gorenje Informator
List za obveščanje delavcev
Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS informatika in organizacija
Leto XXI
Titovo Velenje, 24. junija 1987_______________________
ZDRAVO OKOLJE JE TUDI NASA SKRB
Na torkovi izredni seji zborov velenjske občinske skupščine so spregovorili tudi o vplivu proizvodnje premoga in električne energije Rudarsko elektroenergetskega kombinata na okolje in obravnavali poročilo slovenskega izvršnega sveta o razreševanju problematike onesnaževanja okolja. Iz razprave našega delegata povzemamo najbistvenej-se poudarke na 5. strani.
25
O novi generaciji pralnih strojev preberite na 4. strani.
Obisk iz Kitajske
V ponedeljek, 22. junija, je Gorenje obiskala delegacija province Sichuan iz LR Kitajske. Delegacija si je v Titovem Velenju ogledala proizvodnjo pralnih strojev in zamrzovalnih omar. Pogovori o možnostih sodelovanja.
Pred pomembnimi odločitvami
O	čem bomo odločali na referendumu?
Delavci v tozdih in delovnih skupnostih proizvodnih delovnih organizacijah ter v enovitih delovnih organizacijah bodo na referendumu sprejemali dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in spremembe statuta. Delavci Gorenja Commerce in Gorenja Servis pa bodo odločali o dopolnitvah oziroma razširitvah svojih dejavnosti.
O čem bomo glasovali na zborih delavcev?
Na zborih delavcev bomo sklepali o prenehanju delovne skupnosti Splošni posli in Informatika in organizacija. O tem odločajo delavci proizvodnih delovnih organizacij ter delovnih organizacij skupnega pomena, se pravi Gorenja Raziskave in razvoj, Interne banke, Gorenja Commerce in Gorenja Servis ter DSSS SOZD.
Kaj bomo sprejemali na delavskih svetih?
Na delavskih svetih tozdov, enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnostih pa bomo odločali tudi o prenosu sredstev pravic in obveznosti na ozde oziroma dsss, ki na novo sprejemajo določena strokovna dela in dela skupnega pomena. Dopolnili pa bomo tudi razvide del in nalog. V skladu s spremenjeno organiziranostjo naših delovnih organizacij in skupnosti pa bomo sprejeli tudi dopolnjene plane dela do konca leta.
Delegacija, ki jo je vodil Jiang M inkuang, si je v Gorenju najprej ogledala proizvodnjo gospodinjskih aparatov, nato pa so se sestali na pogovoru, ki sta mu ob predstavnikih vodstva sozda Gorenje prisostvovala še predsednica komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšek in predsednik republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar. V ospredju pogovora je bilo vprašanje sodelovanja Gorenja s partnerji na Kitajskem, posebej še v pokrajini Sichuan, kjer je Gorenje že leta 1984 predstavilo svoj program proizvodnje. Doslej je Gorenje prodalo na Kitajsko 65.000 hladilnikov ter
sodelovalo pri posodobitvi proizvodnje ene od tovarn hladilnikov v Sichuanu. Da bi okrepili sodelovanje s kitajskimi partnerji, so skupaj s Teh-noimpeksom in Emono odprli v Pekingu skupno predstavništvo. Tam je letos Gorenje predstavilo svoj proizvodni program v okviru skupne razstave jugoslovanskega gospodarstva.
Poleg izdelkov redne proizvodnje, se Gorenje pogovarja s kitajskimi partnerji tudi za izvoz sestavnih delov za posamezne izdelke. Možnosti za sodelovanje je veliko, zato bo treba uskladiti razvoj in uveljaviti kooperacijo.
Ob koncu pogovorov je guverner Jiang Minkuang povedal tudi tole: „G oren je ima odličen proizvodni program, z zadovoljstvom sem si ogledal proizvodnjo, prav pa bi bilo, da bi preučili možnost o vnovičnem organiziranju lastne razstave v Sichuanu." Izrazil je tudi prepričanje, da se bo sodelovanje okrepilo.
Iz vsebine:
—	Spremembe v
organiziranosti	stran 2
—	Nova generacija
pralnih strojev	stran 4
Zdravo okolje, naša skrb
stran 5
—	Obvestilo projektantom	stran 6
—	Delo - človek -
kultura	stan 6
KADROVSKA VEST
V Gorenju Procesna oprema so 18. junija na 11. redni seji delavskega sveta delovne organizacije s 1. julijem 1987 za dobo štirih let za člana
poslovodnega odbora, področje družbenoekonomskih odnosov in kadrov, imenovali diplomiranega pravnika Antona Hribarja.
Da bomo učinkovitejši
SPREMEMBE V ORGANIZIRANOSTI GORENJA
V	TITOVEM VELENJU
V	vseh proizvodnih delovnih organizacijah in njihovih delovnih skupnostih ter v Gorenju Raziskave in Razvoj, Interni banki, Gorenju Servis in Gorenju Commerce se delavci v teh dneh, med 22. in 26. junijem odločajo o prenehanju delovne skupnosti Splošni posli in delovne skupnosti Informatika in organizacija. O razlogih za to odločitev smo v prejšnjih številkah Informatorja že pisali.
Obenem pa se bodo delavci opredelili tudi, kje bodo ta dela in naloge poslej opravljali.
