leto m., št. 11.
5»*5!r.!n3 js!s?a«a « gctav!«!.
V SLlublfani, y nedeljo 15» i&Ruarla	IPosae«.	št«	50	par«
HlPRE
Glasijo Socialistične stranke Jusosia^ile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: L] u h4 j a n a, Frančiškanska ulica G-I.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 nun 50 p. Dopise franki raj te in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Dejanja.
Reakcija na pohodu, 8-uruik izgubljen, bolniško zavarovanje poslabšano, plače premajhne itd., to so vsakdanje tožbe našega delavstva.
Vse je resnica, nikomur ni treba tega še posebej dokazovati. Delavcu ni treba tega dopovedovati, ker to vse na lastnem hrbtu čuti, kapitalistu za to ni treba nobenih dokazov, ker istotako čuti, pa ne na hrbtu, temveč — pridobičku.
Ni torej naš namen preiskovati, če so te tožbe upravičene, povedati hočejno le, da nikomur ne koristijo in — nikomur ne škodujejo.
Pes cvili, ali zato ga gospodar še vse eno tepe! Mesto, da jokavo tožimo, se vprašajmo raje:
čemu je tako?
in ko smo našli na to vprašanje odgovor, smo našli obenem tudi pot. po kateri naj hodimo, da pridemo do
boljših časov.
Največja naša napaka jc bila dosedaj vedno v tem, da srno mnogokrat precej ostro povedali, da je to postopanje z delavstvom krivica, malokdaj smo pa skušali najti potov iz te krivice, če smo pa tudi pota našli, kako se bomo proti krivicam borili, jc pa vedno ostalo le pri načrtu, za izvedbo ponajvečkrat nismo našli niti ljudi, niti potrebne volje. Naposled smo se tega že tako privadili, da smo kovali vedno le načrte, drug je bil lepši od drugega, izvršili pa nismo malokaterega niti dobrih niti slabih.
Naš strankin zbor. v Trbovljah je odločil. naj bo tega cincanja enkrat za vse-
lej konec. Načelstvo in izvrševalni odbor ima nalogo, vse sklepe ne ie priporočati, temveč tudi izvesti. Strankino vodstvo ima to nalogo pred očmi in se bo po njej strogo ravnalo.
Ne zadostuje pa še, če je v vodstvu dobra volja, treba je, da tudi posamezni člani, zlasti pa oni, ki so sc za te sklepe borili, da tudi ti istotako stopijo na plan. zavihajo rokave ier pomagajo.
Proletariatu pojde takrat bolje, ko bo močan. Predbcjevnik sodr. Lassalle je pri neki slični priliki rekel: Kolikor ih oči, toliko pravice!
Kdaj bo proletariat močan?
1, Kadar bo zaveden!
2. Kadar bo združen v močnih organizacijah !
Zavesti bo pridobil proletariat od shodov, sestankov ;n predavanj ter s čita-njem knjig, brošur in časopisja.
V vsaki delavski hiši mora biti delavski list — brez tega ne bo uspehov, zlasti ne trajnih.
Ker posameznik proti teni razmeram nič ne zmore, je treba, da se združimo.
V organizacijah je naša moč!
Oni sodrugi, ki nam zadnje čase sporočajo, da so z delom stranke zadovoljni, naj vedo, da bo rudi stranka z njimi zadovoljna. če se bodo ravnali po teh smernicah.
Ne vprašajte, koliko nas je — temveč kakšni smo!
Ne poizvedujte, koliko je naših nasprotnikov in kdo je naš nasprotnik!
Pravi socialisti so z nami, nesocialisti so proti nam. Število ne igra nobene vloge ne pri enih ne pri drugih.
Mo^iere.
Jean B. Poquelin, imenovan Moliere, se je rodil (ozir. je bil krščen) dne 15. januarja 1622. Bil ie sin dvornega dobavitelja pohištva, ki se jc tudi lahko ponašal s priimkom dvornega komornika. Vzgoja mladega Jeana je bila odlična. Oče mu je omogočil celo pravni pouk v Orleausu in je želel, da bi mu nasledoval sin v njegovi obrti in častni službi. Toda ta ni kazal nagnenja, izdelovati naslonjače in prodajati preproge; vleklo ga je h gledališču. L. 1643. zahteva od očeta izplačilo ded-ščine, ki mu je pripadala po materi, si nadene ime Moličre in ustanovi gledališko družbo, imenovano »Iliustrc Thefitre«. Toda v Parizu mu sreča ni bila naklonjena ; propadel in zadolžil se jc. Stal je pred odločitvijo; propadel in zadolžil se je. Stal je pred odločitvijo: ali zapustiti gledališče ali Pariz; odločil se je za poslednje in tekom dolgih 12 let se je moral potikati s svojimi igralci po raznih krajih Francije. 7.a Moličra — človeka so bila to razočaranja in truda polna leta, vendar.
za Moliera - igralca, gledališkega ravnatelja in pisatelja obenem, zelo koristna.
