mu je bilo heimwehra.
jalovil. Potomec slavnega branilca Dunaja pred Turki leta 1683. je hotel postati s svojim heimwehrom država v državi, toda pokazalo se je, da mu v strategiji še manjka prakse njegovega pradeda.
DRUŽINSKI TEDNIK
le<o Vlil.
Ljubljana, 15. oktobra 1936
Siev. 41.
I,h»|a »sak četrtek. — Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyrš«aa cesta Stev. 29/1. PoStnl predal itev. S46. Račun Postne hranilnice v Ljubljani 5». 15.391. — Rokopisov ne vračamo, netrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 60 frankov, v Ameriki 21 /* dolarja. — Naročnino |e treba plačati vnaprej.— Za odgovore Je priložiti znamko.
Zim sita sp&ntoČ
»Kritikovati je veliko laže, kakor •Pomagati in ustvarjati,c l>o gotovo rekel marsikateri, ki je zadnjič čital *uek o zimski pomoči.
To je res, zato se bomo pa danes inalo pogovorili o tem, kako bi se oala z uspehom organizirati zimska Pomoč za ljudi, ki bodo čez zimo .ostali brez zaslužka in pomoči. Gotovo ho med temi predlogi marsikaj sufs-rega iu koristnega in še nekaj: gotovo bodo ti predlogi osnovani na Podlagi, ki je vse kaj drugega, kakor le prostovoljni d a v e k.
Vzemimo si druge, severne dežele za zgled in posnemajmo jih! Storimo v?eV. kar je v naših močeh, da se a , za zimsko pomoč izvede z soudeležbo posameznikov in da dobe podpore po t r e b ni, tako da bo J*1 l^>e imelo čim več ljudi pravo korist.
lansko leto smo na tem mestu Pisali, da na Angleškem bolnišnic in velikih sanatorijev ne vzdržuje drža-Va kakor pri nas, ampak da jih ^zdržujejo zasebna dobrodelna društva. Vsako tako dobrodelno društvo s* šteje v čast, da zgradi in vzdržuje “ftksno veliko bolnišnico; vsaka članica, vsak član — in ti člani so navadno zelo ugledni in spoštovani ljudje — si šteje v posebno čast, če Pf> privatnih prireditvah, ali pri nabiranju po cestah in pisarnah zbere m ve^ie zneske.
Ta način bi lahko uvedli tudi pri nas in tudi za zimsko pomoč.
Nemci na primer so od najvišjega oo liajnižjega vsako leto v službi zimske pomoči. Gotovo se bo marsikdo od vas 6pomnil slik v ilustrovanih '■stih, ko smo celo berlinsko policijo v*deli, kako na konjih pobira prostovoljne prispevke za zimsko pomoč.
Cim več ljudi, čim več uglednih ljudi bi delalo za zimsko pomoč, tem večji bi bil uspeh takšne akcije.
V Ljubljani imamo mnogo dobrodelnih društev in takih društev, ki l*j jim moralo biti namen, da j>od-Pirajo slabe in za zimo nezadostno Preskrbljene. Vsa ta društva bi morala podpreti akcijo za zimsko pomoč. Imamo dalje veliko kulturnih društev 'n kulturnih delavcev, ki bi vsi lahko Podprli takšno dobrodelno akcijo — akcijo za zimsko pomoč.
Pomislite samo, kako lene in velike uspehe in kako velike denarne koristi "* se lahko dobile za zimsko pomoč s koncerti, z zabavami, predavanji •M.! Trdno sem prepričan, da bi tudi elitna zabava z bogatim sporedom, čeprav bi bila namenjena samo po-vab]jenim, čeprav bi vstopnina stala tudi sto dinarjev, bila popolnoma
razprodana.
. Akcijo za zimsko pomoč bi lahko 1zdatno podprli tudi veliki dnevni časopisi. Spomnim se, da je lani beograjsko »Vremec vsak dan vabilo s članki in z zasebnimi obiski svojih Urednikov pri vseh mogočih tvrdkah 'n pri uglednih osebnostih, da podpro njihovo akcijo za zimsko pomoč. In ravno tako se spomnim, da je ta akcija beograjskega »Vremena- imela odličen uspeh.
Tudi pri nas bi lahko tako delali, tudi pri nas bi lahko vodilno dnevno Časopisje objavljalo imena oseb in društev, ki so s prispevki podprli takšno dobrodelno akcijo. Trdno smo
Huzgled. po svefu
Schuschnigg preureja Avstrijo
Konec heimvvehrovske „države v državi" — Nepristranska slika
španskih razmer
Ljubljana, 14. oktobra
Razvoj avstrijske notranje politike je v soboto stopil na novo, skoraj bi rekli senzacionalno pot. Po malone 20 urni ministrski seji je avstrijska vlada sklenila razpustiti polvojaške organizacije (heim-wehr) in izdati zakon o uvedbi obvezne milice.
Takšen bi bil kratki rezultat dolge seje. Toda kar koj naj povemo, da je ta rezultat velepomemben in da ga ni bilo lahko doseči; zato se je seja tudi tako zavlekla, da bi bil kancler Schuschnigg skoraj zamudil pogreb ministrskega predsednika Gombosa v Pešti.
Izhodišče sobotnih sklepov je razhod med bivšema podkanclerjema majorjem Feyem in knezom Starhembergom, obema voditeljema heimwehra. Major Fey je že od umora kanclerja DollfuBa v juliju 1934 nekam na slabih nogah; čeprav mu nihče ne more ničesar dokazati, govori vendar ves Dunaj, da je mož igral hudo čudno vlogo pri tem umoru. Takrat se je tudi začelo trenje med njim in knezom Starhembergom, trenje, ki je bilo oni teden dozorelo do odkritega spora.
Knez Starhemberg se je čutil močnejšega od svojega nasprotni-nika: zakaj ne bi poskusil še kanclerja samega ukrotiti? Dal mu je zatorej ultimat: ali se kancler postavi na njegovo stran in proti majorju Feyu, ali mu bo pa on, knez Starhemberg, odpovedal zvestobo.
Schuschnigg se pa ni dal ugnati, temveč je pogledal nevarnosti v oči: to bo najlepša priložnost za razpust nadležne heimwehr. A kaj, ko sta v vladi dva helmwehrovska ministra, podkancler Baar in finančni minister Draxler! Da bi ju kratko in malo izkrcal? Že prav, samo kaj bodo gospodarski krogi rekli, če v času devalvacij, v dneh ko je avstrijska vlada slavnostno
zatrjevala, da ne bo šilinga poslala za frankom in liro — če v takem času odstopi finančni minister?!
To je bil tisti vzrok, ki je raztegnil ministrsko sejo skoraj na 20 ur: treba je bilo najti izhod iz kočljivega položaja. In žilavi Schuschnigg ga je našel: Baar in
celo prepričani, da bi marsikateri zasebnik ali društvo, ki bi sicer svojo podporo privatnim društvom ali posameznikom odreklo, tako akcijo podprlo.
Tudi ta predlog in ta zgled bi veljalo posnemati.
Z dobro voljo se marsikaj lahko doseže. Z dobro voljo in z vztrajnostjo se premikajo gore. Razumljivo je pa, da je kakor pri vsaki stvari tudi tu treba natančnega in smotrnega načrtnega dela. In... dosegli bi se zneski, ki bi bili vse kaj drugega, kakor ga vrže na primer prostovoljni, socialni davek, o katerem 91110 zadnjič pisali na tem mestu.
Haka.
Madžarski ministrski predsednik Giim-boH je prejšnji teden med zdravljenjem v Nemčiji umrl
Draxler sta najprej odstopila In še prosvetni minister Pertner z njima in zvezni predsednik je njihov odstop vzel na znanje — a koj nato jih je na novo imenoval na ista mesta, s to razliko, da zdaj niso bili več vezani na heimwehr. Tako je bil volk sit in koza cela, če nam
Zemeljske ostanke madžarskega ministrskega predsednika so pred po-Krebom položili na mrtvaški oder v glavni sejni dvorani madžarskega
parlamenta
Dosedanji podpredsednik madžarske vlade Daranyi je po Giimbosevi smrti postal ministrski predsednik
je dovoljena ta krepka primera; zdaj je imel Schuschnigg proste roke in zavarovan hrbet, da je lahko tvegal tisto, kar najvažnejše: razpust Starhembergov naskok se je jalovil.
Dunaja hotel
je, da mu v prakse njegovega Heimwehra ni več. Položaj se je v Avstriji razčistil. Zdaj vsaj vemo, v katero smer Avstrija gre. Obvezna milična služba naj okrepi armado, za vse druge bolj ali manj privatne garde in za politične vplive dovzetne polvojaške organizacije pa v Avstriji ne sme biti več prostora. Načelo samo nedvomno ni
Španija v angleški luči
Na španskem se pretekli teden ni nič pomembnega dogodilo: uporniki še zmerom drže Oviedo, vladni še zmerom čakajo tolikokrat napovedanega napada na Madrid, drugod se pa fronta tudi ni prida spremenila. Porabimo to priložnost in oglejmo sl španske zadeve iz druge, nekoliko višje perspektive, iz perspektive nevtralnega angleškega znanstvenika.
Alleson Peers, profesor španščine na liverpoolski univerzi, je te dni izdal knjigo »Tragedija Španije od 1930 do 1936«. Slika, ki jo pisec podaja, je zares tragična. Zraven je pa orisana s tolikšno nepristra-nostjo, da bi jo pri popisovanju sodobnih dogodkov težko kje srečali — s tolikšno nepristranostjo, da skoraj ne razberemo piščevega političnega prepričanja.
Profesor Peers priznava, da je bila diktatura Prime de Rivera v začetku Špancem dobro došla; prav tako spoštuje pogum in domovinsko ljubezen, ki jo je pokazal španski kralj, ko ga je republika strmoglavila. Toda njegove simpatije niso na strani monarhije — še manj pa diktature. In vendar ni pristaš levičarske vladavine, ali bolje, če je, ni slep za njene napake; brezobzirno jih slika in biča. Posebno v zadnjem poglavju z značilnim naslovom »Kaos«. Tam beremo:
»Kopica dozdevno med seboj nezveznih puntov je rodila revolucijo, iz revolucije se je pa izcimila ena izmed najbolj krvavih in naj-surovejših državljanskih vojn, kar jih pozna svet: tako stopa zgodovina druge španske revolucije v svoj tragični konec... Druga republika je v dobesednem pomenu besede mrtva.« In dalje pravi pisec: »Klanje na debelo na tej kakor na oni strani — takšna je slika, kakor daleč seže oko. človek ubija, kolje človeka. Namesto kulture smo dobili kaos...«
Še eno angleško sodbo! Bivši predsednik angleške vlade, sir Austen Chamberlain je prav te dni zapisal:
»Kdor misli, da je sedanja madridska vlada prvoborilka za svobodo ali demokracijo, se prav tako moti kakor tisti, ki se mu recimo vladavina sovjetske Rusije zdi demokratska. V nobeni teh dveh režimov ni ničesar, kar bi bilo za nas Angleže posnemanja vredno. Naj zmaga ta ali ona stranka: konec španske državljanske vojne more biti samo diktatura. In diktatura proletariata nima prav nič več spoštovanja pred osebno in politično svobodo kakor desničarska diktatura.«
*
španska revolucija je poleg potokov krvi, solz in gorja rodila tu pa tam tudi tragikomične pripetljaje. O takem dogodku poročajo iz Prage:
V Prago se pripelje prihodnje dni novi madridski poslanik Louis Jimenez de Asua, do-zdaj podpredsednik španske poslanske zbornice. Prejšnji poslanik, Louis Garcia G u i j a n o , je pri
SAMO
BONBON
ZAVIT V PAPIR Z NAPISOM
JE ORIGINALEN VSE DRUGO ODKLONI KER JE PONAREJENO.
aprilskih volitvah prodrl na desničarski listi in je odstopil kot poslanik, Njegovo funkcijo je prevzel poslaniški tajnik Gaspar San y T o v a r , pristaš uporniške vlade v Burgosu.
Kdo bo zdaj pravi španski praski poslanik? češka vlada se v to zadevo ne vtika, čeprav obstoje zanjo danes le zastopniki zakonite in priznane vlade v Madridu. Tovar je izjavil, da njemu ni me mar, koga pošlje madridska vlada, ces da je on zakoniti zastopnik burgoške vlade in da bo to funkcijo še dalje vršil v poslopju španskega poslaništva.
Kajpada češka vlada nima ne pravice ne dolžnosti, vtikati se v notranji španski spor. Tako se bo moral zakoniti španski poslanik sam pobrigati za to, kako bo prevzel vodstvo poslaništva. Gladko ta stvar gotovo ne pojde...
V Berlinu so nervozni
Ni čuda! Staro prijateljstvo med Nemčijo in Italijo je dobilo precejšnjo razpoko: italijanska vlada je bila namreč liro razvrednotila, ne da bi bila vprašala Nemcp, kako pojde to nemški marki v račun. In kajpada marki to nikakor ne gre v račun.
Drugi vzrok nemške nervoznosti so Angleži. Ali nam ne gredo tl zakrknjeni reakcionarji in kapitalisti, sovražniki vsega, kar po novotarijah diši, sovražniki posebno boljševizma in revolucionarstva — ali nam ne gredo sklepat pomorskega dogovora baš z Rusi! S tistimi Rusi, ki so sodeč po Goebbelsovih časopisnih pripovedkah doma in na tujem baš letos tako krvavi, da se človeku kar gabi? (Krvavi so bili boljševiki že prej, še mnogo bolj; a takrat njihova »kri« še ni šla nacistom tako v račun; takrat jim je bil ubogi DollfuB mnogo krvoločne j ši...) Nu, tem Rusom mislijo Angleži dovoliti, da bodo lahko zgradili 7 novih križark z 18 centimetrskimi topovi in več podmornic; vrhu tega bi Rusi dobili proste roke tudi za pomorsko oboroževanje v Pacifiku (proti Japonski, nemški sestri po imperializmu).
Zato so v Berlinu nervozni!
Observer
Zaradi neprestanih neredov so angleške vojaške oblasti v Palestini prisiljene pregledati vsak tovor, ki ga domačini prinesejo v mesto. Le tako lahko preprečijo tihotapstvo orožja *a neiadovoljne domačine, ki jim priseljevanje in bogatenje Židov ne gre v račun
Kronika preteklega tedna
Slovenski Fenixovci so zborovali
Dne 9. t. m. zvečer se je vršil pri Mi ikliču ustanovni občni zbor Društva »Feniksovih« zavarovancev v Sloveniji. Namen tega društva — predseduje mu Ivan Jeras — je zaščita ko-arasiti »Feniksovih« zavarovancev.
Iz poročila dr. Fetticha, tajnika pripravljalnega odbora, ee je videlo, da znaša skupna zavarovalna vsota 24.162 zavarovancev 620 milijonov dinarjev.. Po matematičnem računu bi morala znašati premijska rezerva za to zavarovalno vsoto 193 milijonov din. De-
S"anska premijska rezerva pa dosega e («7-3 milijona din. Ostali del premijske rezerve je naložen v dolarskih akceptih naše države, od njih so pa Je menice za kakšnih 10 milijonov dinarjev v rokah beograjskega menič-«ega ravnateljstva. Ostale menice v
prvotni vrednosti 90 7 milijona dinarjev zadržujejo nekatere banke v Cu-rihu in na Dunaju kot poroštvo nasproti dunajskemu »Feniksu«.
Posebna spomenica, ki jo je novo društvo naslovilo na trgovinskega ministra g. Vrbaniča, poudarja predlog, da naj se čin npr e j store potrebni diplomatski ukrepi zaradi vračila onih inozemskih menic, ki bi dvignile premijsko rezervo našega »Feniksa« na 155 milijonov dinarjev, tako da bi znašal primanjkljaj le okrog 15%. »Feniksovi« zavarovanci v spomenici tudi zahtevajo, da se ustanovi pri trgovinskem ministrstvu poseben odbor, ki bo rešetal »Feniksove« zadeve, nadziral njegovo poslovanje in javnost točno obveščal o poteku sanacijske akcije.
■ Junaštvo kmečkega fantička. Pri
Bartolovih v Dragi nad Gabrom je sredi noči izbruhnil požar. Vsa družinica bi bila postala žrtev nesreče, da se ni v poslednjem trenutku prebudil Bartolov sinček Ljubi. S komolci 5,n koleni si je hrabro delal pot skozi ogenj, da zbudi svojce, speče v spodnjih prostorih. Nato je priklical še sosede na pomoč. Mali junak je pri tem delu dobil strašne opekline. Zdaj se zdravi v ljubljanski javni bolnišnici in z občudovanja vredno potrpežljivostjo prenaša hude bolečine. Popolnoma zdrav najbrže ne bo nikoli več, še bolj ko to, ga pa muči misel na domače, ki jih je sicer obvaroval smrti v plamenih, a jim je ogenj popolnoma uničil že itak neznatno imetje.
■ Nočni napad pri Sv. Martinu na Pohorju. Pred nekaj dnevi se je vračal posestnik Jernej Rafolt iz Bojtine v temni noči z vozom domov. Zdajci ga je napadel neznanec in mu zagrozil, češ: »Očenas zmoli, ker te bom zaklal!« Nato ga je z bikovko udaril parkrat po glavi. Ko se je posestnik spet zavedel, je opazil, da mu je napadalec odnesel z voza več kil masti ir, še drugega blaga.
■ Angleški časnikar Seton 'VVatsou je po daljšem obisku v naši državi 10. t. m. na povabilo predsednika češkoslovaške vlade dr. Milana Hodže odpotoval v Prago.
■ Niso jima dovolili da bi se poročila, pa sta hotela v smrt. Kmetje iz okolice Kumanova so našli na polju nevarno ranjeno 16 letno Elizabeto Brajkovičevo, ob njej pa njenega 19 letnega izvoljenca Slobodana Ivkoviča, že mrtvega. Ker fantovi starši niso dovolili poroke, sta mlada človeka hotela v skupno smrt. Mladenič je deklico ranil in nato v veni, da je midva, še sebe ubil.
■ Ljubljanska in zagrebška Delavska zbornica dobita komisarja. Pred nekaj dnevi ie minister za socialno politiko in narodno zdravje imenoval ihanskega svetnika Nikolo Filipoviča za komisarja pri Delavski zbornici v Zagrebu. Poverjeno mu je nadzorstvo nad celotnim poslovanjem zbornice. Obenem je imenovana tričlanska komisija z nalogo, da preišče poslovanje zbornice v preteklih letih. Razlog za te ukrepe je predvsem v tem, da je upravni odbor zbornice odklonil zahtevo ministrstva, da se znižajo plače zborniškim nameščencem. — Z ministrovim odlokom je postavljen tudi (ljubljanski Delavski zbornici komisar. Zbornično poslovanje v preteklih 3 letih bo pa tudi v Ljubljani pregledala posebna tričlanska komisija.
■ Drugo poroko svoje žene je ravno še mogel preprečiti, ko se je po 22 letih vrnil iz Rusije domov. V Ra-dimdroveu pri Bosanskem Novem so se ondan na Radakovičevi domačiji odpravljali k poroki hišne gospodinje Ljubice. Vesela družba je prijazno sprejela in pogostila nekega popotnega tujca, ki se je razgledal po hiši in [prisotnih, nato se je pa tik preden je družba odšla v cerkev, dal nevesti spoznati. Tujec ni bil namreč nihče drugi kakor Pavle Radakovič. s katerim se je bila Ljubica poročila nekaj tednov pred njegovim odhodom na gališko fronto. Kot vojni ujetnik je prišel v Rusijo, odkoder se mu je šele po 22 letdh posrečilo priti domov. Ljubica je moža z veseljem 9prejela. Z novo poroko seveda ni bilo nič. Ženin in svatje so pa veselo goetijo kar nadaljevali v proslavo Pavlove vrnitve.
