\ ZA IZBOLJŠANJE LISTA GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI TKLKPHOXKs CHelsoa t—liMi* No. 58. - Stev 58. a> VfMd C tre Mattrr HiHiwtn 21*1. tM3 at the Past Office at Nr» Varfc. V Y, Art af C< af Martfe 3rd. »19. ADDRESS: 216 VV. 18th ST., NEW YORK \EW YORK, SATURDAY. MARCH 12, 1938-SOBOTA, 12. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI \ AVSTRIJA V KREMPLJIH NEMŠKIH NAZIJEV SCHUSCHNIGG JE ODSTOPIL -NEMŠKA ARMADA NA 3 KRAJIH VDRLA V AVSTRIJ. OZEMUE % Novi avstrijski kancler je postal Hitlerjev zaupnik Seyss-Inquart. — Avstrijska armada je mirna. Schuschnigg je rekel, da se je moral vkloniti ultimatu. — Ce bi se vršilo javno glasovanje, bi' Schuschnigg nedvomno zmagal. — Štajerski kmetje v Gradcu. Španski fašisti zavzeli Belchite jajo na dan neverjetne stvari. — Zupan je pomagal zlomiti stavko. je župan John-towna Daniel .J. Shields posluževal meščanske- , ^ «t^ ... „ 1 . .. i prekoračiti niueuo ga odbora v to. da je zlomili, t. .... .-ta v ko v juniju lanskega leta pri Bctlehem Steel Corporation. Boyle je rekel, da -1. junija, dva o razpostavljeni po višinah -cverno o-1 Rmenc reke ter obsreljuje južni breg reke. Japonei skusa.K- reko pri .T umen ko v u. Kitajska aiuiada v Šanšiju je razdeljena v vet- oddelkov, ki napadajo .Japonce na več krajih. Kitajci imajo velike izgube, kiir je razvidno iz velikega Števila ranjencev, ki ji'i dovažajo v Hankov. Kitajski letalci poročajo, da eo imeli velik uspeh s svojim napadom na Tačjaočang letališče pri Nankfngu. Uničenih ji LONDON, Anglija. 11. marca. — Anglija je naznanila, da ne bo nikdar ver podala mnogo vojaštva, da se bori na bodočih evropskih bojiščih. Sedaj bo Anglija obdržala -vojo in fanterijsko silo doma in jo bo nastavila na strategič-nili krajih. Ako bo treba poslati kako armado v Francijo, tedaj bo to izbrana armada na kolesih. Tako je naznanil v poslanski zbornici vojni ininist r Leslie HoreBelislia, ko jpe priporočal da zbornica dovoli izdatke za armado. Anglija je premeni I a svojo Hcre-Belisha, ko je priporočal vojni se ne bo več borilo mili- bilo 10 japonskih areoplanov, j(m aniri^kili vojakov, kot se WASHINGTON, D. C'., 11. marca. — Pred .senatnim preiskovalnim odborom so danes izjavile priče, da je dobil župan Daniel J. Shields od Be tele liern Steel Corporation S tem denarjem je financira! '4 Od bor za red iu postavo,** ki je posloval tekom jekla r.-ke >tavke zadnje poletje. P gnalo, plačala $3,300., ki jih je zahteval župan za plinske bombe, « katerimi je opremil mestno pc- več drugih pa je bilo poškodo vanih. Kitajski letalci so tudi bombardirali japonski vojaški vlak [pri Linlivajčangu, scvero-za I pad no od Nankinga. Mnogo ja-. ponskih voiakov je bilo ubitih. ŠANGI1AJ, Kitajska, 11. marca. — Japonsko poveljstvo naznanja, da je prednji japonski oddelek prišel na južni breg Rmenc reke pri Szešuj u, 23 milj zapadno od Cenčova in je presekal ivažno Lungliaj železnico. Kitajci i>a poročajo, da so v Szešuj poslali artilerijo, ki strelja na japonsko artilerij> severno od Rmenc reke. Kitajci pa -o se zavzeli, da bodo u- jih je borilo v svetovni vojni ob Soimni, kjer je bilo en dan libit ill (>0.000 angleških vojakov. Toda mogočna ansrlešika vojna mornarica bo kri/urila po morjih, na t. htnico bo položena vsa angleška irospodar-ska sila in velikanska zračna armada bo rezala zrak. Hore-Belislia je povdarial. da d so bile zgrajene močne utrdbe, zlasti še Maginotova črta <*b francosko-TiemšJci meji. Za obrambo te črte ni treba mnogo vojaštva. Pri zaslišanju se ie* tudi do- »i^i ^,>onski oddelek, ki je za-alo, da je jeklarska družba ^ m se hočejo zopet Včeraj je bilo razglašeno, da je bil v zvezi z vohunsko preiskavo zopet prijet nek vohun in sicer nek mehanik v laboratoriju S ve rs k y Aircraft Corporation v Farmingdale, L. 1. Toda uradniki zveznega detektivskega urada v New Yorku in Washingtonu nočejo o tem ničesar vedeti. Nek detektivski uradnik v New Yorkn je rekel: •'Slučaj jo prevažen, da bi mogli o njem govoriti. Washington je izdal strogo prepoved." V Farmingdale je nek urad- mehanik Sverskvjeve tovarne prepeljan v New York, njegovega imena pa ni motroče izvedeti. Odkar so bili '27. februarja a-retirani Johanna Hoffman, Guentber Romurieb in E-ricb (Baser, je Sverskyjeva to-vam« močno zastražena, ker polastiti mesta Kitajci priznavajo, da so ja-l>onski letalci bombardirali Lungliaj železnico 23 milj od fengčova, kjer se železnica križa s Peiping-IIankov železnico. POLJSKA ODPRAVLJA KOLONIJE VARŠAVA, Poljska, 11. marca. — Poljska vlada je odredila, da so nemške kolonije ob poljsko-ukrajinski meji odpravljene. Zadnja leta je neka nemška banka plačala visoke vsote za nakup zemljišč v rekah Tyr in Stoehod in je naselila Nemce v vtlikem številu. List "Zwrod" je prvi opozoril »vlado na te kolonije in trdil, da so v zvezi z nemškim načrtom za vpad v Ukrajino. RIB6ENTR0P SPREJET ZELO NEPRIJAZNO Množica ga je sprejela s psovkami.