Po strokovnem predlogu bodo delovni skupnosti skupnih služb Gorenja sozd poverili opravljanje nalog na naslednjih področjih:
•	kreiranje kadrovske politike, kadrovanje poslovodnih in vodilnih delavcev
•	razvoj industrijske psihologije, raziskave na ravni sozda
•	razvoj nagrajevanja
e določanje in vrednotenje tipičnih delovnih nalog
•	stanovanjsko gospodarstvo
•	rekreacija in kultura
e razvoj sistema izobraževanja, politike in strategije na tem področju, klub štipendistov, animiranje izobraževalnih oblik, prenos znanja, načrtovanje finančnih sredstev za izobraževanje
•	svetovanje na pravnem področju
•	koordinacija družbenopolitičnih organizacij in delegacij Gorenjevih delovnih organizacij v Titovem Velenju
•	obveščanje delavcev (Informator Gorenje)
•	usmerjanje razvoja informacijskega sistema, skrb za konsistentnost
•	razvoj področja organizacije in koordinacija
Gorenje Servis bo za Gorenjeve delovne organizacije v Titovem Velenju poleg ostalih nalog izvajalo:
•	splošne zadeve (varovanje objektov in premoženja)
•	požarno varnost
•	usluge obeh avtomatskih telefonskih central
•	teleks
eekspedit pošte
•	urejanje prevozov na delo
•	razvoj logistike
Delovni organizaciji Gorenje Commerce bodo zaupale izvajanje:
•	sistemske operative
•	vzdrževanje računalniške opreme
•	sistemskih analiz
•	projekt malih gospodinjskih aparatov
•	skupnih projektov poslovnega inženiringa
•	projekt kadrovsko-informacijskega sistema (osebni dohodki)
•	projekt blagovnega poslovanja
•	projekt interne banke
•	projekt osnovnih sredstev
•	projekt servisne izpostave
•	projekt glavne knjige
•	projekt saldokontov
•	projekt fakturiranja
•	projekt informacijskega sistema izvoznega poslovanja
•	dokončanje projekta reorganizacije Gorenja Elektronika Široke potrošnje
•	ažuriranje datoteke stroškov vnešenih v računalnik
•	nabava pisarniškega materiala in skladiščenje
•	razmnoževanje in fotokopiranje
V	Gorenju Raziskave in razvoj bodo v prihodnje opravljali informacijsko-dokumentacijsko dejavnost, usposobiti pa morajo delovne organizacije za izvajanje nalog s področja standardizacije in šifracije.
Interna banka bo opravljala naloge plačilnega prometa in blagajniškega poslovanja.
Gorenjeve proizvodne delovne organizacije se morajo usposobiti za opravljanje nalog na naslednjih področjih:
•	kadrovske operative
•	urejanje socialnih zadev delavcev
•	vrednotenja delovnih nalog
•	varstva pri delu
•	usposabljanja za delo
•	urejanja prevozov s službenimi vozili
•	skrbništvo prostorov
•	splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
•	operativnih pravnih in samoupravnih zadev
•	koordinacije družbenopolitičnih organizacij in delegacij
•	obračuna članarine družbenopolitičnih organizacij
•	operative standardizacije in šifracije
•	fakturiranje izdelkov prodanih na domačem trgu
•	vodenja saldakontov kupcev in dobaviteljev na domačem trgu
•	prevzema materiala
•	likvidacije faktur
•	nabave materialov, ki niso v okviru dogovora z Gorenjem Commerce
•	oblikovanja prodajnih cen na podlagi skupno dogovorjene politike
•	aktivnost s področja kooperacij
•	izvajanja prometa med članicami sozda
•	skladiščenja gotovih izdelkov in njihove fizične odpreme
•	operativnih finančnih poslov v zvezi s poslovnim procesom delovne organizacije
•	razvoja in vzdrževanja informacijskega sistema delovne organizacije
•	arhiviranja
V Gorenju Gospodinjski aparati bodo izvajali tudi naloge blagajne vzajemne pomoči za vse subjekte Gorenje v Titovem Velenju. Ta delovna organizacija bo tudi dokončala dela in naloge na projektu prirezovalnica, ki so se sedaj opravljala v DS Informatika in organizacija.
Kaj pa razporeditve?
Tako kot bomo s 1. julijem 1987 prenesli dela in naloge v druge delovne organizacije oziroma skupnosti, bodo razporejeni tudi delavci, ki jih opravljajo. V skladu z načelom avtonomne decentralizacije pa bomo v drugi polovici leta še analizirali delovne procese in postopke, zato so te razporeditve začasne in se bodo delavci 1. januarja prihodnje leto razporedili na dela in naloge, ki bodo izhajale iz dokončne organiziranosti Gorenja v Titovem Velenju.
gorenjespspDdfcjsCd apaiMo
Bodo usmeritve dosežene?
PREGLED PREDLAGANIH IN SPREJETIH INOVACIJSKIH PREDLOGOV V AKCIJI PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA OD 16. 3. DO 16. 6. 1987
Število
Od 16. marca do 16. junija je v štirih tozdih Gorenja Gospodinjski aparati potekala akcija Predlagaj nekaj koristnega, v kateri so delavci predlagali kar 3.094 inovacijskih predlogov. V dveh tozdih akcija še traja. Visok odstotek predlogov na število zaposlenih — kar 83,8 %!
Akcija Predlagaj nekaj koristnega se je v tozdih Štedilniki, Zamrzovalna in hladilna tehnika, Pralno pomivalna tehnika in Galvana pričela 16. marca letos. V treh mesecih so delovne skupine prejele skupno kar 3.094 inovacijskih predlogov. Največ so jih predlagali v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, in sicer 1.471 predlogov, kar pomeni 91,8 % glede na število zaposlenih. Tudi v tozdu Štedilniki se lahko, podobno kot v tozdu Pralno-pomival-na tehnika, ponašajo z visokim deležem glede na število delavcev, nad 75 %, kolikor so dosegli skoraj tudi v tozdu Galvana. (Podborni podatki v tabeli!).
V tozdih Kompresorji in Kondenzatorji akcija še traja, vendar tudi v teh dveh dislociranih tozdih pričakujejo zadovoljiv odziv.
Čeprav še ni znana gospodarska korist iz vseh sprejetih in že realiziranih predlogov, lahko ocenimo akcijo kot uspešno. Izpolnjene bodo nedvomno tudi usmeritve, ki so bile zastavljene z akcijo Predlagaj nekaj koristnega. To pa je povečanje produktivnosti za dva odstotka, zmanjšanje izmeta za 10 odstotkov, povečanje kakovosti izdelkov in humanizacija delovnih mest. Eden izmed bistvenih ciljev pa je bil tudi izpolnjevanje delovnih obveznosti in delovnih nalog letnega plana.