■ Udeležba države pri železarni v Zenici. 97% delnic železarne v Zenici je v državnih rokah, le 3% jih imajo zasebniki. Država je znatno povišanje svojega deleža dosegla šele pred kratkim, ko je železarna zaradi gradbe nove valjarne izdala v svrho zvišanja •svoje glavnice (e 3 na 15 milijonov dinarjev! nove delnice, ki jih je pokupila država.
■ Primer nelojalne konkurence v Ljubljani. Prejšnji četrtek pojroldne se je v neki manufaktorm trgovini pred Škofijo oglasil kupec, ki je nehote zbudil trgovčevo pozornost. Možaku je* utegnilo biti kakih 60 let. Oblečen je bil v zakrpano obleko, izpod ponošenega klobučka so mu pa viseli prameni sivih las. Način, kako m je ogledoval razno blago, povpraševal po cenah in zahteval različne vzorce, se je pa zdel trgovcu prestro-
kovnjaški za preprostega kmečkega možička. Ogledoval si je zato čudnega kupca pozorneje, nato je pa prav po detektivsko iznenada segel po njegovih brkih. In glej! Njegov sum je bil utemeljen. Starčka je namreč z dokajšnjo spretnostjo igral našemljen mlad trgovski pomočnik, ki je v službi v neki ljubljanska manufakturni trgovini. Razkrinkani kupec se je na vrat na nos ©pustil v beg. Stražniku, ki ga je zajel, je priznal, da ga je na pustolovsko pot že večkrat poslal njegov gospodar, da mu kot strokovnjak pre-kontrolira čeme konkurentov. Združenje trgovcev je ta primer konkurence ostro obsodilo in bo ukrenilo vse potrebno, da podobni dogodki ne bodo več kvarila ugleda trgovskega stanu.
■ Ta mesec se prično v Londonu trgovinska pogajanja med našo državo in Anglijo. Povečal naj bi se predvsem jugoslovanski izvoz kmetijskih pridelkov v Anglijo, na drugi strani pa izvoz angleških tekstilnih izdelkov v našo državo.
■ Pohlep po posestvu je razdejal družinsko srečo. Pri Nalarjeviih v Podgradu pri Zalogu se je prejšnjo soboto zvečer odigrala rodbinska žalo-igra, katere žrtvi sta postala dva brata. Pijan je prišel domov 6tarejši sin Jernej in očital materi, da mu noče izročiti posestva. Grozil je obema bratoma, ki materi pomagata pri gospodarstvu, nato je pa v nenadnem napadu j>odrvjanoeti navalil na mater. Sin Alojzij ji je priskočil na pomoč, Jernej ga je pa z nožem hudo obklal. Mati in oba sinova so zbežali iz hiše in so ee zatekli v bližnjo Kanskovo tovarno, kamor jiim je med neprestanimi grožnjami sledil tudi Jernej. Da ga prestraši, je Alojz skozi ključavnico zapahnjenih vrat, za katera so se bili zatekli, ustrelil in pri tem smrtno zadel Jerneja, ki se je bil prav takrat sklonil.
■ Oddaja gradbenih del na novem traktu mariborske bolnišnice. Dne
3. t. m. je ljubljanska gradbena tvrdka Tomažič izlicitirala dela na novem traktu mariborske lvolnišnice.
■ Fantiček, ki je hotel peš v Nemčijo, da najde očeta. Brezposelni rudar France Podbevšek iz Zagorja je letošnjo pomlad odrinil v Nemčijo, da najde tam kruha zase in svojo družinico. Sreča mu je bila mila; pomagalo mu je zlasti to, da živi v Nemčiji tudi njegov oče. Dobil je delo. Toda zaradi devizne zapore ni mogel noslati ženi potrebnega denarja za preživljanje. Moledoval je pri pristojnih oblastvih, da bi dovolili niegovi družini preselitev v Nemčijo. Odgovora pa ni bilo od nikoder, in tako se je 141etni Podbev-škov sinko oiunačil ter jo peš mahnil na pot v Nemčijo. Na nemški meji je bilo njegovega pohoda konec. Moral se je vrnili na Dunaj, odondod pa spet peš (na konzulatu so mu dali en cel šiling) čez hribe in doline k materi v Zagorje.
H Čudna kača vnema ljudsko domišljijo. 2. t. m. je neki kmet iz Smuke prinesel v kočevsko gimnazijo kačo z dvema glavama. Obe glavi kače smokulje imata razvita čutila, sta pa tesno skupaj zraščeni. Redki primer plazil-ke ie zanimiv zlasti za strokovnjake, a okoliško ljudstvo si čudno »prikazen« seveda po svoje razlaga.
■ Strašno hudodelstvo v Rodici nr> Somboru. Neznani razbojniki so vdrli v hišo bogatega posestnika in trgovca Antona Steina. S Bekirami so razsekali njegovo ženo Ano in mlado snaho Marijo. Odnesli so precej gotovine in mnogo raznih dragocenosti. Razbojniki so očitno dobro vedeli, da sta obe ženski sami v hiši, in da so domači z gosnodarjeni vred na bližnji pristavi.
■ Eksekutorja je zaprl v klet neki l>osestnik iz Selovca, misleč da nima nihče, zlasti pa ne eksekutor pravice popisati letošnje zaloge vina. Posredovati so morali orožniki, zadnjo be sedo pa bo kajpak izreklo pristojno sodišče.
■ Tržiška občina ho kupila bivšo Mal!yjevo tovarno. Pogajanja se že bližajo koncu: urediti je treba le še majhna neeoglasja. S tem nakupom bo postala občina lastnica ogromnega poslopja, ki bo vanj opravila prav vse tržiške urade. Prostorno dvorišče ho uporabila za sadni iu zelenjavni trg, in bo tako odpravljen velik nedosta tek, saj je lega zdajšnjega trga ©krajno nehigienična.
Staljin danes mogoenejši kakor kdaj koli poprej
Po velikem moskovskem septembrskem procesu eo časniki zapisali marsikatero tehtno o omajanosti Staljino-vega režima, o burni med ljudstvom, o uporih med vojaštvom itd. Posebno o odstavitvi Jagode, načelnika GPU (sovjetske tajne policije), je bilo mnogo ugibanja, večidel v škodo ruskega diktatorja. Zato ne bo nezanimivo, kako sodi o tem najresnejši angleški list »Times«. Prav te dni je namreč v njem izšel uvodnik o odstavitvi Jagode in njenih posledicah za bodočo sovjetsko notranjo in zunanjo politiko.
»Time©« pravi, da je izkrcanje Jagode pač najdrznejša poteza, ki 6ta jo do današnjega dne storila Staljin in Vorošilov. Z.inovjeva, Kamenjeva in njune pajdaše spraviti pred sodišče, ni bilo nobeno junaštvo, saj eo bili to sami strti ljudje, slabiči, ki se ru6ka javnost ni dosti zmenila zanje. Če 6e pa kdo upa Jagodo odstaviti, torej moža, kii je »atentatorje« razkrinkal, moža ki je leta in leta z neizprosno brezobzirnostjo izvrševal Staljlnove zapovedi, je moral imeti za to že zelo tehten vzrok.
Ključ do te skrivnosti utegne biti zakulisje moskovskega procesa. Staljin se je bil vidno odmaknil od Le-n ji novega doktrinarstva in se je približal nacionalizmu (t. j. bolj ruskemu kakor internacionalnemu pojmovanju sovjetske politike). To pa ni bilo všeč precejšnji manjšini stranke, okoli 300.000 članom od 2 milijonov. 0 njih sicer ne bi mogli trditi, da spadajo k »atentatorjem«, toda ko so v Moskvi videli, kako močna je ta manjšina, so sklenili po vsaki ceni diskreditirali trockizem; zato eo izsilili prosluli proces. Potem je pa vlada nastopila proti možu, ki naj bi bil zanemaril svojo glavno dolžnost, da namreč ni o pravem času poročal o vseh strujah, ki se pojavljajo v stranki, in da jih ni zatrl.
Vzrok Jagodovega padca je to, da ni zavrl naraščanja manjšinske opozicije v stranki.
Sedanja sovjetska vlada je po »čistilni« akciji močnejša kakor kdajkoli poprej; S t a 1 j i n o v a politika je prodrla. Staljin je gospodar stranke in s tem tudi vlade, Vorošilov ima pa trdno v rokah armado. Vse stare zvezde so se utrnile ali so pa hudo obledele. Celo Molotov in Kalinin, še pred dvema letoma slavnejša od Vorošilova, ©ta se morala umakniti v ozadje. Svojo moč bo Staljin porabil za to, da okrepi in izpopolni armado: sovjetska vlada namreč misli, da se je notranjepolitičnii položaj občutno popravil in da velika nevarnost Rusiji ne grozi več od znotraj temveč od zunaj.	(Č.	K.)
Sestri ubili brata-bedaka
Po mat^Hnl želji sta živeli sami z njim, odrezani od sveta. — Čez leto dni se Je še nesrečnicama zmešalo Zdaj so Ju ozdravljeni izpustili iz blaznice
150.000 din za eno odlikovanje bodo fehi plačevali
•	Na Češkem so po prevratu odpravili plemstvo in redove. Do letos to ni imelo slahih posledic. Zdaj eo si pa praktični Čehi dejali, da bi vendarle ne bilo tako ndpak, če bi ©e tudi oni ponašali z odlikovanji, kakor se ponašajo vsi mogoči njihovi sosedi; samo pametno bi bilo, če bi od tega tudi država lahko kaj vtaknila v žep.
In res so te dni pripravili zakon
o	redovih in odlikovanjih. Kdor si bo hotel privoščiti odlikovanje, ga bo moral plačati; do 100.000 Kč (150 ti-eoč din) pojde tarifa — kakršne stopnje bo pač odlikovanje ... Izvzeta so le odlikovanja za hrabrost.
Češka državna blagajna bo lahko zadovoljna: zakaj dokler bo svet stal, se bodo ljudje pehali za zunanje priznanje, zasluženo ali nezasluženo. In dokler bo svet stal, bodo zaradi takšnega priznanja, če bo treba, tudi segali v žep.
Banka Barucl!
11, Rue Auber, PARIŠ (9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Brusetles: Holandija: št 1458-66. Ded. Dienst: Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Lusemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
H. D. London, oktobra
Mrežasta vrata broadmoorske umobolnice so se odprla in izpustila na prosto dve ženski. Tako se je končala tragedija, ki ee je bila začela že pred 30 leti ali še več, tragedija, ki je lani stopila v poslednje dejanje...
•
Manchestrska porota je lani v juliju spoznala Katarino Gertrudo Walsho-vo in Evelino Konstanco Alexandrovo, roj.Wateh, krivi umora lastnega brata, Georga Silvestra Walsha. Toda zdravniki so izpovedali, da sta sestri umo-bolni, in zato so ju zaprli v Broad-moor.
O	tragediji mi je takrat pripovedovala tretja sestra Walshova, mrs. Hib-bertova, živeča v Prestonu.
Walshove so imele brata bebca, Georgea po imenu. Bebast je bil postal tisti dan, ko je njegovi sestri Evelini še kot dojenček padel v veži iz naročja na tla. Evelina se je nesreče tako prestrašila, da ni dosti manjkalo, pa bi se bilo še njej zmešalo. Počasi se je vendar popravila in čez nekaj let se je celo poročila in odšla od doma.
Bedak je živel pri svoji materi in drugi sestri Katarini. Tedaj je pa leta t934. mati umrla. Pred smrtjo je še poklicala svoji hčeri k sebi in jima izsilila prisego, da bosta skrbeli za svojega brata in da ga nikoli ne bosta pustili iz hiše.
Evelina je odšla od moža in se je skupaj s Katarino naselila doma, samo da ustreže materini poslednji želji.
^ Takrat se je začelo tisto peklensko življenje, ki je imelo trajati celo leto dni.
Sestri sta morali paziti, da sosedi ne izvedo, kaj je z Georgem, drugače bi njegovo bebstvo prišlo oblaetvom do ušes in bi siromaka zaprli v umobolnico. Zato se ga nista upali niti trenutek pustiti samega, boječ se, da bi utegnil oditi zdoma. Tako so živeli kakor v pravcati trdnjavi za zabarikadiranimi vrati in okni. Samo sestra mrs. Ilibbertova in njeni otroci so imeli dostop v hišo.
Nesrečnemu Georgeu je bilo takrat
ikakšnih trideset let. Živa duša ne ve,’ kaj ee je dogajalo v njegovi ubogj glavi; drži le to, da se je po materini 6mrti docela spremenil. Začel je namreč besneti.
Lahko si mislimo, kako živčno ubiti sta morali biti Evelina in Katarina po enem letu takšnega mučeništva -7 tem bolj, ker sta le predobro vedeli« da ju nihče na svetu ne more rešiti strašnega sožitja z bebcem, sožitja« ki sta si ga nakopali iz gole ljubezni do matere.
*
Bilo je 11. junija 1935. Mrs. Hibbertova je prišla k samotarkama na obisk. Dobila ju je živčno tako razdraženi, da jo je groza obšla. Hotela ju je pomiriti in potolažiti, tedaj sta ji pa sestri med solzami in v pre; sekanih besedah povedali, da sta imeli prepir z nekim sosedom, ker jima je grozil, da ju bo ovadil na policiji« češ da vlada v njihovi hiši vprav peklenski trušč in kričanje.
Vsa zbita je mrs. Hibbertova odšla v svojo sobo in malo legla, da se odpočije. Toda dolgo ni spala; zdramili so jo Katarinini klici.
Odšla je dol in je dobila obe sestri v bebčevi sobi. George je ležal na svoji postelji... mrtev.
»Poglej, kaj sva storili,« je rekla Evelina s strahotno mirnim glasom.
Z grozo je mrs. Hibbertova stekla na policijo. Blaznici so aretirali; dobili so ju ob mrtvečevi postelji, ko sta molili za mrtvega brata.
•
Te dni so miss Katarino Walshovo in mrs. Evelino Alexandrovo izpustili iz broadmoorske umobolnice. Ni šlo lahko; da se ni njuna sestra vse leto toliko pehala, da ni celo ministrom pisala in jih za božjo voljo zaklinjala kdo ve, kako dolgo bi še sestri-mučenici ždeli med norci! Kdor ju je zdaj videl, zunaj broadinoorskih zidov, mu pač ne bi niti na um prišlo, da sta bili kdaj blazni. Ker v resnici nikoli nista bili; le peklensko življenje v bebčevi družbi, v popolni odrezanosti od sveta, le to jima je bilo malone omračilo um...
E. Segonzac
To je pa le preveč!
G.	K. Newyork, okt. — Reporter filmskih tednikov Ward se je ondan vtihotapil z dvema pomočnikoma na staro torpedovko, ki je ameriški mornarici služila za tarčo pri ostrem streljanju.
Ward je o tem streljanju tudi res napravil film; prav te dni ga predvajajo v ameriških kinih. Samo da je drzni reporter odnesel nevarne rane, oba njegova pomočnika je pa ubilo.
Ko bo Ward ozdravel, se bo moral še pred sodiščem zagovarjati.
Nevaren poklic
C. D. Quebec, okt. — Te dni je neki glumač razkazoval v varieteju svojo umetnost; »žagal« je žensko na dvoje.
Gledalci so zadrževali dih, le nesrečnici sami menda ni bilo prav nič hudo, zakaj smejala se je, kar so ji usta dala.
Zdajci je pa vstal neki starec, planil na oder, pograbil nož na mizi in ga zasadil glumaču v hrbet.
Nesrečnega artista so odpeljali v bolnišnico, njegovega napadalca so pa aretirali. Redarjem je razlagal, da ni mogel več gledati, kako more kdo tako hladnokrvno žagati žensko na dvoje.
Lep čas je trajalo, preden so mu dopovedali, da je bilo »žaganje« nedolžen trik. A ubogi artist — La-londe mu je ime — se bo le težko izmazal.
Novodobna pravljica
F. K. Praga, okt. — Prejšnjo soboto se je v Bratislavi tole pripetilo:
Okoli desetih dopoldne je na vrata nekega stanovanja v drugem nadstropju potrkal berač. Ko mu je odprla gospa, je zdrdral svojo običajno molitvico o koščku kruha, lakoti in mrazu in o božjem plačilu. Najprej po slovaško, potem po nemško, že se je pripravljal, da izprosi miloščino še v madžarščini — v Bratislavi znajo celo berači vse tri deželne jezike — ko mu je gospa segla v besedo. Da ji je hudo žal, vendar mu ne more nič dati; že šest njegovih današnjih prednikov je morala odpraviti praznih rok. Kajti sama ne premore niti beliča, ker so ji že pred več meseci moža reducirali, druge službe pa ne dobi. Sploh ne ve, kaj naj stori, zakaj ob enaj-
stih pride mlekar; dolžna mu je 20 Kč, in če mu ne plača, ne bo več mleka. Kaj bodo potem otroci počeli, sam ljubi Bog ve.
»Kočljiva^ reč, res,« je menil resno berač. »Veste kaj, gospa? Tolikokrat ste mi že dali vbogaj-me, a otroci ne smejo stradati brez mleka,_ seveda ne. O priložnosti mi boste že vrnili, gospa — če ne, pa tudi ne bom v Donavo skočil.«
Po teh besedah je segel v žep in stisnil odreveneli gospe 20kronski bankovec v roko. In še preden je tolikanj nepričakovano obdarovana utegnila darilo zavrniti ali se vsaj zahvaliti zanj, ie bil berač že iz-ginil po stopnicah.
(»Prager Tagblatt)*
Vzgoja
A. K. Newyork, sept. — V Jeffer-son-Cityju (Montana) je stražnik prijel 121etnega zamorčka Jimmyja Childsa, ker je ukradel kolo. Moral je v zapor.
Štiri dni po izpustitvi iz zapora je mali Jimmy spet ukradel bi-cikel. In spet je moral iti sedet.
Tako se je pripetilo sedemkrat po vrsti. Tedaj so se policisti Jef-ferson-Cityja drugačne domislili: zbrali so sami med seboj par dolarjev, kupili na starini poceni kolo in ga podarili zamorčku.
Od tistih dob Jimmy ne krade več.	(»Time«)
Pasja drama
H.	D. Detroit, okt. — Mrs. Bar-kleyeva iz Knoxvilla (Tennessee) je lepega jutra našla spečega na pragu pred hišo ljubkega kužka kdo ve katere pasme; za vratom mu je bil zataknjen kos papirja in na njem je bilo napisano z okorno otroško roko:	»Važno za vse!
Spravite dobrega psička, mama mojega psička ne mara.«
Mrs. Barkleyeva se je usmilila živalce. A ker je že sama imela pri hiši več psov in mačk, je dela v »Knoxvillski glasnik« oglaš, da odstopi najdenčka dobrosrčnim bralcem.
Ravnatelj »Glasnika«, velik prijatelj živali, je najdenčkovo sliko z listkom za vratom vred priobčn na prvi strani lista. Je kol prvo dni nato je prišlo več ko 400 ponudb. Malega junaka so nato, čeprav se je otepal, prepustili družini. ki se je obvezala, da bo lepo skrbela zanj. (»Detroit Times«)
(Utaji*
hacalajU
JhUpocoZajU
,,dcu*zUt$ki
tednik"
Vedno enake tožbe!
To je strašno z mojim perilom . „. Iz pralnega korita k.. .
.. . šivalnemu stroju, od Šivalnega stroja zopet v korito!
Kako naj perem svoje perilo temeljito, pa vendar prizanesljivo?
Napačno je varčevati pri milu — na Škodo perila. Manj vredna mila Škodujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo*
Sir
SCHICHTOVO
MALO JELEN
varuje perilo
|ZA NAMAKANJ? I/ ŽENSKA HVALA'
AmerlSka romantika
Dolarska princesa in cawbty
Ljubezenski roman med lepo Elinero in stasitim Reynoldom
Ž. i. čikago, septembra .J"0 Veste o cera danes govore v južnih državah Unije? 0 ničemer drugem «akor o ljubezenskem romanu mias
i	iiore Wateonove, pa5 najlepšega in "aJbogatejšega dekleta v Arizoni; o ogodivščini, ki se je romantično začela in hudo realistično končala.