— V vnanjem uradu je bil dve uri. — O uspehu ni nič znanega. GENERALU FRANCU, SE BOJNA SREČA OBRAČA NA BOLJE -—o- SARAGOSSA, Španska, I I. marca. — Vcerai popoldne so fašisti vkorakali v Belchite, 25 milj jugovzhodno od Saragosse. Predno je mesto padlo, so se bili vroči boji s strojnicami in puškami. Svojim četam je sledil polkovnik Juan Yague v •iiesto. Fašisti zatrjujejo, da so na treh krajih na aragon>ki fronti prebili republikansko črto in da so napredovali 1"» milj. (II» pričetku ofenzive je bila republikan-ka 'črta, da>i močno utrjena, le slabo zasedena. Fašisti so v kratkem času s tanki raztrgali bodečo žico. ki je va rovala postojanke. Kako velika je ofenziva ge nerala Franca, je razvidno i/, tega, da se po vaseh za fronto nakopičene velikanske zaloge vojaških potrebščin; dolge »vrste artilerije je mogoče videti, kako se vijejo po prašnih gorskih potih Krasno pomladansko vre .ne s cvetočim sadnim d rev jf m je v velikem nasprot stvu s strahoto vojne. V dveh dneh so fašisti zavze li skoro vse ozemlje, ki su ga republikanci z več ofenzivami zavzeli v jeseni. General Franco je jk>poldne odpotoval iz Saragosse na fronto. BARCELONA, Španska, 11. marca. — Fašistična ofenziva se je raztegnila višje proti severu in republikanci so bili pre gnani iz treh mest. Toda republikanci se junaško branijo in s protinapadi so zopet zavzeli nekaj izgubljenih postojank. Vjeli so tudi mnogo fašistov, meii katerimi so večinoma Italijani. MADRID, Španska, 11. mar- stis- ca. — Španske vladne čete so prešle k protinapadom, da s*.* pola-rte dveh izmed treh prelazov, katere so izgubili v včerajšnjih bojih. Republikanca ni se je posrečilo zavzeti najvažnejši prelaz Reventon. Boji se vrše na krajili. ki so veiike važnosti za obrambo Madrida. GEN. FRANCO PRIČEL VELIKO OFEN-ŽIVO HENDAYE, Francija, 10. i marca. — Nad 180,000 najboljših vojakov generala Franca, >rodirajoč val za valom na 110 milj dolgi fronti v severnem Argonu, je vrglo nazaj •J-_M>,o republikancev za približno 3 milj. Napadi, katere označujejo za največjo ofenzivo v Španski državljanski vojni, .*k> razbili republikansko črto na štirih krajili in okoli Belchite, vzhodno od Saragosse je obležalo na bojišču več sto republikancev. Fašisti -o zavzeli strategičnr. mesta Fuente Todos, Agni.o-in Puebla de Atyorton ter so ;»ato pričeli prodirati proti se-veiozapadu in jugozapadu od Belchite. Kot zatrjujejo fašisti, so bili republikanci potisnjeni deset milj oil Belchite ter so izgubili .nočne i*>stojankc, katere so dr kali več mesecev. Vlada v Barceloni priznava, da je sovražnik pričel močno trojno ofenzivo na arifgonski fronti. Ameriški vojni poročevalec. nuimstičnim poadravom, njeno pestjo. Zanesljivi viri zatrjujejo, da sestanek obeh vnanjih miniti ki je pri armadi gen. Franca, rov m imel ni kakega uspeha in »>oroča. da se nahain fašistična ima z .vojnim departmentom pogodbo, da zgradi za armado aeroplane v vrednosti dveh milijonov dolarjev. Pri novih at-roplanili bodo porabili več najnovejših iznajdb. LONDON, Anglija, 11. marca. — Ko je prišel novi nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop v London, ga je obkolila velika množica in ga obsipala z vsakovrstnimi psovkami. Ribbentrop je prišel v London v namerni, da prične pogajanja za večje prijateljske odnosa je med Anglijo in Nemčijo. Vem Ribbentrop se je razgo-varjal z angleškim vnanjim mi. j tropu ntetrom viseonntom Hal i fax o ni! Nemčija ne bo vmeševala nad dve oiri v vnanjem uradu.; avstrijske zadeve, toda von pred poslopjem pa se je zbralo iRi/bben t rop je odločno zavrnil, nad 500 ljudi, ki so pričeli de-1 Von Ribbfntrop j«, tudi pred-mon stri rati proti nemškemu vnanj c mu mini stru. da je bil Halifax razočaran in nezadovoljen s prvim sestankom. Posebno razočaran je bil Halifax glede Avstrije, ker je upal da se nemški naziji ne bodo vmeševali v avstrijske notranje zadeve. Ko pa je kancler Sel luseh uh i gg nepr i ča k«»va no določil za prihodnjo nedeljo plebiscit glede neodvisnosti Avstrije, tedaj so avstrijski naziji iz Nemčije prejeli ukaz. da se ne vdeležijo ljudskega glasovanja. Halifax je von Ribben-izrazil upanje, -da se v poroča, da se nahaja fašistična armada samo 6 milj zapadno od Belchite, katero mesto so republikanci zavzeli lansko leto. Ofenzivo vodijo močni ška-droni tankov in marokanskb kava le rije z velikim številom aeroplauov nad seboj. Nekateri vojaški opazovalci so mnenja, da bo general Fran -co s svojo sedanjo ofenzivo skušal prodreti do Sredozemskega morja iz Belchite. Von Ribbentrop je moral srečati neprijazno množico, ko je šel v vnanji urad in ko je zopet prišel iz palače. "Ven z Ri'b- lagal Halifaxu, da naj bi angleško ča-sopiisje prenehalo z napadi na Hitlerja, ki je načelnik nemške vla.de. Halifax pa mu je odgovoril,-da je sam na istem stališču kot Hitler in je tudi bentropom!" sso kričali in ne- načelnik vlade ter izpostavljen kateri so mu celo pretili s ko-č' javni kritiki. AL CAPONE ZAPUSTIL BOLNIŠNICO SAN FRANCISCO, Cal., 10. marca. — Al Capone, ki je svo-ječasno užival dvomljiv slovel najdrznejšega amer. gangster-fia, je bil izpuščen iz bolnišnice, kamor so ga poslali pred nekaj tedni, češ, da se mu j3 omračil um. Jutri bo zo|>et za* čel delati v pralnici Alcatraz kaznilnice. ••O t« A 8 NAROD A" — New Yoi\ Saturday, March 12, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S. A. WGLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank SakkJr, Preskleut j. Lupsha, Se:. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21« WE8T 18th STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS _ Advertisement cm Agreement Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..............16.00 Za pol leta ................$3/K) Za Četrt leta................flj^O Za New York za celo leto . . $7.00 Za pol leta ................