strah, da bi ta dan ne deževalo. In hvala bodi Bogu, v nedeljo do večera ni bilo dežja, ljudstva se je zbralo veliko. Ob 10. uri je začel mil. gosp. stolni prošt dr. Klofutar, spremljan od desetih duhovnikov, blagosloviti novo cerkev. Po dovršenem blagoslovu smo v procesiji prenesli sv. R. T. iz stare v novo cerkev in nato je pričela pridiga. Pridigoval je mil. gosp. stolni prošt prav poljudno in namenu primerno. — Pridigi je sledilo darovanje za cerkev, kajti stroški Se niso popolno pokriti. Nabralo se je 156 gld. 53 kr., kar naj Bog vsem stotero povrne I S sveto mašo, katero je služil gosp. prošt, in zahvalno pesmijo se je končala ta slovesnost, katera pri domačih iu ptujcih ostane v trajnem spominu. PresrCna zahvala mil. gosp. proštu za blagoslovljenje in gin-ljive besede, sv. mašo in vse druge žrtve, prisrčna zahvala tudi vsem č. gg. duhovnikom, ki so se ra-dovoljno odzvali povabilu ter prišli poveličat prelepo slovesnost. Naša nova cerkev ima podobo križa in je zidana v romanskem zlogu. Ne rečem, da je brez pogreškov ali da bi ne mogla lepša biti, a vender smemo biti ponosni na njo. Altar je iz stare cerkve v novo preslovil gosp. J. Rusjan iz Renč, ki je prevzel tudi zidanje in katerega sem pohvalno omenil v zadnjem dopisu. Orgije sta popravila in preslovila brata Zupan v občno zadovoljnost. Tlak (mozaik-marmor) smo naročili v Oberalmu na Solnograškem ; jako krasi cerkev in upamo, da bo tudi trpežen.— Klopi, ki so kakor cerkev v romanskem slogu, hvali vsak. Delal jih je logaški mizarski mojster, gosp. M. Molk, katerega priporočamo vsakemu, kdor hoče imeti lepo, solidno in ceno delo. Druga mizarska dela so napravili okusno in slogu primerno domačini. Kar pa še manjka : nebrojne oprave in denarja za pokritje vseh stroškov, upamo na božjo pomoč, vsaj dobrotni Bog, ki nam je pomagal do sedaj, nas gotovo naprej zapustil ne bo. Ou nam je pomagal pri zidanju, nam je pomagal sedaj in nam bo tudi pomagal na dalje. Bog nam je pomagal pri zidanju, kajti brez božje pomoči bi tako ubožna in mala občina ne mogla zgraditi take cerkve, posebno še, če pomislimo, da je bilo vse prosto, da je vsak delal, kolikor je hotel, in dal, kolikor je hotel. Vsa zgradba stane okrog 10.000 gld. Bog nam je pomagal tudi sedaj. Poleg cerkve smo bili najbolj potrebni nebesa. In dobili smo ga. Mladeniči so sami od sebe nabrali in zložili za novo nebo, katero je prav okusno cerkvenemu slogu primerno narejeno iu stane 230 gld. Za mladeniči niso hotele zaostati dekleta in so okinčale altar. In zato upamo, da nas dobrotni Bog tudi ne zapusti nadalje. Konečno moram izreči prisrčno zahvalo vsem od blizu in daleč, ki so pomagali posredno in neposredno ; imenujem presvitlega cesarja, prevzv. gosp. knezoškofa, mil. gosp. prošta, preč. gosp. dekana in sploh vse dobrotnike ptuje in domače; da tudi domače župljane, ki so veselo in radovoljno veliko žrtvovali z delom in denarjem. Ljubi Bog, ki je nagibal in vodil srca vseh, naj jim dodeli svoj blagoslov! K. T. Umetnost. Ljubljana rediviva I. Ljubljana po potresu porušena, vstaja zopet iz razvalin. Kakor vse kaže, bo opravljena v popolno novo, moderno obleko. Do sedaj se je je držal časten pridevek „bela Ljubljana" ; tega bo treba sedaj prenarediti v „crem Ljubljana,* kajti taka bo njena splošna barva, v kolikor se more soditi. No, če bo barva njena moderna, ni čuda, če bo tudi njena obleka taka. Na novo izgotovljena ali pa tudi pro-jektovana poslopja kažejo moderno lice. Glede kvalifikacije sloga bi bilo težko pravo uganiti ter izreči sodbo, vender se ne bom dosti zmotil, ako trdim, da bo zidana v slogu „fine de siecle". Dandanes, v času zmedenih pojmov, kaže ae taka negotovost in zmedenost tudi v umetniji, osobito v stavbarstvu. Vidi in opaža se neka nova smer. Vse teži in hrepeni po neki novosti, dasiravno dosedaj ni prišlo v tem do popolnoma novega, izvirnega sloga, katerega bi smeli pričakovati od tolikanj hvalisanega, probu-jenega 19. stoletja. Meni se vsaj zdi, ko ogledujem mogočne kupole v raznih oblikah pri novih tudi nemonumen-talnih stavbah, da ravno te naznanjajo nekaj novega, bližajoči se nov slog, dasiravno za jedenkrat nimajo drugega pomena, kakor da bodo izvrstno služile podganam in mišim za telovadnice in pajkom, da bodo razobešali po njih svojo nemoderno pajčevino. — Pa, naj bo kakor že hoče, to je gotovo, da smo dobili zadnji čas mnogo do sedaj pri nas nenavadnih stavbenih oblik. Seveda, naj ne misli kedo, da se je to v Ljubljani izcimilo v glavah naših domačih in tujih arhitektov, ne, to je priuešeno k nam iz Dunaja in iz drugih svetovnih mest in še to v pomanjšani in priprostejši obliki, kakor se menda spodobi za provincijalno mesto, kakoršna je ravno Ljubljana (!) Skoda, da se pri teh posnetih oblikah preveč gleda na podrobnosti, kakor na celoto, in da vsled tega trpi na lepoti in priročnosti mnogo nova stavba. Kedor gleda naše novejše hiše in javna poslopja, pade mu takoj v oči, da imajo večinoma preveč na sebi terakotnih in cementnih drobnarij, prilepljenih in uzidanih, a jim manjka potrebne konstruktivnosti. Mnoge take stavbe so prav podobne sladčičarskim izdelkom ali papirnatim igračam ali pa triletnem otroku v cilindru in fraku ter v vsej salonski opravi. Pregovor: quod licet Jovi, non licet bovi, velja tudi tu. Stavba, da bo lepa, mora kazati v celoti in v posamičnih delih svoj namen. — Okraski, mnogoštevilni pilastri in nastavki ter kupole drzne oblike še ne določujejo estetične lepote kake stavbe. Nisem proti sedanjemu toku v arhitekturi. — Vsaki čas dela po svoje in iz sebe, to kaže zgodovina, a zmiraj je treba gledati v vseh časih tudi v „fin de siecl" na postave umetnosti. V zakonih arhitekture velja splošno pravilo, da mora vsaka kolikor toliko monumentalna stavba biti v dnu močnejša in krepkejša, navzgor pa lažja in tanjša ; posamezni stavbeni deli naj bodo ločeni