Zgodba se je začela z velikim poža-f°ni na prerijah mietra VVatsona. Mož 3e eden izmed najbogatejših živiinorej-cev Združenih držav, saj premore posestvo, ki je vsaj dvakrat tolikšno ka-Kor vsa Slovenija, in se na njem pase yec sto tisoč krav, konj, ovac in prašičev. Zaradi hude poletne vročine in suše se je ogenj silno naglo širil. Gasilci mu niso bili kos, zato so morali Poklicati še vojaštvo na pomoč.
Miss Elinor. mladenka, ki bi bila jeseni godna za univerzo, se je ravno jnudila na počitnicah na neki oddaljeni »arini v divjeromantičnem kraju, ka-!tl01' je imela navado iti vsako poletje 8 svojim bratom za nekaj mesecev na oddih, njun oče se je bil pa odpeljal v Ne\v Orleans. Iz neke utrdbe v blii-z'ni so poslali vojaštvo, vodili so jih Pa Watsonovi sli. Eden izmed njih je “ila tudi miss Elinor. Devetnajstletna damica zna namreč prav tako imenitno jahati na neosedlanem konju kakor najboljši cowboy.
Zvečer po gašenju je deklica odjezdila proti gorečim poljanam. Na inšpekcijski ježi io je spremljal cow-l>ov Reyuold Colb.v, eden izmed ti-®!ih, ki so se pri gašenju najbolj odliiKovali.
>Kako strašno in vendar kako le-Po!« je vzkliknila Elinor in se zagledala v gorečo prerijo.
>Moj najlepši doživljajte je rekel Colby. vNikoli ga ne bom pozabil!«
»KoBko ste pa stari, mister Col h v?« £a je s porogljivim nasmehom vprašala Elinor.
>Dva in dvajset.«
»Potem utegnete učakati še mnogo zanimivih doživljajev.«
»Nocojšnjega večera ne bom nikdar Pozabil!«
Pogledala ga je od strani: »O čem neki zdaj mislite, mister Colby?«
»Mislim, kako lepo bi bilo, če bd "'la miss Watsonova revna ko cerkvena miš.«
Elinor se je zasmejala na glas. Pogledala je prikuDnega mladega moža ]n zazdel se ji je v svoji preprostosti •n iskrenosti mnogo zanimivejši od še tako izobraženih mladih gospodkov iz newvorške in rivierske družbe. v »Mislite?« Je menila hudomušno. »In ce bi res bila?«	«
»Tedaj bi šel za vami do konca sveta k
Tisto uro sta se našli dve srci...
Ženin se predstavi
»Opoldne se vrne očka,« je rekla Elinor. jPridi po kosilu, da te predstavim.«
Mister Wateon je bil ravno hudo nataknjen poslušal poročila o požaru, ko 6e je prikazal v vili cowboy Colby. Elinor je stopila k njemu in ga je Prijela za roko.
»Predstavim ti mistra Reynolda Col-°yja, svojega ženina. Snoči sva se bila Naročila.«
Kralj govedine je premeril cowboya °d nog do glave. Potlej je rekel sa-nio eno besedo:
»Ven!«
Elinor je prebledela na smrt, mladi mož se je pa globoko priklonil in dejal:
. »Hotel sem kakor se spodobi, prositi za roko miss Watsonove.«
Očetu je kri zalila obraz.
»Kaj?« je zarjul, »kakor se spodobi?«
Pograbil je svoj jahalni bič in oplazil z njim svojega hlapca po obrazu.
Mladenka je vzkriknila. Toda cow-oo>\ ki bi bil po taki žalitvi pač . ysakogar drugega prt priči ustrelil, l6 storil kakor kavalir. Priklonil je pred Elinoro in odšel. Thte in Wkaje je deklica stekla za njim.
•
Mladi par je Se tisto no? odjezdil na najbližnjo železniško postajo- Od ondod sta se odpeljala čet mehiško niejo in ata se poročila. Ogorčeni
cowboyevl tovariši in prijatelja eo pa za mladi zakonski par poskrbeli prav tako originalno kakor razmeram in kraju primerno: prignali so namreč z VVateonovih pašnikov tri tisoč krav na kmetijo v Mehiki, kjer je imel gospodariti mladi Colby. Te krave so bile tako rekoč dota, ki je hudobni oče svoji hčeri ni da J...
Mister Watson se je penil od togote. Kajpak je še tasti dan ovadil cowboya in svojo hčer zaradii tatvine. Tako so ravno sredi medenih tednov mlada zakonca aretirali in za nekaj dni spravili pod ključ. Toda Elinor si je najela odvetnika in morali so ju hočeš nočeš izpustiti.
Med tem je kralj govedine vložil tudi tožbo za ločitev hčerinega zakona, češ da je neveljaven. Toda mlada žena noče o ločitvi niti slišati. In vse kaže, da ne bo dolgo, ko se bo najlepši arizonski par zmagoslavno vrnil v kraljestvo Watsonovih goved...
Blazno zaljubljeni blaznež
(n.) Detroit, okt. — Hollywood-čani so marsičesa vajeni in zato se niso posebno začudili, ko so on-dan zagledali na promenadi nekega mladeniča v kratkih hlačah, s pletenimi čevlji in trsteno palico v roki z zlatim ročajem.
Mladi mož je potrkal pri Bread-nerjevih:	tam	so	namreč	ravno
imeli, vrtno veselico. Domačin je v prišlecu takoj spoznal svojega bratranca, znanega športnika Leeja Reginalda Gaynora. Mladi mož je bil videti zelo vesel in je neprestano dvoril ljubki filmski igralki Ani Lissonovi. Ko se je znočilo, ji je predlagal, da bi skupaj zbežala v Tuscon (Arizona) in se pri priči poročila.
Deklica je privolila, Breadner je še posodil svojemu bratrancu črno obleko in avto. Vozila sta se vso noč; ko sta se ustavila v Tucsonu, sta se tisti mah dala poročiti in sta se odpeljala v najboljši hotel.
Toda nista se še dobro preoblekla, ko je v Tucsonu pristalo letalo in iz njega je planilo šest mož naravnost v hotel. To so bili pazniki norišnice, v katerem je bil mladi Gaynor že tri leta zaprt...
Gaynorjevi svojci so hoteli izposlovati razveljavitev njegove poroke, pa ne bo nič iz tega. Mladi ženici se namreč zapeljivi blaznež ne zdi prav nič blazen. In res je dosegla, da so ji petičnega možič-ka pustili na svobodi.
Robec
»Ah,« je menil neki Američan v razgovoru z nekim Indijcem, »kako strašno vaši rojaki zanemarjajo higieno.«
»Res je,« je priznal Indijec, »a tudi vi zapadnjaki imate neke nehigienične dele obleke. Saj nosite v žepih krpo blaga, ki mu pravite robec in ki ga najprej umažete, potem ga pa spet spravite v žep.«
Američan ni nobene več črhnil; prezirani Indijec mu je bil zavezal jezik.	(n)
Pajek — barometer
(n) Pajki, te male marljive živalce, ki se premnogim ljudem zde gnusna golazen, so nenavadno inteligentni členonožci. Tako je vsaj dognal neki ogrski profesor.
Ali bo dež ali veter? Poglejmo pajkovo mrežo. Če so niti, ki jo drže, kratke in debele, bo bržkone slabo vreme. Kadar pa pajek niti podaljša, vedi, da se bo obrnilo na lepše.
če pajek miruje ob robu svoje mreže, kaže da bo dež. Kadar se pa spet vrne na delo, pomeni to povratek lepega vremena.
Kadar si pajek pod mrak popravlja mrežo, se zanesi, da bo noč lepa in jasna.
Če ribe »pijejo« kavo
(n.) Budimpešta, okt. — Znano je, da so po nalogu brazilske vlade pometali v morje 35 milijonov vreč kave, hoteč dvigniti njeno ceno. Ta velikanska množina je prav tolikšna, kolikor na leto pridelajo kave v vsej deželi.
Tako so dišeča zrnca, namenje-
na ljudem, postala hrana morskemu prebivalstvu. Toda videti je, da tam ne ljubijo tega mamila tako zelo kakor ljudje. Ob vsej neizmerni brazilski obali se namreč morje blešči kakor prostrana migljajoča srebrna plošča: to so trupelca zastrupljenih rib, ki pokrivajo morsko gladino.
Tako so brazilski pridelovalci nehote ubili dve muhi na en mah: s tem da so uničili svoje zaloge kave, so popravili ceno i kavi i ribam.
Idealna žena
(b.) London, sept. — »Daily Ex-press« je razpisal anketo med moškimi bralci:	zadal	jim	je 25
vprašanj, da podrobno odgovore, kakšno ženo si žele. Vsota dobljenih odgovorov je dala tole sliko moškega okusa zastran ženske zunanjosti:	preprosta	frizu-
ra, nohti naravne barve, nekazna obleka, polvisoke pete.
Za takšno »idealno« žensko bi se na ulici pač nihče ne obrnil. Po postavi je srednje visoka, povprečno zala rjavolaska. Njena obleka je mirna, njen okus preprost. V javnosti se ne kaže rada in se ne sili v ospredje.
In njen značaj? Biti mora predvsem ljubezniva in vesela. 8520 mož izmed 10.000 postane-»slabotnih« pri teh dveh ženskih lastnostih.
Samo 680 mož si je želelo lepote. Samo en mož od 16 je zahteval »sex appeal« pri ženski, ki naj bi mu bila žena; prav tako malo se jih je izreklo za nadpovprečno pametno žensko. 5 moških izmed 10 misli, da bi žena smela le doma kaditi, ne pa tudi na cesti in v lokalih.
Kašelj in hripavost
ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločeva-vanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. »Smreka« bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4 — in Din 6'—. Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 12.
Drugi narodi, drugačna ljubezen...
Najveiji umetnik ljubezni je Rus, najmanjSi pa Anglež
ANGLEŽU JE LJUBEZEN DEVETA BRIGA ...
iW. o. London, oktobra
Angležem je skoraj vseeno, ali imajo pri ženskah uspeh ali ne. Kajti vajeni so, ne da oni dvorijo nežnemu spolu, temveč da ženske oblegajo ljubezensko trdnjavo...
Anglež je navajen na žensko iz svojega naroda: ona mu vodi gospodinjstvo in vzdržuje domačnost okrog njegovega kamina. Tujka, ki je osvojila Angleževo srce, je 'lahko zelo ponosna in se s svojo zmago povsod pobaha...
V	tujini so Angleži zelo samozavestni, čeprav sami ne vedo zakaj; kajti ni ga naivnejšega ljubimca od Angleža. O ljubezenski umetnosti in rafi-niran06ti nimajo niti pojma.
PRAVI MOJSTER LJUBEZNI JE FRANCOZ...
Zakaj, ljubezen je umetnost in je tudi igra. Naučiti se ljubezni se pravi, gojiti prav tako smotrn trening, kakor za kateri koli drugi šport. Kakor se Anglež z vsem srcem preda športu, tako je Francozovo srce pri ljubezni. Zanj je ženska umetnina.
Nihče ne bo tajil, da imajo Angleži svoje tehtne odlike. Toda prav tako jim nihče ne more očitati, da bi bili ognjeviti ljubimci...
Mislim, da ga ni na svetu naroda, ki bi bolje poznal ženske kakor ravno Francozi. Ženska je zanje predmet oboževanja in smisel življenja. In gotovo ni neprijetno biti neko.hu smisel življenja ...
Telesno se Francoz prej izčrpa kakor Anglež, s 35 leti so Francozi često že starci. Toda takrat znajo nadomestiti silo z umetnostjo...
Evo, kako se obnašajo možje treh velikih, narodov v trenutku, ko razkrivajo svojim izvoljenkam ljubezen:
Anglež jo poljubi in trdovratno molči.
Francoz jo poljubi in šepeče o ljubezni.
Italijan je ne poljubi in govori venomer.
SOLZAVI
ITALIJAN IN ŠPANEC
OKRUTNI
Italijan je strasten in ljubosumen, a brez trohice humorja; s svojo ženo se rad pobaha pred ljudmi. Če ne doseže svoj-ih namenov, če mu izvoljenka ne vrača ljubezni, je nesrečen in joka. Toda kadar kdo joka iz obupa, iz strasti in zaradi neizpolnjenih želja, je to nekaj silno dolgočasnega: saj ne veš, kaj bi rekel in storil!
Edini Španec, ki sem ga srečala (in še ta je bil najbrže izjema) je trdil, da si ženske žele biti tepene. Isti Španec je imel čudno navado, da je ugaševal cigareto v dlani svoje drage. Ali ni to dokaz, da so Španci izredno krut narod?
LJUBOSUMNOST JE ZABELA LJUBEZNI
Skoraj bi rekla, da je ljubosumnost v ljubezni neobhodno potrebna. Človek, ki ni nikoli ljubosumen je pust.
Toda ljubosumnost ne sme biti tako trda in ošabna, kakor jo pozna Anglež, in tudi ne tako kruta, kakor jo občuti Španec.
Ali si morete misliti kaj prijetnejšega od zavesti, da bi nekdo zaradi vas ubil svojega bližnjega, ali pa vas poteptal v svoji jezi?!
Neki Francoz mi je pripovedoval, da je samo enkrat v življenju udaril
žensko. Toda otepalo se mu je. Od tistih dob se ga je namreč držala ko klop in se je ni mogel otresti. »Ta šola je bila dobra«, mi je dejal, »od takrat nisem udaril nobene ženske več«.
ARABSKA LJUBEZEN
To je menda najsebičnejša in najsvojevrstnejša ljubezen. Šele v ljubosumnosti vzplamti ta čudna ljubezen s pravim plamenom. Arabec ubije svojo ženo z ljubimcem vred; toda po sredi je tedaj prav tako ponos kakor ljubosumnost. Arabec pravi, da ostane žena zvesta le za devetimi železnimi mrežami. Zato so arabske žene zelo zatirane; skoraj vedno so zaprte in skrite. Arabec rajši nima žene, če ne ve zanesljivo, ali mu bo ostala zvesta. Njegova ljubezen je izredno sebična, v njej ni prav nič idealizma.
NAJPOPOLNEJŠA JE RUSKA LJUBEZEN
Ruska ljubezen je pravo nasprotje arabski. Kakor je le-ta preprosta in naivna, tako je ruska ljubezen zapletena in nedognana.
V	Carigradu mi je dejal neki turški paša, da je ljubil neko Rusinjo: od takrat se ne more več zaljubiti v nobeno drugo žensko. Podobno je z ženskami, ki so kdaj Rusa ljubile.
Rus ljubi tako popolno kakor Francoz, joka ko Italijan, nasilen je ko Španec in tovariški ko Anglež: mešanica je svetnika in hudiča, pol otrok pol modrijan, menih in hudodelec je v eni osebi... Svet je zanj teater: Rus ne zna ceniti življenja, toliko bolj pa gesto in nastop. Rusi le redkokdaj ubijajo, zato si pa tem večkrat sami končajo življenje.
Kdor pozna muhavost žensk, njih neustaljenost in burno menjavanie čuvstev, bo razumel, zakaj najrajši ljubijo Ruse.	(n.)
(Claire Sher>4anova v »Sunday Chroniclut)
Zanimivostizvsega sveta
Racija rimske policije ua katoliške
derviše. Nedavno so v Rimu pozaprli privržence ,katoliških dervišev*, sekte, kjer sicer priznavajo papeža, v svojih cerkvah pa na mesto običajnih molitev plešejo in se vrte kakor pravi derviši.
Klobuke iz stekla je začela izdelovati neka ameriška tvornica. Novi izdelki se odlikujejo baje po tem, da ne prepuščajo vodo, so zelo lahki in elastični.
V katerih mesecih največ pokadimo? Statistika pravi, da je porfba cigar največja v decembru, cigaret v avgustu, pipe pa kade možje največ v juniju in juliju. Delna razlaga bi bila, da so cigare najbolj priljubljeno darilo za Božič, v času izletov, junija iu julija kade pa možje najrajši pipe. Da je poraba cigaret tolikšna prav v avgustu, je pa menda gol slučaj.
Zločince in neozdravljivo umobolne bodo sterilizirali v ameriški zvezni državi Arkansas, če bo prodrl tak predsednikov predlog.
Radijskega konja imajo v Lancashi-ru na Angleškem. Ubogljivemu policijskemu konjičku Samu so naprtili majhen sprejemni in oddajni aparat, da dobi jahač takoj zvezo z najbližnjo policijsko postajo.
Le kresilo in kresilno gobo smejo uporabljati kadilci, včlanjeni v pravkar ustanovljenem društvu »Kremene v Uroševcu. Dobrodelno društvo si je zadalo nalogo, podpirati revne dijake iz nerodimskega okraja.
Eno uro pred usmrtitvijo se ie v Sing - Sitigu (newvorškj kaznilnici) poročil newyorški razbojnik Yohn Co-lyns z mlado Ano Dawnyjevo. Obred se je izvršil na dekletovo željo, ker bo postala mati.
Vojvodinja postane liči bivšega sovjetskega poslanika v Londonu, Leonida Krasina; ta mesec se namreč poroči s francoskim vojvodom de la Rochefoucauldom.
Najdaljši predor na svetu bodo zgradili v deželi rekordov, v Ameriki. Vezal bo Argentino s Čilom in bo dolg 45 km. Doslej ima dolžinski rekord siuiplonski predor (19 km).
Pretirano stroga vzgoja je zanetila upor. V dekliškem vzgojevaliŠČH v Boulogui na Seini pri Parizu so gojenke, ker jim je presedalo strogo življenje v zavodu, z združenimi močmi zvezale nadzornico ir. kuharico pa zbežale. Doslej so izsledili le eno upornico.
Lepe ženske naj bodo tudi pametne! To geslo so si izbrali lepotni saloni
v	Ameriki; dali bodo svojim obiskovalkam zastonj na razpolago učitelje tujih jezikov in predavatelje glasbeno teorije. Tako bodo Američanke čas, ki ga porabijo za lepoino nego, izkoristile tudi z učenjem tega ali onega jezika.
Nov vitamin je odkril v papriki prof. dr. Albert Churchill. Vitamin li, kakor ga je znanstvenik krstil, zdravilno učinkuje pri krvavitvah kapilar (t. j. prav majcenih žilic).
Predor pod reko Temzo, ki so ga zgradili leta 1890. za tramvajski pro-med med južnim in osrednjim (trgovskim) delom Londona, je postal nerentabilen in ga bodo v kratkem prodali. Po zgledu podzemeljskih farm na Francoskem, Nemškem in v Avstraliji bodo opuščeni predor porabili za gojenje gob šampinjonov.
V Nemčiji Število neianoslenih pada. Po septembrskih statistikah so v Nemčiji našteli še 1.098.000 nezaposlenih. V avgustu je dobilo dela 72 tisoč ljudi.
ZAKAJ TRPITE
na bolečinah reumatizma in gihta, če Vam to ni potrebno? Vzemite Nibol tablete Bahovec, katere Vam olajšajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah pri glavo- in zobobolu, kakor tudi pri boleznih prehlada in liripe vzemite Nibol tablete Bahovec, pa boste zadovoljni.
Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tablet Din 20-— ali 40 tabl. Din 34-— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg.
8. br. 17.079/35.
A
RcALo
V	tej rubriki lahko sedeluje vsakdo, kdor ima kaj pametnega povedati
Znamenje časa
V novem študentovskem tedniku »1551« beremo:
Več diplomiranih učiteljev, absolventov državnega učiteljišča, so nastavili pri naši policiji, kot prometne stražnike.
f/Kaj hočete/« je dejal tak prometni stražnik resignirano, »taki prekleti časi so. Ali naj čakam na službo? Mislil sem, da bom ,muštral‘ otroke, tako pa vzgajam kolesarje.«
Beograd,—Ljubljana
V »1551« beremo:
V Beogradu je J,, okt. t. I. soproga ministrskega predsednika doktorja Stojadinoviča vzidala temeljni kamen za zgradbo moderne vseučilišlce otroške klinike. Veseli nas, ko vidimo, da se je država vendarle že začela zanimati za zdravstveno stanje v državi. In to v Beogradu brez dolgotrajnega dela, brez intervencij in brez zborovanj. Težko nam je pa v zavesti, da Slovenci nimamo niti primerne bolnišnice, da dan za dnem zavračajo bolnike, ker ni več prostora. Ne moremo razumeti, da smo si •prvo zgradbo, zidano izključno iz državnega proračuna, priborili Slovenci šele po štirih letih, medtem ko je drugod dovolj denarja za luksusne palače, in to leto za letom.