In kako v bodoče? Sedanja akcija je naletela na velik odziv. Delovne skupine in drugi so imeli z obdelavo predlogov težko nalogo. Zato bo gotovo treba inovacijsko dejavnost voditi še bolj usmerjeno in sproti razpisovati naloge za razreševanje tehnično tehnoloških problemov proizvodnje, konstrukcije, tehnologije in kakovosti. Množična inovacijska dejavnost bo s tem dosegla korak naprej.
tehnika
tehnika
Predlagaj nekaj koristnega!
Tudi v tozdu Kondenzatorji so zabeležili koristne predloge
Na 1. seji komisije za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije ..PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" TOZD Kondenzatorji, 1. junija 1987 so v skladu s kriteriji, ki ustrezajo razpisnim pogojem, ocenili naslednje inovacijske predloge in sprejeli sklep, da so spodaj navedeni predlogi sumiselni in se vsak predlog nagradi s 25.000 dinarji.
4734	Spremembe načina vklopa zraka in pritrjevanje
cevi izparilne na napravi za oženje	cevi
Herič Iztok.	12412	25.000 din
4735	Valjčki za vodenje kondenzatorja pri sestavljanju - točkanju
Barič Josip	22692	25.000 din
4737	Namestitev distančnikov za kontrolo dolžine
robnikov na stroju za krivljenje robnikov Barič Josip	22692	25.000 din
4736	Povečanje kakovosti in zanesljivosti ter mate-
rialni prihranek pri izdelavi zagonskega releja Plevnik Vili	26221	25.000	din
4738	Avtomatsko odstranjevanje ploščice iz stiskalnice
Bratuša Srečko	21386	25.000	din
4739	Vgradnja kofil filtra pred izmenjevalec toplote
z ventilatorjem za sušenje izdelkov Antonič Josip	24500	25.000	din
4740	Dodatna 2 dneva letnega dopusta zaposlenim za celoletno prisotnost na delu (brez bolniškega izostanka)
llijaž Vladimira	22948	25.000	din
4741	Zaprt sistem hladilne vode za hlajenje točkal-nikov na sestavi zagonskega releja
Siuka Branko	21397	25.000	din
Iz delovne organizacije Gorenje Široka potrošnja se je odločilo in napisalo vsaj en predlog, seveda nekateri znatno več, kar 63 delavcev od skupno 264 zaposlenih. Po en ali dva predloga so poslali delavci iz Gorenja Gospodinjski aparati, in sicer iz tozda Pralno-pomivalna tehnika, iz razvojnokonstrukcijskega sektorja embalaže, sektorja inves-
4742	Sprememba števila nosilca nogic na podstavku štedilnika 600
Grobin Miran	16616	12.500	din
Babič Silvo	25939	12.500	din
4743	Izdelava 1. operacije elementov podstavkov štedilnikov s podajalno napravo
Korez Štefan	17810	25.000	din
4744	Samostojna naprava za raziglenje cevi
Korez Stefan	17810	25.000	din
4745	Montaža blokade na napravi za navijanje in
robljenje kapilare na pokrov termostata Cižmek Jože	23013	25.000	din
4746	Odstranjevanje vodnega kamna iz cevi lakirnice
Kunštek Ljiljana	13312	25.000	din
4747	Zbiranje kondenzata hlapov laka v odkapljeval-ni coni lakirnice
Kunštek Ljiljana	13312	25.000	din
4748	Centrifugalni odrezalnik cevi
Ogris Milan	13049	25.000	din
4749	Sprememba oblike čepa podstavka
Herič Iztok	12412	12.500	din
Korez Stefan	17810	12.500	din
4760 Naprava za krivljenje zank na cevi kondenzatorja v
Korez Štefan	17810	25.000	din
4751 Pnevmatsko krmiljenje mazalna naprava na montaži termostata
Plevnik Vili	26221	25.000	din
ticij in sektorja kakovosti delovne skupnosti, iz Iskre Delte trije delavci. Štipendist Gorenja Elektronika Široka potrošnja je poslal kar pet predlogov.
Vsi koristni in sprejeti predlogi so bili nagrajeni s 25.000 dinarji, posebej pa bodo vse smiselne predloge obravnavali po pravilniku o inovacijski dejavnosti.
gorenje
i ■ ■ ■ ■■■
niee
INOVATOR
gorenjef ©spodnmipBcn aparaM
Pralni stroji nove generacije
Dobro je vedeti, da imamo pred nami novo generacijo pralnih strojev 87, ki bi vam jih radi v tem članku predstavili. Testna serija naj bi bila izdelana v tednu od 22.—26.junija 1987.
Od leta 1980, je bil uveden pralni stroj z 800 vrt/min, še ni bilo toliko novega na pralnih strojih, kotjih uvajamo letos. Na začetku lanskega leta nismo bili zadovoljni s kakovostjo in zanesljivostjo, zato je KPO odločil, da se razvije nov pralni stroj z 800 in 1000 vrtljajev na minuto pri centrifugiranju, ki naj bi povečal ugled imena Gorenja v svetu.
Izhodišča so bila naslednja:
—	zanesljivost večja od 70% v času garancije
—	vgraditi najzanesljivejše in tehnično najboljše elemente, kar jih je trenutno in pri tem
vzpostaviti takšne stike, da bo možna osnova za pravo novo generacijo, ki se tudi že pripravlja
—	nova oblika stroja naj bi bila osvojena istočasno s tem strojem in
—	rok testne serije naj bi bil 9. maj 1987
Sami smo postavili še dodatno zahtevo:
—	na testih v tujini pridobtiti oceno „zeio dobro"
Zagnano smo se lotili dela in delali tudi v nedeljah in praz-
Nov motor za 800, 1000 vrt/min za 220 V ali 240 V veni izvedbi.