s krepkimi zidi, dalje da nekateri deli molijo čez, drugi zopet stopajo v pravem razmerju nazaj, a pred vsem naj se kaže nek odločen pregled v poglavitnih členih, katerim naj bodo manjši podrejeni. Ako primerjamo z rečenim naše novejše stavbe, moramo reči, da tu ni vse prav, kakor bi moralo biti. Podstavi naših modernih stavb so tako nizki, malenkostni, da se zdi, kakor bi bila cela zgradba v zemljo zlezla. Vidi se to, kakor gosposko opravljen človek brez (čevljev) obuvala. Tak nedostatek kaže očividno naše gledališče. Cez kacih 50 ali 100 let (če bo sploh toliko časa stalo ?) bo ta stavba vsled nasipanja cest, uravnavanja tlaka, malo da ne popolno v zemlji; ne glede na to, da prav radi tega ne kaže nikake prikupljive zunanjosti, dasiravno se je v njo zazidalo toliko tisočakov. Takih amerikanskih strojev, da bi vzdigovali poslopje iz zemlje, pa vkljub vsej premetenosti 19. stoletja še nimamo in jih prej ko ne tudi v prihodnjem stoletju ne bodo imeli. Isto se kaže v manjši meri tudi pri „Narodnem domu", nekam bolje je z novim poštnim poslopjem. Na to bi se bilo dobro ozirati pri novih zgradbah v špitalski ulici, ker je ta ulica že itak uglobljena po naravni legi in bo sčasoma po kaki novi regulaciji potrebovala večjega nasipanja. Razun novejših stavb imamo pa v Ljubljani še precej močnih pa tudi monumentalnih zgradb, med te štejem poleg drugih našo mestno hišo. Menim, da naši mestni očetje, ki se tolikokrat zbirajo v njej k posvetovanju, kako bi to in ono stavbo zgradili, tudi na lastno hišo pozabili ne bodo ter jo tudi popravili, kakor se njej spodobi. Pač ne bo provzročila ta poprava posebno velikih stroškov, a umestna in potrebna pa je. Paziti bi bilo pri popravi, da se da lepi kameniti stavbi zopet prvotno kameno barvo, a nikakor ne oljnato, kar se tako rado godi, ampak naravno, s tem da se kamni praviloma oklesajo. Med modernimi stavbami naše Ljubljane, omenjam naj še vil, katerih se ne manjka ob tržaški cesti. V teh stavbah kaže se nam pravcata diseme-trija in najbujnejša arhitektonska fantazija. Delana so te stavbe v vseh mogočih slogih, zlasti v nemškem in angleškem slogu. Kaj ko bi se kak naš narodnjak spomnil pri novi stavbi te vrste tudi na naše stare, domače, kmečke hiše. Te naše hiše bi dale mnogovrsten, arhitekto-ničen substrat za take pristne kranjske vile, da bi se le prav obrnil in izobrazil po postavah arhitekture. Vsekako bi naši domači bogatini bolje ravnali, kakor, da dajo posneti kako angleško in nemško stavbo te vrste. Zakaj naj bi bilo vse le „alt-hoch-deutsch" ali angleško, zakaj ne enkrat staro-kranjsko? To veljaj posebno onim, ki absolutno narodnost nosijo vedno za klobukom. Eonečno bi bilo treba opomniti gledč prostora, kjer stojö te stavbe, da je zelo nesrečno voljen, ker se bodo prej ali slej umaknili novim zgradbam, kakor se je že to zgodilo v drevoredu. Skoda, da se pravočasno za to ne skrbi; vzrok temu je pač ta, da se do sedaj ni nihče brigal za načrt ljubljanskega mesta in za razširjenje njegovo. Sklepam razmišljevanje posvetnih novih izdelanih in projektovanih ljubljanskih stavb z željo, da bi bile v kras prvostolice slovenske, da se bo lahko reklo, da je Ljubljana vstala pomlajena, estetično okinčana iz grozne katastrofe zopet na dan. Martinkov. Tedenski koledar. Nedelja, 18. okt.: 21. pobink. (Posveč. cerkva) evang. Prilika o kraljevem računu, Mat. 18. Luka evang. Ponedeljek, 19. okt.: Peter Al-kant. sp. Torek, 20. oktobra: Janez Kant. sp. Sreda, 21. okt. : Uršula dev. Četrtek, 22. okt.: Janez Kapistr., Fides dev. Petek, 23. okt.: Klemen p. m. S o b o t a , 24. okt.: Rafael nadang. — Lunin spremi n: Sip 21. ob 5. u. 15 m. zvečer. — Solnce izide: 20. ob 6. u. 30 m.; zaide: ob 4. u. 59 m. Dnevne novice. 7 Ljubljani, 17. oktobra. („Narod" zastopnik slovenskega ngleda in gospodarskih koristij.) Po splošnem mnenji državnih poslancev, ne le naših somišljenikov, marveč tudi nasprotnikov, je pri razpravi o vreditvi domovinskega zakona najbolje govoril slovenski poslanec P o v š e. Vsak Slovenec, komur je kaj do slovenskega ugleda pred tujim svetom, bi moral biti tega vesel, da slovenski zastopniki tako ugledno nastopajo v državni zbornici. „Narod", ki razen sebe ne vidi nikjer slovenskega naroda, tega seveda ni vesel in zato poroča o poslanca Povšeta govoru nastopno : „Govoril ni slabo, a smešno se je blišalo njegovo dvakratno zatrjevanje, da je on „po svoji naturi in po vsem javnem nastopu — konservativec." Cemu je pa potem govoril za nekonservativno stvar, za važno premembo o domovinstvu ? Rekel je tudi, da visoko ceni domovinski čut. No, no, saj se ve, kaj razume pod tem čutom : da mu hlapec nepretrgano služi po 20 do 30 let. Tudi nekaj I" — Bolj drastičnega dokaza za duševno revščino v vsakem oziru bi za „Narod" nikdo ne mogel podati, kakor si ga je „Narod" sam podal s takim pisarjenjem. Ta napad „Narodov" na poslanca Povše-ta povodom njegovega izvrstnega govora o premembi domovinskega zakona, ki je napravil globok vtis na vso zbornico, na prijatelje in nasprotnike, in ki bo v tem smislu spremenjen prihranil slovenskim občinam na stotisoče t r o š k o v , je napravil tudi pri državnozborskih poslancih silno slab vtis; ne le Blovenski, tudi hrvatski poslanci so odločno obsojali tako brezvestno pisarjenje. — Gospod poslanec Povše naj ima v tem svoje zadoščenje, kakor tudi v prepričanju, da so mu vsi Slovenci, katerim je skrb za gospodarski blagor našega naroda, iskreno hvaležni za njegove prepričevalne besede. Mi objavimo ves ta govor po stenograiiškem zapisniku, da Slovenci zvedo, iz kakšnih govorov da se norčuje „Narod" v svoji skrajni strankarski strasti. (Za dopolnilno deželnozborsko volitev v veliko-laškem, ribniškem in kočevskem okraju) se je velika večina naših somišljenikov v omenjenih okrajih odločila za kandidata g. Ignacija Merharja, župana v Dolenji vasi pri