Malomestna elektrika
Dobili smo tale dopis:
V soboto zvečer je Levstikovo ulico spet počastil defekt električnega toka. Saj nič ne rečemo, pokvare so povsod mogoče. Tudi moramo priznati, da nismo dolgo čakali na popravilo defekta. A vzlic temu si ne moremo kaj, da ne bi pikro vprašali: Ali smo res že padli na nivo malomestnih razmer, kjer je elektrika gori ali pa ne gori, kakor je pač_ gospodar elektrarne pri volji? Zakaj, te pokvare so v našem koncu le prepogoste, da bi mogle biti zgolj slučajne. Pri pošti smo že tako poslednji (tisto kar ste zadnjič napisali, velja za nas ko nalašč), telefon nam skoraj vsak snežek avtomatsko izključi za kakšen dan ali dva — vsaj elektrika naj bi nam torej prizanesla!	U.
Zapostavljanje
V »Trgovskem listu« beremo:
Če gledamo oglasne dele jugoslovanskih listov, vidimo, da so beograjski listi polni oglasov državnih denarnih zavodov, medtem ko slovenski listi te milosti niso nihlar deležni. Pri nekaterih listih so oglasi državnih denarnih zavodov že ena njihovih najbolj stalnih in tudi pomembnih aktivnih postavk. Te milosti državnih denarnih zavodov pa niso deležni le dnevniki, temveč tudi tedniki, pri katerih se inseriranje prav gotovo ne splača v tej meri, kakor bi se splačalo v slovenskih gospodarskih listih ali dnevnikih.
Zanikanje slovenske zgodovine
Lani je izšla knjiga »La Yougosla-vie d'aujourd’hui< (Dunašnja Jugoslavija) s iUO stranmi; izdalo jo je naše zunanje ministrstvo. Med drugim je v tej knjigi, namenjeni tujim politikom, znanstvenikom in popotnikom, tudi poglavje, >Monu-ments hist.oriqiies« (Zgodovinski spomeniki). V tem poglavju je zapisano (seveda tudi v francoščini) tole: »V teku mnogih stoletij neodvisnosti so si Hrvatje in Srbi postavili celo vrsto pomembnih, spomenikov. Slovenci so bili pa neprestano v boju za svojo politično neodvisnost in zato niso imeli časa, da bi ustvarili pravo narodno umetnost. Kolikor so ustvarili spomenikov, so ustvarjeni pod vplivom nemške umetnosti.«
>Ko smo to brali, « rit um o v , Sloveniji' (iz nje smo tudi mi posneli gornje vrstice), >smo se prijeli za glavo.«
Mi tudi.
Nezakurjene gimnazije
Zaradi nepričakovanega ostrega mraza s snegom so vsa zasebna in javna poslopja v Ljubljani začela letos prej kuriti leakor druga letu. Le naših gimnazij — beremo v časnikih — mrzli val menda še ni dosegel, drugače ne bi ravnateljstva pustila dijakov v nezakurjenih učilnicah. Pravijo, da ni >proračunske možnosti« za zgodnejšo kurjavo; toda ne gre, da bi birokratsko hibo pla-ierala mladina s svojim zdravjem. Če ni premoga, naj gredo dijaki domov, tja kjer je toplo!
tcagedifa ^ liUicioM Ciectnoniove.
Resnična zgodovintka povett iz 18. stol. / Priredil Z. P.
Zdajci je obstal... Ali ni nekdo obupno kliknil... ko kakšen blaznež?... Ali ni prišel ta čudni glas iz kapelice?
Grobar je boječe čakal in strigel z ušesi. Ali ni morda ta vsiljivec blaznež ali pa do kraja obupan človek, ki si utegne ob krsti vzeti življenje? Ali se je mar zgodilo kaj drugega?
Nič več ni smel stati ko ukopan: na delo je moral! Moral je ugotoviti, kaj se dogaja v tej nočni uri v kapelici. Slekel je nekaj korakov in prestrašeno obstal. Zagledal je na pragu mrtvašnice mladega častnika z mrtvo gospo Fronvillovo v naročju... Slišal je njegov blazen krohot... in se ni mogel ganiti z mesta.
•Šele čez nekaj minut se je grobar zavedel; brž se je odločil... Stekel je za stotnikom in ga hotel prijeti. Mladi častnik je tekel ko blaznež po ozkih pokopaliških potkah in zdajci za temnimi cipresami izginil. Nenadejano se je spet prikazal za belimi spomeniki, držeč v tenčico zavito grofico v naročju. Čeprav je starec na vso moč tekel za njim, je v temi vendar izgubil sled. Tekal je v krogu, dokler ni naposled ves utrujen izprevidel, da je njegovo početje ničevo, častnika je zmanjkalo... Ubogemu grobarju ni kazalo drugega, ko da je stekel spet nazaj v kapelico, privil vijake na pokrov in skrbno zabrisal vse sledove.
VIII
Napočil je drugi dan nenavadnega in pustolovskega procesa. Še več ljudi se je zbralo pred sodno palačo; celo policija je morala zapreti dohode, tako zelo so se gnetli radovedneži ob uvozu pred sodno palačo, da bi vsaj mimogrede uzrli od mrtvih vstalo Ma-riono in stotnika d’Armincoura.
Vstop v sodno dvorano je bil dovoljen le s posebnimi izkaznicami — in še to zvečine samo francoskemu plemstvu. Prišli so prav tisti ko včeraj, samo da so prišli vsi — kakor 1» nemem dogovoru — eno uro prej.
Soočitev Marione in starega gospoda Clermonta, je bil pogovor v sleherni pariški družbi. Sicer pa ni nič čudnega, ko so pa prišle ua dan tako zamotane stvari.
Markiza Saint-Jour je pripeljala spet svojo mlado prijateljico Katarino s seboj — in general Morron jima je spet delal družbo. Spet se jim je posrečilo, da so ujeli imenitne prostore v ospredju dvorane.
Dolgo, preden se je razprava začela, je bil ves prostor za poslušalce do poslednjega kotička zaseden. Ljudje so se živahno pogovarjali in si razbijali giave zastran te prečudne zadeve...
Zdajci so vsi obmolknili: vstopili so sodniki; skoraj ob istem času sta prišla tudi Marion in Pierre. Tik za njima je stopal njun odvetnik.
Marion je bila ko včeraj prav tako mirna, Pierre je bil pa nekam živčen. Nemirno in nekam zmedeno se je oziral po poslušalcih. Odvetnik tožeče stranke je sedel, podčrtavajoč svojo važnost, na bližnji stol. Za njegovim hrbtom je nekam skrit sedel mož, ki je razvnel ta proces in zahteval Ma-riono zase: grof Fronville, podprefekt Seinskega okrožja. Bil je svečano črno oblečen in tudi njegov obraz je bil slavnosten in resen.
Predsednik je otvoril razpravo in prosil Marioninega odvetnika za besedo.
Počasi je gospod Gottard vstal, se razgledal na vse strani, namenoma se je obotavljal, da bi napetost poostril, potlej je pa začel svoj mojstrski govor.
Brez zadržkov je priznal identiteto svoje klientke.
»Da,« je dejal, »ta dama je res Ma-
rion Clermontova, ki se je rodila v Marseillu in ki je bila pred nekaj leti tako rekoč že zaročena s tukaj navzočim stotnikom d’Armincourorii.«
Potlej je na dolgo in na široko opisoval nežno ljubezen teh dveh bitij, s premislekom in vendar vsiljivo, omenil je potlej vse važnejše dogodke, dokler se ni naposled dotaknil dogodka v kapelici montmartrskega pokopališča.
_ »Tam, dame in gospodje, je stotnik d’Armmcour nepričakovano opazil pri dozdevno mrtvi Marioni Fronvillovi znake življenja. Njegova dolžnost je bila, da je rešil živo bitje gotove smrti. Ali se mar kdo čudi temu,« je nadaljeval odvetnik s povzdignjenim glasom, »da je ljubimec v takih okoliščinah ugrabil svojo ljubico? Ali bi bil mar kdor koli izmed navzočih storil drugače? Trdim: da ni imel stotnik d’Armincour samo pravice, temveč da mu je celo dolžnost velevala, naj reši svojo zaročenko. Saj, priznati morate, če bi ne bil prišel v tistem usodnem trenutku on, bi bili Mariono Fronvillovo živo pokopali. Prst božji, gospoda! Bodimo vendar pošteni: ta dogodek je bil tako čuden, da si ga Člo-
je v ujetništvu hrepenel po svoji nevesti... Stotnik d’Armincour je videl
v	tako čudežno od mrtvih vstali nesojeni nevesti darilo iz nebes, torej svojo lastnino. Nihče mu ne sme očitati, ker je vzel Mariono s seboj na Haiti in se tam z njo poročil. Zakon je bil nenavadno srečen... iz ljubezni porojen in v ljubezni gojen... Zakon z gospodom Fronvillom je torej kljub nesporni zakoniti veljavi vendar samo navidezen zakon. Poroka je bila prisiljena, dame in gospodje... Pomislite samo: dvajsetletno dekle se poroči s petdesetletnim možem, pravkar vzcve-la lepotica se žrtvuje — očetu na ljubo — starikavemu možu.«
Med poslušalci je završalo. Te poslednje besede so bile posebno drzne, pomenile so nevarno žalitev podpre-fekta... Kljub temu se pa odvetnik ni zbal, temveč je pogumno nadaljeval:
»Navidezen zakon, ponavljani to besedo — in trdim, da je bilo tako. Ma-riona Clermontova je privolila v poroko samo zaradi svoiega očeta — in ker je mislila, da je njen zaročenec stotnik d’Armincour že zdavnaj mrtev. Izrekla je usodni ,da‘ z vdanostjo in resigniranostjo, sicer bi bila itak rajši ogrnila redovniško haljo. In kakšen je bil ta zakon z gospodom Fronvillom? Marion je hirala. Čez leto dni je sirota zatisnila trudne oči. Zdravniki niso mogli ugotoviti njene bolezni. Mene bi bili vprašali; povedal bi jim, da ji je srce počilo...
»Dame in gospodje! Pravi in resnični zakon se je za Mariono Clermon-tovo začel šele, ko jo je njen zaročenec iztrgal smrti... Takrat je šele začela živeti in cvesti. Tri leta je živela
Nenadejano se je spet prikazal za belimi spomeniki, držeč v tenčico zavito grofico v naročju
vek skoraj res ne more razlagati. Celo zdravniki stoje pred uganko. Še nikoli doslej se ni bilo zgodilo, da bi kakšen dozdeven mrlič po tako dolgem snu spet oživel. Znanost skomiga z rameni, znanost ne pozna takšnih nadnaravnih dogodkov, znanost stoji na razpotju. Po vsej pravici, gospodje sodniki, dame in gospodje, moram trditi, da smemo ta slučaj imenovati zgolj čudež! Sam Bog je zbudil Mariono Clermon-tovo k življenju, da bi jo vrnil njenemu nekdanjemu in edino resničnemu ženinu... Amor mortem vincit... Ljubezen je premagala smrt... Morda se je tokrat prvič uresničila ta sicer paradoksna krilatica. Vsi se moramo čuditi, in moramo spoštljivo odkriti glave pred tein vsega spoštovanja in vsega pomilovanja vrednim častnikom, ki
Riigen v Severnem morju, največ ji nemški otok, ni več otok: nemški inie-nirji »o 2-5 km široko morsko otino med njim ia eelino premostili i nasipom. T« dni je po lem velikem nasipu slavnostno pripeljal prvi vlak.
z njim, v neskaljeni sreči. Vsak uvideven človek mora priznati, da lahko samo ta zakon imenujemo resnični in pravi zakon! Gospodje sodniki! Trkam na vašo razsodnost in na vaše srce: presodite po vesti in zakonu! Pustite, naj ostaneta mlada človeka skupaj, saj ju je prst božji prisodil drugega drugemu. Rotim vas pri človeški in božji pravici!
»Gospod grof« odvetnik še je obrnil v smer, kjer je sedel gospod Fronville — »nikar ne ločite ljubečih, ki sla bila že obljubljena, še preden ste si poželeli Mariono Clermontovo za ženo. Odrecite se vsem pravicam, saj jih itak niste — in jih nikoli ne boste imeli! Pokopali ste svojo ženo, torej ste jx>kopali tudi vse pravice. Ono. ki je vstala od mrtvih, prepustite tistemu, ki mu jo je sam Bog namenil!«
Odvetnik je sedel. Grobna tišina je zavladala v dvorani. Njegove besede so prevzele poslušalce in sodnike.
Zdajci je vstal odvetnik nasprotne stranke, gospod Norbert Leblanc, od-kašljal se je resno in glasno, potlej je pa začel' s čudno treznim in povzdignjenim glasom:
»Visoko sodišče! Spoštovani poslušalci! Resnica pride, hvala Bogu, zmerom na dan! Ker se je lažnivo zavijanje nasprotne stranke izjalovilo. Irka zdaj na dušo in na srce. trka na člo-večanstvo. Ali mar niste opazili, da je napravil moj predgovornik iz navadnega dogodka čudež; ako ste dobro poslušali in ste količkaj razumni, nat pač ne boste šli na limanice. Tu so tla pravice, pravice in postave! Tu-kajle nam ne more nihče s prenapetimi besedami natvesti bajke, ki bi morda utegnila prepričati kakšno staro histerično teto... Tukajle smo možje, ki imamo pamet na pravem mestu, ki znamo misliti in logično sklepali.
»Čudež, tako je vzkliknil ta solzavi branilec; glejte, čudež!... Do današnjega dne še ni nobeno sodišče na svetu priznalo čudeža za dokaz. Navidezna pokojnica se je spet zavedela.
Morilec
NAPISAL ER\VIN HESS
»Kaj je novega?« Kapitan par-nika_ »Sydneya« je vzel telegrafistu beležnico iz rok in prebral brzojavko policijske radijske postaje iz Saigona.
»Tak tako,« je zamrmral, »to je pa res imenitno! Morilec ladyDur-hamove mora biti med potniki ,Sydneya‘. To je res imenitno! Policija se trudi,« je govoril dalje in zapotegnil svojo konjsko čeljust, »da bi ugotovila podatke in opis morilca.«
Telegrafist je mirno zrl kapitanu v obraz.
»Sto dvajset potnikov imamo na ladji, štiri in trideset žensk, in šest in osemdeset moških. Zdaj lahko kar razglasim:	.Naprošam
morilca, da se zaradi javne varnosti nemudoma vklenjen javi v jedilnici. Lahko bi pa tudi brzojavil policiji v Saigon...‘ Sicer pa: Vrag naj vzame vse skupaj! Svoj krmarski izpit sem napravil na ladji, ne pa v policijski šoli. Zdaj pa dobro pazite, John,« je dobrodušno se smehljaje nadaljeval, »pravi kapitan odredi v takšnih dramat-skih primerih zmerom nekaj originalnega. Naročite častnikom, naj nadzirajo potnike.«
*
Sam Bog si ga vedi kako — res je samo to — da se je zadeva na ladji razvedela. Najprej je izvedela Američanka Fitzmaurice skrivnost od nekega častnika, ki se je z njim vsak večer sprehajala po promenadni palubi. Zgodaj zjutraj je povedala novico polkovniku HalbornU, ki jo je strogo zaupno sporočil ravnatelju Miillerju. Kar na lepem so se strnili potniki v majhne krožke, in vsak krožek je imel na sumu koga drugega, že koj prvi dan je bilo osem osumljencev na ladji.
Thomson, časnikar iz čikaga, dobrodušnež po božji volji, je dejal pri obedu:
»Oglejte si tega Francoza tam nasproti. Opazujte ga, kako drži nož. Nasilnost in zahrbnost mu bereš kar iz oči. Sicer res še ne vemo, kakšen je bil umor, toda že zdaj bi rekel, da so Durhamovo z nožem zabodli. Gospodje in dame, lahko mi verjamete, človek mojega poklica marsikaj vidi in sliši; vse to pa samo zbistri pogled...«
V	tistem trenutku je Francoz vstal. Odšel je na polubo in si spotoma žvižgal koračnico: »Marlbou-rough gre na vojno..!«
»Kosmato vest ima, o tem ni dvoma,« je dejala neka dama iz Alabame.
Deset miz stran je sedela družba, spet krožek zase. Ravnatelj Miiller, ki je imel glavno besedo, je pravkar razlagal:
»Oglejte si tega mistra Thomsona, tega pisuna iz čikaga. Ali ste videli, kako je gledal za Francozom? Sicer se res ne morem ponašati s sodno prakso in tudi za zabavo se nisem nikoli šel detektiva, nekaj je pa vendar pribito, in sicer to, da je ta Thomson morilec. Pravi tip 'ameriškega gangstra. Pazite, ali ste videli, kako je potegnil vžigalnik iz žepa? Kakor pravi hudodelec samokres... Stavim, da bo mož čez tri tedne visel!«
Pri tretji mizi je sedel droban Belgijec, ves zelen v obraz. Dajala ga je mrzlica in zdravnik je bil.
»Takile apoplektični tipi,« mu je razlagala neka dama, »so sami bahači in nasilneži.«
»Koga misli, dragec?«
»Tistega debelega ravnatelja nama nasproti. Rečem ti, da so ljudje takega kova tipični morilci.«
Drugo jutro je javil st.eward prvemu častniku, da je ponoči zalotil v hodniku številka 2 poleg kopalnic dve temni postavi. Bila sta mlada Američana iz kabin 16 in 17. Kapitan ju je poklical k sebi.
»Imenitna stvar,« sta mu navdušeno pripovedovala Američana, »če se človek lahko gre detektiva, ko je pa tako neznansko dolgočasno na ladji.«
Kapitan je odredil svojim častnikom, da so morali tudi izven službe nositi orožje.
Dva dni kasneje ie izgubila ŠDan-ka Manchez svojo torbico v baru. Kanitan ie pregledal vsebino in našel črtalo za ustnice, škatlico za
i	puder, enajst posetnic, drobren razpršilec in majcen brovning. Kapitan je zaplenil samokres in ukazal šnanko nadzorovati.
Posamezni krožki so si kaj kmalu skočili v lase. čez dva dni je
bilo na ladji že enajst osumljencev. «
Tretji večer je bil ples na ladji. Vsi so bili razigrani in dobre volje. Okoli treh zjutraj se je kapitan odločil, da bo pozdravil svoje g°' ste s častnim nagovorom.
Potniki so bili polnoštevilno zbrani v plesni dvorani.
»čast mi je,« je dejal kapitan, Nadaljevanje »m S. str•
Da bo izbira na mizi
Kuhinja za bolnike
, Že zdrav človek potrebuje redilne 511 dobre hrane, da zdrži različne na-Pore današnjega časa. Bolnikov organizem je pa še mnogo bolj občutljiv, zato je bolnik še posebno odvisen od Pravilne in redilne prehrane. Ne menimo tukaj različnih diet, ki jih na-Vadno predpiše zdravnik, temveč primerno hrano za različne bolezni. Tu nismo pozabili protina, ne bolezni ledvic, želodca, jeter, srca, slepiča in seveda tudi sladkorne bolezni ne! 1 ri pripravljanju jedi smo upoštevali Predvsem gmotno stran; vse jedi si '®nko omisli tudi skromno preskrbljen meščan.
