SLOVENEC
Političen Sist za slovenski narod.

Po posti prejemali volja:	i
>,* w!o (fto prodplačar.' 15 ffld., za pel leta H g\d., za detrt leta 1 *ld„ r* jedei.
mesec 1 ffld 40 kr. V administraciji prejeraan velja:	»
ft .-elo ieto 12 jrld., za pol le".a 6 ffld., za Četrt leta 3 sli., m jsdeu mesec 1 pid. f V Ljubljani as dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vet na leto. Pnsamne Številke po 7 kr,
Naročnino in oznanila (i mer a te) ▼sprejema upravnlStvo ln ekspedlclja » „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Ptokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SementSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemsi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Vradniiitva telefon - atav. 74.
^tev.
V Ljubljani, v četrtek 26. januvarija 1899.
I .etniU 1'AVVIL
Babel.
Smejali bi se, ko bi stvar ne bila tako resna! Dan za dnem dobivamo vedno jednako se glaseča predpustna naznanila z Dunaja in iz Budimpešte. Iz zbornic: Seja se je pričela ob jednajstih. — Bilo je nekaj glasovanj po imenih — Konec seje. — Iz vladi prijaznih krogov: Položaj je nespremenjen, vlada želi, da se nagodba reši parlamentarnim potom, ako ne, ima za potrebo že pripravljen § 14. — Iz opozicijonalnih krogov : Mi ne odnehamo, tudi ne. če gre vse v kosce ! Cemo videti, kedo bo konečno na vrhu! — Vladni listi pišejo: Vlada lahko mirno čaka, opozicijonalni listi odgovarjajo : Mi še ložje. Glasila desnice pa svet kratkočasijo z raznimi zagonetkami. Danes po njih poročilih sedanja vlada vstreza desnici, drugi dan pišejo, da treba parlamentarne vlade, ter olajšajo ministru predsedniku akcijo s tem, da mu namignejo že imena ministerskih kandidatov, danes je političen položaj dan, jutri že ves zamotan, zjutraj se vrše spravna pogajanja mej Nemci in Cehi, popoldne mej antisemiti in katol. ljudsko stranko, od vseh stranij se deklamuje pesem o ravnopravnosti, ker pa poezija ni življenje, zato ostaja ravnopravnost le na papirju . . .
Res : same zmešnjave, pravi Babel, ker tudi tukaj so se jim zmešali jeziki, in najbolje bo, da gredo vsak svojo pot, morda jih kedaj zopet prižene potreba na kraj, odkoder jih je pregnala pre-šernost.
Modri možje pa v teh resnih časih poskrbe tudi za kratek čas. Tako so se v sredo zbrali oni državni poslanci, ki so člani mejnarodnega sodišča, somišljeniki baronice Suttnerjeve, ki gore
za svetovni mir. Sklenili so ti modri možje delovati na to, da se ideja miru razširi mej vse sloje ljudstva, da postane nekaka skupna last vsega človeštva, baron Pirquet bo na shodu prijateljev miru govoril najbrže o miru, ki vlada v avstrijski zbornici, čuli so se seveda v tej seji tudi slavospevi na ruskega cara, klicarja za [svetovni mir.
Listi nič ne poročajo, da bi bil car ruski tem miroljubom poslal kak brzojaven pozdrav, morda jih pa pri priliki sam celo obišče te vzgledne prijatelje miru, kakor je nedavno obiskal na potu v Livadijo starega grofa Tolstega. Vstavil se je namreč car v Touli in izrazil željo, da vidi slo-večega pisatelja in človekoljuba. Ko pride Tolstoj predenj, takoj ga vpraša car za njegovo mnenje glede predloga za razoroževanje. Tolstoj je pritrdil carjevemu predlogu ter dodal, da je bila njegova dolžnost v tem pogledu drugim dati lep vzgled. On da hoče tudi po svoje za to delati ter že piše delo v prilog svetovnemu miru.
Želeti bi bilo, da tudi avstrijski poslanci prično z delom za mir mej avstrijskimi narodi, poprej pa še za sporazumljenje mej seboj, ker od nadutosti in krivičnosti nemško-liberalnih in naci-jonalnih poslancev izvira vsa zmeda v parlamentu in v državi. Tega pa ni pričakovati, ker ti sleparji javnega mnenja samo iz tega zajemajo pogoje za svoje politično žitje.
Zato res skoro ni druzega izhoda iz te zagate, kdkor da vlada pošlje poslance domov, da si pomaga začasno s paragrafom 14. in mej parlamentarnimi počitnicami skuša iz te zmešnjave najti kako pot, da se sploh zopet omogoči parlamentarno delo.
Slovenci moramo te neznosne razmere tembolj obžalovati, ker naši zastopniki nimajo prilike opozarjati vlado na kričeče krivice, pod katerimi naš narod vzdihuje vzlasti ob naših obmejnih kronovinah. Tembolj pa treba, da Slovenci delamo doma, kar moremo, za zboljšanje gmotnih razmer našega naroda. V tem pogledu čaka naših poslancev še mnogo dela in to drobno delo doma naj je sedaj njih poglavitna naloga. — Ako bo osrednja vlada v tem izvenparlamentamem času res vladala v smislu programa desnice, tedaj smemo pričakovati, da tudi zastopstva deželnih vlad pri tem delu ne bodo metala polen pod noge onim, ki se trudijo za blagor ljudskih koristij.
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 22. januv.
Hrvatski sabor je začel svoje delovanje 16. januvarija. Glavna naloga, katero ima rešiti, je razprava o proračunu, ki ima letos znaten pri-mankljej, o katerem govorimo na drugem mestu. Stroški so proračunani za vso avtonomno upravo na 9,148.970 goldinarjev, ki se pokrivajo v prvem redu s tangento in pa z lastnimi dohodki od po-jedinih državnih strok. Vendar pa je letos zmanjkalo teh dohodkov za pokritje do 200.000 gld., katere se bode moralo pokriti s prihranjenimi novci. Da razprava o tako sestavljenem proračunu ne more biti mirna, more se lahko razumeti; če se vzamejo v obzir pa še žalostne politične razmere, ki vladajo dandanes na Hrvatskem, ni niti najmanje čudno, da so je opozicija najodločneje uprla proti današnjemu zistemu, ki Hrvatsko ne
LISTEK.