L. 1658. se končno vrne v Pariz, kjer igra s svojo družbo pred izbranim občinstvom. med katerim se je nahajal tudi mladi kralj Ludovik XIV. Imel jc uspeh, ki ga odslej ni zapustil več; seveda, so pripomogli do tega tudi dobri odnošaji, ki jih je imel Moliere do dvora: kajti, če se je mogel uspešno postaviti proti tolikim napadom svojih neprijateljev, mu je bilo to mogoče edino s pomočjo trdne zaslombe. Dasi ga v teh letih niso tarale več gmotne skrbi, je vendar neumorno delal; ustvaril je nad 20 del, med njimi lepo število v stihih napisanih veseloiger, obsegajočih po pet dejanj.
Občinstvo jc sicer pripravljal do smeha, sam se pa ni smejal; bil jc bolj otožnega značaja, bolehav do svoje smrti. Ko je uvidel, da mu zdravniška veda nc more več pomagati — bolehal jc na pljučih — jo jc osmešil v farsi »Namišljeni bolnik«. I11 ko jc igral četrtič naslovno vlogo te farse, se je zgrudil na odprtem odru; začel je bruhati kri in kmalu nato
Ni socialista, kdor za socializem,ne dela!
Zato socialisti, zavihajte rokave in delajte!
Deiavstvo, zaposleno v vojaških podjetjih.
(Dalje.)
S. Zvišanje družinskih doklad sc bo računalo od l. junija 1921 za t elavstvo na ozemlju Srbije in črne gore. Za ostale pa :>a zahtevo delegata vojnega ministrstva, kadar bo to zvišanje uveljavljeno za častnike in uradnike.
9. Predvidene draginjske doklade io-do uveljavljene, če to zahtevajo odposlanci vseh ministrstev, in s'cer od tedaj, ko bo uevljavljena uredba o dokladah in sprejeta v zakonodajnem od'.'or 11 na predlog delavskega delegata z dne 1. novem-« bi a 1921.
10. Razdelitev delavstva v skupine?
a) kvalificirano o s obje z mesečno plačo; Nadzorniki v delavnicah, mojstri z mesečno plačo v delavnicah in kad: h. tehnični diurnisti, risarji, neukazni zdravniški, veterinarski in lekarn. -ki pomočrd-ki, zobotehniki in šoferji;
b) nekvalificirano osobje s stalno plačo: diurnisti, uslužbenci, okrržni nadzorniki, sluge, vratarji in čuva;’-
c) kvalificirani delavci 'dnevničarji), ki delajo za dnevno mezdo;
d) nekvalificirani delavci za posebna dela;
c) nekvalificirani dol a v i (navadni delavci) z dnevno mezdo;
f) vajenci vojne obrtne šole in drugi vajenci.
je izdahnil. (17. februarja 1673). Cerkvena oblast mu je zabranila pogreb in šele. ko se je vrgla njegova vdova pred kraljem na kolena, so ga smeli nesti ponoči k večnemu počitku.
Naj nakratko omenimo njegova najvažnejša dela: »E’Ecole des maris« in »L’ Ecole des femmes« (»Vzgoja soprogov« in »Vzgoja žen«) obdelujeta snov starega zaljubljenca, ki se mora seveda umakniti mlajšemu ljubimcu; žalostna skušnja, ki jo je Moliere sam doživel, ko se je kot štiridesetleten mož poročil s komaj devetnajstletnim dekletom. Z velikim uspehom, ki ga jc imel s tema komedijama, si je naprtil tudi sovraštvo in zavist sodobnih literatov. Še več prahu je vzdignil njegov »Tartufie« (»Svetohlinec«), satira na hinavsko pobočnost; radi nasprotstva vseli pobožnih in pobožnjaštvih krogov je preteklo precej časa, pred-110 je bila dovoljena ta komedija tudi za javnost. Morda najgloblje Molierovo dele pa je »Misauthrope« (»Ljudomrzec«), ki slika moža, čigar zagrizena poštenost se bojuje z velikimi in mladimi, y življe-
T^ažpretiebiica doklad
'• .. : •	• ...Me
K a t e g o r i i e	Min.
Din.