,EDI ZA BOLEZNI SRCA
Varovati se je močnega čaja in pra-
e kave, jedi, ki napenjajo, ali ki so iezko prebavljive. Žejo si lahko utesnilo s kavo, bi v njej ni kofeina, ali P®e sladno ali žitno kavo; med zaj-trkom dn kosiilom ali popoldne si bhko privoščimo krožnik juhe, v ka-‘i je zakuhano sveže telečje srce.
Za
spremembo se osvežimo s sadjem.
1. d a n Jju<raj: Sladna kava;
•■‘Poldne: Goveja’ pečenka s šolalo, uhane posušene slive; zvečer; Sveža jajca, pšenični kruh s surovim maslom.
2. dan
telečjega srca
v *JUtraj: Juha zemljo;
“poldne: Riba. cvetača, sveže sadje; zvečer: Sesekljana teletina, žemlja, ‘ zljici čežane.
3. d a n zjutraj: Sladna kava;
“poldne: Dušena teletina, nastrga ho korenje, penjene kepice;
zvečer: Sesekljana teletina, žemlja, ®olata.
PRIPRAVA JEDI
Go ve ja pečenka . Vzemi 150 g puste govedine (najboljše od rame), 15 g surovega mas-Ja> 3 g soli, nekoliko kumina in majh-uo čebulico. Govedino, nadrgnjeno s ®*djo, stolčemo na debelino 1 'A cm. V ponvi 6 surovini maslom zarumeni-
mo na rezinice zrezano čebulo in jo zalijemo z govejo juho ter počakamo, da nekoliko izpari. Meso namažemo s surovim maslom in ga hitro zarumenimo. Nato ponev pokrijemo in pustimo kakih 10 minut dušiti. Pečenko serviramo z omako.
Sveža jajca Vzemi 2 jajci, 3 g surovega masla in 'A g soli. Na lonec, v katerem kuhamo vodo, postavimo krožnik, tako da je z njim lonec popolnoma pokrit. Dno krožnika namažemo e surovim maslom do vanj previdno ubijemo jajce, da se ne razlijejo rumenjaki. Lahno jih posolimo in pustimo na krožniku tako dolgo, dokler se ne strde. Serviramo jih na krožniku.
Riba
Vzemi 200 g težko ribo (najboljše ščuko), 100 g cvetače, 10 g surovega masla, 1 rumenjak in 1 g soli.
Dobro očiščeno ribo položimo v cvetačo, ki smo jo narezali na majhne kose, zabelimo s surovim maslom in skuhamo. Ribo serviramo s cvetačo vred v ribji omaki, v katero smo ubili rumenjak.
Dušena teletina Vzemi SO g teletine, 10 g surovega masla, 1 rumenjak. V teletino vdrg-nemo 2 g soli, nato jo stolčemo do debeline 1 'A cm in jo namažemo surovim maslom. Dušimo jo v lončiču z vodo in jo sem pa tja obrnemo. Omako nekoliko omokamo in jo serviramo z zrezkom vred.
Penjene kepice Vzenni 1 jajce, 12 g moke in M g soli. Beljak stepemo v sneg in ga zmešamo z rumenjakom, soljo in moko. Iz tega tankega testa zajemljemo z žlico majhne kepe, jih vržemo v osoljeno vodo in kuhamo 2 minuti, obračajoč jih z žlico. Nato jih vzamemo ven, pustimo odteči in serviramo s poljubnim sadnim sokom.
Zelenova solata Vzemi 100 g kuhane, še gorke zelene in jo razreži na tenke rezine, dodaj ščepec soli in sladkorja, nekoliko sesekljanega peteršilja in začini s citronovdm sokom.	(u)
»
I
Angležinja mrs. Bcr.vl Markham je pr va ženska, kj je sama preletela severni Atlantik iz Evrope v Ameriko. 4.500 km je preletela v 23 urah. V Newj’orku so jo pozdravili z viharnim navdušenjem
Ati vtš?
Ena obleka
(Skice narisala Saška)
Moclno kramljanje v znamenju majhnih želja, velikega varčevanja in neštetih možnosti. Hladno je postalo. Novih oblek, novega plašča si potrebna. A izza 'sake, še tako skromne želje preže besede; slabi časi, težke razmere, 'arčevanje, varčevanje!...
Moža. ki pride navadno truden in zbit domov, nikar po nepotrebnem ne aiuči s pripovedovanjem o novih oblekah, kii bi jih potrebovala. Tvegala “i prav gotovo večje ali manjše nesoglasje — in na koncu koncev ne bi iniela nilp najmanjšega uspeha. Mož *i bo itak prepustil skrb, da se s sredstvi, omejenimi do skrajnosti, lepo in prrimerno (oblečeš. Da, lepo! Zakaj 'sak mož, tudi tisti, ki ženi neprestano govori in dokazuje, da je varčevanje, posebno varčevanje pri oblekah nujno, želi in prav hoče, da je njegova žena oblečena okusno in elegantno, skratka lepo.
Nam ženskam tega ni treba še po sebej dopovedovati. Saj hoče biti vsa ba čim mlajša in lepša. -
Nič več ne velja načelo, da imaš za posebne in slavnostne priložnosti Posebno svečano obleko, ki jo nosiš leto za letom, jo neguješ in varuješ ter jo navadno občuduješ le visečo v oniari. Moda se spreminja. In ženska, Pa naj bo tudi poosebljena skromnost •n varčnost, ljubi spremembo. Kaj rada se bo zato uklonila muhasti moči. Ukloniti se je potrebno, slepo Pokoriti se pa nikarl
Vsakokratno modo moraš prilagoditi svoji osebnosti in svojim razmeram. Med tisočerima majhnimi in velikimi modnimi nasveti izberi le ono, kar ge ti zares poda. To ti ne bo težko; saj je vprav letos okvir tako široko razpet, da bo moči uveljavita 'n upoštevati vsako posebno željo.
A nečemu, eni sami samcati nujnosti 6e boš morata ukloniti: pravilni ureditvi.
Dve obleki in en plašč! Ali pa, če hnaš prav malo cvenka, tudi ena obleka in plašč. Nobenih modnih pretiranosti	in	prenapetosti!	Preprosto in
“motrilo	v	obliki!	Eno	obleko imej
za »boljše« priložnosti, ena bodi za vsakdanjo u|>ornbo. Tako boš od jutra do večera oblečena pravilno. V pisarni, v učilnici, doma ali na cesti Vedno boš zalo napravljena.
Blago	je poceni.	Če	šivaš 6ama,
Prihraniš večino izdatkov. Manj izurjenim bodo izvrstno služili kroji.
Ne pozabi na enotnost barv! Obleki *>aj kar	se barve	Inče	barmonirata.
Plašč naj se sklada z njima. Ukrojen “aj |>o enostavno a gosposko, da ga lahko oblečeš pri vsaki .priložnosti.
Prve svilene nogavice je nosila baje angleška kraljica Elizabeta. Med moškimi jih je pa prvi nosil francoski kralj Henrik II., prvič na dan poroke svoje hčere.
Prve platnene srajce je imela žena francoskega kralja Kar-la VII.
Prvi cilinder so imeli priložnost videti Londončani prejšnjega Stoletja, in sicer okoli leta 1820. Njegovega izumitelja so zaradi ogra-žanja javne varnosti aretirali. Ko se je namreč prvič pokazal v cilindru na cesti, se je zbralo okrog njega toliko zijal, da sta v gneči dve ženski omedleli, nekemu možu so pa zlomili roko.
Prvi jedilnik si je izmislil kuhar Roze za francoske revolucije v Parizu, da bi svojim gostom omogočil hitro izbero tistih jedi, ki so bile takrat prepovedane, češ da so »n edemokratske«. Jedila so morali použiti na skrivaj.
Prvo kavarno je ustanovil leta 1083. na Dunaju neki Poljak. Za hrabrost, ki jo je pokazal v bojih z oblegajočimi Turki, so ga bili Dunajčani nagradili z vrečami kave, ki so jih bili zaplenili v sovražnikovih zalogah.	(z.)
-------O------
Vprašanja izbere potrebnih modnih malenkosti ti ne bo težko rešiti. S smotrno izbero blaga boš dosegla, da boš torbico, čevlje, rokavice, pas itd., potrebovala le v enkratni barvni kombinaciji.
Izberi mirne barve, da se jih ne preobješ. Črno, rjavo, temno zeleno, temno modro. Vijolične ti ne svetujem, dasi je letos tako zelo moderna. Če bi se že na v6ak način rada odločila zanjo, izberi vsaj umerjen in prijeten odtenek.
Skica št. I. ti kaže temno obleko (vsakdanjo, delovno), sestavljeno iz letos tako priljubljene jopice in krila. Jopico nadomestiš pri delu ali športu s puloverjem, ki si ga sama spletla. (Skica št. II.)
K jopici 6i boš napravila več svetlih garnitur (ovratnikov, šapotljev
Kuhinjska posoda, jedilno orodje
Franc golob
LJUBLJANA, Wolfova ulica
itd.), Id malo stanejo, a povsem spremene videz obleke.
Vsakdanjo obleko popolnoma spremeniš s kazakom iz lameja. (Skica št. III.) Tako oblečena se pokažeš lahko v gledališču, na plesu itd.
Skica št. IV. ti kaže temno, pre prosto a zato elegantno, tako imenovano »malo družabno« obleko. Ni neobhodno potrebna, vendar ti bo zelo dobro služila.	Damijana
Kako naredimo pleteno jopico?
Navadno vzamemo 5 do 6 štren mehkejše volne (dobra je »Angela-volna«, štrena 8 Din) in pletiljke št. 3 ali 3 in pol. Za zadnjik nasnujemo 120 petelj. Ako hočemo dobiti pokončne črte, kakor jih vidimo na spodnji sliki, pletemo:
1. igla: 2 levi, 1 desno,
2. igla: 2 desni, 1 levo.
Tako pridejo leve nad leve in desne nad desne. Na pravi strani dobimo vzorec s pokončnimi črtami, ki jiih tvorijo de6ne petlje. Ko pričneš delati ležeče črte, moraš pričeti nov vzorec:
1. igla: same leve,
2. igla: same desne,
3. igla: same leve,
4. igla: same leve.
Na pravi strani dobimo 3 vrste levih in 1 vrsto desnih petelj, ki tečejo povprek. Leve petlje se izbočijo in tvorijo prečne črte. Rokave in ovratnik pletemo po prvem vzorcu.
Za prednjik nasnujemo približno 130 petelj; ko se začno prečne črte, moraš delo razdeliti za vratni izrez.
Ko je jopica gotova, jo 6ešiješ in okrasiš z gumbi, pasom in monogra-mom v nasprotni barvi. Letos je posebno .moderno usnjeno okrasje. Lepe kombinacije barv so: olivno zelena jopica z rjavim okrasjem, grahasto zelena z okrasjem iz jelenje kože, modra jopica z rdečim okrasjem in če hočete najmodernejše, vijoličasta jopica z živordečim ali bolj umirjenim sivim okrasjem. Sicer pa veljaj: I vsaka po svojem okusu! Saška
O medu
O zdravilnih učinkih medu ni da bi govorila. Dandanes že vsaka ve, da je pristni čebelni med izvrstno sredstvo proti prehladu, da čisti in zdravi rane, krepi preutrujene živce, zdravega človeka pa, če ga po malem a redno uživa, obvaruje vsakršnih obolenj.
Skrbna gospodinja se bo zato z medom dobro založila. Kozarec, ki jih je napolnila z njim, bo hranila v popolnoma suhem in temnem prostoru. To pa zategadelj, ker ima med lastnost, da privlači vodo. Veže se z vlago iz zraka, pri tem zavre ter postane kiselkast. Prav tako razkraja med tudi solnčna svetloba. Med navzame kaj rad duh po siru, slanini in drugem, zato ni posebno priporočljivo, da ga imaš v shrambi.
ljubkost pri ženskah
Vsaka ženska more biti lepa; lepota, ki polepša tudi grdega človeka, se imenuje ljubkost. Za ljubkost^ nimamo lepotnih meril. Ljubkost občutiti je prav tako poseben dar kakor ljubkost imeti. Toda prav tako kakor moreš učiti in se naučiti gledanja nevidnega in neslutenega, se moreš tudi sam priučiti ljubkosti, milini in privlačnosti. Moreš pa tudi drugemu odpirati oči zanje.
Najboljši vodnik v kraljestvo ljubkosti je ljubezen. Zaljubljenec bo odkril milino in ljubkost na še tako vsakdanjem in skritem bitju. Vsakdanji opazovalci oprezujejo le za sencami v človekovem življenju, zaljubljenec bo pa videl le dobre strani v ugodni luči. V njem se bo zbudil čut za življenjske pojave, mimo katerih je prej šel brez slehernega zanimanja. Večina ljudi je pomen teh pojavov, ki jih ne moreš obseči z razumom, temveč jih dojameš le s srcem, spoznala šele ob prebujenju lastnega srca. Prve ljubezni si brez srečanja z ljubkostjo ne moremo misliti.
Vsaka ženska ima pravico do zdravja in lepote. Da, tudi do lepote, če pomislimo, da obstoji poleg brezizrazne zunanje lepote tudi globlja, po ‘uhev-ljena in poosebljena lepota. Lepota ima na tisoče obrazov. Toda brez vsakršnega čara ljubkosti si lepote ne moremo predstavljati. K temu nas navaja že narava sama: ali ni mar v nekaterih svojih umetninah — v gazi li, brezi, orhideji — ustvarila vnrav nedosegljivo ljubkost? V umetnosti, kiparstvu, slikarstvu, glasbi ;e leoota našla svoj pravi izraz šele tedaj, ko je odkrila ljubkost.
Ženski nasmeh je dostikrat ljubil;. Najpopolneje se pa ljubkost pokaže v gibanju. Skladno, naravno in ljubko gibanje je umetnost.
Pravijo, da ni človeka, ki ne bi bil v čem umetnik; a prav tako je res. da ni ženske, ki ne bi imela daru za ljubkost.
Vendar dar sam še ne zadošča. Treba ga je negovati, poglabljati in izpopolnjevati. Postani boljša, globlja, pametnejša! Išči svoj pravi obraz, če si ga iz tega ali onega razloga zamenjala s krinko. Prizadevaj si ga odkriti v sebi, če ga sploh še nisi na'la.
Pri tem pa ne pozabi, da je za gibanje, osnovo sleherne ljubkosti, potrebna tudi vaja. Varuj svoje zdravje, neguj svoje telo pameino in vztrajno, goji v okviru svojih časovnih in denarnih možnosti ta ali oni šport.
Kaj več o tem in še o čem dru.em pa drugič!	(*)
(
to
g IW.ini
M"'" ir
i..u«u i joT®
lop-co.
Skice k člankoma »Ena obleka zadošča« In »Kako naredimo pleteno jopico?«
Kako si obvarujemo oči
1. Ne Pitajte nikoli pri slabi luči; fKisebno v somraku ne!
2. Pri delu naj vam pada svetloba čez rame, torej od zadaj, ali z leve strani.
3. Soba, kjer delate dosti z očmi. ne sme biti prevroča, a v noge vam mora biti gorko.
4. Kdor si dosti napenja oči, mora nositi ohlapne srajce in ovratnike, tako da mu ne ovirajo krvnega obtoka v glavi.
5. Nikoli ne glejte ničesar preblizu!
6. Ne čitajte v postelji ali v vlaku!
7. Ako morate stalno napenjati oči, si jih včasih odpočijete, tako da se zagledate za trenutek v daljavo, najbolje v zelena drevesa, ker zelena barva in sveži zrak [»oživita oči.
8. Barvaste, naočnike, ki jih nosimo proti prejarki svetlobi, ali če sije sonce na sneg. ali nam dim sili v oči. nosimo le tedaj, kadar je to neobhodno [»otrebno. potem iih pa takoj snamemo.
9. Kdor težko čita, ali ne vidi dobro. si mora takoj kupiti prava očala, a nikakor ne brez zdravnikovega pregleda.	-
10. Naočniki, ki vam jih bo nasvetoval zdravnik-okulist. vam bodo razbremenili oči in jih ne bodo razvadili, temveč l>odo vidu celo v korist, (n)
Kateri so naiverii izdatki v gospodinjstvu?
Ce ei moramo predčasno nabavljati novo perilo, natn nastanejo velik' izdatki. Te izdatke bi si lahko prihranili, če bi perilo redno prali z dobrim milom. Ako stalno uporabljate Scliich-tovo Jelen milo. tedaj ste lahko prepričani. da Vam bo perilo ostalo trajno, lepo in vedno kot novo
^nefedole
Oj, ta Liszt!
(n.) Nedavno so odkrili v arhivu leningrajske policije zanimivo poročilo, ki se nanaša na Lisztov obisk na Ruskem.
Nekega dne je 6lavni skladatelj Liszt (1811—1886) priredil koncert, ki se ga je osebno udeležil tudi car. Tedaj je umetnik opazil, da se vladar med njegovo igro pomenkuje s svojo okolico; zalo je pri priči prenehal igrali.
Car je hotel vedeti, zakaj je tako nenadoma prekinil 6voje predavanje.
»Veličanstvo«, je odvrnil Liszt s skrito porogi j ivoetjo, »če govori ca r Rusije, morajo pač ostali smrtniki molčati.«
Car je nainršil obrvi in si v zadregi grizel ustnice, še med koncer-tom je naročil policijskemu načelniku, naj tukoj uvede preiskavo o glasbeniku.
In spis. ki so ga te dni našli, je baš ono policijsko poročilo. Glasi se: »Glasbenik, ki sliši na ime Liszt, je madžarskega rodu. Njegovi starši so neznani. To je nevarna oseba, svobodomislec in prijatelj brezbožnikov. razuzdanec in pijanec. l’o nalogu Nj. Vel. carja ga je treba zaradi njegovega nesramnega vedenja izgnati iz države.« (»Magvarsag«, Pesta)
Anekdote o Titulescu
Bivšemu romunskemu zunanjemu ministru Nicolaju Titulescu so na neki večerji očitali, da se preveč peha za oblastjo. Namesto odgovora jim je povedal tole zgodbo’
»Ko sem bil poslednjič v Parizu, me je hotelski sobar nekega jutra pozdravil v romunščini. Tako sva začela kramljati. Povedal mi je. da živi na Francoskem že sedem let.
.In ste zadovoljni?* sem ga vprašal. ,Nič domotožja?*
Skomignil je z rameni in se zasmejal: ,Če naj bom iskren, Ekselenea, sem že rajši 6obar v Parizu kakor minister na Romunskem.'«
Titulescu je obmolknil. In potlej je tiho končal:
»Ne očitajte mi tedaj, da se preveč peham za oblastjo...«
*
Titulescu je leta in leta zastopal svojo domovino v Zvezi narodov, bodisi kot zunanji minister bodisi kot londonski poslanik, ln zmerom je zagovarjal in branil ženevsko ustanovo, čeprav se ni vdajal iluzijam njene moči-
»Mi smo.« je dejal pri neki priložnosti pokojnemu francoskemu zunanjemu ministru Louisu Barthouju. »mi smo cerkev brez preddvorja. brez strehe, brez stebrov. Mi imamo samo stopnice, nešteto stopnic, in na vsak-teri od njih stoji siromak in izteza k nam roko.«
*
Titulescu je velik prijatelj Francozov. Na neki ženevski konferenci so razpravljali o ogrskih optantih Titu-lescu je vprašal francoskega delegata, kakšno stališče bo zavzela Francija.
»O tein je škoda izgubljati besede.« je menil Francoz. »Francija vas podpira in bi vas podpirala tudi tedaj,, če bi bila prepričana, da nimate prav.«
Titulescu se je naredil razočaranega.
»Že vidim, da ne pojmujete prijateljstva tako kakor mi,« je menil pol za šalo pol zares. »Jaz na primer ei niti misliti ne morem, da Francija kdaj koli ne bi imela prav.«
Churchill ▼ anekdoti	p
Winston Churchill je eden izmed naiboljših angleških govornikov. Rad govori in tega tudi ne taji- Oudan mu je nekdo dejal, da ima zadnje čase nekam dosti govoranc. Churchill ga je pa zavrnil:
»Zakaj neki naj bi molčal? Nikjer ni zapisano, da bi redkobesednezi morali biti veliki duhovi. Ali še niste nikoli Videli zaklenjeni) praznih omar?«
'h lllliiiiii iitiimi iiiut 'iiifr-	|
na
Roman 1e naSfh dni Po francoSCini priredil Ž. O.