Laž življenja in resnica življenja.
Spisal I. Joergensen.
Ceux-Ia honorent bien la nature, qui lui apprennent qu'elle peut parler de tout, et mfine de thžologie.
P ascal.
»Da si Ti, zagrizen darvinist — Ti, ki si bil bolj globoko nego vsi mi drugi vkoreninjen v gorki plodnici narave — da si Ti postal kristijan, to je za-me tožno in nerazumljivo. T&ko mi je to neprijetno, in tako zoperno, da se lo silim, ako hočem o Tebi zapisati pusto, zoprno besedo »kristijan«. Dragi, mili prijatelj — zakaj Ti nisi mogel ostati Ti sam, Ti, kakoršen si bil? Kako da ti ni zadostovalo to sveto življenje na zemlji? — čemu hočeš imeti še drugih bogov namestu jedinega, pravega: Svoj jaz, svojega duha?«
Tako slove pismo, katero sem prejel danes v jutro in podpisano jo pod tem pismom jedno najboljših imen, — ime predragega mi prijatelja. — Jaz pa stojim s tem pismom v rokah in gledam ven v megleno jesensko jutro. Samo ru meno listje na vrtu, jedino grozdi jesenske jagode so rudeči. Vrabci se čivkajoč leno presedajo iz grma v grm. Vse je mokro. Deževalo je celo noč. Po'a so mehka in zamazana, trava leži križem
vsa razdrapana in oguljena. Dan je mrzel, moker, vse pa preveva duh gnjijočega listja.
Zadnji čas sem dobil mnogo pisem v roke — pisem in časnikov. Danes je mlad, seveda dozorel leposlovec na čelu svojega po dva krajcarja časnika izjavil, da sem vedno bolj nezrel, tembolj, kolikor bolj se oddaljujem od nazorov čislanega kritika. Včeraj zopet mi je zatrjeval dobromisleč in razumen mož, da bi bilo nekako predrzno, ako bi kedo hotel moja čustva in razmišljevanja v moji »Popolni knjigi« označiti kot ples po piščalki sedanje mode.
Toda drug dobromisleč in razumen mož se je pa zakrivil z drznostjo ter je svetu naznanil, da »Popotna knjiga« ne napravi vtiska, da jo je vzeti resno — marveč tla je vse le nekak plašč za leposlovno senzacijsko gonjo. »V resnici pošten človek bi ne imel toliko pomiselkov postati veren« dejal je ta prijatelj dramatičnega, s tolikim efektom izvršenega spreobrnenja.
Le ubogi verniki niso bili tako bistrooki, da bi spoznali, kako burke uganjam z najsvetejšimi stvarmi. No dobro je, da so se vsaj neverni oglasili proti pohujšanju ter zavrnili bogokletneža!
Toda dovolj šale. Zgorej omenjeni gospodje ne vedo vsi, o čem da govore, ter imajo vsaj ne kateri tudi to slabo navado, da smatrajo za poštene ljudi le sami sebe. Celo Goethe si ni mogel kaj, da je označil Stolbergovo pobožnost kot »hi-
navsko«, »popolno hinavsko« kakor Goethe pravi, da bi tem bolj prepričal sebe in one, ki njemu zaupajo. In vendar poprej ni Goethe nikoli dvomil o poštenju Stolbergovem. Toda ložje mu je bilo in bolj mu je ugajalo misliti, da je njegov nekdanji prijatelj nenaravno spremenil svoj značaj, nego da je nadnaravnim potom spremenil svoje misli in svoje nazore.
Dobil sem tudi pisma, katera se spodtikajo nad nespodobnostmi, ki se baje nahajajo v onih vrsticah, opisujočih moje duševne boje. Te rahločutne dušice niso bile nikoli proti temu, ako sem poprej čustveno življenje res nedostojno opisaval. Zadovoljni so požirali take moje spise ter hvalili mene in mojo poezijo. Toda neka druga stvar je, nekaj namreč, kar se imenuje necessarium de-decus fidei. »
Sramota je, biti veren in prijatelji se sedaj v dušo sramujejo svojega nekdanjega prijatelja. To je povod, da se mu očitajo take ne-dostojnosti.
Ti pa, prijatelj mili, čegar pismo sem prejel to jutro, Ti ne spadaš v te vrste. Ti si žalosten in Ti ne razumeš . . .
In ko bi ti hotel razumeti, potem bi jaz rad s Teboj govoril . . . Naj drugi mislijo, kar hočejo, toda Ti si mi bil v preteklosti najboljši, in Ti imaš mnogo pravice, zahtevati od mene, da ti dam odgovor o sebi.	(Dalje sledi.
samo v duševnem nego tudi v gmotnem pogledu tako zanemarja.
Precej v prvej sednici je pokazala današnja saborska večina, koliko drži do časti in dostojanstva hrvatskega naroda. Frankov predlog o zedi-njenju Dalmacije s Hrvatsko je seveda zavrgla, premda je bila poprej zato, da se ta predlog prebere v saboru, namreč tedaj, ko je zedinjena opozicija bila proti temu, ker je vedela, kaj se bode s predlogom zgodilo. Mislila si je, rajši ne na dan s tako važnim predlogom, če se že ne misli sprejeti od vsega sabora. Takrat je večina oponašala opoziciji, ker je glasovala proti predlogu, zdaj jo pa zopet grdi, ker je bila zato, da se razpravlja o predlogu, ker je že v saboru pročitan. Tako se je s tem činom pokazala saborska večina nesposobno sploh kaj važnega izvesti za Hrvatsko, ker nima v resnici za to niti pravega smisla niti odločnosti. To so v vsakem pogledu politične mevže, katere skrbe le za to, da je njim dobro, za vse drugo se ne brigajo.