' :	.	■	■■' ■*	•	lb
od
K vitli ticii-juio - osob je s stalno ptači> pod a). : ‘1500
dni
Nekvalificirano 03obje r, stalno plačo poti b) 3-30 Kvalificirani delavci (duevtiičarji) pod e) -	i.0'—
Nekvalificirani delavni pod d)	-i-—
Nekvalificirani delavci pod e)	4'—.
Vajenci pod f)	1’—
11. Pravice do dragi:'is' 'i doklad za c.iužinske elane nimajo eni k: ne žive v skupnem gospodinjstvu z denvcem v Iva-j:i. kjer dela, temveč m svojim posest 11.
Id. Dosedanje dok!..de za službena potovanja, po tabeli 1.. točia d. n 7. so nezadostne iii je potrebo t da se zvišajo.
13. Kurjačem po tar'}!	.,	tem,	da se
dosedanje tarifne piače zvi-.do	vsem za
f 0',. 7.a finejša dela pa ?.o Kvj,j.
14. Obojestranski za s: 00 n ki sc se soglasno sporazumeli, da > p;‘rebno ukr:-niti vse potrebno, da sc potom g. vojn sp*' ministra in g. finančne:-.? n 'nisra najde
Politične vesti.
-j Politično zasledovanje. Zadeva učitelja s. Moedemdorferja, ki ga je Hribarjeva samovlada iz političnih razlogov prestavila iz Mežice, še ni končana. Hribar se izgovarja, zakaj je s. Moedemdor-
f.erja premestil, a njegov zagovor je jalov. G. namestnik, če ste pošteni, uvedite proti s. Moedemdorierju disciplinarno preiskavo, da se doseže resnica: a ne ravnajte zahrbtno! Socialistični klub se bo z vso silo zavzel, da prepreči nakane klerikalcev na vestnega učitelja in da prepreči Hribarjevo namere ozir. da preganjanemu zadoščenje! V stvari je sodr. Korun postavil znova na ministra prosvete sledeče vprašanje:	Pred tedni
vprašal Vas sem v zadevi premestitve učitelja v Mežici g. Vinka Moedemdorfer-ja, ki ga je pokrajinski namestnik v Ljubljani g. Hribar sicer formalno iz službenih razlogov, v resnici pa na podlagi denun-ciacije klerikalnih krogov v Mežiški dolini prestavil iz Mežice. Vprašal sem Vas v omenjenem vprašanju, kaki so razlogi te premestitve in je-li ste voljni to premestitev preklicati. Na to vprašanje v roku, predvidenem po poslovniku, še do danes nisem dobil odgovora: vzrok mi ni znan. Ali posrečilo se mi je med tem časom poizvedeti, kaj očita g. pokrajin-
1 ju neizogibnimi lažmi; ta boj postaja :daj komičen zdaj zopet zelo tragičen, davni junak pride s svojimi načeli še 5olj navzkriž, ko se zaljubi v žensko, ki c pravi tip družabne površnosti. »Ava-•e« (»Skopuh«, 1668.) je strašna siika hužinskega življenja, razdrapanega po ičetovem skopuštvu. Nasprotno pa glc-lamo v komediji »Bourgeos geutilhom-uc« hrepenenje obogatelega meščana,
1 go v ca, ki hoče posnemati plemenitaše.
* »Femines savautes« (»Učene ženske«) c ožigosal Moliere pretirano vedenje in zumeiničeuo govoričenje tedanjih žensk, nakazujoč nam pri tem, kako se izgubijo ake žene svojemu naravuemu in edinemu (oklicu.
Molierove komedije so resnične, vse c strogo opazovano in naslikano po na-a.vi. Poteze, ki mu jih je dala resničnost, zrabi Moliere vse do zadnje, včasih do karikature. Njegove osebe so naravnost tipi; najmanjše njegove vloge žive; v tem e;a primerjajo s Shakespearjem. V njegovih delih je resnično življenje, so na-
po 'hagfnfskfli okraltE
ha	Draff. doklade po dr.iginjskilr okrajih		
Maks.	I. 1!..	m.	iv. v.