$3.ro Za Inozemstvo za celo leto .. |7..W Za pol leta ................$3.00 Subscription Yearly $6.— "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA**, Z16 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 NOVA ROMUNSKA USTAVA Nova ustava ima 100 členov in predvideva stanovska ureditev države. Vrhovno oblast ima kralj, ki imenuje in razrešuje ministre, odlcča o vojni in miru in sklepa pogodbe s tujimi državami. L- trgovinske in podobne dogovore mora naknadno odobriti narodno predstavništvo. Senat in parlament bosta sestavljena na stanovski podlagi tako, da eno tretjino članov imenuje kralj, eno tretjino tvorijo virilisti, ki po svojem p o loža ju avtomatično postane j j člani nardnega pred>tavništva, eno tretjino pa volijo stanovi, ki so razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini so kmetje ir. mali obrtniki, v drugi trgovci in industrijci, v tretji pa intelekuafci. Volitve so javne in je glasovanje obvezno. Sprememba te ustave je mogoča le na i*>budo kralja. Pod najstrožjo kaznijo je prepovedano kakorkoli propagirati spremembo režima, razlastitev imetja drugih oseb, propagiranje davčne prostosti ali hujskanje k razrednemu boju. Duhovščini vseli veroizpovedi je strogo zabranjena vsaka zloraba njihovega položaja in duhovnega vpliva v politične in agitacijske namene. Politična agitacija je zabranjena med verskimi svečanostmi in na cerkvenem ozemlju. Sploh prepoveduje nova ustava sleherno politično or ir inizacijo 11a verski osnovi. Duhovniki ne smejo vršiti nikr-ke zaprisege razen v primerih, ki so v velJaAnili zakonih izrecno določeni. ■ J Z Smrtna kazen, ki je dosedaj v Rumuniji ni bilo, je z novo ustavo uvedena za primer vojne. Ministrski svet pa ima pravico tudi iv mirnem času odrediti uvedbo smrtne kazni, zlasti kadar gre za poskus atentatov na vladarja, na člane vladarskega doiua, na poglavarje tujih držav, na člane vlade, državne uradnike ter za primer razbojstev in političnih umorov. Nova ustava uvaja obvezno cerkveno poroko, ki ^e mora izvesti pred civilno poroko. Zakone predlaga kralj, obe zbornici narodnega predstavništva pa imata pravico predlagati le take zakonske predloge, ki so v splošnem državnem interesu. Kralj sklicuje zasedanje narodnega predstavništva vsaj enkrat na leto. Bistivo ustavnih sprememb je v tem, da je dobila Ru-mnnija s tem docela avtoritarni režim pod osebnim vodstvom kralja, čigar položaj je z novo Ustavo znatno ojačen. po Železniški nesreči v illinoisu Vlak, ki vozi iz SI. Louisa v Chicago z naglico mHj na uro, j., na križišču pri Worth, III, zadel v truck. NolVr trm ka je bil usmrčen, •"»"> potnikov, nahajajočih se na vlaku, pa ranjenih, ker j»* š«»s1 vagonov sko«"-ih, s tira. da mu ni ljubica o gostiji niče-J - [y Marilmni ^ j„ U(JH„gj,. javljajo divje Svinje, ki delajo!jova ot, U javljenih le polovici škodo okoliškim kmetom. Ne-! kaj -let pa nismo nič slišali o njih in tudi večjega lova nanje že več le ni bilo. Zadnji večji lov so priredili lovci približno p ml (i leti. Zdaj pa so se divje svinje zopet pojavile. Videli so jih v gručah i>o širi ini pet iskiupaj k<: >«> prihajale pra\ Znano 0|)Sejj(1„ (>k0liš, ki o»bsega 600 "i a in zato iii-D bila vsa važna mesa zasedena. Lovci so napra-sta zasedena. Okrog: pol 1*2. s- padli prvi streli. Dva sa po godila. Trofeje saa odnesla lo-vec Valand Jurij iz Zbelovega, ki je pogodil .">0 kg težko in lov- pošiljatve BSiKJi denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu V ITALIJO VJDUOHATUO Cl|LH - Dte. Iti • Ml 9 7.tt lllit Dta. Za $ 8.35 .......... Ur m 9 12-25_____Lir tm 9 29M .......... Ur BM 9 97.it_____Ur Hti tiiajt_______ur attt _ Ur 9999 UR SB ČRNE SEDAJ H IT KO MENJAJO SO NAVEDENE CEN IP PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI vnJ «e v dinarjih »U Izplačila v ameriških dolarjih SJ39 949^- smlk dobi v NARASLA .-«11— - -------------441.25 -------------J9L99 krajo Izplačilo v dolarjih. SLOVfcNIC PUBLISHING COMPANY -GU» Naroda" NEW 19H, N. t. POZOR ROJAKI! Dobre domače suhe klobase po — 32c funt Sunke, suhe — 29c funt Plečeta, suha— 25c funt Coli šunke--23c funt Želodce, suhe—32cfunt pošiljam pO poštnem povzetju ali naj se pa denar priloži na- KRAMER'S MEAT MARKET 6301 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO v vrat. Manjša je ostala na inestu mrtva, medtem ko se je tež ja, moril o ranjena, zavlekla daleč p roe, kjer so jo pozneje našli. ;j ski p vznik Anon Skni'sek, ki jo , .. . rv ... iUstrelil ISO kg tnžkohvinjo Obe v dolino do Dravi u je in o v sa- sUl lloh]|; l Sudenicaini. Med njimi so opazili tudi okrog 2HI) leg težkega merjasca. T«' dni so priredili nanje večji lov in to z uspehom. Padli sa dve, ena 50 in druga po 150 kg težki svinji. Obralo se je na povabilo vodje lova, domačina Josipa Ban-mana 14 lovcev, ki so že v zadnjih urah odšli na lov v gozd o vev kjer je prej. snega in so NAPAD Z VILAMI vihtel nad njo nož, tretji gnoju« vile. K r ieal i so nad nj< : 44 Baba. denar sem. ali pa b» š mrtva!