Kljub temu, da stroje z 800 in 1000 vrt/min že imamo je dobro poudariti značilnosti visokih vrtljajev pri centrifugiranju:
—	ostanek vode je le še 0,6—0,7 l/kg suhega perila,
—	krajši čas sušenja, kar je zaželjeno zaradi varčevanja energije v sušilnih strojih in primernejše za kraje, kjer je ozračje onesnaženo s prašnimi delci,
—	po centrifugiranju je perilo precej mehkejše, zaradi tega ker je zaradi visoke stopnje ožetja ostalo v perilu manj apnenca,
—	mehak zagon stroja — mirno delovanje
—	na nekaterih trgih je možno tržiti le stroje s centrifugo 800 in več vrtljajev.
Dva nova različna programatorja združena z elektronsko regulacjo (izvedbi za Evropo in Veliko Britanijo).
—	potek programov je rezultat raziskovalnega dela v zadnjih letih, izkušenj, konzultacij in rezultatov testiranja na domu iz leta 1985,
—	programi so razdeljeni v tri skupine — za glavno pranje, delikatno pranje in pranje volne z namenom da se dosežejo visoki učinki pranja, optimira izpiranje in doseže nižje porabne vrednosti energije in vode ter skrajša čas pranja.
—	prehod vrtljajev iz mencanja v centrifugo v cilju mirnejšega delovanja strojev,
—	racionalizacija in tehnološke prednosti:
a)	integriran programator z elektronsko regulacijo,
b)	konektorski priključki na tiskanem vezju nezmotljive priključitve kabelskega seta,
c)	1000 vrt/min namesto 800 vrt/min bo doseženo z enostavnim posegom v programatorju z elektronsko regualcijo in
d)	zaščita grelca je upoštevana v vezavi programatorja
Gumb za poljubno nastavitev visoke centrifuge med 350 in 800 (1000) vrt/min.
Za uporabnika to pomeni, da visoko centrifugo lahko po želji nastavlja, če ima posebne pomisleke glede vrste perila.
nikih. Pri firmi AEG, kjer so za potrebe našega stroja razvijali motor so nam povedali, da pri njih poteka razvoj takšnega stroja s tolikšnimi zahtevami od 1 do 3 let.
Enako so povedali tudi pri firmi AKO, ki velja za najboljšega proizvajalca progra-matorjev na svetu. Zgoraj omenjena izhodišča so narekovala, da smo razvili vse na novo. Prva testiranja so se vršila že konec februarja z namenom pridobitve atestnih zankov. Torej je razvoj trajal le 8 mesecev.
Predstavljamo le tiste značilnosti, ki do danes niso bile prisotne pri naših pralnih strojih. Stroje boste spoznali pod tipskimi oznakami 810, 1010.811,	1011 in 1035.
Njihove značilnosti so:
Nov sklop vrat — okvir, steklo in račica varovala.
Nerjavna kad za trge ZRN, A, Nizozemska in Skandinavija, zaostale trge naj bi bile emajlirana.
Nastavitvena ura na stroju pranja od 0—12 ur (za trga Avstralije in Velike Britanije) bo omogočala vnaprejšnjo nastavitev pranja npr. zaradi različnih tarifnih postavk električne energije.
Manjša masa pralne grupe na RS za celih 10 kg (prihranek 9000 din) za trga Atstralije in Velike Britanije.
Nov čelni izgled (čelna plošča, napisna plošča, nov okvir vrat)
Do konca leta imamo v programu osvojitev:
Dokončna osvojitev velikega stekla vrat in tesnilnega meha v cilju rahlega zapiranja vrat (orodij še ni).
Rešitev za manjšo izgubo pralnih sredstev vPS ( iz 18% zreducirana izguba na 2%).
Uporabniki bodo lahko dozirali 15% manj praška.
Nastavljiva pregrada za varčevanje praškov pri doziranju na osnovi predhodno izmerjene trdote vode s priloženim testnim trakom bo tudi omogočala optimirano porabo praška,
Delovna plošča z novim izgledom, tako da bo možna večja obremenitev.
Testiranje PS 811, RS 1011 za dansko in finsko tržišče in Pridobitev mednarodnega znaka volne na IWS (International VVool Secretariat).
Za tržišče Nemčije, Avstrije in Jugoslavije so atestni znaki pridobljeni. Rok 9. maj ni bil izpolnjen zaradi daljših rokov osvajanja nekaterih delov.
Testna serija je namenjena poznavanju izdelka iz strani vseh delavcev, udeleženih v procesu proizvodnje tega izdelka. Marsikaj bo gotovo še potrebno izpiliti, da bi prihodnje serije v avgustu in semptembru potekale čimbolj normalno.
Vse povedano bo vplivalo udi na spremembo obstoječih strojev predvsem z njihovo zunanjostjo, v notranjosti pa so tudi večji posegi:
—	uvedba izviečne dozirne posode v vse stroje,
—	uvedba signirane čelne plošče.
Predvidena je še:
—	uvedba poševne luksuzne čelneploščena tehnično najboljših strojih,
—	poenotenje povezave kad—filter na strojih z malimi vrati s stroji z velikimi vrati in
—	rešitev za manjšo izgubo praškov na vseh strojih.
V zaključni fazi je tudi naloga za rešitev odzračevanja znotraj stroja na vseh vrstah strojev. Pa to še ni vse. Še to leto bomo naredili preizkus proizvodnje PS 1015 z elektronskim programatorjem z namenom, da bi spoznali probleme okrog proizvodnje in uporabe takšnega stroja.
Upamo, da smo v teh nekaj stavkih dovolj dobro predstavili stroje generacije 87.