DilK	Din,- Din. ' «tv	Din. ,	Din. Din.
no do			
‘ 3.C00	SfrSO . 31.	29-50	28-— 26 50.
ni 0			
fi'8G	20— 19 —	IS'—	17'— 16 —
lo-	•20-— - 23-38	2211	21-35 20-30
lO—	16-50 19- —	13-50	17-— 16'—
10 —	13 _ 15-50	14-.30	13-50 13-50
(>■—	13'— 13--	13 —	13-— I5-—
način, da se deiavsk		;i imkrai	uslii Skit a V
.K raguje	e u zviša, el	a b,, ter	>u delavsiv-i
zagofov	ijcn obstane	k m udi bn j.še V r	
Ijenje;
*
'l a uspeli je pripisati temu. da je kovinarska organizacija ostala enotna in kot taka tudi boja zmožna. Delavstvu v ljubljanskem arzenalu pa priporočamo, da se zaveda svojih dolžnosti do organizacije (Osrednjega društva koivuarjev), ker. če sc bodo vsi zavedali, bodo bodoči boji lažji.	______
ski namestnik v Ljubljani g. Moedemdorferju. Ti očitki so:	da	je Moedemdorfer
dopisnik socialističnemu dnevniku »Naprej« v Ljubljani, v katerih dopisih da kritizira državno upravo in pa da je imel g. Moedemdorfer ob pogrebu nekega delavca nagrobni govor. Gospod minister! Sami zamorete presoditi, da premestitev kakega državnega uradnika iz navedenih razlogov brez disciplinarne preiskave ni drugega kot običajna politična perseku-vija, nasprotujoča ustavi, zakonom in v salvi iipravni praksi v modernih državah. Če je g. Moedemdorfer res kaj zakrivil, zakaj ga g. pokrajinski namestnik ali višji deželni šolski svet ni postavil v disciplinarno preiskavo? Ali sc je morda bal, da se izkaže, da je s trudom zbrani denunciantski material lažnjiv, izmišljen, pretiran? Gospod minister! Premestitev g. Moedemdorferja je v stvari kazen za njegovo politično udejstvovanje, ki se je gibalo strogo v mejah zakona in službenih predpisov. Če nočete prevzeti oseb-\ ne odgovornosti za to dejanje političnega preganjanja, tedaj je Vaša dolžnost, da naročite višjemu dež. šolskemu svetu v Ljubljani, da nemudoma uvede proti g. Moedemdorierju disciplinarno preiskavo in da se nemudoma prekliče premestitev g. Moedemdorferja. O izvršeni disciplinarni preiskavi bo izrečena sodba, ki
sprotja. Oglejte si Harpagona, skopuha, ki ne privošči niti svojim lastnim otrokom najpotrebnejšega in ki krade po noči svojim konjem oves; isti Harpagon se hoče oženiti. Ogiejii si Alcesta (tip fanatične poštenosti); koga ljubi? Koketo Ce-hmeno! Vse to pa je —- kakor v življenju — v bistvu bolj tragično kot komično. Molierova kotnika stoji na robu tragiko.
Moliere brani naravo proti vsem, ki jo hočejo spremeniti ali zvezati: toda ta narava mora biti razumna in človek si jo mora pokoriti; kajti Moliere ni nikoli prikazoval v dobri luči popolno prostost človeških nagnov: Človek si mora v družbi uravnati svoje življenje nalogam in zahtevam svojega stanu.
Danes je preteklo 300 let, odkar je rodil Moliere, toda veljave še ni zgubil; njegove komedijo beremo še danes z užitkom, kajti Moliere ni slikal morda samo človeka 17. stoletja in napake svojih sodobnikov, temveč najdemo v njegovih cielih človeštvo z njegovimi hibami vseh časov in vseh dežel.
Vani bo dala temelj za evenč nadaljnb
ukrepe. Čast mi je,'Vprašati Vas g. minister : 1. Zakaj mi do danes ha moje prvo vprašanje v zadevi premestitve g. Moedemdorferja niste odgovorili? 2. Ali sie voljni takoj preklicati premestitev gosji. Moedemdorferja in naročite uvedbo disciplinarne preiskave proti njemu? — U Belgradu, dne 11. jan. 1922,	....
Dvt@wn@ vesti.
Naša moč je v zavednosti. Od vseh strani dobivamo poročila o škandaloznem ravnanju, z delavci. Vsa ta poročila so nam dobrodošla in se bo naš list kot edini delavski list. ki uc služi kapitalističnim koristim kakor »Novi Čas«, »Delavske Novice« in drugi meščanski časopisi, bori! vztrajno za delavske pravice. Še nikdar ni bila kapitalistična gospoda tako nesramna in naravnost krvoločna v svojem živinskem ravnanju z delavci, v katerih ne vidi svojega bližnjega, temveč navadno rnašino, ki se jo obrabljeno vrže med smeti. Proti tej gospodi ni druge rešitve, kakor da se organizirate v naši socialistični organizaciji, ki bo vselej branila vaše koristi z neomajno vero v vašo in našo zmago.
Nečuven škandal, ki kriči do neba.