** Piršnikova se je prestrašila ter jim je izročila vso gotovino, ki jo je imela doma — 550 din. Naslednjega dne je bil ta razburljivi dogodek javljen orožnikom v Polj- O DOLGOVIH IN KREDITU .. . O dolgovih bi lahko napisal cele knjige, o kreditu pa ne vem dosti povedati. Toda stvar j:? taka, da mora imeti oziroma je imel kredit tisti, ki ima dolgove. Meni je bila usoda rado darna in me je zasula ž njimi skoro do vratu. V splošnem je z dolgovi »velik križ. Ne toliko za tiste, ki jih težje ali lažje prenašajo m; plečih; križ je za tiste, ki so jih jim naložili. Marsikateri trgovec mi je že priznal svojo največjo težavo: — Prav nič bi se ne pritoževal in bi se že nekako rinil skozi lepresijo, če bi se ljudje spo- po starem imenuje,' stoji blizu ,lli,,Ja!i ^^rote, kj sem Jim znanega velikega litijskega predora, o*b novi e sti proti Ljubljani. (Jostilna pripada PraprotiiJkftj. Gospodarjev sin Ludvik Praprot ni k, ki mu je 27 let, je brezijosefoi. Sicer se je trudil, da bi dobil kje zapo-sle-nje a mil prav zadnje ča-e to ni .uspelo. T;- dni je sinlel v domači gostilni in je pri kozarčku ranah, ki f-o takoj začeli s pre- vina postal prav dolhre. volje, iskavo. I'gotovi li so, da je bil dotieni "vinski trgovec" žr desetkrat kaznovani Ivan Šoršafc iz Vrh loge. Ko si je pri Puš-nikovi ogledal vse razmere, je prišel v družbi dveh tovarišev ter izvršil dejanje. Sedaj ga zasledujejo oblasti s tiralico. ONA NA GOSTIJO, ON V SMRT Poseben dogodek se je pripetil v iMorju ipri Framu. Tamkaj so naišli na skednju obešenega 25-letnega tesarskega po-| močnika Karla Korena. Prva V Stateiibergu bil izvršen; ga je našla njegova mati Te- drzen roparski napad, ki je spravil vso okoli-co na noge. Pred nekaj dnevi o-stejje. Kden ji je svetil z elekt-rino s\» tilko v obraz, drugi je režija Korenova, ki je skupno z možem in drugim rsinom skušala obuditi sina k življt nju z umetnim dihanjem. Vsa prizadevanja pa so bila zaman, kei je bil Karol Koren že mrtev. Pokojni Karol Koren je imel Jjubavno razmerje z ne:ko služkinjo. Ko je prišel zvečer k nj« j, so mu njeni svojci povedali, da je odšla rk nekim s<»-rolnikom na gostijo. Ljudje so ga videli, kako le ponoči ves žalosten in vinjen taval po cesti. Okel i polnoči se je vrnil domov ter v žalosti segel po vrvi. Oblast va iso ugotovila. Prišlo pa je do malega nesporazuma z domačini. Ludvik se je naenkrat močno razburil in zagrozil, da bo Nvnjemu stanju napravil konec in da se bo kratkomalo zaklal. Res je j>o-padel v« lik kuhinjski nož in zbežal iz gostilne. Domači so hiteli za njim, da mu iztrgajo nož iz rok. Nastal je vrvež, v katerem je Ludvik po nesreči padel in se nasadil na nož. Posledica padca je bila strahotna. Ludvik si je globoko presekal ereva. SMRTNA NRSREf'A V JAMI. Dne 1. marca je v Walsen-Imrg, Colo bil v premogovniku ubit Louis Busin. star 20 let in rojen v Surprisu, Colo. Naša zastopnica za Cleveland in okolico Mrs. FRANCES PATIA nabira nove naročnike za "Glas Naroda". Rojake prosimo, naj ji bodo pri tem delu naklonjeni. Uprava. j* DEMOKRACIJA JE NAJBOLJŠA" - i a % Hi A ' M| f : ■ - f'~ M .....i, .. , ^jt^vstim \ Nedavno je govoril po radio ameriški tajupv za notranje zadeve, Ickes. Njegov govor je bil predvsem namenjen Angležem. Priporočil jim je, naj ščitijo demokracijo, češ, da se zamorejo edinole na ta način za»varovati proti fašizmu in komunizmu. EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA V NEW YOltKl! IN OKOLICI PETER JAREM A Mme. JULIJA JAREMA, (z» moSke) (ut fengke) - • 4 Pogreb $110. in VEČ : Prclno greste kam d r Ugani s i * Se tako dnler, pridite, ali |ia teletu-. nirajte uaui za pojasnilo. Jamčimo, da boste z rtašo postrežbo popolnoma zadovoljni. 129 K. 7th ST., med 1. Ave in Ave All W PROSPECT AYE. vo^al 1S5 St.; NEW YORK Tel.: ORekard 4-2568 ''BRONX Tel.: MKlrose 3 «577 Važno za potovanje Kdar Je aameojen potovati v atari kraj itlfdafclU koga od tam. Jo potreba«, tla Ja pooiea w. vseh stvareh. Voled aafte dolfo-letoe shntaje Vam ■■■»rrm» daU aajboljfta pojasnila In tndl vse preskrbeti. Je pstsvaajs adsbne te Ulit UU as ta- Mi preskrbimo vse, bodisi preteije za povratna dovoljenja, potni liste, vtseja h» sploh voe, kar jo sa potovanje" pStt^tbns v najhitrejftem haa. In kar Jo glavno, «a najatanjie driMw. Nedriavljant naj se dobi is trpi » odlaftajo do zadnjega trenutka, ker ptedn« povratno dovoljedje. RE-ENTrtf PERMIT. PIMte torej takoj za brezplačna navodila In poceni In ndobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CQMfANY (Travel Bureau) ' 216 West 16th Street , , New, York. N. Y. msm" v svojo največjo škodo storil. V gornjem delu države po znam bivšega trgovca. iS svojim kiunjmnjoiioin jc imel grocerir jo in mesarijo. V budili časih j«-ljurlem toliko pomagal, da so mu dolžni nail sedem tisoč dolarjev. Potem pa ni mogel več. Med njimi je nekaj |xj-štenjakov, — mi je pravil, — ki bodo vrnili, ko bodo imeli Računam, da bom dobil tisoč dolarjev nazaj, toda ne vem kdaj. Nazadnje mi pa mora biti vseeno, če ne dobim niti centa. Dobra šola je bila zame. —* S kreditom je težavna :-tvar. Ko kreditiraš prvi dese lak, ti je dolžnik hvaležen. Ko ti je pa enkrat petnaj.st ali dvajset dolarjev dolžan, postane objesten. — Daj mi, — pravi, in v o-celi se mu čudno zabliska: — Poznam tisti 'blisk, ki pomeni enostavno: — Če ne daš, ti pa tistega, kar sem ti dolžan, nti bom nikdar vrnil. V začetku je dolžnik upuiko-va žrtev, pozneje ima pa dolžnik upnika v kreinpljili. Če mu je dolžan že pedeset dolarjev, zahteva enoin petdeset i ilolat* z neizgovorjeno grožnjo: Če mi ne daš dolarja, se za tistih petdeset kar lepo pod nosom obri ši. Tako je torej. Poznal sem pa v hudih časih proliibicije poštenega madžarskega Žida, ki je imel povsem drugačno metodo. Ko je osemnajsti amendmeut zaprl salone, je tudi Žid Weiss na devetdeseti cesti