Srečko Pirih
V tozdu Pralno-pomivalna tehnika je 22. junija stekla redna-proizvodnja pralnih strojev s kadjo iz nerjavnega materiala in z 800 obrati na minuto. Izdelali bodo 300 pralnih strojev za nizozemskega kupca.
Malica (od 25. do 30. junija)
malica
četrtek	svinjski kare, solata
petek	polnjena paprika krompir v
kosih
ponedeljek mesni narezek, sir, jogurt torek	pasulj, prekajena rebrca
dieta
dušen piščanec, solata polnjena paprika, krom-pr v kosih
posebna salama, sir jogurt ričet, govedina
Zdravo okolje je tudi naša skrb
Nad dolino se zgrinjajo težki oblaki.
gorenjepr©©esra ©prema
O spremembah v organiziranosti
Med dosedanjo javno razpravo o razvojnih načrtih sozda REK Franc Leskošek — Luka so bili posredovani številni podatki o stanju okolja v Šaleški dolini. Še vedno pa ne vemo za vse za človeka in njegovo okolje nevarne obremenitve oziroma za njihov vpliv, niti nismo seznanjeni z vsemi potrebnimi celovitimi ukrepi za zaustavitev nadaljnjega poglabljanja ekološkega neravnovesja oziroma za kar najhitrejšo ponovno vzpostavitev ekološkega ravnovesja. Ugotavljamo, da potrebujemo institucijo, ki bo objektivno ugotavljala dejansko stanje okolja in objavljala podatke. Ker takšne institucije pri nas ni, predlagamo ustanovitev posebne institucije občanov za varstvo okolja, katere delo morajo finansirati vsi onesnaževalci okolja. Potrebne pa so tudi jasne usmeritve za varovanje okolja in konkretni ukrepi za njegovo izboljšanje. Vso problematiko okolja moramo obravnavati na znanstveni osnovi; obvestila javnosti morajo biti objektivna in celovita; potreben je stalni nadzor nad uresničevanjem sprejetih sklepov (oziroma ukrepov) in ugotavljanje, v kolikšni meri sprejeti ukrepi tudi resnično izboljšujejo naše okolje.
Povdarili bi tudi radi, da moramo osebne, skupne in splošne interese vselej uresničevati oziroma uveljavljati v soodvisnosti, se pravi, da ni mogoče uveljavljati en interes na račun drugega.
Zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju zahtevamo:
• Da se zagotovi ustrezen družbenoekonomski položaj energetskih dejavnosti sozda REK Franc Leskošek — Luka, kar bo omogočilo tudi razreševanje vseh perečih ekoloških problemov v občini Vele-
nje, ki jih povzroča ta dejavnost kot največji onesnaževalec okolja.
•	Da se prepreči kakršno koli nadaljnje rušenje ekološkega ravnovesja v občini Velenje;
•	Da se takoj pristopi k sanaciji vseh onesnaževalcev okolja v občini Velenje, pred tem pa ugotovi, kako so podobno problematiko rešili v tujini. Pri sanaciji pa je treba v kar največji meri izkoristiti znanje in izkušnje drugih (iz Jugoslavije in tujine);
•	Da se v okviru občine Velenje oblikuje posebna institucija občanov za varstvo okolja, ki bo neodvisno od onesnaževalcev okolja ugotavljala stanje, predlagala sprejem ustreznih ukrepov za sanacijo in preverjala njihovo uresničevanje;
•	Da se takoj začne s postopkom za spremembo planskih dokumentov občine Velenje, SR Slovenije in interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva, pri čemer je treba v celoti upoštevati zahtevo, da se onemogoči kakršno koli nadaljnje rušenje ekološkega ravnovesja v občini Velenje in takoj pristopi k sanaciji. Pri tem poudarjamo, da podpiramo razvojne načrte sozda REK Franc Leskošek — Luka, vendar le do meje, ko ni porušeno normalno ekološko ravnovesje.
Zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju pa bomo okrepili napore, da z uveljavljanjem novih tehnologij zmanjšamo porabo električne energije, tako pri proizvodnji kot pri eksploataciji gospodinjskih aparatov. Istočasno pa si bomo prizadevali, da kar najbolj zmanjšamo vpliv naše proizvodnje na okolje.
Obširen dnevni red 11. redne seje delavskega sveta Gorenja Procesna oprema v četrtek 18. junija, dobro pripravljeni razlagalci in poročevalci, zato tudi nemoteno in lažje delo delegatov.
Predsedniki inventurnih komisij so delegate seznanili z rezultati dela posameznih komisij, po imenovanju novega člana poslovodnega odbora za družbenoekonomske odnose in kadre Antona Hribarja pa so obravnavali in sprejeli predlog razvida del in nalog, usklajen z razvidi ostalih delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. V nadaljevanju so nato obravnavali in po razlagah strokovnih sodelavcev sprejeli Samoupravni spora-
zum o prenosu določenih produkcijskih sredstev ter o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti, povezanih z reorganizacijo vzdrževalne funkcije, sklep o prenosu določenih osnovnih sredstev iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati v Gorenje Procesna oprema in obratno ter enak sklep o prenosu v Gorenje Elektronika Široka potrošnja ter sklep o nabavi nekaj osnovnih sredstev, načrtovanih že lani.
Kot je že v navadi, pa so delegati obravnavali in nato sprejeli tudi poročilo o opravljenih nadurah v preteklem mesecu in pa olan nadur za ta mesec in tudi štiri poročila o službenih potovanjih delavcev v tujino.
dr
utrip-utrip-utrip-utrip-utrip-
V Gorenju Notranja oprema so operativni plan za maj presegli za 9 %. Predvsem so bili uspesni v tozdu Pohištvo, kjer so skupen proizvodni plan presegli za 10 %, medtem ko so za izvoz izdelali kar 23 % več kot so načrtovali.
V primerjavi z lanskim letom so v Gorenju Notranja oprema v letošnjem maju imeli za 11 % manj bolniških izostankov, zmanjšali pa so tudi nadure, saj je bil indeks v primerjavi z lanskim majem komaj 44.