Objavili smo uradno brzojavko pod tem našim naslovom pred par dnevi in so nam zaplenili dotično izdajo našega lista, ker smo jo razložili z našega, socialističnega, človeškega stališča. Sedaj je pricapljal za nami »Novi Čas«, ki poroča na uvodnem mestu o sodni obravnavi proti bosenskim rudarjem, ki so po srbskem kazenskem zakonu obtoženi hudodelstva proti domovini, upora in nasilja. Kakor je znano, zahteva državni pravdnih za mnoge rudarje kar smrt z obešenjem ali ustreljenjem. .V četrtek, 12. t. m, ie bil že zaslišan Slovenec Karel Železnikar, ki ga dolži obtožnici. da je bil kolovodja delavskega gibanja v Kreki. Delavec Karel Železnikar je zanikal vsako krivdo in opozarjal, da je delavstvo nastopilo običajno pot samo zato. da si pribori, kar mu pripada, ker mu vodstvo rudnika in okrožni načelnik nista izpolnila svojih danih obljub. Na to obravnavo smo že opetovano opozorili predvsem naše socialistične poslance in bomo o njenem poteku še poročali.
Opomin južni železnici! Postaja Ljubljana j. ž. ima približno 50 zaviračev, ki dobivajo službeno obleko, ker opravljajo navadno stalno službo kakor sprevodniki. Ker pa zdaj ni takega prometa, da bi bili vsi lahko pri vožnji, so nekatere od teii poslali v skladišče ter jim odvzeli obleko; nameravajo pa odstaviti vse stalne zavirače, dati jim službo v skladišču in to revno paro izkoriščati brez obleke na za-vorih. Svarimo vas, gospodje, mera bo kmalu polna in obračun, ki ga bo treba dajati osobju, bo zelo težak. — Opazovalec.
Odločujočim krogom opomin! Železničarji se nahajajo že 2 meseca v mezdnem gibanju, predložili so merodajnim krogom svoje zahteve, katere so bile pripozmme kot upravičene. Zelo majhne so tc zahteve pri današnji draginji, ki tare delavstvo te blažene države, ki ima polne hleve ih žitnice, da jih daja posameznim veriženikoin in špekulantom na razpolago, da odirajo potrpežljive državljane. Merodajneži do danes niso dali končnega odgovora in sploh nimajo tega namena. Železničarji, kateri dan na dan gledajo in morajo pomagati pri izvažanju vsega potrebnega iz države, ko ne bo na njenih trgih kmalu niti masti, ta para že-
tezničarsKa Eo nekoč udarila in potem si
pripišite posledice! Opominjamo vas, da Hgoclite njihovim zahtevam, zakaj kjer ima država denar',' 'da vzdržuje na tisoče WranglOvee\\ kjer ima denar za. ministre na razpoloženju, mora imeti tudi potrebna sredstva za uslužbence, od katerih j? odvisno celokupno blagostanje. Delavce opozarjamo; naj bodo pripravljeni. Železničarji ne smejo biti poteptani v svojih pravičnih zahtevah, njih zmaga jc nas vseh zmaga.
Pravilnik za izvrševanje uredbe o oragruzaciji finančne kontrole. Ta pravilnik,, ki obseza 42 strani, jc izšel v 4. številki »Uradnega lista« ter sc dobiva, dokler ga je kaj v zalogi, izjemoma po 5 dinarjev.
Ljubljana.
Pozor! V soboto, dne 14. t. m. priredi g. Bloudine pod vodstvom svetovnozna-nega ekvilibrista g. Kratila ob 6. zvečer, v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 11. dopoldne, ob 3. popoldne, ob 6. zvečer ter v pondeljek, dne 16. t. m. ob 6. zvečer rc-produkejo pred »Mestnim domom« po žici v višini 20 metrov. Izvajal bo razne umetnosti z obširnim sporedom, kakor hoja po žici, vožnja z biciklom po vrvi itd. Cena za osebo 2 Din.
Damski prikrojevalni tečaj. Urad za Pospeševanje obrti priredi damski prikrojevalni tečaj. Pri sprejemu se bodo v prvi vrsti upoštevale samostojne kroja-čice in krojači. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo do 21. januarja 1922 v uradnih prostorih na Dunajski cesti št. 22.
Tristoletnica Moherovega rojstva. V proslavo tristoletnice rojstva I. B. Poque-lin-Moliera priredi Francoski Institut v nedeljo. 15. t. m. ob 11. v slavnostni dvorani univerze predavanje o Molieru. Predaval bo v francoskem jeziku g. profesor L. Tesniere. Vljudno vabimo vse prijatelje francoskega jezika in francoske kulture.