V prvi seji sta rešena še dva važna predloga od opozicije. Poslanec Vrbanič je predložil, da izda vlada točne in stroge propise glede sestavljanja volilnih listin, ker se pri tem poslu od strani političnih oblasti greši v toliki meri, da opozicija ni v stanu braniti pravico in postave. Predlog je bil izročen po obširnem in temeljitem utemeljevanju upravnemu odseku, kjer bode ostal bržkone še dolgo časa neuvažen, kajti vlada in sedanja saborska večina si ne boBte sami nikdar hoteli roke z vezati v svojem poslu, da se ne vzdržite na krmilu. Ravno tako je predan tudi predlog poslanca Derenčina o volilni reformi upravnemu odseku. Dr. Derenčin je izdelal čisto novo osnovo za volitve na Hrvatskem. Po njej bi sedelo v hrvatskem saboru 125 poslancev, med katerimi bi bilo nekaj virilistov, nekoliko pairov in največje število voljenih poslancev. Volilna pravica se ima podeliti na najširji podlagi. — Pravijo, da je ta osnova vrlo umno sestavljena in še umneje obrazložena, toda za Hrvatsko je morda nepraktična. Vse to delo je več znanstvenega pomena, nego praktičnega. Zategadel tudi sama opozicija ni zavzeta za to osnovo, vsaj stranka prava se je izjavila v svojih organih proti nji. Stvar je pa tudi čisto naravna. Hrvatski narod je čisto demokratičen ; zanj odgovarja najbolj splošna volilna pravica. Od virilistov, katerih more tudi po sedanji volilni osnovi priti v sabor lahko 45, ni skoro nikdar nobenega v saboru in tako bi bilo bržkone tudi s pairi. Z velikaši se hrvatski narod sploh ne more nič pomoči, ker so razun duhovnih dostojanstvenikov in le redkih plemenitaških rodo-vin večinoma tujci in hrvatskim osnovam pro-tivni, ali vsaj za nje malomarni; zato je tudi bolje, da jih ni v saboru. Saj je še dobro znano, kako je ogerska vlada proti Mažuranicu sklicala po svojih ljudeh vse viriliste v sabor, samo da so se uprli taki reviziji nagodbe, kakoršna bi bila odgovarjala po mnenju Mažuraničevem hrvatskemu narodu. In če je tako moglo biti 1. 1873, ko je bila hrvatska vlada zares narodna, kaj naj porečemo za današnje odnošaje. Za nas Slovane je sploh najbolje, če se uvede splošna volilna pravica, da se tako otresemo takozvanih višjih slojev, ki niso nam po navadi niti v gmotnem, niti v narodnem pogledu prijazni.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. januvarija.
Vladna večina in vlada večine. Pod
tem naslovom objavlja včerajšnja »Reichswehr« odstavek, ki ga je prejela iz desniških krogov, najbrže od kakega poslanca katoliške ljudske stranke, in ki slove: Vlada, ki stoji nad strankami ali izvan strank, je v normalnih razmerah v parlamentu lahko mogoča in morda celo najbolj primerna. V razmerah, kakoršne vladajo dandanes v avstrijskem parlamentu, more pa vlada le tedaj vspešno voditi notranjo politiko, ako se sme v vsakem slučaju brezpogojno opreti na večino. To je pa mogoče le tedaj, ako vlada ne pripada samo na videz večini, ampak je tudi v resnici vlada večine. Tekom leta moramo na vsak način rešiti nagodbo z Ogersko. S tem ni rečeno, da bodo nagodbene predloge rešene parlamentarnim potom gotovo še tekom letošnjega leta, toda odobrena mora biti bodisi začasna ali trajna pogodba. Vlada se bo sicer poslužila § 14., ker jej nič druzega
ne preostaja, toda ta vladni korak mora odobriti le parlament, oziroma zanesljiva večina v parlamentu. Tako težavno nalogo bo pa izvršila večina le tedaj, ako bo zagotovljena, da je vlada popolno na njeni strani in da se ž njo čuti popolno jedino. V to svrha je pa nujno potrebno, da se vlada preosnuje že sedaj v tem smislu, da postane res prava parlamentarna vlada, in sicer čim preje, tem bolje. Z gradnjo poslopja se ne prične vrh strehe. — Dopisnik je tu ubral popolno pravo struno, kajti splošno je znano, da bi večina, akoravno si je pridobila v nekaterih krogih naslov vladne večine, sedanji vladi ne bi hotela in mogla storiti take usluge, kakoršna bo tekom leta nujno potrebna.
Preložitev državnega zbora za nedoločen čas je postala v zadnjem času nujna potreba in vlada čaka le še trenutka, ko se na kakoršenkoli način reši kriza na Ogerskem, ker drugače ni mogoče izvenparlamentarno rešiti za sedaj nagod-benega vprašanja. Po preložitvi državnega zbora se prične ali pogajanje mej češkimi in nemškimi zastopniki radi sprave, ali pa dogovor mej vlado in zastopniki desnice radi nekaterih osebnih sprememb v ministerstvu. Jedna teh dveh rešitev je nujno potrebna, ako se sploh misli kedaj resno zboljšati parlamentarne razmere. Ker prvo ni lahko mogoče, stavijo gotovi krogi največ nade na primerno spremembo v ministerstvu. Vendar pa nekateri, posebno češki krogi, svetujejo vladi, naj se ne prenagli s preložitvijo državnozborskega zasedanja in naj počaka vsaj tako dolgo, da levičarske stranke sostavijo svoje zahteve ter jih naznanijo. Na te zahteve mora desnica po resnem in vsestranskem prevdarku odgovoriti in naznaniti svoje protipogoje. Ako se pokaže, da so zahteve levičarskih strank take, da je razgovor o njih mogoč, tedaj še le naj vlada odgodi zasedanje in da zastopnikom priložnost, da prično razgovore z nasprotniki. Ako se pa nasprotno pokaže, da razgovor o zahtevah ni mogoč, mora vlada poprej desnici povedati, kaj potem, kako si slika bodočnost, kajti ako bi vlada ne mogla povedati, čemu naj se državni zbor preloži in kakih vspehov pričakuje od tega, potem je preložitev popolno nepotrebna. — No, ko bi druge koristi ne bilo, se prihrani vsaj par tisočakov za imenska glasovanja, kar je tudi nekaj.