V Gorenju Gospodinjski aparati so v maju opravili 21 delovnih dni v proizvodnji in izdelali 430.484 gospodinjskih aparatov ali 95 % načrtovanega. v prvih petih mesecih so tako realizirali 42 % letnega plana, pri čemer tozd Pralno-pomivalna tehnika presega dinamizirani letni plan za 7 %, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika pa za 6 %.
V prvih petih letošnjih mesecih so v tozdu Pralno-pomivalna tehnika izdelali za 31 % več aparatov za tuji trg kot lani v tem času pa tudi letošnji izvozni plan so presegli.
V maju so imeli v Gorenju Gospodinjski aparati 1 odstotek več bolniških izostankov kot aprila ter kar" 15 % manj kot maja lani. Precej več kot v lanskih prvih petih mesecih pa je izostankov in sicer 11 %, od tega je bolniških le za 1 % več.
Misli izza brusilnega stroja
Obvestilo projektantom
?
Ko sva pričela najin pogovor, je jutro na vzhodu naznanjalo jasen in lep dan. Večpomenska simbolika, tako za pogovor kot njegovo sporočilo, saj je dan prej kazalo, da naš regijski prvak v brušenju Janko Bizjak ne bo privolil v razgovor.
Pomenkovala sva se o tem in onem, vendar Janko niti z besedico ni omenil svojega uspeha na nedavnem tekmovanju kovinarjev. Tekmovanje pride in mine, sva najbrž menila vsak pri sebi. Življenje, vsakodnevno delo, pogoji pri delu, težave, odnosi v procesu dela, znanje, odkritost, življenje samoupravljanja. To so teme. O tem sva se pogovarjala.
Izkušnje iz dela so pri graditvi boljšega dragocene, vendar jih je treba nenehno plemenititi z novimi znanji, zato naj bi imeli ustrezno izobraženi delavci večjo veljavo. Večkrat se ukvarjamo s kratkoročnim odpravljanjem problemov, namesto da se lotimo tistih z dolgoročnimi posledicami. Zaščitni plašči, orodjarjem jih hočejo zamenjati z delovnimi oblekami, so najmanjši problem za varno delo. Lotiti bi se morali odpravljanja hrupa, praha v zraku in drugih vzrokov za poklicne bolezni. To je dragocena dolgoročno pomembna naložba, kajti sedaj mlad in zdrav kolektiv bo v takih pogojih dela hitro postal utrujen, nag-rižen. Pa ne bodo za to krivi
Galvana prvak
Po skoraj šestih mesecih se je končala zimska nogometna liga Gorenja, v kateri je sodelovalo skupaj 22 ekip. Prvak skupine A je Galvana. Iz A lige sta izpadli ekipi DSSP I. in Iskra Delta.
delovni plašči. Takrat se bomo vprašali po vzrokih za pogoste bolniške izostanke, invalidske upokojitve delavcev. Naše odločanje. Ja, šolsko učenje ustvarja ideano predstavo o samoupravljanju, praksa pa, kot kaže, maliči to enkratno idejo. Pogovarjamo se o določenih stvareh, o njih tudi odločamo. Pri tem ima avtomatizem odločilno vlogo. Skoraj nikoli ne preštevamo proti in vzdržanih glasov. Ugotavljamo le, da smo to in ono sprejeli. V praksi se pa pokaže nemoč „za" glasov, sploh, če temu prištejemo dvolično obnašanje posameznikov.
Nemalo je tudi tistih, ki zaradi ohranjanja lastnega statusa, v več primerih temu ni podlaga znanje in delo, prevzamejo stališča predlagatelja odločitev, pri delu pa hlinijo pripadnost večini.
Nekoč dober, zgovoren in zanesljiv tovariš, ko prevzame na neko funkcijo, kaj hitro spremeni svojo podobo. Na istem tovarniškem dvorišču ne pozna več nekdanjih znancev. Za takimi tovariši niti ne žalujemo. Dobro je, da so pokazali svoj pravi obraz.
Jankovi sodelavci, kot pravi, bi bili veseli, če bi se tudi njihov kolektiv odločil za stoječi zajtrk, saj jih pred začetkom dela veliko gre v kuhinjo kaj zaužiti.
Utrinki iz razgovora s petindvajsetletnim mladeničem, strojnim tehnikom, ki se na delo vozi iz Letuša, kjer gradi lasten dom, veljajo za prene-katero okolje, saj opozarjajo na naše že ..kronično" oddaljevanje od bistvenih problemov, s katerimi bi se morali spoprijeti bolj resno kot se. Natrošene misli je treba tudi tako razumeti, predvsem pa to, da delovni človek, bodisi mlad ali izkušen, vidi daleč naokrog in naprej. To bo treba upoštevati.
dz
11. člen Zakona o varstvu pri delu, objavljenega v Uradnem listu 47/87 določa naslednje: organizacija združenega dela in skupnosti, ki projektira sredstva za delo, pri-lože k tehnični dokumentaciji tudi elaborat, v katerem opredeli nevarnost in škodljivost za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcev ter navede ukrepe za njihovo odpravljanje oziroma omejitev predpisane varnosti, ki zagotavljajo varstvo pri delu in predpise, ki te ukrepe in varnost določajo. Na kratko elaborat o varstvu pri delu.
Navedeni člen smo morali začeti v praksi izvajati s sprejetjem Zakona o varstvu pri delu. Od takrat Republiški in-
Od 8. do 13. junija je bil v Izobraževalnem centru ZSS v Radovljici republiški seminar za organizatorje kulturnega življenja v organizacijah združenega dela.
Seminar je bil organiziran predvsem zato, ker je kulturno življenje v organizacijah združenega dela nekoliko popustilo. To se vidi tudi v Gorenju, kjer razen osrednjih proslav, pa še tiste so suhoparne, ni nič. Iz Gorenja sva se seminarje udeležila dva, Nada Vodušek, kulturni animator Gorenja Commerce in jaz.