Žepni koledar za leto 1922. je izšel in sa dobite pri pokrajinskem tajništvu SSJ v Ljubljani za 5 Din. Vsebina njegova je zelo mnogovrstna in zanimiva in bo našemu delavstvu prav dobro služila. So-drugi. naročajte si koledar!
Maribor.
K znižanju uradniškega števila. G.
Majcen je ob neki priliki rekel višjemu poštnemu uradniku: »Gnoja imamo še veliko v Mariboru « G. Majcen, vprašamo vas, koga ste mislili. Morda one, ki ne hodijo za vami, ampak so sc strnili v močno razredno organizacijo poštnih nastavi jeuce v? Javnost opozarjamo ob tej odliki lin nekaj drugega. Ministrski svet ie sklenil skrčiti število državnih nastav-ljencev. Komisija se je sestala. In mi sc bojimo, da bodo storili ob tej priliki veliko krivico. Uporabili bodo priliko in ne dvomimo, da so letele besede g. Majcna v to smer. Prav nam je, da skrčijo število državnih uradnikov. Zadnji čas! A odstavijo naj tiste, ki so prišli k prijetnim koritom ootom protekcije in korupcije. Ker pa dvomimo, da se bo tako izvršilo, sumimo o
g.	Majcnu, da bo pripomogel, da bodo osivele strokovnjake, ki ne trobijo v njegov rog, radi te odrtdbc odpustili, njegovi neizkušeni prijatelji pa bodo ostali. Kako prijetno pu sc bo to potem v javnosti pokazalo, borno videli. — Več postnih uslužbencev.
Celje.
I ciegram. »Na tam. brzojavko z dno
11.	t. ni. se poroča, da žal ni možna tuk. intervencija t glede stavke delavstva \Voschnagg, Šoštanj, ker je tuk. inšpektor
bolan.« Itd..— Za pisarno: Inšpekcija deta XII. v Celju Cizel s. r. — Tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju. Prepis je točen: Leskošek.
Celjski inšpektor dela, inž. Dejale, je že dalj časa bolan. Tako odgovarja pisarna istega urada na vloge in brzojave, če inšpektorja vabiš na posvetovanje. Diagnoza bolezni nam ni znana. (Dobro bi bilo, če bi gospod inšpektor za časa bolezni imel namestnika. — Policijski ravnatelj bi v slučaju bolezni gotovo imel namestnika. Op. ured.).
Iz sfra&fte.
Vič-Glince. Včeraj. d:ic 13. t. m. se je vršil občni zbor krajevne politčne organizacije SSJ. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo nam jasno kaže agilnost viških sodrugov. Sodrug Uratnik nam jc v daljši razpravi razložil svetovni politični položaj in strankino delo. Ta važni govor so navzoči vzeli z zanimanjem na znanje. V nov odbor so bi!i soglasno izvoljeni: Miš. Žirovnik, Peterci. Bučan. Škrk Mrak. Cc-
Vič-GIitice. Krajevna politična organizacija SS.l priredi v pondeljek, dne 6. t. m. ob pol 20. v »Delavskem domu« diskusijski večer., Predmet:	progresivni
strankin davek.
. Is strok. gibsnjfa.
ŽELEZNIČARJEM!
/ ozirom na nasprotujoče si vesti, ki jih objavlja dnevno časopisje in ki po-vproeajo med železničarstvom še večje vznemirjenje in neorientiranost, izjavljamo: Po poročlu predsednika vrhovnega vodstva koalicije v -Belgradu se v ministrstvu saobračaja in fmancijskem odboru nadaljujejo razprave o zahtevah koalicije. Da uplivamo na čimprejšnjo ugodno rešitev postavljenih zahtev; smo danes brzojavno p; odlagali predsedniku vrhovnega vodstva, da se vrhovno vodstvo koalicije takoj sestane v Belgradir. Opozarjamo ponovno železničarstvo, da so merodajna samo ona poročila, ki jih objavimo s podpisom »Koalicijski odbor«. Koalicijski odbor.
*
Kovinarji pozor! (Brzojavno poroči-
lo.) Pri tovarni »Hiršl« (Hirse?) v Zagrebu so stopili delavci (kovinarji) v stavko. Opozarjamo vse kovinarje, da nihče ne potuje tia. dokler ne javimo. Ce pa kdo vendar potuje v Zagreb, naj sc oglasi v tajništvu kovinarjev (Zagreb, Iliča 55). — Tajništvo kovinarjev.
USTANOVITEV DELAVSKIH ZBORNIC.