3. nadaljevanje
S takimi mislimi se je lagotno zleknila na sedežu, polglasno po-pevaje najnovejšo arijo, ki jo je slišala v opereti.
IV
Večerja se je bližala koncu In gostje so bili Židane volje. Saj je bil pa tudi domačin, znani bankir Simon Weiss, odlično izpolnil svojo gostiteljsko dolžnost.
čeprav oženjen in oče treh otrok, je imel Simon Weiss navado, da je vsak mesec enkrat priredil večerjo samo za gospode, svoje znance in prijatelje; pazil je le, da so vsak mesec prišli drugi na vrsto. Tako je lahko gojil vsa svoja mnogoštevilna prijateljstva in na vezav al še nova.
Večer je bil dozorel že do smotk in likerjev in začetna prisil j enost se je umaknila prijetnemu kramljanju.
Domačin je bil ravno v pogovoru z gospodom Morelom, ki je bil takisto gost te svojevrstne prireditve.
»Selekcijska agencija ima svoje kliente v vseh slojih naše družbe,« je pripovedoval Weissu. »Ko se je pred kakimi petimi leti začela razbijati, to se pravi, okoli leta 1930., so prihajali k meni večidel uradniki. in mili rentniki, torej ljudje, ki malo zahajajo v družbo in si zato ne utegnejo poiskati pravega zakonskega tovariša.
»Danes je stvar docela drugačna. Novodobni človek ima na splošno več potreb kakor njegovi starejši vrstniki. Danes zahtevamo od žena mnogo več, znati morajo to in ono, imeti toliko in toliko premoženja, ponašati se morajo z dobro vzgojo. In šele tedaj ko človek vidi, da je našel nekaj takega, kakor si želi, tedaj šele dovoli srcu nekaj besede in si izbere med mnogoštevilnimi kandidati tisto, ki rau je najbolj pogodu.«
»Da, da,« je zamišljeno prikimal bankir, »naši očetje so se ženili predvsem iz ljubezni.«
»Ali pa iz pohlepa po doti,« je pripomnil eden izmed gostov.
»Oba načina sta bila enako slaba,« je menil ravnatelj Selekcijske agencije. »V prvem primeru se je mladenič-poštenjak, slep od ljubezni poročil z žensko, ki ga le prevečkrat ni bila vredna; v drugem primeru je pa svojo zakonsko srečo položil na oltar bogastvu. V cbeh primerih si je nakopal nesrečo, a ne samo svoje, še ženino povrh. Sodobna predstava o zakonu je drugačna: mladi ljudje lahko zdaj proučujejo značaj, vrline in senčne strani tistih, ki si jih mislijo izbrati za svoje življenjske tovariše. Verjemite mi, da je tu mnogo manj loterije, kakor je je bilo po starem sistemu. Iz lastne izkušnje vam lahko povem, da se nekako od leta 1933. začenja nivo zakona dvigati.«
»In pravite, da pridejo k vam tudi mladi ln bogati ljudje? Takšni, ki imajo dovolj priložnosti za sklepanje znanja, dovolj denarja, da bi si lahko poiskali zakonskega druga — pa se kljub temu rajši zatečejo k vam?«
Ravnatelj Selekcijske agencije se je zmagoslavno nasiritehnil.
»Nekaj ur je šele tega, dragi gospod, ko je potrkalo pri meni mlado, bogato dekle, neizmerno bogato celo, in povprašala, ali bi ji iahko postregel s takim in takim mladeničem.«
»Če hočete biti popolnoma točni, kakor se spodobi, morate naslikati še manjkajoče črte tega portreta,« se je porogljivo oglasil neki gost.
»Kakšnega portreta?« se je začudil Morel.
»Rekli ste. da je dekle neizmerno bogato. Dodati bi bili morali: in odurno, starikavo ali pa pohabljeno!«
»Kaj še! Mlada je, ljubka in skladna kakor kip starogrških umetnikov.«
»Nikarite no, gospod Morel, preveč pretiravate!« je posegel vmes domačin, videč, da se pogovor začenja razvnemati.
»če vam povem, da je tako. žal mi je, da nisem tridesetletnik, potem bi še sam tekmoval za njeno naklonjenost...«
Obmolknil je, nekoliko pomislil, nato je pa resno povzel:.
»Neumnost sem bleknil: naj bo Morel še tako mogočen in mladosten, moji mladi klientki pač ne bi ustrezal; kajti kandidat za zakon z njo mora biti iz najboljših krogov, kavalir od nog do glave, izobražen in učen...«
In gospod Morel je na kratko popisal svoj dopoldanski dogodek, ne da bi bil le z besedico izdal, kdo je njegova res nevsakdanja klient-ka. Ko je povedal, koliko bo mlada žena plačevala svojemu možu ,vzdrževalnine‘, so se poslušalci zdrznili: za pol tega bi marsikdo med njimi še dušo prodal!
Ta številka je pa obenem tudi pričala, da gre za docela resno zadevo.
Seveda je potem kar završalo med gosti in vsakdo je vedel kakšno pripomniti na rovaš prečudne amazonke, ki ji pride na um, da si gre moža kupovat.
»In pravite, da je res prikupna?« je spet vprašal tisti gost, ki je bil malo prej porogljivo posegel v pogovor med domačinom in Morelom.
»In še kako!« je navdušeno pritrdil ravnatelj Selekcijske agencije.
»Koliko let ima?«
»Tri in dvajset.«
»In tudi drugače je... neopo-’ čna?«
»Ponovim: zelo čedno dekle, elegantno, gosposkega nastopa v naj- ! lepšem pomenu besede, z majhni- I mi nožicami in lepo oblikovanimi j rokami, ljubkega obraza. Skratka,! lepa ženska — ali je res treba, da j k temu popisu še kaj dodam?«
»Strela! če le nima kakšne skri- ' te telesne ali duševne napake, ki ste jo od prevelikega navdušenja i nemara prezrli?«
»Ne bi rekel! Podatki, ki sem jih danes popoldne nabral o njej, so tehtni; prav nič ni dvoma, da spada moja klientka v najboljšo j družbo našega mesta.«
»Ali je po rodu Fraconzinja?«
»Da.«
»Njeni starši?«
»So že umrli.«
Nastala je tišina, kakor da bi bile te tri besede vse pojasnile.
»Nu, če je tako,« je povzel čez nekaj časa isti gospod, »želim, da dobro zvozite to zadevo. Radoveden sem, kaj se bo še iz tega razvilo; ko vas bom prihodnjič srečal, vas bom vprašal o tem — če mi dovolite, seveda!«
»O, prosim! Upam, da vam bom takrat lahko že kaj več sporočil. Zadeva me hudo mika in obenem mi laska; zato sem jo sklenil sam urediti.«
»Mnogo sreče!« je vljudno dejal neznanec.
»Hvala,« se je priklonil ravnatelj Selekcijske agencije in skrivaj ošinil sobesednika z očmi.
Toda zaznal je le bežen vtis razumnega in odkritega obraza.
Gostje so jeli vstajati in se zgrinjati okoli Morela; ravnatelj ženitne posredovalnice je prihajal preveč v stike z vsemi pariškimi krogi, da ne bi imel povsod znancev in prijateljev. Tako mu je neznanec na lepem izginil izpred oči.
Mladi mož si je bil prižgal cigareto in je sanjavo zavil k bližnjemu oknu, odprtemu v jasno noč. Sveži zrak je udarjal od zunaj in blagodejno odganjal soparnost, ki je vladala v sobi.
Neznanec se je zagledal v daljo temnega nebesnega svoda, kjer so se lesketale zvezde kakor drobne zlate pičice. V kaj je zastrmel? Nasmeh je bil v njegovih očeh in porogljivost mu je Igrala na ustnicah, toda čelo mu je ostalo nabrano, kakor da bi se možgani upirali neznanim nameram, vstajajočim lz naj skrivne j ših globin njegove duše.
In morda je bila ta zavedajoča se podzavest tisto, kar ga je tisti mah zavrtilo na petah, da se je obrnil in krenil svoji usodi nasproti...
še zmerom vase zatopljen In no meneč se za ljudi okoli sebe, je poiskal domačina.
»Simon,« ga je ogovoril, »daj, predstavi me Morelu, tistemu, ki ima Selekcijsko agencijo, a ne govori mu preveč!... Daj mi častno besedo, da mu ne boš izdal mojega pravega poklica!«
»Morelu ne bo treba dolgo čakati, pa bo vse vedel, kar bi mu rad prikril — to še posebno!«
»Saj te ne prosim, da bi mu la-
gal, narobe! Po pravici mu povej moje ime: Noel Mercier, tvoj sošolec iz gimnazijskih let, odvetnik brez klientov, vpisan pri prizivnem sodišču v Parizu — to je vse! Mislim, da je Morel demokrat, ki od svojih sobesednikov ne bo terjal, da bi mu samo o milijonih govorili, ali pa da bi se morali ponašati z očarujočim smehljajem milijonarke, ki nam je pravil o njej.«
»Ne, ne, zastran tega se ne boj, Morel je zelo prijazen mož. V vsakem novem znancu vidi bodočega klienta ali pa človeka, ki bi mu utegnil nekoč koristiti. Drugi imajo o njem prav tako dobro sodbo, in zato ni čuda, da ga v Parizu ni človeka, ki bi imel toliko znancev kakor on. Dovolj bo, da le besedo zinem o tvoji duhovitosti, pa boš videl, kako se mu bodo usta razklenila v vesel nasmeh!«
Toda Mercier je prijel svojega tovariša za komolec in ga je potegnil nazaj.
»Ne pozabi, da te prijatelj Noel prosi zamolčljivosti in da se odvetnik brez klientov pač nima s čim ponašati.«
»Nikar vendar ne ženi tako daleč svoje skrivnosti! Zanesi se, ne bom te preveč po krivem hvalisal, ko je že taka tvoja želja.«
Nekaj trenutkov nato je ravnatelj Selekcijske agencije že stiskal roko Noeln Mercierju, ki ju je bil njun skupni prijatelj Simon V7eiss predstavil.
»Aha, spomnim se vas,« je ljubeznivo menil gospod Morel. »Malo prej sem imel čast govoriti z vami.«
TUDI VAS KOV) PlfiŠC 60 PAULINA
KER JE V KROJU NAJELECANTNEŠI, IZDELAN KAKOR PO MERI# KLJUB TEMU CENEJŠI.
_____DAMSKA	KONFEKCIJA	PAULIN, LJUBLJANA, ZVEZDA.
24 U3&S4
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domačo perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. R£CCH LJUBLJANA
»Da, o oni mladi pustolovki, ki ji iščete ženina,« se je nasmehnil Mercier.
Toda Morel se je razvnel:
»Pardon, oprostite! Ne spomnim se, da bi rekel, da je moja klientka pustolovka!«
»Tak res drži vse dobro, kar ste o njej govorili?«
»Tako mi moje stanovske časti: niti besedice nisem povedal preveč.«
Mladi odvetnik se je komaj vidno nasmehnil: očitno se mu stan ravnatelja ženitne posredovalnice ni zdel kaj primerno merilo za čast.
»Nu, pa recimo, da imate prav,« je rekel nato, »in da se temu mlademu dekletu res ne da nič očitati. Tako, zdaj pa vrzimo kvarte na mizo in igrajmo odprto. Samo zato sem prosil Weissa, da me vam predstavi, ker me nazori, ki jih ima ta dama o zakonu, nekam ščegetajo; brez ovinkov vam povem, da bi se rad seznanil z njo.«
»Seznanili bi se radi?« je vzkliknil nekam nezaupljivo gospod Mo-
10. oktobra je pretoklo 100 let, kar se je rodil znani norveški polarni raziskovalec Fridtjof Nanseiu S svojo ladjo »Franic je prvi dosigel 86. stopinjo severno širine, takrat najsevernejšo točko naše zemlje. Umri je leta 1930,
rel. »čemu neki? Kot ženitveni kandidat ali zgolj iz radovednosti?«
Neznančev obraz je ostal trenutek nepremičen, kakor da bi premišljal, kaj naj odgovori. V njegovih jekleno sivih očeh se je za hip užgal blisk.
»Kot ženitveni kandidat,* je nato mirno odgovoril; njegovo obličje je spet dobilo prejšnji nepro-dirljivi izraz.
»Vraga!« je ušlo ravnatelju Selekcijske agencije. »Kaže, da nimate majhnih zahtev!«
Udarec ni zgrešil učinka: neznanec se je ponosno vzravnal.
»Mislite, da torej nisem vreden potezati se za njeno roko?«
»O tem ne morem govoriti, ker vas še ne poznam,« je priznal Morel in se dobrodušno nasmehnil. »Le neprevidno se mi zdi z vašega stal.!šča, da se greste ponujat, še preden ste slišali, kakšne zahteve postavlja moja klientka.«
Neznančeva zapetost je nekoliko popustila.
»Kaže torej, da niso majhne?« je mirno vprašal.
»če niso, je pač taka njena pravica.«
»In njeni pogoji?« je vprašal neznanec in ustnice mu je skrivil komaj zaznaven porogljiv usmev.
Gospod Morel je odvetnika že nekaj časa opazoval. In sam pri sebi je presodil:
,Kakšnih tri in trideset let mu bo; visok, čeden gospod, nenavadno gosposkega nastopa, razumno čelo, mrzle oči, nejeverne ustnice...'
Ta človek ni kdor si bodi: njegova fiziognomija je izdajala osebnost. V njem sta se zrcalili volja in sanjavost hkrati. Možak je spadal v vrsto tistih, ki se ženske pode za njimi — celo izbirčne!
»Vaša zunanjost,« je menil ravnatelj na glas, »bi se nekako skladala s. tem, kar si moja klientka želi.«
Noel toliko da se je nasmehnil od počaščenja: njegovi znanci bi lahko marsikaj povedali o njegovih uspehih pri ženskah. Toda gospod Morel tega še ni mogel ve-d.eti; sodil je samo po tem, kar je videl.
»A to še ni vse,« je zategnil. »Gospod Weiss mi je pravkar dejal, da ste bili njegov sošolec. Po poklicu ste odvetnik, ne?«
»Da, vpisan sem pri prizivnem sodišču v Parizu.«
»Ste imeli že dosti pravd?«
»Ne preveč, narobe: manjka mi vneme.«
»Zakaj?«
Mercier je skomignil z rameni.
»Kaj vem!« je odkritosrčno priznal. »Imovitih staršev sem, živel sem doslej manj od dela kakor od očetove dediščine — danes so seveda ostali od nje le še borni sledovi... Zato sem zadnje mesece začel gledati življenje bolj z resne strani, in tako...«
Obmolknil je. Očitno se ni bil zanesel, da se bo moral razkrivati tujim ljudem.
Toda predaleč je bil že, da bi mogel nazaj. Nemara ga je spod-badala tudi prirojena mu navada, ki mu ni dala, da bi se ustavil pred ovirami, zakaj iznenada se mu je zjasnil obraz, kakor da bi bil našel, kar je iskal:
»če želite, vam lahko postrežem z zelo visokimi priporočili... Moj bratranec Mercier Boncour, znani romanopisec, vam bo vedel o meni več lepega povedati kakor jaz sam. Pogosto opravljam pri njem tajniška dela, in tako...«
»Mercier Boncour! Sorodnik ste slavnega pisatelja? Dragi gospod, saj to vam je najlepše priporočilo, ki mi ga morete dati. Prav dobro se še spomnim nekega dvoboja vašega bratranca — dokaz, da so Mercier ji iz uglednega rodu in da jim zastran kavalirstva in možatosti ne gre ničesar očitati.«
Mercierju je prvi trenutek sapa zastala; osupilo ga je, da gospod Morel toliko ve.
»čestitam vam,« je dejal potem z odkritosrčnim priznanjem. »Dober spomin imate in poznate svoje sodobnike.«
»Oh,« je menil Morel, skromno hkratu in počaščeno, »nikar ne proslavljajte mojega znanja! Resnica je namreč taka, da sem se moral ukvarjati z vašim bratrancem...«
»Morali? Zakaj?«
»Ne, ne,« se je široko zasmejal stari gospod; »ne, ne, ni tisto, kar
vi	mislite! Te časti še nisem doživel, da bi vašemu sorodniku iskal ženo. Nekoliko drugače je bilo: neka njegova žrtev se je hotela po vsej sili z njim poročiti, in zato sem moral hočeš nočeš nekoliko od bliže pogledati, kako vaš ljubeznivi bratranec živi.«
Mercier je od začudenja široko odprl oči.
»Ni mogoče!« se je zasmejal* »Kdo bi si le mislil, da si je dobri Boncour skoraj zadrgnil vrv okoli vratu!...«
»O, saj se ni sam niti trenutek zavedal nevarnosti, ki mu je grozila. Tista ženska je bila iz vrste onih, ki se galanten človek sicer z njimi postavi, toda pred oltar jih ne pelje. To sem dami tudi po-vedal. Prvi mah je kazalo, da bo iz kože skočila od togote, toda kaj kmalu se je potolažila v objemu nekega operetnega pevca; njen novi kavalir se je čutil celo po-čaščenega, da je lahko prevzel zapuščino popularnega romanopisca..«
Mladi mož je udaril v smeh.
»Aha, že vem, o kateri ženski govorite! O pegatki, kakršne srečujete v velemestu na slehernem koraku.«
»Našla si je svojega purana in danes je srečna.«
Moža sta se prisrčno zasmejala; tole soglasje v tolikanj neznatni zadevici ju je očitno zbližalo. Kaj hočemo: takele galantne dogodivščine bodo pri moških zmerom našle odmev.
Gospod Morel je pri tej priložnosti odkril, da zna mladi mož ceniti dober dovtip; od tistega trenutka mu je postal prikupljiv.
Segel mu je po domače pod roko in ga potegnil s seboj v garderobo.
»Ali ne bi šla skupaj? Avto me čaka spodaj, pa bi vas lahko spremil do vašega stanovanja.«
Mercier se je spomnil, da mu je na razpolago še neki drugi avto pred bankirjevo hišo, vendar ni trenil z očmi.
»O, prosim,« je menil neprisiljeno. »Prav toliko je hladno, da se človeku ne da peš hoditi. Hvala vam za ljubeznivost!«
Ogrnila sta si plašč in z roko pod roko skupaj odšla nizdol po lepih marmornatih stopnicah razkošne bankirjeve palače.
»Tale Weiss se ne more baš pritoževati, da mu slabo gre: takih palač je malo v Parizu,« je menil z veščim poudarkom Morel.
»Da, da,« je pritrdil Mercier in vzdih zavisti se mu je utrgal iz ust. »Tudi jaz se ne bi branil takšnega domovanja.«
Stari gospod se je ustavil in potrepljal odvetnika po ramenu:
»Nu, o tem bomo mogoče še govorili! Te sanje se vam utegnejo še kdaj uresničiti,- Oglasite se jutri pri meni, da vidiva, kaj je s to stvarjo.«
»Verjemite mi, gospod, vzeli ste mi željo z jezika.«
»Kaj hočem — ko ste mi pa prikupni! Zato bi rekel, da se bova midva še dobro razumela.«
Noel Mercier drugi dan ni zamudil sestanka, ki ga je bil dogovoril z Morelom. že ob desetih dopoldne je bil v pisarni ravnatelja Selekcijske agencije.
»Takšna točnost dokazuje dobre manire,« je menil Morel, ko je spoznal mladega moža.
»Nimam navade, da bi puščal ljudi čakati, ker tudi sam ne ljubim čakanja.«
Kini prmaiažo
SOKOLSKI DOM ŠIŠKA
teiefon 33 8? predvaja od 17. do 1!). t. m. »VALČEK ZA TEBE«
V gl. vlogi: Louis Graveur in Camila Horn Od 20. do 22. t. m »VEČNO MLADA*
Revijska opereta
KINO MOSTE
Predstave: ob delavnikih ob 20.30, ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. liri Cene:	Din	3*50 do 6*50
Od sobote 17. do 19. t. ni.