Predavanja so potekala v dveh delih. Dopoldne teoretični del, v katerem so nam predavali vidni delavci republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Popoldne pa smo po sku-
špektorat za delo opravlja nadzor nad izvajanjem tega določila. V kolikor v projektnih dokumentacijah ne bodo upoštevana določila 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu pri delu, se to obravnava kot gospodarski prestopek za katerega je predvidena mandatna kazen od 40 tisoč do 5 milijonov dinarjev.
Da bi odgovornim projektantskim organizacijam oziroma odgovornim projektantom (vodjem projekta) olajšali izdelavo elaboratov je Zavod za varstvo pri delu SRS v Ljubljani izdal brošuro avtorjev Franca Rusa, dipl. ing. in Milana Senice, dipl. ing. z naslovom Smernice za izdelavo Elaboratov o varstvu pri delu. Brošuro lahko naročite neposredno pri Zavodu za varstvo pri delu, Knjižnica zavoda, Bohoričeva 22a, 61000 Ljubljana.
pinah izvajali praktični del iz snovi dopoldanskega predavanja. Zanimiv je bil program, v katerem sem sodeloval kot novinar neke radijske lokalne postaje in igralec. Osnovati smo morali polurni radijski program na osnovi dopoldanskih predavanj. Druga skupina pa je pripravila duhovito razstavo cvetja in modnih oblačil. Zvečer smo skupaj poslušali našo radijsko oddajo, ki jo boste v kratkem lahko slišali tudi na Valu 202.
Drugi dan pa smo pripravili proslavo. Namenjena naj bi bila Dnevu republike 29.novembru. Našo skupino je vodil Jože Vozny, delavec RTV Ljubljana. Organizirali smo literarni del, druga skupina glasbeni del, tretja pa razstavo. Proslava je v celoti uspela. Z užitkom bi jo lahko
(Dalje na 7. strani)
Služba varstva pri delu
Človek-delo-kultura
gorenje (§D ■ Izobraževalni center	Kraj	Kdaj	Komu je namenjeno
Kreativnost in proizvodna inovati v not	Center Brdo	10. in 11.9. 1987	vodjem razvojnih oddelkov in drugim vodilnim delavcem
Kakovost delovnega življenja	Center Brdo	17. rt 18.9. 1987	vodilnim delavcem
Svet jutri	Center Brdo	19. in 30.9.1987 vodilnim delavcem	
Strateško investiranje	Center Brdo	1. in 2.10.1987 vodilnim delavcem	
Poglobitev informiranosti v zunanji trcpvini	Radenci	21.9.1987	delavcem v zunanji trgovini
(nadaljevanje s 6. strani)
pripravili, v vsaki delovni organizaciji. Najbolj zanimivo je bilo poslušati predavanje dr. Janeza Bogataja s Filozofske fakultete o odnosu do naravne in kulturne dediščine. Predavanje je bilo spremljano z diapozitivi.
Med seminarjem sem se dvakrat predstavil z monodramama. Najprej z lastno Grem pač v bolniško, na zaključku seminarja pa z Vorančevim Svetnečim Gašperjem. To je bila že moja 81. predstava. Vsi so bili izredno navdušeni in že sem dobil ponudbe za nastope v ozdih po Sloveniji, kar je tudi priznanje Gorenju.
Mislim, da je takšen seminar koristen za kulturne animatorje, saj bomo lažje našli kakšno idejo za kulturno udejstvovanje v delovnih organizacijah.
Omenil bi še, da proslava ni to, da zavrtiš telefonsko številko in pokličeš nekoga v RTV ali gledališča, ki potem izvede suhoparen nastop in odnese svoje milijone. Ne. Kulturni dogodek ali proslavo lahko izvedemo sami delavci, saj je med nami veliko kulturnih ustvarjalcev. Sami lahko izvedemo kulturni program in to na lep, prisrčen način, tudi na osrednji proslavi. Le kulturni animatorji se moramo povezati med seboj.
Sedaj je več kot leto vladalo mrtvilo na kulturnem področju. Ni bralne akcije in sedaj tudi ni najbolj primeren čas zanjo. Mislim, da se amaterjem samorastnikom posveča premalo pozornosti in posluha.
To je bilo nekaj mojih misli, o katerih smo se tudi pogovarjali na seminarju.
Janez S te r k u š
Prejeli smo...
Naši športniki, udeleženci majskega srečanja emajlircev v Čač-ku, so preko Informatorja poslali pozdrave tudi vsem našim sodelavcem Gorenja.
Športna rekreacija
DRUŽINSKI IZLET NA PECO (2126 m)
Na jubilejnem koncertu mešanega pevskega zbora Gorenje, 12. junija 1987 v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju.
Mešani pevski zbor Gorenje praznuje letos deseto obletnico svojega dela. Ustanovljen je bil konec novembra 1976 na pobudo Občinske kulturne skupnosti in sindika ta delavcev Tovarne gospo dinjske opreme Gorenje z žel jo, da bi gojil predvsem de lavsko in revolucionarno pe sem. Z delom je zbor pričel januarja 1977, svoj prvi nastop pa je imel v počastitev praznika Osvobodilne fronte 23. aprila 1977.
V zboru je do sedaj prepevalo 155 pevk in pevcev, kar 30 sedanjih pevk in pevcev pa vztraja pri zboru že vseh 10 let. To dokazuje, da privrženost zborovskemu petju pri MePZ Gorenje kljub občasnim te^jVSm ne pojenjuje.