v Uptownu izpraznil in zaklenil svojo bo tego in nalepil na vrata znamenje "For Kent**. Spredaj je bilo prazno, za daj je pa imel majhen prostor, v katerem je prodal sleherni ilan od pet do deset galon špi-rltovega žganja — po petindvajset centov drink. Galona žganja ga je veljala tri dolarje. Iz galone je natočil sestde--et drinkov. Po tem lahko iz računate, koliko je zaslužil Vsako jutro in vsako noč je i-mel kar črno odjemalcev. In čudo božje, nihče mu ni bil dolžan solda. Če ga je neznanec prosil za drink, mu sploh ni odgovoril. Znancu, ki je bil že vsaj trikrat pri njem, je pa rekel v takem slučaju: — Kar pij, prijatelj. Če ti uista dva dovoli, jih izpij deset. Dolžan mi pa ne boš niti centa. Zastonj ti dam, kolikor si potreben. Pij! Te besede sq vsakega tako panale, da jih ni nihče izpil več kakor dva ali tri. Nekoliko o-sramoeen je odšel in se je vrnil, kakorhitro je imel dolar v žepu. Najprej je plačaj dolg (ki pravzaprav ni bil dolg) o-stanek pa zapil. Če bi krčmar vsak posojeni drink zapisal, bi imel že prvo leto prazno botego. Tako mu je pa šla pšenica v klasje, in je bogato žel dolgih-šestnajst let — samo zato, ter ni dal nikomur ničesar-na upanje, e Klare sedi orllična družba go-s4cv. Tudi neka ekseelenca je mod njimi. J»h1o ]Kx"asi, toda obilno, z velikim tekom. Taksna "real turtle*' juha.se ne je vsak dan. Pa ostrige v školjkah — kako Abesinija- Ži Pariška "I/Bpoque" poroča iz rimskega vira, da 'bo i tali janska vlada že v najkrajšem času napravila predlog, naj bi se dala Abeteinija na razpolago za židovske priseljence. Žid je naj bi se v teh krxyjih naseljevali, kolikor «bi sami hoteli. • Nihče ne ve, zakaj je dama tako zardela do ušes. Dragi lepotiči potegne Pierrot z globo kega dekolteja — papirnatega martinčka. Nekemu generalu pripne vrsto papirnatih odliko vanj. Slavnega zgodovinarja, ki se je nedavno prej blamiral z neko znanstveno teorijo, muči z indiskretnimi vprašanji. Vsakogar, o katerem ve, da ima kaj masla na glavi, vzame na muho. Nihče mu ne odgovarja, vsi (sede kakor na trnku in si mislijo, da je najbolje, če se šalam neumno smejejo. V svojem belem kostimu, z belo namazanim, a lepodinje. Ekseelenca zelo ljubi školjka. Zaliva jih z dvajset let staro žlahtno kapljico Chateau Yqu«»m, ki ga utegne biti na vnem svetu le še nekaj steklenic. In ekscelenca se pravkar pripravlja, da ponese čašo vina k ustnam, ko se pomoli pred nos roka v bolem svilenem rokavu. Že seže po časi in jo iz-pije do dna. Izza težke zavese .za hrbtom ekscelence se kakor duh pojavi Pien ot. Maski ran i neznanec pobira pred nosom ekseelence s krožnika naj rab rane j š<> kose ostrig in pije njegovo vino. Ektsoe-lenca ne ve, ali bV še hudo v al ali ne. končno se le uklone šali. In Pierrot že stresa svoje domislice. Vzame stol. prise de zdaj k temu, zdaj onemu gostu. Neopazno se dotakne s čevljem noge gospe AVallbergo. ve, ki sedi zraven rrrtadega ka-valirja, vseučiliškega profesorja. Gospa se odzove koketiranju poti mizo in ko i«e na-snv hne svojemu kavalirju, meneč, da se ž njim igra, se oglasi Pierrot: rot dalje. Ves čas pa pridno skrbi, da ne ostane nobena ča ša prazna. Družba postaja zmerom l»olj živahna. Še drugi gostje pripovedujejo zbadljivke i?: talari* ne pustolovščine. General se je ponašal kakor prosta k. Ekscelenca se s poželjivimi pogledi obrača k zajetni sos«rli. Gospa Wallber-gova se brez sramtu naslanja na svojega ka vali rja. Pierrot pa igra neutrudno, kakor še niko- Ahined je namreč v hiši njenega očeta vzra-el in ta je v oporoki ostavil vse svoje imetje Sahendi, -liod pogojem, da se poroči z Ahmedom. Zakon je bil srečen, sauio 7 otrokoma ni bilo vse v redai. Hčerka prvorojenka ji> na veliko 'žalost svojih staršev prvo leto po rojstvu oslepela, drugi otrok, sin, pa je 'bil vedno bo-lehen in je v rasti zaostal. Pred nekim časom je prejel Ahmed iz Tirane sporočilo, da je tam umrl neki sorodnik in zavoljo dedščine je cm 1 pot ova' v svojo staro domovino. Tam si je moral v zvezi s svojim poslom priskrbeti neke družinske li v življenju. Ce bi drugi ue! papirje s strani najvišje alban- bili že pijani, bi sv gotovo zgražali nad njegovo predrznostjo. Tako pa slepo izpolnjujejo še bolj neumne ukaze dozdevnega norca. Klari govori Pierrot, ognjevito in poželjivo, najbolj neumne, spogledljive stvari. In vsi .se smejejo. Tudi Kla rin mož. Sa»j Pierrot se le šali . . . Gostoteljica je že blazno zaljubljena vanj. Ne??i»~pno da na uro. Skoro bo dvanajst: •Pierrot sedi zraven nje. Ž« prej so se domenili, da se (Nadaljevanje na 4. strani.) _ VA2NO za naročnike i*olfc» aislovs )• u.»rlduo do kdaj ln*ate plačano naročnino.' Prrr ftforllka pomeqI mwc, druga dan ln trenja pa -eto. Da nam prllir* nU« nr?ot>cbn«sa dela In stroškov, Vas prosimo, da skuta te naročal-•o preroCesnc porkTnaU. Pošljite naroCnlno aernVnoet nam aU Jo - pa naflema-snstopotku v Vasem kraju ali pa kateremu lantMi % la^dHlrtit. kojlb Ima so tiskana z iefeellsd Črkami, ker so opravi-Ceni oblaka U tudi 4ruLOKADO: Pueblo. Peter GoU«. A. SartU Walaenbnrg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, fr. MJUNOI8 : C-hfcago, J. Bevčlč • Olearo. J. FakUn (Chicago. Ct> la llllnolal Jot le t, Jennie BamMch La Salle, J. SpeUcb Maacoatab. rrank Amctistln North Chicago in Wauk«gad. Math. OHIO: narberton. Prask Trata Cleveland. Anton Boba*, ttoffr. Jacob Keaalk Joan Blapalk CUrard. Anton NaguOe