LDU. Belgrad, 13. jan. Osrednji inšpektorat za delo pri ministrstvu za socialno politiko je izvršil preddela za ustanovitev delavskih zbornic v Zagrebu, Splitu in Novem Sadu.
VELIKI IZGREDI PROTI ARMADI NA. FRANCOSKEM.
LDU. Pariz, 13. jan. Kakor poroča : Journal« iz Pariza, so se včeraj vfšili pred vojašnico na »Orand Via« izgredi. Okrog tritisoč oseb je uprizorilo manifestacije zoper armado, pri čemer so sc ču-li klici: »Naj živi civilna oblast!« Ko so postali nekateri manifestanti nesilni, je nastopi! eskadron civilne garde, da bi jiii razpršil. Hkrati so se postavili častniki, ki so se zbrali v vojašnici, na čelo garde in so s sabljami napadli inanifestante. Pri s tem je bilo ranjenih več oseb.	j
f	Pejfe se, no, farbatf »Slovenski
Narod« se vede kakor tisti nesrečnež, ki mu v spanju zleze bolha v uho. Zadnjič 51110 ugotovili, d? se _ »Sl. N.« z lažjo nič pisano ne gleda, če mu je v-prid; Pa je pozval svojo čast na pomoč, češ, tej j-.> dolžan zavrniti očitek laži. Počasi! Že to. da ste še_ enkrat prebrali »Na-, prejev« članek »Šibenški konflikt«, je znan menjc. da niste :meli mirne vesti. Ce ni-* ste našli obtežilnih razlogov zase, pa bi svojim očem pridružili še svojo pamet. Morda bi potem le našli, da n. pr. pasusa, da ne zahtevamo energičnih korakov, ni bilo v našem članku. Ali je bil V Ne! Torej — laž? Ali, bolje rečeno, potvorba, ki jo podajate v taki obliki, da bi kdo nazadnje res mislil, da ste nam ta stavek še gorak vzeli iz stolpcev? Itd. Da sc razumemo: Če govorimo o energičnih korakih, ne mi-i sliino s tem rožljanja s sabljo, temveč smo mnenja, da bi bilo trebo na vladi energičj nih mož, ki jih danes ni. če jc treba nas ugled braniti nazunaj pred »zavezniki«* Torej ne podajajte kot naš nazor, kar ni naš nazor. — Pravite tudi, da polemizirate le v skrajni slili. Krave bi sc vam smejale! Vsak otrok ve. da ni hujšega kričača, kot ste vi, kadar jc treba iz neke ultranacionalistične (odkritosrčne?) nervoznosti stikati po državi nevarnih stavkih in stavčičih po drugih listih, ne da bi vas kdo k temu pozval. Zadnjič ste se n. m\ na tak način grozovito blamirali prt bratcu »Novem Casu« (ki, mimogrede povedano. vseeno m prej kot mi zvalil krivdo na šibeniških dogodkih na obojestranski šovinizem, kar je zadnjič napisal), ko .ste iskali iz lege njegovih vestic državi nevarno dejanje, Ali se torej ne lažete, če pravite, da polemizirate le v skrajni sili?, Kaj kličete svojo čast na pomoč? Brž jo zopet spravite, da ne pride še oha revica v nevarnost! in napišite raje še kaj podlistkov o »Treh labodih«. Taki vaši podlistki so namreč zelo špasni.
Šoštanj. (Izbruh kapitalistične surovosti!) Organizirani podjetniki, tovarnarji usnjarske stroke, združeni okrog Zveze industrijesv, so na pogajanju dne 7. januarja 1922 v Ljubljani pognali delavstvo v , stavko s tem, da so ponujali delavstvu samo 16% poviška, če hitro sprejmejo, če ne, bodo dali samo 10% poviška. Zahteve na 8 dnevni dopust na leto so enostavno črtali. Ceš, kaj ;-e treba delavcu dopusta, saj zadostuje, da ima gospoda sama dopust, da obišče po letu Rogaško Slatino, Karlove Vare in druge luksiirioznc, kraje za denar, katerega jim delavci pripravijo. Ko se jc vrnil delegat delavstva tvrdke Wvschnagg & Soline iz Ljubljane, je kajpada poročal o neuspehu. To je delavstvo tako razburilo, da je sklenilo proglasiti stavko. Dne 11. t. m. je prišel tajnik celjske strokovne komisije s. Leskošek na zahtevo delavstva. Podvzel jc vse korake za rešitev spora, javil telefoničnim in br-* zojavnim potom na merodajne oblasti ter naprosil posredovanje. Popoldne ob 4. je šel z odposlanstvom k tovarnarju v svrho pogajanja. Gospodje pa, mesto da bi parlamentarno obravnavali, so šli pred množico ter so s. Leskošeka na nesramen način napadali s Psovkami: hujskač, meše-i tar itd. Delavstvo se je na poziv sodruga Leskošeka odstranilo ter šlo kompaktno na prostor zborovanja. Šele io je dalo gospodom misliti, da delavstvo ve svojo moč ceniti. Dne 16. januarja se bo vršilo zopet zborovanje v svrho nadaljnih sklepov.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu poi;r. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Cilajle velezanirnivo študijo Br. ©to Bauer » fLS?aSng&
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2'—
Naroča so v upravi „NAPRE1".