Služabniške plače. Gospodska zbornica je v včerajšnji seji po daljši debati vsprejela načrt zakona glede preosnove služabniških plač v tem smislu, kakor ga je predložila vlada, ter odklonila sklep poslanske zbornice kakor tudi predlog člana Gomperza, nai stopi zakon v veljavo s 1. aprilom letošnjega leta. Ker se toraj sklep gospodske zbornice ne strinja z onim poslanske zbornice, mora zakonski načrt še jedenkrat romati v poslansko zbornico in ta bo morala vsprejeti določbo, ki jo želi vlada, namreč da se zakon uveljavi z dnem razglasitve. Ker pa ni veliko upanja, da bi poslanska zbornica pokazala še toliko zmožnosti, da bi rešila vladno predlogo, in ker je vlada ne more uveljaviti s pomočjo paragrafa 14, je prav malo nade, da se 22.000 služabnikom letos zboljša gmotni položaj. Ko bi opozicija takrat ne bila ugovarjala vladni predlogi, bi bili avstrijski služabniki sedaj že na boljem.
Švedija in Norvegiia sta dobili s prvim dnem tekočega tedna novega vladarja v osebi prestolonaslednika princa Gustava, vojvode Werm-landskega, ki spolni 16. junija 41. leto svoje dobe. Švedski kralj Oskar II., ki je minulo soboto obhajal sedemdesetletnico svojega rojstva, se sicer dejanjski še ni odpovedal kroni, marveč je poveril prestolonaslednika za sedaj le začasno z vlado nad obema kraljestvoma, ker se poda do spo mladi v neko zdravišče. spomladi se pa napoti za dalje časa na jug. Toda skoro gotovo je, da Oskar II ne bo več vladal svojega kraljestva, kajti bolezen, ki ga je sedaj zalotila in ki je bila vzrok, da so izostale vse nameravane slavnosti povodom njegove sedemdesetletnice, mu bo najbrž vzela potrebno zmožnost za vodstvo državne ladije na tako razburkanem morju, kakor je ravno sedaj v Švediji in Norvegiji. — Že dalje časa vlada mej tema deželama veliko politično nasprotstvo in vedno pogosteje se stavijo zahteve, naj preneha mej njima personalna unija. — Norvežani si vedno domnevajo, da so vsled nesrečne zveze s Švedi postali preveč odvisni od poslednjih z ozirom na svoj gospodarski in kulturelni razvoj,
in zahtevajo popolno jednakopravnost in neodvisnost za svojo deželo. Prišlo je že tako daleč, da je zastop v Kristijaniji znatno znižal apanažo za kralja. Z imenovanjem voditelja opozicijonalne stranke ministerskim predsednikom se je sicer ta zadeva poravnala, a prišle 80 na dnevni red stvari, ki skoro kar naravnost onemogočujejo skupno delovanje obeh držav. V takih okolnostih je vladanje v resnici zelo težavno.
Kaj se zgodi s samoaškimi otoki? Ko maj je prišla ta zadeva na dnevni red vsakdanje politikd, je že tudi na dnevnem redu vprašanje, komu bodo pripadli ti trije precej veliki in kar je glavno, bogati in rodovitni otoki. V tem so je-dini skoro vsi politiki, da tako ne more iti dalje, da kraljestvo ne more ostati neutralno in da mora pasti v oblast jedne izmej treh velesil, ki je sedaj, seveda v lastno korist, čuvajo, kakor punčico v očesu. Dosedanje neprestane borbe za prvenstvo mej domačima strankama so pokazale, da ne bo poprej miru, dokler se jedna zunanja sila ne polasti otokov in po svoje ne spremeni ondotnih razmer. Vprašanje je le, katera velesila ima pravico do te posesti? Gotovo nobena, kajti niti Nemčija, niti Anglija ali Amerika, akoravno je vsaka izmej njih morda že nekaj žrtvovala za bogato kraljestvo, nima izključne pravice do nje. Treba si bo toraj otoke priboriti s silo. Iz tega se sklepa, da morda ni več daleč čas, da se vname vojska mej Nemčijo in Anglijo, kateri bo pomagala Amerika in ji seveda tudi pripomogla do zmage, ako se Nemčija mirnim potom ne odpove svojim dosedanjim pravicam.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. januvarija.
(Stara pesem.) »Slov. Narod« še vedno gode staro pesem, da je vzgoja slovenske mladine dovolj krščanska in da ni treba nameravanih škofovih zavodov. Mi bi mislili, da škofu vendar gre sodba o tem, kakšna je vzgoja, ali v vsem zado-ščuje ali ne. No, nazore »Slov. Naroda« o vzgoji dobro poznamo. Značilen vzgled za to nam je zopet zadnja številka »£>lov. Naroda«, kjer piše v dopisu s Štajerskega: »V štev. 5. »Siidsteirische Post« z dne 18. januvarija beremo doslovno: In ravno tako ne bomo nazadovali, ako bode vpliv vere in duhovništva na šolo večji, ako se podeli cerkvi od strani države direktni vpliv na šolo. Duhovnik se je moral dalje časa izobraževati, kakor ljudskošolski učitelj, in ravno zaradi tega bi bilo prav zdravo, ako bi se podelil duhovniku, ki je vedno pri šoli in pri rokah, večji vpliv na šolo. Za stare liberalne fraze, trdeč, da bi se narod s tem potisnil na nižjo kulturno stopinjo, se itak nikdo več ne meni.« — Proti tem kratkim besedam, zdi se »Narodovemu« dopisniku, morajo slovenski učitelji odločno protestovati. Poslanec, ki je to pisal, je lajik, neduhovnik. Zato je, pravi dopisnik »Narodov«, le dvoje mogoče: ali je zapisal te besede z mirno vestjo in s prepričanjem, tedaj nima pojma o moderni šoli, ali pa je zapisal to iz posebnih vzrokov, tedaj je neznačajen. Tako torej — državno-zborski poslanec B. je ali ignorant ali br e z zn ač a j n ež! In zakaj? Zato, ker je trdil, da ne bi »nazadovali, če bi bil vpliv vere in duhovništva na šolo večji«! To je vendar jasen dokaz, kaj tiči — v bistvu »moderne« šole, ki jo »Narod« in pomočniki branijo na vse kriplje!