Lorain, Lonla Balant, Jonn Toongatowo. Anton KikalJ »R2CON: Oreaon City, 'm. 4. Subitt PENNSYLVANIA: Bessemer. Mo MtlkU ske moliamedan.tvn. Ahmedu je bilo t<^daj dve leti. Vdovee je z obema otrokoma odšel v drugo mesto, utajil pa jima je skupni izvor, ker je liotel na ta način 'zagotoviti vse veliko imetje, ki ga je efetavila njegova žena. svoji'hčeri. Ker pa se je pozneje zbal, -da bi resnica tako in tako vendarle prišla na dan je izmislil nečloveške misel, da je oil »a otroka združil v zakonu, ewprav sta bila brat in sestra. •Po tem odfkritju sta Ahmed in Šahenda takoj vložila spi>-^amrano zahtevo za loeitev zakona. Turška sodišča so temu srt» -ta, ne da bi si upala dvigniti pogled pred nu sli, di* jo je grofiea presenetila in da ve vse, kar ji je hotela za vedno prikriti. Kmalu je pa za čutila grofičino roko na svoji glavi in že je za -dišala njen glas: — Vstanite, drago dete! Zgodila se je velik : nesreča, toda odgovornosti za njo ne smem va gla boji liti na vas. Sama -ein storila napako in pra.\ je, Ca nosim njene posledice. Lucie je takoj vstala in zroč v ^r«»zi na gro-iieo, je vprašala: — Vi, milostiva.' i— Da, jaz. Od prvega t remit ka sem namreč eitala v vaših mislih bolje od vas. Slutila sem \ ašo ljubezen in k<> -l<* se hoteli povsem instii;-fivno izogniti nam, sem bila jaz tista, ki je vaa. pogovorila, da >t<* vrnili. Preveč sem poslušala svoj razum in premalo svoje srce. Kako -em mogla le za trenutek verjeti, da l»i mo^la živeti Arrnand in.v i skupaj, n<> da bi vzplamtcln v vajinih srcih vrnča ^ubczeii ' Izmed vseh, k:. -so sc -likali okroir va-, je >»ii edini vre«!en vaše ljubezni. \ -vojem (>inio>n -eni mislila, da -e i/om mogla boriti pioti vaši mladosti,-proti Naši mikavnosti in končno proti tajni privlačno prepoveiianega -adn. Za to srni kruto ka-znoviilia. Toda ^orje, kaznovana nisem samo jaz. Plemeni I o^ t I- žene j« zadela Lm io \ dno ijil-e. V-.-j iz !»•• je za m i >ir;da: — Oh, milo-tiva, vi naju p*»milnjete !Vi! In kako bi -e !ni n< -milila, ko poznam vajino trpljenj«- in \«ijiuo žrt««v .' Ali imam pre«! -ehoj prave krive«' ali >>;i smiiih ne«|olžiie žrtve, irtve ll-ode, |*i'<»1 i kateri -la -e borila »n» v-o moč. Vi ste prosli \-ake krivde... I\ak«» bi ua \ ' a- t««i e.| ob-ftjala ! — Ah. uro .-pa irroliea ! .i*- vzklikiiiia lau-ie -. sa obupana. Težji- prenašati \a-o priz i-ne-djivo-f. rn-iro vaš mie\. 'Mina j«- zrla \ praznino in kakor da -le-li nad haravnemu prividu je ponovila: — I>a, vi ste pro-1 i v uk> krivde. In globok » i» vzdihnila. f I );dje prili ud nji č.) "GLAS NARODA ?... I pošiljamo v staro do- j ^ rnovino. Kdor ga ho- j ^ ce naročiti za svoifc \ | sorodnike ali pri jate- j % !je, to lahko stori. — ^ Naročnina za stari | ^ kraj stane $7. — V ^ S Italijo lista ne poši- t % ljamo. Rmairbloo. Anton lpam> Cowmanitb, J. Brnom GMvrdalp In okoli«*. Hn. MARYLAND: KltimtUer. Ft. Vodoplvw MICHIGAN: Detroit, L. MINNBJSOTA: Cblsbolm. rrank Oeai« J. Ulj. Jo«. J. Peali«! Vreletb, LoaU Goafe Gilbert, Loale V«MeJ Hibbtnfc, Joka Fovfa Virgins, rrank Hrvetlcb MONTANA: Boandap. II. U. Penlnn Waduw, L. Ghnspe NBBBA8KA: - f>—ki, F. Brodnrlak IOBK: LvHJIl^rf («1 Export, Levi* r»frrt. Jerry Okorn Forest any. Msfli fireenebttr*. Frank Novak Homer City, Fr. Fereochak Johnstown, Mm PslMto - Krsyn, Ant. TaulelJ' Liuenw. Frank BtfHock Midway. John 2n«t Pittsburgh In okolica, PhlUp Procsr ftfeeltaa.' A kfren Tnrtle Creek, Fr. BeWfrw Went Newton. Joapoh Jnvan WISCONSIN: Milwaukee, West AlUs. I Sheboygan, JesepH ^akei WYOMING: Ročk Springs, Lea mntaCfOk, * Joe OTKAT* "GLAS NAMOi" m - - « .»^■••-••fcV'-S. NAPAD NA BIVŠEGA RUS KEOA VICE ADMIRAL A. r Bivši isovjetski viceadmiral Aleksander Sriboljev, prejšnji 'ataSe rcTeče Bu-sije v Carigradu, ki je b\\ leta 1930 iiiooiitunia-maciani rtbsojen na ^mrt medicin, ko se je mudil v Stock-holmu, je bil te dni zveeer v Bruslju napaden i'n hudo^ ranjen v nožem. Napadalec je zatekel Sobolova na nekem temnem stopnišču. Domnevajo, da se skrivajo za tem na-padian politični motivi. NA2JNANILO Rojakom po Pennsylvania i (posebno v AUegbany, Cain bria in Somerset okraju) na znan jamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLDi Rejnike prosimo, naj mu po* skušajo ustreči pri nabiranju naročnine. :c \ ' . t ■: Uprav« Glas Naroda VSAK bi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino in jim razkazal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, fa sreeua priložnost ni vsakemu dani:, pač tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vasa dedsčina, v vaš doni. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, je bil ginjen. Z radostjo in ponosom jo boste pokarali vašim sosedam. Slike so v bakrotisku, tiskane ua do ber papir in samo na eui .strani, v velikosti 5 x 71/2 inčev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane samo naroČite pri: - Narcize pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WLar 18th ST., NEW YORK ••GLAS NAROD A" —Hew Tor* Saturday, March 12, 1938 TH1 LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B. KRJANCE ROMAN 12 2IVUENJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 42l s O NA VIDEZ G-A JE VZELA očeh obeli otrok najprej leži plalio vprašanje, ako bo ta go^pira Herrna kaj l>oljša kot je Helena. Pogledata v njene smehljajoče se oči, vidita kot bi te oči proseče iztego-vale -voje rok«' proti njima, in slišita njen mehki