Mart ha Eggerth v nemškem filmu »BOŽANSKA ŽENA«
Od torka 20. do 22. t. m. »KRILA V TEM!«
Junaški podvigi modernih »kraljev zraka«
V gl. vlogi: Gary Grant in Myrna Loy Globoko znižane cene Din 2’50 do 4*50
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 17. t. m ob 20.30 uri in v nedeljo 18. t. m. ob 10., 18. in 20.30 uri vtdefilm v nemškem jeziku »AMPHYTRiON«
(»Bogovi sc zabavajo«)
V gl. vlogi: Willi Fritsch Katlie Gold, Paul Kemp in Adela Sandroek
ZVOČNI RADIO JESENICE
predvaja 16. t. m. ob 20. uri. 17. t. m. ob 20. uri in 18. t. m. ob 15. in 20. uri »MODERNI ČASI«
Film, ki ga je napisal, režiral in igra!
Charlie Chaplin Pri vsakem sporedu najnovejši Para-mount in Univerzum zvočni tednik * posnetki ^ olimpijskih iger v Berlinu
K. X. 193«.
DRU2INSH!1 TEDNIK
.7
29. nadaljevanje
Konicsa
Kima
Roman
Po francoskem izvirniku
firccvgesa Chneta
priredil A. R.
Zameglilo se ji je pred očmi in morala se je oprijeti ograje, da bi ne omedlela. Slabost, ki jo je obšla, je bila samo bežna. S težko sapo, s strahotno radovednostjo in s še večjo napetostjo se je spet ozrla k možema...
Oba nasprotnika sta si že stala nasproti; Moulinet je nenadejano stekel na sredino med njiju in z rotečim glasom zavpil:
»Gospoda, za čas božji, nika-rita!...«
La Brede je skočil k njemu in ga s silo odvlekel v varno zavetje. Oktavij je izročil Renč ju pištolo in naglo stekel vstran. La Brede je vprašal s trdim glasom:
»Gospoda, ali sta pripravljena?«
Rene in grof sta v en glas odgovorila:
»Da!«
Mladi mož je z mirnim glasom počasi štel:
»Ena — dve — tri — Ogenj!«
Klara je videla kako sta nasprotnika nagnila roki. V poslednji sekundi je izgubila razsodnost in neodoljlva sila jo je gnala naprej. Z enim skokom je preskočila ograjo in zamašila s svojo drobceno roko cev pištole, ki je bila že namerjena na Reneja.
Zdajci je odjeknil strel. Klara je na smrt prebledela in krčevito stresla ranjeno in vso okrvavljeno roko. Droban curek njene vroče krvi je ošinil grofovo lice.
Potlej se je z globokim vzdihom
sesedla...
Sledil je trenutek nepopisne zmede. Grof je prestrašeno odskočil, ko je začutil na svojem obrazu vroč curek krvi. Rene spričo nepričakovanega dogodka ni niti utegnil sprožiti... Ko je stekel h Klari, jo je dvignil ko otroka v naročje in jo odnesel k vozu, ki je že čakal na cestnem ovinku.
Oči mlade žene so bile zaprte in s tesnobnostjo jo je položil tovarnar na mehke blazine v vozu. Z nepopisno nežnostjo je dvignil njeno prestreljeno roko in jo ob-sul z vročimi poljubi.
Skrbno in z največjo previdnostjo je zdravnik odpel rokav njenega oblačila in si ogledal rano.
»Nič ni zlomljenega,« je naposled z vzdihom olajšanja dejal. »Zdi se, da stvar ne bo huda. Roka pač ne bo več tako lepa, toda madame Derblayeva si bo lahko z rokavico pomagala iz zadrege...«
Zdajci se je zdravnik zvonko zasmejal, zakaj prevzela ga je spet hladnokrvnost izurjenega operaterja.
Rene je podložil Klari blazine Pod glavo, da bi udobneje ležala. Ves se je tresel od razburjenja in niti za hip ni odvrnil očesa od svoje ljubljene žene. Njena dolgotrajna omedlevica ga je začela vznemirjati...
šele baron, ki je Reneja poklical z imenom, ga je spet opozoril na pravkar minile dogodke; z baronom je prišel tudi la Brede, ves razburjen in živčen.
»Gospod, grof Bligny ml je naročil, naj vam izrazim njegovo globoko obžalovanje spričo te nesreče. Nehote je ob dotiku gospe-nie roke mehanično sprožil petelina. Nesreča madame Derblaye-ve ga je globoko potrla in hkratu do dna spremenila njegove nazore. Zdaj mu je nemogoče, da bi začeto afero nadaljeval. Pogum
mojega prijatelja je kakopak zvi-šen nad slehernim sumom. Vaš, gospod Derblay, brez dvoma tudi. Vsi smo, gospod moj, možje časti... Dogodke današnjega jutra bomo skrbno čuvali zase... Naj ostanejo skrivnost med nami, ki smo jim bili priče...«
Tovarnar se je ozrl po grofu, ki je ves bled in drgečoč slonel ob drevesu in si otiral z belim robcem kri z obraza. Zmerom znova si je z izrazom bolesti in groze ogledoval sveže krvave madeže na finem batistu... Pomislil je, kakšna nesreča bi se bila utegnila zgoditi... Njegova krogla bi lahko Klaro zadela do smrti... Prebila bi ji lahko lepo čelo, omadeževala njeno belo nedrje... V tem strašnem trenutku je obsojal vse svoje dosedanje vedenje; zgrozil se je spričo svojih umazanih naklepov, hkratu si je pa prisegel, da bo za zmerom odšel iz bližine nesrečne žene, ki je zaradi njega toliko pretrpela.
La Brede je ganjeno govoril dalje. Le redkokdaj se je ta gizdalin raznežil... Tovarnar je raztreseno poslušal neusahljivi vrelec la Bre-dovih besed in mu naposled prepustil svojo desnico, ki jo je mladi plemič krepko in hvaležno stresal.
Ko je Rene opazil, da je Moulinet odpeljal grofa s seboj, je prosil zdravnika, naj stopi v voz, sam se je pa vzpel na kočijažev sedež in pognal konje v dir.
*
V razkošni spalnici, s tapetami okrašenimi z boginjami, nalivajočimi vojščakom kupe, je sedel Rene kakor takrat med njeno dolgo boleznijo ob Klarinem znožju. Mlada žena, ki se že dolgo uro ni zavedela, se je zdajci lahno premaknila. Stresel jo je vročični drget — in zdajci je odprla oči.
Tovarnar je živahno vstal in se sklonil nadnjo. Smehljaj je zaokrožil Klarine ustnice; svojo belo roko je ovila Reneju okoli vratu in ga nežno potegnila k sebi. V svojih zmedenih možganih se ni mogla znajti v resničnost. Zdelo se je ko da plava netelesno v rajskih višavah. Nič ni čutila, nič ni trpela. Slastna utrujenost jo je objela, in spregovorila je s tako tihim glasom, da jo je Rene komaj slišal:
»Umrla sem, ljubček moj, zate sem umrla. Ali mar ne? O, kako sem srečna! Ti se smehljaš, ti me ljubiš! V naročju me držiš! O, kako sladka, kako nebeško lepa je smrt! In kako oboževanja vredna je večnost!...«
Zvok lastnega glasu jo je predramil. Pekoča bolečina ji je prešinila roko in tedaj se je spomnila vsega: svojega obupa, svojega strahu in — svoje žrtve...
»Ne, Rene, saj nisem umrla. Živim — in ti si pri meni!« je vzkliknila.
Odmaknila se je Reneju in mu s strahom vprašujoče pogledala v oči, ko da jo utegne šele njegova beseda odrešiti smrti:
»Eno samo besedo! Rene, odgovori mi! Ali me ljubiš?«
Rene jo je z navdušenim obrazom in z žarečim očesom pogledal.
»Da, ljubim te!« je odgovoril. »Dve ženski sta prebivali v tebi. Ena, ki sem zaradi nje toliko prestal in pretrpel... ta je, hvala Bogu, umrla... Ti, prava, si ostala, ti, ki te nisem nikdar prenehal oboževati...«
Klara je pritajeno kriknila in njene oči so se napolnile s solzami. Ves presrečen in žareč od ko-prnenja jo je prižel Renč nase, njune ustnice so se strnile in v zamaknienosti sta se predala opoju prvega poljuba.
Konec
Maroet Atlaln In Pl«rr« 8ou>
ktivsko - kriminalni roman
33. nadaljevanje
Doktor Ardel je govoril glasno, podčrtavajoč svoje besede s smehljajočim prizvokom, vendar po nobeni ceni žaljivo...
Ne da bi čakal odgovora, se je oprostil, češ da mora gospoda za nekaj časa zapustiti, da si obleče belo zdravniško haljo in natakne gumijaste rokavice.
Medtem ko je zdravnik odšel, sta se Fuseilier in Juve pomenila:
»Povejte mi, dragi Juve,« je začel Fuselier, »zakaj ste prav za prav prišli sem?... Česa iščete?«
Juve, držeč obe roki v hlačnih žepih, se je obrnil k Fuselierju in odgovoril:
»Česa iščem? Sam ne vem, ali pravilneje rečeno, ne upam si priznali, česa iščem... Iščem to in ono... in nič!...«
»Zvitorepec!...«
»Gospod Fuselier, ali mar ne veste, da postajata poslednji dve aferi čedalje tragičnejši in skrivnostnejši?/.. Ali se vam sploh sanja o zaprekah, ki nas ovirajo...?«
»Lahko si mislim...«
»Joselinino početje je vse bolj zamotano! Loupartova ljubica je, izda ga, on jo obstreli, potlej se nenadejano spet pojavi kot zaveznica železniških roparjev...«
»Ali mislite tisti napad v marseill-skem brzem vlaku?«
»Da... Toda pustiva Jozelino pri miru. Še dva neznanca nam delala preglavice... zlasti pa doktor Chaleck, učen mož, ki bržčas načeljuje razbojniški tolpi. Gotovo je le to, da je streljal na Jozefino in da je bil vodja napada v javnih skladiščih... Drugega ne vemo ničesar... Nu, še Louparta si oglejmo... tega ničvredneža, ki ima prav gotovo največ masla na glavi, pa ga vendar ne morem razkrinkati. Vsaj tako se mi dozdeva. Morda je navaden apaš! Toda kakšne zveze ima z doktorjem Chaleckom? Svetovnjak prav gotovo ni, sicer bi mu ne bila Jozefina ljubica... Morda je pa on morilec neznanke v Frochotu?... Morda!... toda za to nimamo niti najmanjšega dokaza !...«
»Preprevidni ste!« je ugovarjal Fuselier.
>0, ne! Niti najmanjšega oporišča nimamo! Če hočemo najti morilca, moramo najprej vsaj ugotoviti identiteto umorjene ženske in vzrok zverinskega umora... Toda vse te važne podrobnosti so nam do zdaj še zmerom uganka!... Morda bi bilo že dovolj, če bi vedeli, kako je morilec storil hudodelstvo, saj bi potlej morda lahko sklepali, kdo je bil veliki neznanec. Ali doklor Chaleck ali l^oupart?...«
Fuselier je skomizgnil z rameni:
::Juve, vaša domišljija je cd sile bujna! Toliko domnev se vam hkratu porodi v glavi, da bi se utegnilo pametnemu človeku zmešati! Skratka: vse osebe, ki se vam zde le količkaj sumljive, ste vzeli na piko... Sicer pa,
tega mi še zmerom niste povedali, ali iičete tu sledov ali kaj drugega?«
»Da, iščem jih... sledove mrtvih... Odtod pričnem vsa nadaljna raziskovanja.«
»Prav!... Toda...«
Fuselierju je zastala beseda; stopil je k Juvu, ostro mu je pogledal v oči in komaj slišno dahnil:
»Ali imate mar Fantomasa na sumu?...«
Juve je nemo pobesil glavo. Potlej je zamrmral:
»Da! Prav imate, gospod Fuselier. Za Loupartom, za Chaleckom, skratka za vsemi znanimi in neznanimi hudodelci slutim Fantomasa!...«
Komisar bi bil bržčas preiskovalnemu sodniku zaupal še marsikatero skrivnost, če bi se ne bil takrat vrnil doktor Ardel.
»Na delo, gospoda!« je vzkliknil 5x1 ravnik. 5 Od več bo, če bi vaju posebej opomnil, da je truplo umorjenke iz Froehota zaradi gnitja že močno spremenjeno. To naj vaju nič preveč ne moti. Skušajta prezreli vnanjost, pa si bosta morda lahko napravila sliko žive ženske. Ukazal bom, naj prineso nasilni co.«
Pritisnil je na gumb in ukazal vsto-pivšemu služabniku:
»Prinesite truplo iz hladilnice številka 6...«
Nekaj minut pozneje so se odprla skrivna vrata, in na pragu sta se prikazala dva moža, noseča nosilnico z mrličem.
»Izročam vama truplo!« je dejal profesor Ardel. »Skušajte ugotoviti, kdo je umorjenka; svoje delo kot izvedenec sem itak že opravil. Najvestnej-še sem vse preiskal, pa lahko vsak hip obširno poročam o svojih ugotovitvah.«
Juve in Fuselier sta dolgo časa motrila truplo, ki je ležalo na vrteči se plošči pred njima:
»Ah!« je zavzdihnil Juve, »kako bi naj človek spoznal ta s smolo opečeni obraz? Kako bi si naj človek v duhu napravil sliko žive ženske, ko pa leži pred nami zmečkano telo, čez in čez pokrito z ranami?«
Juve se je obrnil k zdravniku in vprašal:
»Kako naj jaz kot preprost kriminalist vem, kaj se da sklepati iz vsega tega? Moram vas prositi, gospod profesor, da nama poročate...«
»Kaj vaju najbolj zanima?«
Čez nekaj trenutkov je Juve vprašal:
~Kako so to žensko umorili?«
»Tako me že ne smete vprašati. Jaz vam lahko kvečeiuu povem kakšen je bil vzrok smrti.«
»Ali ni to mar isto?«
»Ne, nikakor ne!« je začel profesor, pripravljen znanstveno utemeljiti svojo domnevo.
Toda Juve ni mogel več brzdati svojih živcev, zato ga je prekinil:
»Gospod profesor, nikar se ne lovimo z besedami. Povejte mi kratko in jedrnato svoje mnenje!«
Z jasnim glasom je tedaj odgovoril zdravnik: »Smrt ni nastopila zaradi
kakšne rane, pa tudi ne od ranitve kakšnega življenjsko važnega organa. Dognal som, da je splošen razliv krvi vzrok smrti...«
»Kako naj to razumem?« sta hkratu vprašala Juve in Fuselier.
»Gospoda, povedal sem vam živo resnico... Ko sem seciral truplo, sem na svoje začudenje ugotovil, da so bile vse krvne celice razpočene, srce, žilje, torej dovodnice in odvodnice — in še celo pljuča...«
»Kaj torej to pomeni?«
»Poslušajta dalje!... Vse kosti so zdrobljene. Niti en del okostja ni nepoškodovan...«
»Strašno!«
»Naposled moram še reči, da je bila vsa koža, od glave do pet podpluta...«
Juve se je zbal, da bi ga zdravnik začel pitali z znanstvenimi razlagami, zato ga je prekinil:
»Povejte mi vendar, prosim vas, kakšen sklep sledi iz vseh vaših ugotovitev.«
»Gospod Juve, vaše vprašanje je zame pretežko. Ne da bi hotel s tem kaj pribijati, bi skorajda rekel, da je morilec zmečkal žensko med dvema valjema!... Truplo je tako rekoč .zlikano'; na vseh plateh je enakomerno zmečkano, zato ne morem reči, da je ta ali oni kos telesa bolj ali manj prizadet...«
Fuselier je strmo pogledal Juva:
»Kaj sklepate iz tega?«
»To se tudi jaz vprašujem,« je odgovoril Juve. »Znanstvene ugotovitve gospoda profesorja nas niso prav nič približale rešitvi le uganke. Slej ko prej je zadeva ostala skrivnostna...«
Zdravnik je pritrjevalno prikimal:
»Znanosti res ni dano, da bi zastavico uganila!«
Juve se je začel spet nemirno sprehajati po dvorani, medtem ko je Fuselier stal ko pribit in razmišljal...
»Rekel bi,« je dejal preiskovalni sodnik, »da tukaj ne bova ničesar izvedela, zakaj profesorjeva učenost nama ne bo nič pomagala...«
Juve se je spet približal žrtvi:
»Mrlič je za naju resda brez pomena,« je dejal komisar, »pač pa nekaj drugega...«
Ogovoril je profesorja rekoč:
»Ali bi mi lahko dali umorjenkina oblačila?«
»Prav rad!...«
Nekaj minut kasneje je že prinesel sluga vrečo z oblačili umorjenke. Juve si je natanko ogledal kos za kosom: obleko, elegantne čevlje, svilnate nogavice, pas, z drobnimi čipkami okrašeno kombinežo, svilen živo-tek, robček iz batista...
»Zaman!« je zamrmral. »Nikjer ni nobene znamke, nikjer monograma..i«
Razočaran je Juve stlačil oblačila spet v vrečo in se vnovič začel sprehajati po veliki dvorani.
Preiskovalni sodnik ga je že večkrat prosil, naj vendar odideta iz mrtvašnice, tcda Juve ni slišal njegovih opominov.
Zdajci je komisar obstal ko ukopan,
ČITAJTK NAŠ NOVI ROMAN
»ZAKON NA POSKUŠNJO«!
Dvojna sreča
Tašča: »Pomisli, dvojnico imam!«
Zet: »Za pet ran božjih, še to povrhu!«
Ponaredba
»Prijatelj, tvoja žena si je vendar želela avlo za r' 'etui dan. Zdaj pa vidim, da si ji kupil biserno ovratnico!«
»Hm. veš, avtomobilov še nimamo ponarejenih!«
Policijska
»Prosim vas, kje je policijska stražnica?«
»Ne vem, toda če se boete še nekaj časa vozili po cestnem hodniku, vam jo bo že stražnik pokazal.«
Posredovanje
Gospod pride ves besen v ženito-vanjsko posredovalnico:
»Obljubili ste mi tridesetletno vdovo, zdaj sem pa spoznal, da je že 53 let stara. To je navadna sleparija!«
»Kaj še, gospod!« je hladnokrvno dejal posredovalec. »Dama je res že 30 let vdova «
Stratinpetnei
Na policiji; »Gospod stražnik, saj se nisem mogel ubraniti napadalca, ko mi je pa grozil z orožiem!«
»S kakšnim orožjem?«
»S samokresom, ki mi ga je iztrgal iz rok!«
Vendar...
»Gospod ravnatelj, nocoj sem v vaši botek&ki sobi našel bolho!«
»Hvala Bogu, že leta in leta jo iščemo!«
Dokaz
»Zdaj hočete še tajiti, da ste bili res pijani; saj smo vas našli na ulici, ko ste se plazili po vseh štirih.«
»Kaj to vam mar?«
»Oho, saj ste vendar skušali belo prometno črto na asfaltu zviti ko preprogo!«
umor
Boj zoper alkohol
»Pa, gospoda meja«, de predsednik društva za pobijanje alkohola, »vsa-kikrat, kadar vidim, da prihaja mlad človek iz gostilne, bi mu rad zaklical: Mladi prijatelj, na napačna poli si! Obrni se!«
Drugi kraji... druga mesta...
Dva trgovska potnika sedita na vlaku. Prvi |K>kaže drugemu sliko:
»Viš, to je moja nevesta!«
»Ali je plavka ali je rjavka?« vpraša drugi.
»Še pojma nimam, štirinajst dni eem že spet na potovanju...«
Galantni zdravnik
»Dihajte globoko in štejte do tisoč!...«
Kratkovidnost
Teta Amalija je hudo staromodna in — kratkovidna. Onkrat je bila na nekem plesu.