(Pri Sv. Gregoriju), dne 24. jan.: Star pregovor : »O sv. Pav' vsak otrok od mraza prav'«, je prišel ob vso veljavo. Pri nas se bele marjetice ljubko solnčijo po brdih in kopa drugih cvetk si skrivnostno šepeta, da letos ne bo nič posta, temveč čez štirinajst dnij Velika noč, s čemer bo marsikomu vstreženo. Človek je kar prisiljen verjeti, kar je nekdo pravil, da se je lani tam doli blizu Ribnice meridijan prelomil, in da se baje vsled tega dogajajo take izvanrednosti. — Pri nas se je ustanovila podružnica kmetijske družbe ; članov šteje sedaj 21, načelnik ji je župnik Krumpestar. — Naš občinski odbor je votiral 20 gld. za cesarjev spomenik v Ljubljani in sklenil poslati na ministerstvo prošnjo za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani.
(Spremembe pri učlteljstvu v tolmiuskem okraju.) Dne 15. t. m. so nastopili službe gg : Iv. Krajnik, kot def. nadučitelj na štirirazrednici v Kobaridu, Ivan Hrast iz Podmelca, kot def. nad-
učitelj na trorazrednici v Cirknem, Viktor Uršič iz Št. Viške Gore, kot def. nadučitelj na dvoraz-rednici v Podmelcu, Andrej Trebše iz Cirkna, def. nadučitelj na dvorazrednico na Srpenici. — Na jednorazrednicah gg.: Jožef Kenda iz Tribuše, na Idriji pri Bači, Ivan Trebše iz Žage v Dol. Trebuši, Peter Kogoj iz Bukovega v Podbrdo, Rudolf Jelinčič iz Podbrda na Št. Viški Gori. Go-spodičine: Franica Zupančič iz Kobarida v Podmelcu, Franica Stres v Volčah.
(Novo RailTeisenovo posojilnico) so osnovali v Gojzdu, v kamniškem okraju.
(Zdravje v Ljubljani) od 15.—21. januvarija: Novorojenih je bilo 30. Umrlo jih je 11, mej njimi za jetiko 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 7, mej njimi je bilo 5 tujcev, iz zavodov 7. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za vratico 3, za vari-cello 1.
(Prekoračeni delokrog) Goriški mestni svet je uložd na tržaškem namestništvu protest proti zasnovi hrv. gimnazije v Pazinu. Namestništvo pa je protest zavrnilo, češ da goriška mestna občina prekorača s tem svoj delokrog. Seveda so goriški bogovi zdaj izven sebe in iščejo že pomoči pri svojih državnih poslancih a la Rizzi, ki je p ulj s ki župan. Tržaško namestništvo je pa s tem korakom vender jedenkrat pokazalo svojo podano mu moč. Prav bi storilo, ako bi se enako vedlo v vseh podobnih slučajih, ker dela v tem oziru je dovolj.
(Tržaški magistrat sovražnik katol. cerkve.) Kakor poroča v Trstu izhajajoči »Novi list«, morajo kristijani v Trstu žare« grenkih požirati od sedaj ondi vladajoče judovske vlade na magistratu. List pravi, da je magistrat v vsakem oziru nasproten razvitku krščanstva med tržaškim prebivalstvom jedino iz strahu za svojo framazonsko oblast, s katero hoče obdržati tržaško prebivalstvo v moralni propalosti, da zamore isto izrabljati za svoje namene; pa tudi iz strahu, da se slovenski narodnosti, kateri so tako sovražni judje kakor i drugi politični elementi v Trstu, ne posreči priti do svojih pravic, do svoje naravno veljave. V ta namen se poslužuje magistrat vsakega sredstva, ki se mu ponudi. Tako poroča list da so je v tržaškem okraju, imenovanem Rocol, kjer bivajo kot pravi domačini sami Slovenci, pred leti začela zidati cerkev sv. Vincencija, katero zgradbo so kristijani podpirali z lastnimi žrtvami, dokler da ni zmanjkalo sredstev za nadaljevanje in izvršitev dela. Potem se je delo ustavilo. Ker je tržaška mestna občina dolžna, skrbeti za zadostne prostore po cerkvah, so na Rocolu vložili na magistrat prošnjo za denarno podporo v namen zgradbe te cerkve. Da bi ne bili storili tega nikoli! Magistrat je prošnjo takoj odbil z motivacijo, »da nima denarja«, obrnil pa je potem svojo pozornost na ta kraj, ki se mu je zdel nevaren v verskem in narodnem oziru. Brž se je odločil, da sezida v tem kraju italijansko šolo, in kam je postavil to šolo? Prav pred zgradbo cerkve sv. Vincencija, in sicer tako, da šola popolnoma zakriva cerkev! S tako hudobijo dela magistrat zoper one, ki so njegovim nameram na poti. V tej šoli, ki je bila v pol leta po oni prošnji izgotovljena, zdaj potuj-čujejo slovenske otroke dotičnega kraja, kateri otroci pa nimajo nobenega zavetja za svojo versko in istotako ne za svojo slovensko narodno vzgojo. Kako pa je sovražen magistrat osobito proti tržaškemu škofu, ki je rodom Slovan, in slovenski duhovščini, pa dokazuje list s tem, da je vsled protivnosti magistrata izpraznenih več mest kanonikov pri stolici sv Justa, kajti magistrat, ki kakor občinska oblast vzdržuje stolni kapitel tržaški in druge v to občino spadajoče duhovnije, se načelno protivi imenovanju kanonikov, kakorš-nih želi pravicoljubni škof Sterk. Magistiat zato tudi že komaj čaka, da bi prišel na stolico svetega Justa vladika po magistratovi volji in da bi bilo potem mogoče poitalijančiti vse tržaške cerkve in ljudstvo, ki zahaja v te cerkve. Vsled ta-cih razmer mora v resnici propadati krščanstvo Trsta in, kakor pravi rečeni list, skrajni čas bi bil, da se tržaški kristijani brez razlike narodnosti dvignejo in potrkajo na pristojnem mestu, da rešijo Trst gotove pogube. Nedozidane krščanske cerkve v mestu, kjer sploh ni preveč krščanskih cerkva, značijo propadanje krščanske stvari, kateremu zlu se moramo združeno postaviti v bran, dokler zares ne bode prepozno!