j^la*::^ *\Ali mi nočete reči dober dan?1* Tedaj pa izpustita Anito in plaho pogledata Henuo. Ko pa Herma nekoliko prikima, stopita proti njej -se takoj nato pričneta veselo smejati. Henna prime roko oboli in jih pritisne k sebi. "Zelo sem ves« la, da bom mogla biti pri vas," jima pravi. "Helena ni nikdar vesela, in naju vedi*> zmerja, pravi Dieter. "Jaz pa vaju nikdar ne bom zmerjala," pravi Herma. "Tudi ne. če ne bova pridna?" vpraša Heimelore. "Tudi tedaj ne! Samo žalostna bom in to nisem j*ada. Najrajše vidim, če moremo biti vsi veseli!" Otroka jo .zanudeno jttghulata ter pričnetaa vriskati. "To je dobro: to imava tudi midva rada. Toda Helena te^a noče, da l>i bila midva vesela, potem je huda," pravi zojjet deček. "Ali ste tudi vi hudi, če je kdo preveč glasen, gospiea — no. kakp je že vaše ime." Herma -e prisrčno zasmeje in prime Heimelore za ramo. "Kličite me gospiea Herma. !n kot vidva razumevata, hvala Botru, nisem huda in morem marsikaj prenesti." "Potem pa sin« va tudi noreti v vaši navzočnostivprašuje Dieter. "Dokler pri tem ne nadlegujeta drugih ljudi — mene prav gotovo ne bosta nadlegovala. Včasih celo sama rada nudo ponorim — seveda, zunaj na prostem." Otroka jo zojwt začudeno pogledata in Dieter svojo novo vzgojiteljico veselo objame. "To je dobro. Mislim, da ste nama zelo všeč ka,j ne;-- Hennelore!" i morajo vsi m«a seboj tikati. Heimelore prikima m se uklon«- Heminiinr roke. iKdor hi na to bi Vl} "Tudi jaz tako mislim. 'I oda zdi mi, da se bova m«.-|llMn.a| iZ|)0|njti v>ako raia pri vas strašno veliko uriti. Helena nama j«- rekla, da sJ|-ujr|K. naj ne v< seliva na vas. da Iwste zelo strogi in da . * bova! Pierrot morala mnogo učiti.'* f Herma opazi, «• morata ueiti. temveč «la -e smeta tičiii. Učenje j«* nekaj krasnega, kar vsakemu dela veselje in ira nikdar ni mogoče dovolj dobiti. kadar pričnemo ž njim. Kadar s<* bomo igrali in potu,, iz. dolgega ča*a ne bomo vedeli, kaj bi j bil ve* večer. jo ,»prosi Pierrot bomo *km»aj pridno urili in kdor -e bo mu-1 .... i. * - sanijMinjea. Judovski emigranti, ki so se iz Nemčije zadnje čase začeli v množicah naseljevati v Franciji, so povzročili tamkaj že nekaj grdih škandalov, katere sedaj nemško nacional-sociali-stično časopisje z veseljem po-na tisku je. V frane« iskeui Toulou-u se je pretekli teden Judinja Ren-nenian poročila z nekim Francozom. Ku su v hiši še obli a jali veselo svatb«*, j«1 povo|iu-roeena žena od svojega moža izvabila več 11 en a rja ter se nato odstranila, češ da mora v mesto nekaj kupit. Mož j«' čakal in čakal, kdaj se vrne njegova žena. Svatje so že davno odšli, nje pa od nikoder. Sprva ga ni nič skrbelo, ker je žena od-šla od doma v spremtvu svoje matere. Ko pa niti ene niti druge do večera ni bilo domov, je moral to naznaniti policiji, ki j«> j«' naprosil, naj vneto po- PIERROT SE SMEJE. (Nadaljevanje z strani.) iztS duje, kaj >e je zgodilo njegovi ženki. Policija pa je kmalu razvoz-Ijala to uganko. Dognala je. da se j«* Judinja samo zato jm>-rorila s Francozom, «!a bi p< francciskrli jxjstavali tudi sama postala francoska državljanka. Ko jo je policija imela v rokah in jo zasliševala, zakaj se ne vrne k možni, j«* odgovorila, la se nikakor ue misli vrniti k mo-žu, ker je seilaj že tlosi gla svoj namen. Toda policija s tem ni bila zadovoljna ter je zače la raziskavati. kako in kaj j«' bilo v prejšnjih časih s tu ple men i to ženo. In je iz kartoteke ter prstnih odtisov dognala. «la sta mlada Judinja t« r njena mati že dalj časa živeli le o«I sleparij. Zato je obe kratko-malo zaprla ter ju vtaknila pod ključ. Sedaj menda možu ni ver hu, lo. saj se j«- iznebil nevarne tiče. pošepeče Klari: — Reci mi zdaj "vi." Klara mu nekaj glasuo pripoveduj*' in ga pri tem na.....- noma vika. V>i planejo v smeli, vpijejo in ploskajo: — Rekla mu j«- *,vi." — Kaj naj mu da za kaz«-n it« sn« ga obraza, kakršen je >ia je otrokoma preje učenj«4 pokazala. potem se bomo skupaj pridno učili in kdor -e bo naj več naučil, ta bo kralj." Henna j«' vda rila na pravo struno, uuala strah pred učenjem. Kot jima mora biti zelo prijetno. . "No, potem pa bom jaz kralj. H«,nn«'lore j«* Še pr« majhna in prenenmna za to," pravi Dieter samozavestno. samo počakaj. v-«* b«nn pred teboj naučila," se litiduje sestra. J "l*a menda se liosta med seboj prepirala. lastimo T". Lepo bomo počakali, kdo bo kralj. Vedno samo oni. Vi sr bo najboljše učil. Kaj ne, veselita >e že na učenje?" "Ako je učenje res tak«» pri j« tno. poleni tla," pr;»vi Dieter. In Hennelore inn pritrdi. Herma ima otroka ž«' tam, kjer jih je ltolela imeti. l*če nje ni bilo »*er strašilo. In Anita, ki je tiho poslušala, opazi, kako naglo si j«* Ilerma znala pridobiti otroka. Kikdo ni ,»rimoran učiti st-, temveč se sme učiti. Odpade vsaka pri-^iljenost, kot pri igri. kaj k«Io zmore najbolj. Umni prikima in pravi: "Sedaj |mi mora gospiea Herma iti. pred kurilom si mora še urediti sobo in s«< preobleči. Ali jo hočemo vsi peljati \ njeno sobo.' Poleg njene -ob«- sem dala napraviti učno -obo. Tam j« v k* pripravljeno za pričetek šole. Vam bo zelo Všeč." Vse. kar otroka vidim novega. Ju veseli. Levo in desno se obešata na Henniiio roko ter gresta ž njo za Anito, ki kaže »K)t. Gredo po dolgem hodniku, nato pa se obrnejo okoli vogla. Henninina soba j«- v sti'au*kein delu gradu, dve nadstropji nad Lundstromovo pisarno. Anita odpre vrata in ilerma vstopi. Herma se zadivi nad krasno, svetlo pobar-'bliskovito revolver, ga nameri vano .spalno sobo, na eije desni strani je kopalna soba. Sko-jv Klaro in sproži, /i okno je krasen razgled na vinske gorice. Kdor se je sklo- Curek kolonjsko vode pobriz-nil skozi okno. je gledal na krasno zelenje parka. | ga gostiteljici obraz. "Tako, gospiea Herma — saj vas smem tako klicati —I Navdušeno vzklikali je. Neto je vaša spalna soba, tukaj takoj zraven, pa je učilna soba,h11*11100 v resnici izvrsten ki je tudi za vas obenem družabna soba in zato sem jo tudi | igndec. Pierrot, vtakne revol-pustila bolj udobno opremiti. Upam, da vam bodo sobe všeč ver v Klara si briše ob- jn se boste v njih počutila domačo." Herma ne ve, ako bi