Ribnici. Velika večina slovenskih glasov mu je zagotovljena, odločevali pa bodo nemški Kočevarji. Pri obstoječi Sch\vegel-Tavčarjevi absolutno narodni koaliciji pač ni mnogo dvoma, kam se bodo Kočevarji obrnili. (Okrajni glavar kočevski Thoman) je naj-živahnejši agitator za Narodovega' kandidata Višni-karja. Tudi to drastično osvetljuje politične razmere na Kranjskem. Seveda bomo kljub temu katol. narodnjaki še vedno vladni kimovci, Narodovci pa, ki tako zvesto klečeplazijo za Schvvegel-Thomanovo komando, to so Vam pravcati radikalni neodvisnjaki. Le tako naprej I Mi se nobene diplomacije ne bojimo, in takim potom zverižene vspehe prav iz srca privoščimo nasprotnikom. Kedar bomo gospodarski organi-zovali ljudstvo, tedaj bodo vse take umetnosti brez-vspešne. Živelo pravo narodno delo! (Kedaj je .konservativec" dober?) Ko je državni poslanec dr. Susteršič stopil v konservativni klub, kjer sedé rojaki-somišljeniki naše stranke, tedaj je „Narod" 2. oktobra t. 1. pisal, da je dr. Susteršič s topil „v klub velekapitalistov in veleposestnikov, vedno neprijaznih kmetu in obrtniku, kjer sedó aristokratični borzni špekulantje ter hodijo z roko v roki z Židi in židovskimi liberalci." Ker je dr. Susteršič stopil v ta klub, zate ga seveda „Narod" obsoja v dno pekla. Malo dni pozneje, 15. oktobra, pa isti „Slovenski Narod" priporoča kandidaturo sodnika Višnikarja za dopolnilno deželnozborsko velitev v ribniškem, velikolaškem in kočevskem okraju, torej državnega poslanca, ki je tudi v konservativnem klubu. — To je pač klasičen dokaz, da „Narodu" ni za osebe, marveč le za — stvari! — Kedo se ne smeje? (Izjava.) Deželnozborskim volilcem sodnih okrajev Ribnica, Vel. Lašče in Kočevje! Od kato-liško-narodni stranki nasprotne strani trosi se v volilnem okraju vest, da želim jaz podpisani dobiti tudi deželnozborski mandat rajnega g. kanonika Klun-a. Ta vest trosi se samo radi tega, da bi se mej volilce zasejalo nezaup-n o s t in razpor. Odločno tedaj izrekam, da jaz nisem kandidat za deželni zbor, in da iz vsega srca želim, da vsi volilci soglasno oddajo glasove tistemu kandidatu, katerega bode priporočal „Osrednji volilni odbor" katoliško-narodne stranke. — Na Dunaju dne 16. oktobra 1896. — Dr. Ivan Susteršič, 1. r., državni poslanec. (Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala priljubljena igra s petjem „B r a t M a r t i n". Z ozirom na sinočni izredno veliki vspeh opere „F a u s t" je vodstvo odločilo, da se ta opera ponovi že v torek, 20. t. m., na kar opozarjamo občinstvo že danes, ker so došla iz raznih krajev vprašanja, kdaj bode repriza „Fausta". (Darovi.) Za Jeranovo dijaško mizo so darovali v spomin jutrajšnjega j Jeranovega godu : G. Or. Dolenec, posestnik in trgovec v Ljubljani, 5 gld.— G. vikar Fr. Birk 13 gld. — Preč. g. dež. posl. T. Kajdiž, dekan v Moravčah, 5 gld. — Prof. dr. I. Svetina je daroval 10 gld. za velikovško šolo mesto osebne udeležbe pri slovesni otvoritvi, ki se bode vršila v nedeljo 25. t. m. — želeč, da bi se na podoben način udeleževalo blagoslovljenja in otvoritve tega važnega zavoda prav mnogo Slovencev, ki ne morejo potovati na Koroško. — Bog obudi blagim dobrotnikom prav mnogo posnemovalcev ! (Iz Dobrepolj) 16. oktobra: Včeraj so bile v naših občinah prvotne volitve. Zmagala je katoliško narodna stranka. Stranka naših liberalcev — pardon! — vetrnjakov, ker v resnici volijo danes liberalca, jutri pa klerikalca, če jim bolje kaže, je slovesno propala. Voljeni so značajni možje, poštenjaki, katerih žal! v Laščah — ne poznajo. Gotovo se pa polagoma navadijo tudi obrazov, katerih nimajo prilike vsak teden večkrat — občudovati. Je že smola, kar imajo v Laščah ali celo v Ribnici radi, mi ne maramo. — Na pomoč sta jim pritekla, menda v ponedeljek večer, gosp. Višnikar in gosp. notar Globočnik, ki sta imela pri županu videmske občine prav po tihem — menda volilni shod. Vspeh se je pokazal včeraj. „Vetrnjaki" so se k volitvi slovesno vozili, — saj so se gotovo nadejali zmage — nazaj pa potrtim srcem. Spravili so vse skupaj, katere poznajo v Laščah, pa vse zastonj, volilci se ne dajo — fabricirati. Premalo je bilo „mož". Čuden mož je naš gosp. župan ; v nedeljo ti slovesno zatrjuje, da se ne da voliti ali pa da hoče v slučaju izvolitve glasovati le za — kmeta, naslednje tri dni pa zbira svoje zveste, ki naj mu pomagajo k časti volilnega moža. Volilni imenik videmske občine je bil tako vzgledno sestavljen, da je bila izpuščena cela kopa volilcev, zlasti tacih, ki so našega mišljenja. Volilci, ki so posestniki polzemljišč, niso bili v voj lilnera imeniku, dasi so pri zadnjih volitvah pred jednim mesecem bili v volilnem imeniku, Pa, da bi bil gosp. župan oskrbel vsaj za svojce — ne tudi teh ni vseh vsprejel v imenik. Reklamovati skoro ni mogoče, ker se ne razglasi, kdaj je volilni imenik razgrnjen, kar se je ob koncu volitve od naše strani povdarjalo. Potem se pa gosp. župan pritožuje, da mu hočemo veljavo izpodkopati. Ne, gosp. župan, mi je vam ne izpodkopujemo, izpodkopujete si jo sami ravno s takimi spletkami, kakor so se videle tudi ob teh volitvah. Sic transit gloria! (Iz Ribnice.) „Slovenski Narod" je v 237. št., priporočujoč kandidaturo gosp. Višnikarja, povedal senzacijonalno novico, da bode priobčil več značaj-nih potez o klerikalnem kandidatu. Ker „več značajnih potez „Narodovih" poznamo, smo radovedni, kakšne značajne poteze klerikalnega kandidata se v kratkem strmečemu svetu razkrijejo. (Izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) v Novem Mestu se je izvršil v četrtek z ozirom na namen vrlo dobro. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo do 150 vinorejcev, ki so pazljivo poslušali malone 5 ur trajajoča predavanja raznih poročevalcev. Glavni namen tega zborovanja je bil, da se veščaki in praktični možje dogovore, katere ameriške trte so po dosedanjih izkušnjah z ozirom na sestavo zemlje še najbolj pripravne za podlage, dalje, katere domače trte naj se pred vsem pomnožujejo in cepijo na ameriške podloge, kateri način cepljenja naj se priporoča in kako bi se v obče pospeševala vinoreja, ki je pone-kodi bila skoro jedini vir dohodkov, a je malone usahnil. Vsa poročila bila so stvarna ter kazala, da se je dolenjski vinorejec začel, četudi pozno, vender jako zanimati za svoje, nekdaj tako prijazne, a vsled trtne uši in peronospere sedaj po večini uničene vinske gorice. Iz obravnav in razgovorov pa smemo sklepati, da bode Dolenjska prebolela to hudo bolezen in bodo vinske gorice iznova ozelenele ter rodile boljšega vina v veselje in korist obupanemu vinorejcu. ki živi, hira iu se zopet oživlja z vinsko trto. Dasi je trtna uš velika nesreča, a imela bode to dobro posledico, da se bodo vinorejci v tej sili po mnogih predavanjih in izkušnjah naučili umnejše v i n o r e j e, tako zboljšati s trto tudi vinski pridelek ter „cvičku" pridobiti staro dobro veljavo in ime. Pot je uglajena, treba le izdatne podpore od države in dežele, kajti ubožnejši vinorejci si sami, dasi radi, ne morejo pomagati. Ker objavimo obširneje poročilo, dostavimo danes, da je zbor vodil glavne družbe predsednik g. ces. svetnik M u r n i k, deželno vlado je zastopal g. dr. pl. Kron, dež. odbor g. dr. 2 i t n i k zborovanja sta se udeležila poleg drugih odličnejših oseb gosp. okrajni glavar vitez Vesteneck in mestni župan g. dr. S c h e g u 1 a. (Iz Roba) 15. oktobra: Volitve. Kaderkoli so kake volitve, navali nam nasprotna stranka z vso siio na naše volilce, da jih pridobi za-se. To pa le zato, ker pozna njihovo materijelno odvisnost od grajščine in še drugih faktorjev. Oskrbnik turjaške grajščine — g. Schanta, — ki- prihaja k nam vselej, kadar ga potrebujemo najmanj, tudi sedaj ni zamudil vplivati za Višnikarja. Na vse pretege bi bil rad volilni mož — Tone Hočevar — dedič velikega premoženja. V petek se vidimo na volišču. Da bi vsaj našim možem pala mrena z oči! Dostavek uredništva: Danes nam je došlo poročilo, da so na Robu zmagali nasprotniki z večino 6 glasov, volilcev je bilo nad 140. — Za „Narodovo" nemškutarsko stranko je to pomenljivo, da je najhujši nemškutar na Robu, proti kateremu se je vsa leta narodna stranka neprestano borila, Schanta, bil najhujši agitator za „Narodovega" kandidata Višnikarja. (Iz Vipave.) Zopet povodenj! Vsled vednega hudega deževja narasla je voda Vipava visoko nad normalom in vse je na vodi. Vipavska ravan podobna je precej velikemu jezeru. Kedaj bo rešitev iz tega žalostnega stanja, povprašuje se marsikateri Vipavec?! Odgovor je kratek: Najbrže ob koncu sveta! — Tedaj, Vipavci, navadite se dobro plavati, da ne bo prepozno, saj vidite, kako vas vse rado ima. (Iz Mirne Peči) 16. oktobra: Danes dopoludne, previden s sv. zakramenti, umrl je mučne bolezni gosp. Josip Rus, posestnik v Mirni Peči. Pogreb bo dne 18. oktobra ob 4. uri popoludne. (Povodenj) je pri postaji Dobrepolje pretrgala progo, da je promet od četrtka večer ustavljen. * * * (Ob otvoritvi „Narodnega doma" v Ljubljani,) S Štajerskega, dne 15. oktobra. „Narodni dom" v Ljubljani, svetišče in ponos in tudi delo vsega slovenskega naroda je otvorjen — brez istega naroda. Poslopje, za katero je daroval doneske ves slovenski rod od hlapca — gori do dvornega svetnika — dalje se Slovenci ne vspnemo; — poslopje, čegar otvoritev so vsi Slovenci željno pričakovali — tisto poslopje je otvorilo v imenu celega slovenskega naroda samo nekaj narodnih „korifej". Sram vas bodi ! Zagrni svoj obraz, mati Slovenija, da ne boš videla, kako se otvarja poslopje, kako se otvarja svetišče, katero je sezidal ves slovenski narod. Na vse Slovence so apelovali, ki so pobirali doneske za to poslopje ; pri njega otvoritvi pa so pozabili na iste vse Slovence, pozabili so posebno na Slovence ob periferiji — na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Res je, da mi nismo dajali tisočakov na narodni oltar, pa dajali smo, kolikor smo mogli, in to z dobrim srcem. Mi ob periferiji se borimo z narodnimi in verskimi nasprotniki, zato smo res željno pričakovali otvoritve „Narodnega doma", misleč, da nas bodo rodni bratje v beli Ljubljani prijazno povabili na ta narodni praznik, da bi se ondi nasrkali novega naudušenja, novega poguma in vztrajnosti za nadaljni boj v narodnih pravicah. Toda zaman je bil naš up, naš up je šel po vodi, naprej po Ljubljanici . . . Kako bodo nas povabili, ker celö med njimi, ožjimi rojaki samimi, ni bilo sporazumljenja ? Kako bodo nas povabili, ker še „priprosti narod" na Kranjskem ni bil povabljen. Kaj priprosti narod 1 Hoteli so biti „stramm militärisch", zato so raje povabili vojaško godbo, da jim je delala koncert, mesto da bi ga bila oskrbovala narodna pevska društva. In „korifeje", meneč, da zastopajo ves narod (la nation c'est moi!), so se v črnih frakih in belih rokavicah presrečne sukale na gladkih parketih. Se-kundirale pa so jim v svilo oblečene gospodične, zastopajoč narodno ženstvo ! To je bil res veličasten naroden praznik! Tako se je otvarjalo svetišče vesoljnega slovenskega naroda v beli Ljubljani v dnevih 10. in 11. oktobra anno 1896. Otvarjalo se je v znamenju nezaupanja, v znamenju nesloge in splošne nejedinosti. To bodi nam štajerskim Slovencem v vzgled, da bodimo mi tembolj složni in jedini! * * * (Iz Prage) 11. okt. Hladna roka smrti je pokosila pred tednom moža, ki se ne rode vsaki dan. Sicer ni bil naš prijatelj, a nato se zdaj ozirali ne bomo. Pokojnik, o katerem hočem pisati, je dr. Julij Gregr. Rojen je biUl. 1831, umrl je toraj 65 let star. Bil je zelo nadarjen, živel je v nemirih, viharnih časih, in ker ni njegov duh miroval, moral je skusiti tudi ječo. A njegovega poguma ni zlomila nobena sila. Svoj časopis je spretno vodil, svoje nasprotnike odločno pobijal, on je vstvaril