(»La Pensee Slave«.) V 3. številki razpravlja tednik »La Pensee Slave«, izhajajoč v Trstu (Via Caserma 8, naročnina 4 gld. za pol leta) o pan-s lav iz mu, dokazujoč, kako se nasprotniki Slovanov poslužujejo tega imena, da podtikajo Slo vanom politične namene, katerih nimajo ; ogreva se za kulturno skupnost vseh Slovanov ter po-vdarja, da je mej slovanskimi jeziki najvažnejši ter najbolj vpliven ruski jezik. — V drugem članku pojasnjuje urednik Jakic v odprtem pismu na Gaidoz a, ravnatelja visokih šol v Parizu pomen skupščine stranke prava na T r s a t u ter omenja velike važnosti, da so se tudi zastopniki slovenskega naroda izrekli za idejo stranke prava. — V podlistku objavlja po listu »Novoje Vremja« dveh razgovorov grofa Tolstoja z literati in sicer o umetnosti in o stališču žene v zakonu.
(Posvečevanje škofa.) 22. t. m. je bil v dvorni župni cerkvi na Dunaju posvečen za škofa dvorni župnik dr. Lorenc M a y e r. Navzočih je bilo več nadvojvodinj. Pri zahvalni pesmi je prišel tudi cesar v oratorij in je ostal do konca. Posvečeval je apostolski nuncij, nadškof Taliani s škofoma dr. Doppelbauer-jem in dr. Schneider jem.
(Razstavo secesije) na Dunaju je te dni ogledal tudi cesar. Posebno pozorno je opazoval veliko simbolično sliko Maksa Klingerja : »Kristus v Olimpu«. Slika predstivlja zmago krščanstva nad poganstvom. Kristus se prikaže v Olimpu, boginje se umaknejo, bogovi oblede, psiha (duša) jih zapusti trepetaje ter pribeži nasproti Kristusu. Ne-kateri hvalijo kompozicijo. Tudi »Vaterland« je prinesel pohvalen podlistek, ki ga je »Neue Freie Presse« slastno ponatisnila. A prinesel je »Vaterland« listek tudi iz druzega peresa, ki nikakor ne hvali slike. Opozarja namreč po pravici, v kakšni družbi je ta slika. Nagota znači razstavo, in tudi na tej sliki prevladuje nagota. Podiistkar pravi, da take slike nikakor niso znamenje vernosti, ampak le frivolnosti, ko ž njo moderni mečejo na en kup sveto in nesveto, krščansko in pagansko.
Društva.
(Pevsko društvo »Zarja« v Roja n u I vabi na veselico s petjem, igro in plesom v nedeljo dne 29. januvarija t. 1. v prostorih (krčmi) rojanskega posojilnega in konsumnega društva v Rojanu. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Pri plesu svira Sv. Ivanska domjča godba. — Vstopnina k veselici 20 kr.
(Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu) so izza zadnjega izkaza doposlali podpore ti-le gospodje : dr. Anton Rogina, c. kr. sodni pristav v Novem Mestu nabrano svoto 13 gld., katero so darovali: Blaž Dolinšek, c. kr. sodni tajnik 6 gld., Josip Ogoreutz, trgovec 1 gld., Robert Ogoreutz, stud. iur. 1 gld., dr. Anton Rogina. c. kr. sodni pristav 6 gld. Dalje so darovali gg.: Frančišek Ilra-ovec, c. kr okrajni sodnik v pokoju v Gradcu, 3 gld., neimenovan Ceh v Gradcu (po gosp. eand. med. Oražmu) 5 gld., Anton Trevn, trgovec na Jesenicah na Gorenjskem, 5 gld., dr. Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, 5 gld., Rajko Perušek, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani, 5 gld., Fr. Železinger,. c kr. gimn. prof. v Gradcu, 5 gld., Fr. Štiftar, prof. v Kalugi (po g. Drag. Hribarju v Celju), 2 gld. 50 kr., Ivan Murnik, ces. svetovalec, dež. poslanec itd. v Ljubljani, 5 gld., Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku, 5 gld., dr. Ivan Dečko, dež. poslanec in odvetnik v Celju, 10 gl., Franč. Vadnjal, nam. gimn. učitelj v Novem Mestu, v Ljubljani nabrano svoto 7 gld., Jakob Hreii, dež. višje sodnije svetovalec v p. v Gradcu, 5 gl., dr. Gregorij Krek, c. kr. vseuč. profesor v Gradcu, 9 gld. 40 kr. Vsem gg. darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo in prosi nadaljnih prispevkov, kateri naj se pošiljajo ^društvenemu blagajniku, g. gimn. prof. Frančišku Železingerjuv Gradcu Zinzendorfstrasse, 32.