Zbor je do danes naštudiral 125 pesmi, od tega jih je na številnih koncertih javno predstavil 108. Program pesmi je različen tako po zvrsti kot po težavnosti in zbor je uspešno ponesel našo ljudsko pesem, pesem delavstva in revolucije in pesmi drugih narodov širom po naši ožji domovini, po številnih krajih Jugoslavije, pa tudi v tujino. Redno je udeleženec občinskih in medobčinskih pevskih revij, dvakrat se je uspešno predstavil na tekmovanju pevskih zborov Naša pesem z doseženima bronastima plaketama. Soudeleženec je bil tudi pri izdaji dveh gramofonskih plošč. Zbor je dobitnik Na-potnikove plakete.
Vseh 10 let zbor uspešno vodi dirigent Ciril Vertačnik.
AKTIVNI ODDIH DELAVCEV V NOVALJI
Odveč bi bilo govoriti o tem, kaj pomeni aktivni oddih. To so spoznali tudi v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost ter začeli z akcijo!
Družine, ki bodo preživele dopust v avtocampu Straško, seveda v prikolicah Gorenja, bodo lahko izkoristile številne prednosti, ki jih bo v campu organiziral predstavnik oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost.
Te prednosti pa so:
šola plavanja za odrasle in otroke
tekmovanje v malem nogometu, pikadu, namiznem tenisu, mini golfu, balinanju, plavanju ipd.
likovna kolonija za otroke
zavavni večeri.
Poleg tega si boste lahko brezplačno izposodili tudi razne športne rekvizite. Dve
uri na dan bo na voljo brezplačno igrišče za tenis. Vse informacije bodo objavljene na oglasni deski pri recepciji campa.
Želimo vam prijeten dopust in številno športnih užitkov.
V Galvani tudi med mikro-odmori skrbijo za telesno vzdržljivost.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7400 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23.1.1974.
10 let MePZ Gorenje
V nedeljo, 28. junija, družinski izlet na Peco. Odhod avtobusa ob 6. uri izpred Rdeče dvorane. Pot bo bodila do Črne in Tople, od tam do Burjakove domačije, od koder peš do doma na Peci.
Po počitku vzpon na vrh. Za družine izlet brezplačen! Ostali 1.000 dinarjev. Prijave zbira Rezka Vocovnik, blagajna vzajemne pomoči, tel. 142, II. ATC.
j Nagradni kviz znanja o Gorenju
Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. Gorenje ima svojo preteklost, Gorenje ima tudi prihodnost.
Poznati preteklost, pomeni, bolje videti v prihodnost.
Nagrade:
Vsak teden mali gospodinjski aparati!!! V oktobrskem finalnem žrebanju še enkrat upoštevani vsi kuponi. Velika presenečenja!!!
Pravila kviza:
-	kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja, navedenih na prvi strani Informatorja
-	vsakdo lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom
-	velja samo originalni kupon iz Informatorja, oddate ga lahko v nabiralnik v Jedilnici ali pa ga pošljete oziroma prinesete v uredištvo Informatorja (aneks obrata hladilniki, prvo nadstropje)
-	zadnji rok za oddajo kupona je prva sreda po izidu Informatorja, za delavce oddaljenejših tozdov, upokojence in štipendiste velja tudi poštni žig za datumom iste srede
-	v finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi vseh kol (torej vsak kupon dvakrat)
V___________________________________________
pravilni odgovori
6. kolo
(J) Leta 1973 se je tedanjemu Združenemu podjetju Gorenje priključilo Gorenje Elrad iz Gornje Radgone.
(2)	Delavci Gorenja v Titovem Velenju smo na kolektivni dopust prvič odšli 1972 leta.
(3)	Popularno ime jutranjega obroka hrane, ki so ga uvedli v nekaterih naših tozdih je stoječi zajtrk.
Kličete lahko na telefonske številke uredništva Informatorja 494, knjižnice 151 ali referata za zgodovino Gorenja 329, vse na II. ATC
nagrajenci	6. kolo
Čedo Mitič, Gorenje Gospodinjski aparati, DSSS
Jelena Čukič, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Štedilniki
Ida Živkovič, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Pralno pomivalna tehnika
V_________________________________________________J
Vse, ki sodelujete v našem Kvizu znanja o Gorenju, še enkrat opozarjamo na pravila tega kviza. Vsak delavec, upokojenec In štipendist Gorenjevih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v Titovem Velenju lahko v vsakem kolu sodeluje le z enim in to originalnim kuponom, označenim s tekočo številko. Nekateri namreč še vedno pošiljajo po več, tudi nepravilnih kuponov. Na ta način le otežujejo delo komisije, ki vodi žrebanje. Nagrajenci, ko pridete po nagrade, ne pozabite prinesti tovarniške izkaznice!
-	x
Vprašanja	Q. kolo
1	Občina MariborTabor je leta 1960 z odlokom ustanovila obrtno podjetje za predelavo plastičnih mas. 5. decembra 1969 se je obrtno podjetje preimenovalo v industrijsko podjetje z predelavo plastičnih mas. Leta 1965 so dobili prostore bivše tekstilne tovarne v Rušah. 20. junija 1974 seje kolektiv z referendumom odločil za priključitev v združeno podjetje Gorenje.
Napišite današnje ime te delovne organizacije Gorenja v Rušah.
2	V eni izmed delovnih organizacij Gorenja izdelujejo gospodinjski aparat, ki je sestqvljen brez vijakov. Ta izdelek ima najbrž že sleherno gospodinjstvo.
Napišite, kateri aparat je sestavljen brez vijakov!
Vprašanje je posredoval Jože Štrucl, tehnolog v Gorenju Mali gospodinjski aparati.
3	Delavci tozdov in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju že dolgo preizkušajo svoje moči in znanje v številnih športnih zvrsteh, uspešnost pa točkujejo po posebnem pravilniku.
Napišite, kako se imenuje to popularno športno tekmovanje!
V_____________________________________________________________
gorenje mali gospodinjski aparati, pokrovitelj kviza znanja o gorenju
nagradni kupon
Ime In priimek
osebna številka
delovna organizacija
8. stran — informator gorenje