Mlado-čehe in bil njih voduik. Ko je pred tremi leti obolel ter ni mogel več toliko delati, takoj se je poznalo, da manjka „Nar. L." vodilne roke. Vzdignili so se radikalci in so jim najhujši nasprotniki. Kolika ;e bila njegova eneržija, spozna se iz okoliščine, da je prevzel „Nar. L." s 32.000 gld. dolga. Časopis je ustanovil v letih 60 dr. Rieger, Tonner, Šimaček in drugi. Njih trud, da bi se kak časopis ohranil, je bil zaman, zato so se obrnili na Gregra, nadarjenega odvetniškega koncipijenta, v nadi, da mu vlada toliko zaprek delala ne bo. In res. Časopis je začel izhajati, dopisovali so v njega najboljši in najslavnejši možje, posvetovanja so se vršila pri Riegerju, a Časopisu se ni dobro godilo. Prišel je v dolgove, ki jih niso mogli poplačati in pokriti, in tako je začel Gregr delati na svojo pest. Posrečilo se mu je. Ako bi bil mogel Rieger takrat skupaj spraviti ono svoto, narod bi morda ne bil med Seboj raztrgan, toda pustimo to. Pokojni dr. Gregr je bil mož dela in neustrašenosti, od katerega bi se lahko učili. — Stavka v Duhcovu je vedno hujša. Vojaki in orožniki 60 prijeli že nad 200 nemirnežev. Med njimi sta se nahajala dva, ki sta hotela streljati iz revolverjev. Za jetnike ni več prostora. — Na češko vseučilišče se je vpisalo nad 2110 vseučiliščnikov. — Včeraj je bilo 30 let, kar se je dovolilo brzo-javiti tudi v češkem jeziku. — O dr. Heroldu kroži naslednja karakteristika. Mož ima polno opravil in za nova vedno skrbi, a le za taka, ki nesejo ; za ona, ki nič v žep ne prinesejo, se ne br ga. Neki šaljivec je zložil na njegov nagrobni spomenik napis; „Tukaj počiva gospod dr. Josip Herold. Je prvo mesto, za katero ni prosil". — Te dni se je bral insérât, kjer se ponuja „spretna razlagalka kvart". V razsvetljenem 19. stoletju kaj tacega I Take baže ljudem se godi tukaj dobro, nekateri imajo stanovanje celo za 400 gld. Kjer se zavrže vera, nastopi vraža. (Prebivalstvo mesta Zagreba) je 1. 1890 štelo 37.520 duš. Listi poročajo, da je letos v Zagrebu že nad 50.000 prebivalcev. (Karantana v Trstu.) Parobrod St. Istvan so djali v petnajstdnevno karantano, ker ima jeden mor- nar rumeno mrzlico. — Ladija je prišla ix Bra-zili je. (Samo jedna volja.) Mož je imel zelo svojeglavo žend, katere mu ni bilo mogoče krotiti. Zato je poprosil župnika sveta, kaj mu je storiti. Župnik pokliče moža in ženo k sebi ter jima v dolgem govoru pojasujuje, kako potrebno je, da se mož in žena lepo mej seboj umevata, da naj imata oba samo jedno voljo. — „Gospod, odgovarja žena, to je že pri nama. Oba imava namreč jedno samo voljo: Mož hoče gospodar biti v hiši, jaz pa tudi in odtod ves — prepir!" * * * (Sejmi po Slovenskem od 19. do 24. oktobra.) Na Kranjskem: 19. oktobra v Lukovcu, Po-stojini, Radohovi Vasi, Sorici, Bohinjski Bistrici, na Krškem; 20. v Novem Mestu; 21. v Dovskem, Cerkljah, Lescah, Zubni, Jagnenci, Kranju, 2ireh ; 24. v Dolu, Del. Logatcu. — Na Slovenskem Štajerskem: 19. oktobra v Mozirju, Trbovljah, Vojniku ; 21. pri Sv. Petru pod Hundsbergom in Celju ; 22. v Dramlji pri Mariji Magdaleni. — Na Koroškem: 19. oktobra v Gutštajni, Sv. Hemi, Milštatu; 20. v Blatogradu in Gmintu ; 21. v Ku-tarčah in Črni pri Pliberku. — Na Primorskem: 20. oktobra pri Sv. Antonu poleg Kopra; 21. v Cerknah ; 22. v Osopu. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Gosp. Ra-doslav Silvester, blagajnik podružnice v Vipavi, 22 gld. 36 kr. letnine in 2 gld. iz nabiralnika pri gosp. Perhavcu; podružnica Apače po gosp. predsedniku Antonu Božiču 20 gld. 60 kr. letnine in g. Juli Južna pri Sv. Juriju ob Taboru iz nabiralnika v gostilni pri „Pošti" 5 gld. 80 kr. — Zahvaljujoč se požrtvovalnim darovalcem kličemo: Živeli nasledniki 1 Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. najiirtlje htŽM K1SELIHE najboljše inizne in osve-v. žnjoče pijače, io 37 preiskušene pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Telegrami. Dunaj. 16. oktobra. V današnji seji je post. dr. Šusteršič vtemeljeval nujni predlog radi Raiffeisenovih posojilnic. Pričel je svoj govor v slovenskem jeziku ter s tem vzbudil živahno navdušeno odobravanje slovanskih poslancev. Nujnost in predlog sta bila vsprejeta soglasno. Trst, 17. oktobra. Vsled dolgotrajnega deževja je izpodkopala narastla voda zemljo pri neki trinadstropni hiši v mestnem delu Scorcona. Dotična stena se je zelo nagnila in se hiša v najkrajšem času sesede. Prebivalci so morali ostaviti dosedanja stanovanja. Inomost, 17. oktobra. Vsled dolgotrajnih nalivov je voda tako narasla, da je proga Oeblarn-Grobming prometu popolno zaprta, ker je na šestih mestih zelo razdejana. Za-prtija traja najbrže kakih pet dnij. Ko tor. 17. oktobra. Vojvoda genueški je dospel včeraj sem na parniku „Savoya" in nadaljeval svoje potovanje v Cetinje ob uri. Vsprejel je vojvodo knežji po-bočnik (jjurkovič in italijanski ministerski rezident marki Bianchi. Rim, 17. oktobra. Tukaj ter v mestih Porto Mauricio, Savona, kakor tudi na morju je bilo čutiti včeraj zjutraj ob 7. uri 15 m. nekaj sekund trajajoč potresni sunek. Hombnrg, 17. oktobra. Ruski car je dospel včaraj dopoludne po 11. uri v krasno ozaljšano mesto. Pred temeljnim kamnom za novo rusko cerkev je postavljen paviljon. V cesarskem paviljonu je vsprejela došle goste cesarica Friderika. Darmstadt, 17. oktobra. Ruska carska dvojica in veliki vojvoda so so podali včeraj dopoludne ob 1/211. uri v Homburg, kjer biva sedaj cesar Viljem. I*<>nair>l sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkatarallčne pastlle lekarJaPioooltJa v Ljubljani (Dunajska oeata) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Oena škatljici 25 kr., 10 škatljio gld. 2--. 124 (60-34) 4 Umrli so: 16. oktobra. Frančiška Jezernik, kuharica, 63 let, Kapiteljske ulice 13, vodenica. Tržne cene v Ljubljani dné 17 oktobra. Pšenica, m. st. . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ Leča, hktl. . Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Speh svež, „ , gl. kr. gl.|krJ 7 80 Špeh povojen, kgr. . — 70 6 2U Surovo maslo, „ . — 70 5 50 Jajce, jeduo . . . — 3 6 50 Mleko, liter . . . — 10! 8 40 Goveje meso, kgr. — 64 6 80 Telečie „ „ . — 62 5 15 Svinjsko „ „ . — 62 9 20 Koštrunovo „ „ . — 4o 10 _ Piščanec .... — 10 _ Golob..... — 15! 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 4o; — 90 Slama, 100 „. . 1 80 _ 74 Drva trda, 4 kub. m. 7 20 — 72 „ mehka, 4 „ „ 5 -1 Meteorologično poročilo. □ M a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ■J3 * it , s 5 a ¿s» o 16 9. zvečer | 738 i 76 sr. svzh. sk. jasno 6-2 17 7. zjutraj I 737 9 2. popol. 1 734 5 4 0 14-1 si. svzh. si. jug megla del. jasno malom. o On a as » S? B° a co 3 » -O '3 C o *— - o o oJ a u i M S M pH O te M lo 2 "Hb S s _ .u o > -en ë s 3 CL O u -C g -Ö ä a ci g £ jš tB o O ÛJ-* ï® : s s« HO« . >52 O £ ;= bß .2 x S"1 -C à N s . S s-S Ti S o 3 o t» a) -S ,-s ^ a t; ® j: B Jï rt OJ , - o ¡v t-> . w Scä so 'Oii___* 4) a "i CÖ * >o O p « CO -H I iN lO S« io TreS. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanjo cerkvenih oken z umetno slikarijo Ei Stuhl v Gradcu. Annenstrasse 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. liiNSi % gostilno, z gospodarskim poslopjem, vrtom in kegljiščem v nekem večjem mestu na Kranjskem, kjer je po leti zbirališče tujcev. Ta hiša je dobiti vsled preselitve pod zelo ugodnimi pogoji. Več poizve se v zavodu za posredovanje pri prodajah A. Kališ a, Preširnov trg v Ljubljani. 696 3—3 Ko verte s lir m o vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. 100 JI 300 |1IL na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez lastnega premoženja in brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke. Ponudbe pod naslovom : „leichter Verdienst" Rudolfu Mosse. Dunaj. (574 10-9) išče mesto pri kakem večjem uradu, kjer bi se mogla popolnoma izuriti v brzojavnem poslu. — Več pove postni urad Bohinjska Bistrica. 704 3—3 ■ AAAAAAAAAAAAA^A-^A Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na „BORO", ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva. Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavee, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorierstrasse 76, III, 31. Ivvvvvv vvv ■ t-\ • domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. Jrriporociina naznanila naši naročniki in öitateljl „Slovenoa" blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbniStvom v izvrševanje « osgoX) V\ lil vsakovrstnih poprav. Od leta 1880. do leta izdelala 55 novih in izvršila nad 200 1895. sta orgelj poprav. Priporočilna pisma najboljših veščakov so na razpolago. r Matija Horvat Čevljarski mojsterv LJubljani, sv. Petra oesta 32 ^ ^ priporoči se prefnst. duhovščini in slav. občinstvu 9 j v naročanja raznovrstnega £ j 9C oblivala j ■ llutera izvršuje pošteno, iz zanesljivega blaga • 5 od najpriprostejšo do najfinejše oblike. 6 IVAN JAK v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. ♦/VN izdelovatelj cerkvenega orodja in posode 'v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljše kovina po poljubnem slogu S in po n i z k i c e n i. )NA/VN/W*WWVNA BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice pr.poroča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzi?ledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicab. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. < Alojzij Zor man J trgovina z moko — v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago- ! tavlja uljudno postrežbo. pHVWVWi Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- , vrstna stavbinska kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov. Delo trpežno in natančno, ceno nizko. GABRIJEL OZELJ t tapetar t Ljubljani, Tržaška cesta št, 19 f V7 ^¡S se priporoča preč. duhovščini in si. ob- $ V činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ^ A spadajočili predmetov, kakor: garnitur, A | divanov, žimnatih in modrocev na peresih i ^ itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po W najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-t ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- \ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za % delo na deželi. )Jjt Franjo Toman t podobarln pozlatar, Križevniški trg 1, LJubljana ^ se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in sobnih del po nizki «J ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), slike, cofe, krogljice za vrvi itd. . 1M«d c» ¿a. d*. , svečar v Oorioi, Solkanska oesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slav- j nemu občinstvu pristne •s* čebelno-voščene sveče \ klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s svoto Jlhtffc BligOHO 1000 kron. BMSHBEMHI Pošiljatei> franko za naročila v Avstro-Ogerski monarhiji. IVA Ji UllAtf Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečlj, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -== nizkih cenah. ===— ji JERNEJ ¿ERMELJ h- trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo ' v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča pree. duhovščini in si. občinstvu ■ svojo bogato zalogo vsega v I gospodinjstvo spadajočega blaga pona^nižji^ ceni. § Na najnovejši način umetne % I zobe in zobovja | ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ^ tplombovanja in vse zobne ope- a racije, — odstranjuje zobne bole- » ^ čine z usmrtenjem živca J | zobozdravnik A. Paichel | » poleg čevljarskega mostu, v Kčihlerjevi » | hiši, I. nadstr. J f Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima ^ narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke, haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašča za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. Zajamčeno pristne čebelno-voščene I sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu £ 0R0SLAV DOLENEC STečar In lectar, trgovina i medom In voskom v LJubljani, GledalISčne ulice 5t. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek I in suho satovje 'i jj Drag. Matkovičf brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 priporoča v najtančnejše izvrševanje jI vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt [! spadajočih del. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. Brata Appe • ^ izdelovatelja lončenih pečij^ -J^ * v Kandijl pri Novem mestu JJ^ ® V (na Dolenjskem) JŠ •'A® in vseh v I i priporočata <\Y " ^ .S,vfk° b lepo svojo „ spadajočih zalogo >« ««« <*♦»> ^fl! « I LUKA V1LHAR /^ublAM | Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo I zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih ur budilnic po najnižjih cenah. I I I § Poprave izvršuje natančno ln točno. % 0<0401 <««> iOW> m» o I Piaao Soadar I I pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f J so priporoča preč. duhovščini in si. ob- i J činstvu v mestu in na deželi v vsa v pie- | tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ♦ novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * f in cenó. Prenavlja tudi obrabljeneprcdmete. J « «Mi «W» «W « XWI> * | Fv. Šiška ded.^„kbVan.^ ¡ ^ Marije Terezije oesta št. 6 ¥ A ^ t se priporoča v podkavanje konj in razno- » vrstnih vóz, ima tudi v zalogi « f raznovrstne vozé in sani f J ter jih izdeluje po najnižji ceni. J mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, ¡zborno blago. *• j» Tapetniška kupčija |OBREKA| jI v Ljubljani, Šelenburgove ulice 1 - i, dobroznana preč. duhovščini, priporoča i j i svoje izvrstne modroce na peresih i > (Pederinatratzen) po 10 gl., nadalje žim-j i nloe, divane ln vsa v tapetnliko j | J obrt spadajoča dela. V •oí £ • 8 C « sH «-34 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani. Gledališke ulloe 4. Št. 31.481. Razglas. 707 3-1 V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se daje nuzuanje, da bodo proračuni o gnrjemkili in troških 1. mestnega lotriškega posojila, 2. mestne klavnice, iu 3. mestnega vodovoda •za 1897. 1. od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem ekspeditu občanom na vpogled. Pri pretresovanji iu knnečni rešitvi teh proračunov vzel bode občinski svet slučajne opazke o u|ih v prevdarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 14. oktobra 1896. Št. S2.043. Razglas, 708 3-1 V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za 1. 1897 1. mestnega zaklada, 2. mestnega ubožnega zaklada, 3. meščansko-bolničnega zaklada in 4. ustanovnega zaklada že sestavljeni in bodo od 15. do 31. t. m. razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu na vpogled, da vsak lahko navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta' Ljubljane, dne 15. oktobra 1896. Yelika 50 krajcarska loterija v Inomostu. g žrebanje že 7. novembra. ž:02 1 654 15-6 Hi®irai #o)Mi©iE kron y plovili z 5S<®E>7o odbitkom. 4 Srečke à kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani. C. kr. priv. zavarovalna družba ilRIUNIOftlE ADRIATIC A Dl SICURTA y Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih liHjiravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti Škodam na odpadkih najemnine v sled požara iti razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapiulov ju rent, plačilnih še pri življeuju ali po smrti zavarovanca, oiroških dot itd. Zastopstva e. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurtii sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račuu družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE1 v Trstu. c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Welhburggasse. 40 12-4 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske i 'n' '> r> v* v¿ *j±i$± i}*tii{j* 'ji vi v* vi Vi vi v; v; v v* vi v« lHj Yelika izbera lepih,porabnih daril za božič in novo leto! H - y '•e m umi Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. H M S M Si M I H) H ft Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov. A ^ Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. flS k J Ceniki so frauko na razpolago. JL U Novost: BSS5T Stenske (1'eiid«-]-) ure k godbo po jako nizki ceni. 711 1 L^ ft Fr. Čud©n, urar v Ljubljani. Mestni trg nasproti rotovžu. Usojam se naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel » r u ï „1W0Ë a ter bode otvoritev v „Sokolovi" dvorani v soboto dné 17. oktobra 1896 ifi aafi m ■Stil Začetek vojaškega koncerta ob 8. uri. — Vstopnina prosta. Potrudil se bodem postreči p. n občinstvu tako z dobrimi jedili, kakor s pristno pijačo. Vzprejeniljem tudi abonement za kosilo. Za obilen obisk priporoča se z velespoštovanjem 709 2-2 Gregor Majnik. cTialan: */$ovesfi. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni. Dobe se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega. ËJ. M ♦ ♦ ♦ >4 161 45-34 ¥sileiitin Aieelto, zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prefiast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvržitev novih stavb, oerkvenlh in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja ali povečavanja starih poslopij, vzldavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje ♦3 vsakovrstne stavbinskein strešne opeke iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji cen1. Na žslio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v knrznem listu zaznamovanih Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, i. Bezirk, tef&nsplatr Nr. 11, Parterre Ustanovljouo lota lisico. Izdelava perila za gospode, gospl in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkuronce. Srftjoo za g-ospode, beli cliiffon, tfludke na prsih, broz ovriitnika, brez m»nM, 27 rnt jejim od gld. 110 do ITI ii'si n „ 6-25 „ 16 — Srajco za deike, jI velikostih, sicorkukor gornj« jodim od gld. 1'— do 1-40 ¿ust „ ,, 6'7» „ 7-76 Bvltloo za groapode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. 