Telefonska in crzomvni poročila
Dunaj, 26. januvarija. Parlamentarna komisija desnice se je sošla sinoči k posvetu o položaju. Udeležilo se je seje tudi zbornično predsedstvo. Načelnik vitez Ja-worski je poročal o seji izvrševalnega odbora. Na to se je vnela daljša debata, katere so se udeleževali slovanski zastopniki, posebno Cehi in zastopniki Jugoslovanov. Pokazalo se je, da vlada mej zastopniki popolna solidarnost. Zastopniki Jugoslovanov so vztrajali na stališču, da se mora doseči sprava ne samo mej Cehi in Nemci, marveč na celi
črti, da se zagotovi jednakopravnost narodnih manjšin na jugu.
Dunaj. 26. januvarija. Katoliška ljudska stranka je izdala včeraj komunike, v katerem najostreje obsoja in obžaluje vse izjave in demonstracije zadnjega časa, ki so globoko žalile verski čut katolikov. Klub nadalje obžaluje dogodke v poslanski zbornici, ki že skoro dve leti oneinogočujejo delovanje parlamenta in majo državnopravne in gospodarske temelje države. Klub je mnenja, da je temu odpomoči le potom sporazum-Ijenja mej nasprotnimi si strankami, in je voljan kar najbolj pospeševati in podpirati vsako akcijo, ki meri na to, da se uravnajo narodne pravice državljanov zakonitim potom na podlagi jednakopravnosti vseh narodov. Klub uvidi v tem svojo glavno nalogo kot stranka večine.
Dunaj, 26. januvarija. Delegaciji se snideta tekom poletja na Dunaju tudi tedaj, ako vlada preloži državnozborsko zasedanje.
Dunaj, 26. januvarija. Na shodu nižje-avstrijskih poslancev in zaupnikov se je sklenilo, da se priredi 26. februvarija na Dunaju velik kmečki shod.
Dunaj, 26. januvarija. Na povabilo poslanca Futikeja so se sošli danes zastopniki nemških levičarskih strank ter se posvetovali o skupnih narodno-političnih zahtevah. Sklenili so danes samo to, da se izvoli poseben pododbor, ki naj sostavi dotično spomenico na vlado.
Trst, 26. januvarija. „Piccolo" se grozno huduje nad ..nerazumljivim" postopanjem italijanskih poslancev, ki še vedno ne marajo prestopiti v odločno opozicijo. — Posebno pa se jezi nad posl. Bazanella, Donci in Brusamolin, ki so se odločno izjavili proti tozadevnemu nasvetu nekaterih kiu-bovih članov.
Budimpešta, 26. januvarija. Opozicija je v včerajšnji seji predlagala pet imenskih glasovanj o tem, ali sme pet poslancev govoriti pred prehodom na dnevni red. Zbornica je potem izvedla trikratna glasovanja, na kar je predsednik zaključil sejo in so se liadaljna glasovanja vršila danes.
Budimpešta, 26. januvarija. Sinoči se je vršil ministerski svet, pri katerem je bil razgovor o ultimatumu glede kompromisnih pogajanj.
Budimpešta, 26. januvarija. Kolornan Szell se je danes razgovarjal z ministri Banffyjem, Lukacsem in Fejervaryjem ter z nekaterimi zastopniki opozicije. Govori se, da so poslednji voljni prenehati z obstruk-cijo, predno Banffy odstopi, ako dobe poroštvo, da se takoj umakne, ko se rešijo nujna, državna dela.
Petrograd, 26. januvarija. „Journal de St. Petcrsbourg" v daljšem članku odgovarja izvajanjem angleških listov z ozirom na neprestana poninoževanja vojnih sil. češ da bi bila morala Rusija dajati lep vzgled, toda mesto tega pa tudi sama pomnožuje svojo moč na morju. Ruski list naglaša, da je Rusija še vedno prešinjena od carjeve blage misli, da pa ne more popolno mirovati, ko so neprestano pri delu ostale velevlasti.
Berolin, 26. januvarija. Državni zbor je v prvem in drugem branju vsprejel predlog centruma, naj se odpravi znani zakon proti jezuvitom. Jednake sklepe je storil državni zbor že večkrat, a vselej brezvspešno.
Rim, 26. januvarija. Amerikanski škofje zborujejo tu 28. maja.
Madrid, 26. januvarija. „Imparcial" poroča, da so izgubili Španci v zadnji kubanski vojski 80.000 vojakov. Na Kubi je sedaj še 21.000 mož, ki se v kratkem vrnejo v domovino.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 30tf-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
a rt a	Čim opiv-tovaaja	!:-tanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi		59 "5 m n • >£ rt S ■O ea 7.' « a< ^
25	y iveder	738 8	o-f>	brezv.	sneg	
26	7 zjutraj 2. popol.	730 1 731-1	2-4 81	sr. vzhsvz. n	dež oblačno	230
Tržne cene v Ljubljani
dne 25. januvarija.
74 1—1
Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena, dobra sestra, oziroma svakinja in teta, gospodičina
Josipina Suhadobnik
danes dne 26. januvarija ob '/a8. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bode v soboto, dne 28. januvarija t. 1. ob '',4. uri popoludne iz hiše žalosti št. 73 na Sv. Petra cesti.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv. Petra.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 26. januvarija 1899.
Žalujoča rodbina Ignacij llalentinčič-eva.
Zahvala.
75 1-1
	gl.|kr.			gl-lkr.	
Pšenica, m. st. . .	10	50	Špeb povojen, kgr. .	—	70
Rež, ., . . .	8	50	Surovo maslo, „ .	—	85
Ječmen, , . . ,	7	5d	Jajce, jeduo . . .	—	3
Oves, „ .	6	50	Mleko, liter	—	7
Ajda, .	8	—	Goveje meso. kgr.	—	58
Proso.....	8	50	Telečje . „ .	—	60
Koruza, „ . ,	6	50	Svinjsko „ „ .	...	58
Krompir, „ .	2	80	Koštrunovo „ , .	—	36;
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....		50
Grah, ...	8	_	Golob.....	—	20
Fižol. m. stot . . .	10	—	Seno. m.stot. . .	1	80,
Maslo, kgr. , .	—	96	Slama, „ - . . .	1	60
Mast, _ . .	_	79	Drva trda, 4 kub. m.	6	70
Speh svež, „ , .	—	64	„ mehka, 4 „ „	4	|
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, kateri so nas na kakoršenkoli način tolažili in izražali sočutje ob bolezni in povodom smrti v Bogu počivajoče iskreno ljubljene naše tete, gospž
Jere Ahčin
osobito še prečast. duhovščini, si. katoliški družbi za Kranjsko, darovalcem krasnih vencev, sploh vsem udeležnikom pri pegrebu. Bog povrni vsem !