Drugo jutro je zadovoljno ugotovila :
»Pavlica je res pošteno dekle! Nič izreza ni imela na hrbtu, do zatilnika je imela zapete gumbe!«
»Hihi, telica«, se je zasmejala nečakinja, »saj to niso bili gumbi, temveč njena koščena hrbtenica.«
Bacili
Letoviščar, ki se na smrt boji bacilov. vpraša gostilničarja:
»Kaj storite, a ko ne vesste, če je voda zdrava? «
»Skuhamo jot«
»Imenitno! In kaj potlej?«.
»Potlej jo filtriramo!«
»Hvala Bogu. In kuj potlej?«
»Potlej pijemo vsi, moji prijatelji in jaz, rajši pdvo!«
Ljubezeu gre skozi želodec
Ona: »Nebeški del zemlje 1 Ne morem se ga do sitega nagledati!«
On: »Jaz tudi ne. Pojdiva, srček, zajtrkovala še nisva!«
K on k uri
Cenilec; »Zapišite: steklenica bor-dojca. «
Zapisnikar: >To ni bo-rdojec, maršala je.« (Odmaši steplenico, da bi se prepričal.)
Deset minut kasneje.
Cenilec: »Zapišite: prazna steklenica!«
Ženska logika
Oče: »Dragec, prinesi! mi lestev! Uro bom ustavil, dve minuti prehiteva!
Mati: »Neumnost! Preden bo fant prinesel lestev, bosta že davno minili ti dve minuti!«
izvlekel je iz žepa nožič in odprl rezilo:
»Nočem si kasneje očitali, da nisem •storil prav vsega! Najprej pošteno delo potlej vse drugo!.
Komaj je izgovorit te besede je spet zagrabil vrečo, polnil na tla in znova zadel pregledovati kos za kosom. Z nožičem je paral žive in robove...
»Vam se je pa res zmešalo,« je vzfcliknil Fuselier. »Kakšnega šmenta le IfiSete?...«
Juve je hotel odgovorili, toda v ti-item trenutku je zdajci prebledel ko zid in potne srage so mu zalile čelo.
»I.*j... kaj je pa to?...« je razburjeno vzlcHVnil.
Medtem ko je z rezilom prestrigel Siv ovratnika, se mu je zdelo, da je nekaj za&elestelo ko papir...
Z dvema energičnima urezoma je prerezal blago... Res se ni zmotil. Med dvojno svilo je našel zvit papirček, s krvjo oškropljen... Po nesreči ga je z rezilom prerezal na dvoje...
Hkratu sta pokleknila ko na povelje — zdravnik in preiskovalni sodnik poleg komisarja.
Juve se je od razburjenja tako tresel, da skoraj ni mogel pobrali lističa, ki mu je padel na tla.
Komaj se je nekoliko opomogel, je dvignil papir, ga razvil in z drhtečim glasom oznanil:
»Gospoda!... To mora biti res listina prav posebne važuosli!... Naslov sicer res ni čitljiv, pač pa lahko natanko preberem konec:	,Po	milosti
vsemogočnega, ki vanj zaupam...'«
»To nima nobenega smisla,« se je orekinil Juve; »sicer pa poslušajta dalje: ,S to strašno krivdo nočem umreti... Nočem učakati, da me bo umoril, in mi tako za večno zavezal jezik... To priznanje moram napisati — in povedala mu bom, da sem ga skrila na varnem kraju... Da, samo jaz sem kriva strašne smrti nesrečnega igralca... Da, Valgrand je s krvjo poplačal fiurnovo krivdo... Jaz sem poslala Valgranda na šafot, da bi rešila Gur-na... Gurna, morilca lorda Belthama. Gurna, ki sem tolikokrat o njem mislila, da je morda Fantomas!...*<
Juve je bral e tresočim ee glasom, vendar razločno. Pri zadnjem stavku je pošteno zajel sapo.
»Dalje, dalje!« ga je priganjal preiskovalni sodnik.
»Pismo«, je naposled spregovoril Juve, »...pismo je podpisala lady Bei-thamova!...«
Ko je Fuselier zaslišal to ime, je prebledel ko zid.
»Lady Belthamova... ladv Belthamo-va, pravite? Ali je to mogoče, Juve?«
Nemo je pokazal e prstom na podpis; preiskovalni sodnik ni bil tedaj nič manj razburjen ko policijski lco-miear.
»Lady Belthamova!« je komaj slišno potrdil Juve.
Doktor A rdel, ki ni vedel, zakaj sta se Juve in Fuselier tako razburila spričo tega imena, je postal radoveden... Šele čez nekaj trenutkov se je spomnil strašne tragedije pred tremi leti, ki še do današnjega dne ni popolnoma pojasnjena, čeprav je policija z nadčloveškim naporom stikala za storilci.
»Lady Belthamova!...«
Juve se je zamislil v minile dni. V duhu je zagledat vitko Angležinjo, ki ji je Gurn umoril moža...
Torej leži zdaj pred njim svetovnja-
ška dama, ki jo je zagrizeno zasledoval in ji javno pred sodnijo očital, da je zaveznica lordovega morilca.
Spomnil se je, da je ta premetena lady Belthamova poslala igralca Valgranda namesto Gurna na morišče...
Juve je bil — saj vemo — trdno prepričan, da je bila lady Belthamova Gurnova ljubica. Gurn je bil po njegovem prepričanju in po prepričanju mnogih — sam Fantomas... Tieti Fan-tomas, ki ga že leta in leta neprestano zasleduje, tistii Fantomas, ki uradna policija vanj ne veruje, tisti Fantomas, ki bo že še dokazal, da živi...
Med tem razmišljanjem se je zdajci spomnil umora v Frochotu...
»Zdaj vidim to dramo v prav drugačni luči... zdaj je menda dosežen tragični višek... Lady Belthamova!... Fantomas!..« je nerazumljivo mrmral Juve predse.
Ako sta ta dva hudodelca le količkaj v zveza s hudodelstvi poslednjih mesecev, ne bo smel počivati prej, dokler ne bo uganke popolnoma razvozlal.
Juvova starešina, gospod Parquet in Fuselier, nista hotela nikoli verjeti, da Fantomas živi, zato tudi nista nikoli priznala, da utegne Gurn biti 1'anto-mae in hkratu ljubček lady Belthamo-ve, zlasti sta se pa z vsemi štirimi otepala domneve, da bi bil Gurn utekel roki pravice. Samo dva sta vedela resnico: Fandor in Juve!... Njima je ime »lady Belhamove« pomenilo toliko ko Fantomas.
Zmerom znova je prebiral Juve nenavadno pisanje...
Morile€
Nadaljevanje s 4. strani
»da vas rešim more, ki nas vse že tri dni teži. Umor lady Durhamove je pojasnjen.«
Francoz, ki je med jedjo zmerom tako zahrbtno držal nož v rokah, je stopil korak naprej.
»Aha,« je tedaj nekdo naglas dejal, »zdaj se bo prostovoljno predal...«
»Strašni umor,« je nadaljeval kapitan in se nasmehnil Francozu, »je pojasnjen. Morilec je...«
Kapitan si je malo oddahnil in nadaljeval:
» .. v rokah pravice. Na parniku .Mariani1 so ga davi prijeli; torej ga ni na naši ladji. Hvala Bogu...«
Nastala je splošna zmeda. Vsi so obkolili Francoza.
»Kdo ste, gospod?...«
»Nadzornik pristaniške policije iz Saigona.«
V	tistem trenutku je na dveh konceh dvorane nastala gosta gneča. časnikar Thomson in ravnatelj Miiller sta si skočila v lase.
»Obrekovalec, nesramni!« se je repenčil časnikar.
»Pošast predrzna!«
»Gangster!«
Neka dama se je začela cmeriti.
»Dame in gospodje,« je svečano spregovoril kapitan, »pomirte se. Res ne bi rad doživel, da bi pristali v Sydneyju z morilcem na palubi...«
Radio Ljubljana
Radio modeli letošnje seziie so senzacija fako v kvaliteti, kakor v ceni in ugodnih pogojih
ORION
so aparati za Vas!
Obrnite se na tvrdko
K&Vftl Ljubljana
Dalmatinova ul, 13
Tel. 33-63
Remington
16 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev
Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nepovišanih cenah
Onm llninn m°del >,Junior“ je mali v kovčegn. lepo opremljen — lin N I I d,užinski - potniški in pisarniški stroj. Nizka cena UUllIlllj 1(111 dovoli vsakou ur da si ta pisalni stroj takoj nabavi Zahtevajte ponudbo, prospekte in neobvezno predavanje od:
Gen. zast. Remington tvornice tt. MATADOR, Zagreb, Iliča 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28/U. Razstava in prodaja strojev: Tehnik, J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20
Tel. 34-19
od 18.-24. oUobra 1956
NEDELJA, 18. OKTOBRA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut za moške, 15 minut za ženske, vodi gosp. prof. Marjan Dobovšek) ■ 9.00: Cas, poročila, spored ■ 915: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve ■ 9.45: Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic) ■ 10.00: Pesmice za kratek čas. Sodelujejo: sestre Stritar, Ježek in Jožek in plošče. ■ 11.30: Otroška ura: Gašperček — lutkovna igra ■ 12.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 13.00: Cas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po željah ■ Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure ■ 17.00: Kmet. ura: 501etnica kmet. šole na Grmu (gosp. ing. Ivo Zupanič) ■ 17.20: Ura lahke glasbe: Sodelujeta: Trboveljski pevski jazz in Radijski orkester ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Radio v službi nacionalne propagande ■ 19.50: Slovenska ura: Poje a) Akademski pevski kvintet in b) Po Goriškem v 18. stoletju (gosp. dr. Joža Lovrenčič) ■ 20.30: Orglice in harmonika (gg. Petejan in Stanko) ■ 21.15: Zdravice (poje Akademski pevski kvintet) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski jaz. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 19. OKTOBRA
12.00: Valčkova ura (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Ruske zborovske pesmi (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza
■	18.00: Zdravniška ura: O zraku (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: Lahka glasba na dveh klavirjih . (plošče) ■ 18.40: Kulturna l:ronika: Slovenska narodna pesem (g. Franc Marolt) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti B 20.00: Magistrov Šramel kvartet ■ 21.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plesna glasba. Sodelujeta g. Mirko Premelč in Radijski jazz ■ Konec ob 23. uri.
TOREK, 20. OKTOBRA
11.00: Šolska ura: Zakaj moram biti zdrav (g. dr. Franta Miss) ■ 12.00: Sprehod po Balkanu (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15:	Baletna	glasba
(plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pester spored (Radijski orkester) ■ 18.40: Kazen v sodobni šoli (g. dr. Stanko Gogala! W 19.00: čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Ante SLaroevič in okupacija Bosne (KroSimir Kovačič), Zagreb ■ 19.50: 10 minut zabave: Foxl mukiton novosti ■ 20.00: Mali oglasi. Izvirna zabavna iera v 3. deja-
Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusov. plaščev, perila itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri
Presli@r/M
S*. Petra cesta štev. 14
njih. Spisal Josip Daneš. (Igrajo Slani Nar. gled- v Ljubljani) ■ 21.00: Jesenski motivi v glasbi (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Zvoki za oddih Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri.
SREDA, 21. OKTOBRA
12.00: Reproduc. citraški koncert ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah)
■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila! (razlaga g. dr. A. Dolinar, igrajo člani radijskega orkestra) ■ 18.20: Mladinska ura: Ročno delo (gosp. Zdravko Omerza) ■ 18.40: Pogled v sodobno Rusijo (g. dr. Ivan Ahčin) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: O slovenski solistični pesmi (gosp. prof. Slavko Osterc), Ljubljana ■ 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored ■ Konec ob 23. uri.
ČETRTEK, 22. OKTOBRA
12.00: Ob mod r!*n vodah havajskih (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Jožek in Ježek ■ 14.00: Vreme, borza
■ 18.00: Pester spored (Radij, orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Predavanje Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, Beograd ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Večer Antona Hajdriha. Uvodno besedo govori msgr. Viktor Steska, poje Akademski pevski kvintet ■ 21.00: Jan Paderevski igra (plošče) ■ 21.30: Koncert Radijskega orkestra O 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Iz daljnega Orienta (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 23. OKTOBRA
11.00: Šolska lira: Od modela do kipa (g. Niko Pirnat) ■ 12.00: Odme-
vi	iz naših krajev (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila H 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vesel opoldanski koncert (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Ženska ura: Kako naj bi se spremenila zakonodaja v prid žene (ga. dr. Donata Capuder ■ 18.20: A. Roussel: Pajkova pojedina (plošče) ■ 18.40: Narodnost — podlaga duhovne kulture (g. Etbin Bojc) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura:
K
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VElEPlt
trgovina s kurivom LJUBLJANA Vil.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
Pomen zgodovine v življenju poedin-cev (dr. Albert Bazala), Beograd ■ 19.50: 10 minut zabave: Komarji — humoreska (g. V. Bitenc) B 20.00: Skladbe in priredbe Josipa Rahe-Rajheniča, igra Radijski orkester ® 21.15: Ruski sekstet ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Kmečki trio igra na ploščah ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 24. OKTOBRA
12.00: Plošča za ploščo — pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošča za ploščo — pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples ■ 14.00: Vreme * 18.00: Za delopust (Radijski orkester)
■	18.40: Kaj prispeva izvenšolsko življenje za spolno vzgojo, g. dr. Karel Ozvald) ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Književniki Podrinja (Višeslava čuričič, Beograd) ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: Zun. politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Belokranjska trgatev. Besedilo napisal Jože Schweiger, vodstvo Jože Zupan. Sodelujejo čl. rad. igr. družine, belokranjski akademiki in gosp. Stanko s harmoniko ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15:.Hopsasa — Tralala! (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri.
Poravnajte naročnino!
Prihajamo zopet z modnimi novostmi za jesensko sezijo
Vele-
manufaktura ^fuMfcum
Male oglasi: *ocfamega tnacaja računamo po 25 par ta besedo, trgovske «n podobne pa po 50 par ta besedo Preklici #r. trgovsko-obrt-ni&ki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din ta besedo. — Za vsak mah oglas |e treba Se posebej plačati davek v znesku 1*50 Om. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas Šifro. mora doplačati Se S Din. - Mali oeiasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na Ček račun »Družinski tednik« uprava. Ljubljana 15 393. ali pa v mamkah obenem z naročilom.
(Jnfomictci/e
Vsaka beseda i Din. Davek rso Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Na|man| 10 besed.
IŠČE SE STREŽNICA ki zna lepe prati perilo in nogavice ter fino krpati. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro »Natančna«.
POSOJILO BREZ POROKOV dajemo držav m samoupravnim uradnikom ter upokojen cem. Pišite na upravo pod »Amortizacijska«.
INTIMNI ŽENSK' KOLEDAR, velikost no teaa. 180 strani mora imeti vsaka dozorela žena da se pouči, kako se lahko brez fi žične ah moralne Škode na versko In me dicinsko n«*oporeČeit način trajno Izogiba spočetja. Po povzetju Din 20*—. Zaloga v Ljubljani.' Kati Voda Medvedova 8:	dobi
se tudi v Učit knj‘garni in ? trafikah na sproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr Sevi e. 53.
Službe
Vsaka beseda 25 paz. Davek 1*50 Din. Za šifro al* dajanje naslovov 3 Din Najmanj 10 besed
MIZARSKI POMOČNIK In Šofer * Izpitom, zmožen vseh stavbenih del in politi! ar. star 28 let. iSče službo Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod: »Nekadilec.«
16 LET STAR FANT, c dvema z uspehom dovrSenima gimnazijama, bi se rad izučil za ključavničarja. KoroSec Ladko, Dolenja vas Stev. 45, p. Zagorje ob Savi.
Vsaka beseda 25 par. OaveK 150 Oin. Za šitro al* dajanje naslovov 3 Oin. Najmanj 10 besed.
KMEČKI SIN, star 34 let, zdrav, lepe zunanjosti, izobražen, priden in trezen, želi poročiti inteligentno in zrelejšo gospodično z nekaj premoženja. Ponudbe pod: »Nazaj k rodni zemlji in preprostosti!«
DVA MLADA PRIJATELJA, prijetne zunanjosti, želita poznanstvo potom dopisovanja z mlajšima gospodičnama prijetne zunanjosti iz dobre družine. Zenitba ni izključeno. Ponudbe na »Družinski tednike pod: »Iskrena prijatelja.«
V	SVRHO NEDELJSKIH IZLETOV želi resnega znanja inteligenten, simpatičen gospod z istotako gospodično, najraje iz Kranja ali okolice. Dopise pod: »Izleti«.
TRGOVSKI POMOČNIK želi spoznati pc.Steno in značajno dekle v starosti do 28 let. Le resne dopise na upravo pod: »Hrepenenje po tihi sreči.«
STAREJŠI LOČENEC, zdrpv In soliden, z lastno tridružinsko hiSo, »Sče pošteno tovarišico, če mogoče z majhnim kapitalom in koncesijo za trgovino. Upokojenka ni izključena. Dopise pod: »Pacifist Maribor«
33 LETNI POSESTNIŠKI SIN, bivS podoficir, lep. zdrav, abstinent, s 6rčno izobiazbo (izven vsakdanjosti) delaven in varčen, želi znanja z zrelejšo inteligentno in preprosto gospodično, z nekaj premoženja, katera bi imela veselje do kmetijstva v svrho ženitve, ozir prevzetja (nakup) lepe domačije. Znanje nemščine zaže-ljeno. Ponudbe na upravo pod: »V delu Je re Sitev«
Kozmetika
Vsaka beseda 26 par. Davek 1*50 Din. Za Sitro ah dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se tim lesk »n postanejo popolnoma zdravi. Če Jo redno dvakrat □ a teden uporabljate. ] steklenica * navodilom staoe Din 80*—. — Po poSti ratpoftilja narfumerlla Nobilior Zagreb. Tliea 84
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka tena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica * natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pofitl razpoSilJa parfumerija Nohilior Zagreb. Ilira 84
BARVANJE lAS oi več potrebne pn »tro-kovnjakih. ker sl fib e Oro-barvo ca lase. ki jo dobite v črni. rjavi, cemnorjavt svetlo-rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In Je postopek zelo enostaven In stalnost barve zajamčena 1 garnitura c navodilom stane Din 30‘ —. Po poSti ra»poSHJa oarfumerila Nohilior. Zagreb Iliča 84
UČITELJICA 26 LET, čedne zunanjosti dobra gospodinja, želi postati dobr* ženka in mamica Dopisovati želi le • plemenitim inteli-gentom od 28 do 35 let. v državni službi, ki naj odgovori na upravo neanonimno pod: »Le. če bo možna tem potom sreča’«
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Oin. Za Sltro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed
SOBO ALI SOBICO iSčem za stalno v bližini glavnega kolodvora po možnokti s centralno kurjavo in strogo separiramm vhodom Dopise na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Označba ceae«.
ESENCA IZ KOPRIV je že lavne pretzkufteno najboljše tn najzaneslJlvejSc sredstvo proti prhljajem In Izpadanju las Slabi In zanemarjeni lasje dobe v najkrajSem času mladostno bujnost in lesk 8teklenua s navodilom Din 30'—. — Naroča se pri: Nobllior parfumeriji, 7nereb Ilira 84
Prodam
Vsaka beseaa 25 ali so par. Davek r&o Din. Za Sltro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
POHIŠTVO Več Speranih sob na zalogi, orehova korenina od 8.400 Din naprej Kuhinjske kredence od 370 Din naprej pri Laucoi D. VVolfova 12.
Skoraj nove šivalne stroje „Singer“, „Pfaff“, „Gritzner“, in drage za polovično nakupno ceno dobite edino pri ..PROMET" (nasproti Križanske cerkve)
Izdaja ta konzorcij »Družinskega tednika« tL Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mibalek. vsi « Ljubljani.