1<0 »ost gld. 4-50 do gld. 750 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2'i0. Dvanajst manaet t od gld. 8-30 do i-60. V. 13 predlog: V. (VorhetJon) ., odgld.3J5do5-— / / Za kroj brez graje in za točoo postrežbo jamči tvrdka J. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. častnikov in o. in kr. inornarloo. Cenike nemške, slovenske, laske pošilja na zahtevo brezplačno. 8 42 Prodaja materijala od knežjega dvorca. Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po uizki ceni stavbinski in drugi materijal, kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem dotuu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14. Val. Iccetto, 654 62—31 zidarski mojster. s ;.• • • ' v. Dr. le x<-1 «»«■ «-«» iz lekarne 47 26—16*" B. FRAGNER v Pragi je vf,e nad 30 let splošno znano domače sredstvo, katero pospešuje slast in prebavljenje ter odvaja počasi in lahkotno. Opomin! Vsi deli zavoja imajo poleg odtisnjeno oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga Lekarna B. Fragncr „pri črnem orlu" v Pragi, Mala stran, na vogalu Spomerjeve ulice. Velika steklenica velja 1 gld., viala 50 kr., po pošti 20 kr. več. — llazpošiljanje sleherni dan. IW Zaloge v vseh avstro-ogersklh lekarnah. TO z dobrimi spričali želi stopiti takoj v službo. Sprejme tudi ponudbe na deželo. 699 3-3 Ponudbe na upravništvo „Slovenca". v LUDOVIK BOROVNIK = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare asmokiesnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vsa puške so na c. kr. preskuševalniei in od mene preskušene. 655 62—4 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. Proda se ali se daje tudi v najem hiša z gostilno, trgovino z mešanim blagom ln trafiko. K gostilni spadajo sobe za prenočišča, hlev ln ledenica. Hiša nahaja so v nekem kraju blizo štajerske meje. Več poizve se v zavodu za posredovanje pri prodajah A. Kališ-a, Preširnov trg v Ljubljani. 697 3—3 SI S Lekarna M. Leustek v Ljubljani. Lekarna 1. Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta štev. I zraven mesarskega mosta priporoča svojo izborno delujočo «S- RS" tinkturo za lase, ■g» "KS katera okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena z rabilnim navodom 1 steklenici 50 kr. Velika zaloga preskušenlh domačih zdravil, katera se priporočujejo po raznih časopisih in cenikih. 700 3—3 Prodaja in vsak dan dvakrat po pošti razpošilja Lekarna M. Leustek v Ljubljani. H H ^ Priporočamo svojo brezdimno, brezsajasto in W «brezvonjavo si LHJ H s J< -s \ LHJ i kot izvrstno kurivo za ognjišča, sobine peči, kakor tudi za ttj 18 obrtniško kurjenje, kakoršno rabijo ključarji, kovači, sla-H ščičarji, kavarnarji, pralnice in likalnice, krojači, klo-pMQ bučarji, za sušenje stanovanj in sob itd. t ti oglino (koks) W LHj 50 ,? 95 „ [HI ^ 100 „ 180 „ U JC Večja naročila po dogovoru ceneje razpošiljamo vnanjim na- [Hi W ročnikom v žakljih ali vagonih. ^ j Jedna vožnja na dom dostavljena stane 1 gld. 50 kr. L^ ft Plinova tovarna ^^586 io-8 v lijubljani. Jfl Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 105 24—19 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalog-o vseh vrst ¡Dr žepnih ur im v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih^ stenskih in buctilnih ur in le dobre do liajlinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih In bu-dilnih ur so vodno v zalogi, atf Poprave sc dobro in solidno Izvršujejo, -839 Dno 17. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 , Ogerska kronska renta 4'*., 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 944 , Kreditne delnice, 160 gld............366 . London vista...........119. NemSki drl. bankovci za 100 m.nem. dri. velj, 58 , 20 mark............11 . 20 frankov (napoleondor) .,..'.. 9 „ Italijanski bankovci ........44 „ C. kr. cokini........... o „ il il a j N k a b o r as 20 25 40 25 70 15 90 82'„. 76 . 53 . 50 „ 66 „ Dne 1«. oktobra. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. , . 6% državne srečke 1. 18«0. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . zadolžnice Rudolfov« ieies. po 200 kron Tišine srečke 1%, 100 gU....... Dunavske vravsavne ireoke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo gonSkega mesta....... i% kranjsko detolao posojilo..... Zastavna pisma a*, oor zea.-kred.kanke4$ Prijoritetne obveznic« drža vse ielezaice . . „ . jtfkse železnice 3% , „ „ juine železnic« o% . „ ,. doiunjskih železnic 4 % 143 gld. - 155 25 190 — 98 90 137 50 129 50 107 75 112 — 98 25 99 45 222 25 171 65 128 40 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 75 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — . Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ - , Rudolfove srečke, 10 gld.......22 . — , Salmove srečke, 40 gld................70 . — . St. Gendis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 154 A kcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3387 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 412 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 101 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 60 Montanska družba avstr. plan.....84 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 153 Papirnih rubijev 100........127 25 75 75 75 75 87 Nakup ln prodaja t vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. K* varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« aj najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. tóacjarftiána delavka družba „US K IS C (J K" WollzBilB it. 10 DuusJ, lariahilfirttraisi 74 B. JUT Pojasnila 18 v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, , potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaci|tkib vrednostni j papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visocega j abrestovanja pri popoini varnosti naloženih glamie. 9U