V Ljubljani, dnč 22. januvarija 1899.
Žalujoči ostali.
H
Mlad, izvežbftn
'.V, v
Friderik Homann v Radovljici sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom
J
ki dokaže dobro službovanje ter je zanesljiv in spreten. — Sposoben za samostalni posel ima prednost.	66 3—1
iz dobre hiše želi vstopiti v kako večjo trgovino z mešanim blagom na deželi, kjer bi imel priliko poleg pisanja tudi prodajati.
Prijazne ponudbe spiejema pod štev. 18 upravništvo »Slovenca«.	69 2-1
jjj Teodor Slabarya,
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12,
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnioo za izdelovanje
cerkvene posode in orodja.
W Staro blago popravi, pozlati in posrebri v
Ognja po najnižji ceni.	»
/PS Da si morejo tudi bolj revne cerkve naročiti W cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, katero se zplačuje na obroke. Prečast. p. n. naročevalec si r^ obroke sam lahko določi.	386 52—35 Sjk
Pošilja vsako blago poštnine prosto.	U'
Jernej čermelj
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo
v Ljubljani, Semeniško poslopje, za vodo nasproti mesarjem
se priporočam prečastiti duhovščini cenj. gospodinjam. sploh slav. občinstvu v nakupovanje vsakovrstnega, vedno svežega
južnega sadja in zelenjadi,
lemon, pomaranč, karfijol, dateljev, razne solate, orehovih jedrc , jabolk, češnja, čebule, fig itd, itd. 42 5-3
vse v največji izberi in razne kakovosti po nizki, blagu primerni ceni. Pri odjemanju večje množine pošljem blago zastonj na dom. Vnanja naročila preskrbim točno z obratno pošto.
Prodajam blago na drobno in debelo.
Dva plinova motorja
vsaki imajoč dve konjske moči, sta radi pomanjkanja prostorov
2W za nizko ceno na prodaj.
Natančneje pove Adolf Hauptmaun v Ljubljani, Sv. Petra cesta.	70 3-1
68 1-1
Kolegijatni kapitelj v Novem Mestu naznanja pre-žalostno vest, da je Bog, Gospod življenja in smrti velečast. gospoda
Riharda Frank-a
kanonika, imejitelja častne cesarske jubilejne svetinje
po kratki, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 24. prosinca 1899 ob 3. uri popoldne, 71 let starega, poklical v boljšo večnost.
Truplo drazoga pokojnega se bo preneslo v petek, dne 27. prosinca ob 9. uri zjutraj v tukajšnjo kapiteljsko in župno cerkev ter po dovršenem duhovnem opravilu položilo na tukajšnjem pokopališču k počitku.
Dragi pokojnik bodi molitvi in pobožnemu spominu naj-topleje priporočen.
Kolegijatni kapitelj v Novem Mestu, dne 24. prosinca 1899.
Venci se po želji pokojnikovi hvaležno odklanjajo.
na meseo lahko pošteno zasluzi sleherni ter povsori brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene j srečke in državna pisma.
Ponudbe n* Ludovika | Oesterrricher, Budapest Vili. Q«utschegasse 8. 826 10 10 I 4
a?
špecerijske stroke, samostojen in hiter delavec, zmožen slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost, ki more položiti kavcijo, dobi stalno službo.
Prošnje s prepisi spričeval je poslali do 10. febru-varija t. 1. predstojnlatvu I. ljubljanskega uradniškega konsumnega društva v Ljubljani, ter je ob jednem naznaniti, kakšna plača se zahteva.
Vstop začetkom maroija t. 1.
62 3- 2
Predstojništvo.
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. c. kr. mlnl-sterstva za uk in bogočastje pripušoenl
mali, srednji in veliki
katekizem ali Mi mi
v slovenskem Jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od tekočega šobkega leta nadalje, se dobiva
tnali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
v prodajalnici katol. tiskovnega društva v Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalci dobe primeren popust.
13 u n a j ^ k a b o
z a,.

Dne 26. Januvarija.
Skupni državni dolg v notab.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Igerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0. 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...... . . .
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj.
20 mark............
^0 frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 40		
101	>	20
120	>	20
102	>	—
119	»	85
97	>	90
936	»	—
357	»	75
120	»	45
58	»	95
11	>	78
	»	55
44	>	40
5	>	6!)
Dne 25. januvarija.
4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. , . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma a v. osr.zem kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 6°/„ .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
174 gld.	—	kr.
159 »	50	>
194 »	50	>
99 »	80	>
138 .	75	»
130 »	75	»
108 »	65	>
112 ►	—	>
98 »	25	»
98 »	30	»
223 »	50	»
180 »	40	»
126 »	_	9
99 >	50	>
Kreditne srečke, 100 gld......198	gld 6T kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 110 »	— »
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 »	— >
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	»	— »
Salmove srečke, 40 gld........85	»	— >
St. Genčis srečke, 40 gld.......84	»	— »
VValdsteinove srečke, 20 gld......60	»	— >
Ljubljanske srečke.........24	»	— »
Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. .	154 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3515
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. .	433
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	64
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	116
Montanska družba avstr. plan.....217	»	—
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181	»	—
Papirnih rubljev 100 ................127	»	25
75
7o 50
asar Nakup in prodaja TšJS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 K R C U
I., Ulfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
iKjr Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
££ potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obnestovanja pri popolni varnosti a£fcjr naloženih gr 1 a v 11 i c. "4JB