zn taksno, sodno iti poStno jiiKiUH tarifo (204 strani) je izSci iri sc ga diibi ozir. naroči pri izdajatelju dr. iV.\'\ ČERNETU, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva ui ca št. 6. Cena 12 Din., po posti kot priporofenn tiskovina Din. 13-50.
« w * W » » e a n aPBKCBa<g»^E»taaiii«»iitt>raar»iiapii
vseh vrst od preprostih
najfinejSih dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
mmm cerar,
v Stali a, pošls Domžale pri Mu&ijaoi.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršsn v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na
23 CILJI 2S
i iiniii.
razpolago.
mm nis.se,
siaSa? Ssj clEfsg&BšJar
Li&s^Sia^a jfoMuu
priporoča svojo
Me in Minki itaiia
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po z lato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Velika zaloga vsakovrstnega
n©yeg$ p © fa! š t v a
domačega in tujega izdelka. Divani, madraei, pernice, odeje.
KmjM® Bprsaa a Mvprašea.
33. San v OSiiBSki id 35.
Sstte^na csrssS ž»e?o sofSd.io!
Pohištvo
f TORU.)
v
m
i
\ ; - .fi	I
icm, sum-ianoB ib
PDiP ptaii 381 V!!t
»a drobna Sn debelo,
Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martinv, Torino.
Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obro-
^	Sev v centrali, Ljubljana,
t ■ • *	Rimska cesta 2. Prevozno
• e vf k-'	A'	ji.V'	‘	'Jj	-	/.	V	■	8	#
podjetje za prevoz blaga
Lr*oi*ak^i
caiHU: liijaiia, lisa ten l. »S«*«
Telefon S*. S88.	10	tovornih automobilov,
užnšcas
Lfabljana,	&šarafe©??
Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470.	tel.	št.	133.
Beograd,
Knez Mihajlova
Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klubove garniture ter kuhinjske oprave po nizki ceni
lii srr, liiiii, Hi
Gosposvetska cesta st. 13.
mmmmmmM mmmmm mmmmm
H
'l Pripsroganto tvrdko
■■■■BMHHHsIHMaBBaSHaB
AND.JAKIL,
tovarna kož in cnwli@w
: Li u&Siana
S i. Pečra ssas&p i7.
za rodbinsko in obrtno rabo, vse poSre&jšIšne za šivilje, krojače, čevljarje.
Srajc«, kr?vate, žlice, vili« nožs Ut
tiban na firebno
mm nw" s™
ggsžijn wnmmm
d. d. Karlovec.
je začela s prodajo izdelkov svoje najmodernejše urejene tOVar&G čevljev. Ima na skladišču in izdeluje vse vrste čevljev iz boksa, teletine, rjave kra-vine (viks) in špalta solidne kvalitete in okusne oblike.
^BflBBBlS3*šBB£i'iglli®i»Bii@ggPraii
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranie voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
lin
Kolodvorska ulica št. 6
UUBLJMM, Preš&rnova ftsSlea šf. 50, v lastnem giosliopiu.
Brzojavni naslov : KREDIT LJlUBLiANS, — Telefon St. 43 in 457.
Obrestovan]© vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, bor sna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
1
IHBSBS&BflBBBSBBBBBa&BBBjlBBflaBB
2. z o. s. v Ljubi ani
priporoča ogled svoje
SST hkiiucno češki izdelki 1
Ravnokar prispeva	blago od mnogih čeških tovarn.	Prispela	jj|j
je tudi izbrana zaloga damskega blaga od brnske tvrdko STIASSNY & S€84 5.ES3SS«Eia.
Slavno sk!sdiS?a v »Kresiji'*, I. nndsS?.	Posebsa	vhod	It	m
Magarjeve ulice	Detajlna prodajalna v	Strliacjeai ultcl	S.	^
PodruZntca v Sonsbo^u.	||
zaloge manufakture
iunuiiniHiHHiHiiiNiiiiniiiiiiiiMiiniii