oleg okrogle mizice, na kateri stoji Šopek cvetlic. Četudi je ena stran sobe opremljena kot družabna soba za llermo. je bila na drugi strani jasno videti, da bo služila kot učna »oba. , Poleg okna stoji šolska klop za dva učenca, pred njo pa miza za učiteljico, are sredi za požirek Veliko razočaranje. — Kaj, samo to.* — Da, ali iz Klariuih ust. Ona protestira. to«la ostali •ejo: — Karneval je! Vse je do puščeno! — Maskam j«- vse dovoljeno! vzklikne ekscelenca. ki je že pop"!noina pijan. — Glasu jmo! Pierrot je zmagal. Klara nekoliko pobi«'di, nato ponese čašo šampanjca k ustnicam, sa nagne k PWrotu. ki kleči pred njo. * , Njune ustne gor«* . Maskiranec poljubi svojo ljubico pred očmi vseli, njen mož se samo glupo sme««'. Naenkrat skoči p«>konri in vzklikne: — Ta nesrečna žena me j«» s svojim poljubom zastrupiln! Tu imaš svoje plačilo! In ko drugi pobledc od stra ha, ne vedoč ali je vse šala ali )resnica, ker neznanec tako izvrstno igra. potegne Pierrot BANDITOVO DVOJNO ŽIVLJENJE. Frnaroska policija je celih d« set let iskala razbojnika, ki so mu pripisovali tristo tatvin in ga niso moirli izslediti. Te val in nj« gov o «»U-uašanje ni iin«'lo na sehi ni«"-sumljivega. V resnici pa j«- bil poglavar tatinske tolpe, ki je imela s\-(jj Jež Marseillu, kamor je večkrat potoval z ž«--l«>znieo. Prt Šj teden pa se je poloeija odločila. «hi «»bisee Saccar«»tfi-ja v stanovanju, in sirer p«»no SKUPNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SL0VEN1C PUBL. CO. |yna»si..\v tisavki, i»kht. 516 W. 18th St„ Xnr York. N. V, Z HKZOrAKN 1KO.M BREMEN 3. JULIJA, 1938 Rlt/I M.AK V C1IKKIMH KC.I ZAJAM^I I IMIUNO POTOVANJE DO Ut ltlJANE • Potnike bo spremljal IG. HUDE Uradnik Slovenic Publishing Company 21« W. 1X1 h Strrrt New York. N.* V. Slroko\ n jaški nasveti kIm!«* vizejrv za priseljen«; in oliiskovalre HAMBURG-AMERICAN LINE \ qPGJ NORTH GERMAN LLOTD S POSLEDICE KEPANJA. ADVERTISE IN 'GLAS NARODA' ei. Stražniki so ubkolili hi-o,;USODEPOLNE «letektivi pa so potKkaii naj I vrata stanovanja. I n Sueeamt-1 ti je takoj pokazal >voj«» barvo.J Jirinu bli/.n Prsw so pri-Zbežal je iz sobe na strebo ter j redili V2 do 14 letni 1'antalini pobegnil svojim znlezovalciMiij bitko s ^nežnimi kepami, ki j«-izprtnl nosa. ;ni-«» prekinili niti v trenutku. Frann-ski li-ti prim«*r. ja jo! ko je privo/.il p«i resti avtoiu«*-tatvine in vlome Saeearottija -našli v njegovi miznlri. Tat j.javni drog. l>rog se j«* pilotni I j«» inn*l v«-«*- < k lad i še. polnili |M»-!in .]«• z»ul«-l |»«»It-ir K.ire t S'., marra: tju.-eii Mar;. \ flirrU.iiru iii.ir«"t: ll«*\ v «;»ih»;i II,- .1.- l r:iu«>- v llavre :ui. iuar« 'U : N«»ruiaii»li«- \ llavre .\t|Utlaiiia v t"UerlH»urs 1. aprila : l;n>iii«-n * lireui«*ii 'J. aprila : t'nule ill Sux«»ijl ^ «i«-|J".i li. aprilu : • ^iif-u Mary * ClirrlHiiiru I'ari> \ Huvrt-!'. aprila: Salurnia v *rr>l 1 I. aprila : Kur*-pa \ llreiiifii .\«|iiil:uiia v C"ln-rln.ur^ HI. aprila : Ue\ v «;«'ii«-a L... aprila : l-'ifayctte v llavre U«T« MKaria v «'IhtIm.ih^ aprila : Itn-iiMii \ iiri-iurn Kt>111.-1 \ l >«'iio;j "J7. :i)>ril:i : «.»n«*«*n .Mary \ «'li«*il»«iir^ II«- »J«- FraiHT \ llavre april:i : I'a ris v Havre «'«>nr»- Hi Sau'ia \ «;«-iina raz. Zaklinja jo naj mu oprosti. — Kaikor jaz tebi, tako ti meni! Niti s očesom ne bom tiv-nil. Že seže v žep in ji proži re volver. — Evo. tu! V če1? , . me l obe očesi . . . Z razširjenimi zenicami zre v njo. Tn se smeje . . . Klara meri v svojega Ijubč- Poleg mize je omara za knji ka. Cisto cd bizu. yelika okrogla, t« temnozelenini prtom pogrnjena miza •d i w>be iu nekaj stolov izpolnnje opremo. "To sobo sem pustila opremiti s starini pohištvom, gospiea Henna/' pravi Anita. 44Ne smete pa: zameriti, ako izgleda, kot bi bilo kar zmetano skupaj, toda ta prostorček sem okušala urediti tako, da vam bo všeč, kadar se otroci ne bodo lavno učili. Drugače bi morali biti samo v svoji spalnici." - Herma priti»»ie rok«^ na »rce. . mikate^) Strel. Pien-ot se zvrne znak, raz-p ros tre roke. Kri 'brizga na vse strani. Kara kiykne in pade v nezavest. -Tn medtem ko gotetje, brezumni od groze in stralia stoje eikrog mrtv^a. odbije nna podani dvanajst. Keumno — kaj ne ? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak* sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač dimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-> njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet no| divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 1 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. / Cena $3.50 2 U T I x 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč ' no. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.