Štev. 122. POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. fSridnlitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od Iv,—12. ure dopoldne. Kakoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ^ UredniSketa telefona itev. 74. V Lijubljani, v torek, l&rifraja 1904. t - ~ Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50.K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravnistv« prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za c.ejrtf Jhfla 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20"1k. — Plačuje se vnaprej. —— —■ ■ ■ ....... ........... Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. i. V>pre|ema naročnino, inserate in reklamacije — I n • t r a 11 ee računajo enostopna petitvrsta 'dolžina JS milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat U b, ia trikrat 9 b, za več kot trikrat B b. V reklamnih noticah stane enoatopna garmondvrita S« h. — Frl večkratnem objavljenjo primeren populi. UpravniSkega telefona itev. 188. Avstrija v trozvezi. Avstro-ogrski minister za vnanje posle vsako leto v delegaciji prečita dolgo poročilo, ki naj pouči prebivalstvo o „prijateljih okrog". In res zvemo vsako leto, da živimo v prijateljskih razmerah z Buri, Botokudi in Mandžuri. Gospodje delegati so vidno zadovoljni, javno mnenje je pomirjeno, da topovi molče in puške ne prasketajo. Grof Goluchovvski jemlje na znanje izraženo priznanje, in Bosna je mirna do prihodnje sezone. Tudi letos je grof Goluchovvski sam seboj zadovoljen. Oba odseka in obe delegaciji sta mu dali absolutorij in dovolili potrebne novce, s katerimi se more naša država pred vnanjim svetom ponašati kot velevlast, dasi je princ Liechtenstein že pred dvajsetimi leti izustil krilate besede: „Troške imamo kot velesila, dohodke pa kot srednje velika država." To pač gospodu ministru ne krati spanja, ako ne gre vse gladko m delegatje ne glasujejo soglasno. Kdo nima nobenega nasprotnika in katera vlada nima opozicije ? Grof Goluchowski ima jako prijetno stališče v delegacijah. »Nekaj besed" o tro-državni zvezi, ki je trdna kakor bomba; dalje tri besede o trgovinskih pogodbah, ki še vedno visč v zraku ; pomilovanje, da so si Rusi in Japonci skočili v lase, ne da bi koga vprašali, in „nekaj resnih beSed" na naslov Turčije, ki ne posluša lepih opominov. Delegati pa so se večinoma sukali okoli »perečega" češko-nemškega prepira, ki je že daljši nego tridesetletna vojska. In vendar bi moral tudi grof Goluchovvski vedeti, zakaj vojna uprava nenadoma potrebuje 400 milijonov. Marsikoga bi tudi to zanimalo, česar grof Goluchovvski ni povedal, n. pr. kaj je bil povod, da sta se grof Goluchovvski in italijanski minister Tittoni sešla v Opatiji. Gospodje se bolj zanimajo za konjsko rejo, dobro letino ameriškega »bombaža« in vinsko klavzulo. Sicer so to za narodnega gospodarja važna vprašanja, ker brez polno-krvnih konj ni pravih dirk, brez bombaža ni strelne volne in brez vinskd^fcUvzule bi bili Dalmatinci srečni. Grof Goluohowjki pa je izvrsten diplomat in odgovarja kot diplomat. Glede konjske rejd morejo delegati dobiti potrebna pojasnila v poljedelskem, glede bombaža v trgovinskem ministrstvu; vprašanje gled^ vinske klavzule pa ni se zrelo. In zadovoljni so bili vsi. Pač, Madjari so nevoljni sukali brke, ker grof Goluchovvski ni hvalil turške vlade, ki še vedno reforme polaga na polico. Zakaj pa je tudi grof Golucho\vski tako nepreviden, da graja turške paše, katerih predniki so skoraj dvesto let v Budi in Pešti uživali madjarsko gostoljubnost in prišli pi-rovat tudi pred Dunaj. Prav se mu godi 1 Turčija naj ostane ulj6 na lici stare Evrope, saj ima drugod posla dovolj. Če pa dr. Kramaf in dr. F,, rt nista zadovoljna z nemško zvezo, pa naj gresta to povedat nemškemu cesarju ali pa se naj pritožita na najvišje sodišče. Delegacija postane le karikatura parla menta, ako vse odobif, kar je storil in mislil voditelj vnanje politike. Ali je Balkan za našo državo Hekuba? Ali so res merodajni krogi v Rimu na Kvirinalu povsem lojalni nasproti Avstriji? Nam se zdi, da je ob meji utihnila iredenta, dokler niso poravnana nasprotja glede trgovinske in carinske pogodbe, ki plačuje »italijansko prijateljstvo«. Grof Goluchowski je jako odurno zavrnil dr. Krame f a, ki je trdil, da je trodržavna zveza na Blabih nogah. Zveza je trdna, to je trdil grof Goluchovvski in za njim ponavljal grof Stiirgkh, vendar pa jih je mnogo, ki so neverni Tomaži. Ravno te dni je pisala »Frankf. Ztg.« : »Italija je še v trodržavni zvezi; to je zbor- nici potrdil minister Tittoni. Kdor pa zasleduje pisavo italijanskega časopisja in sliši odmeve v francoskih listih, ta opazi prepričanje med italijanskimi in francoskimi politiki, da je trozveza mrtva. Danes ne moremo več upati, da bi Italija priskočila na pomoč Nemčiji, ako bi ta z mečem v roki morala proti Francozom braniti A zacijo. — Zgodovina, simpatije in koristi Italije so na strani Francoski. Ta steber trozveze je torej preperel. In kako je z Avstro • Ogrsko ? Saj ni tajnost, da nemški državniki in politiki nimajo pravega zaupanja do Avstrije, da bi v nevarnosti mogla biti za nas trdna opora. Habsburška država je vsled domačih prepirov vedno slabejša; Slovani in Madjari ne prikrivajo, da jim je všeč varstvo nemške države, nasprotno pa ne podpirajo politike, ki bi služila nemškim koristim. Torej je raz-pokal tudi ta steber trozveze. To dobro vedo v Berolinu, v Rimu in na Dunaji; zato je grof Biilovv pred dobrim letom rekel ▼ drž. vboru, da trozveza za Nemčijo ni absolutno potrebna. To je jasen dokaz, da je trozveza zgubila svojo notranjo opravičenost in moč. Sicer pa to ni nič hudega. Pogodbe imajo toliko časa moč in veljavo, dokler ugajajo razmeram; ako ne, potem so odveč, četudi vsak dan zatrjujejo, da so še vedno trdne." Torej, kdo igra vlogo ptiča noja ? Avstrijci moramo verovati, da je trozveza trdna, kakor železen most, Nemci pa trdijo, da trozveza nima nobenega pravega pomena več. To so razmere, ki pač zahtevajo pojasnila. Čez noč se more ravnotežje v Evropi prevroči na drugo stran, in Avstrija bi morala drago plačati svojo zaupnost. v Štajerske novice. Pomembna narodna slavnost. Maribor, 80. maja 1904. V mariborski okolici se je vršila preteklo nedeljo v Studencih slavnost, ki je pri- čala, da se ta kraj, katerega so takozvani mariborski »narodni voditelji« smatrali v svojih udobnih kotičkih že za izgubljenega, probuja po zaslugi značaj-nega slovenskega delavstva. Splošno pozornost je že pri zadnji deželno-zborski volitvi obudilo, da so slovenski delavci pri volitvi v peti skupini naskočili na svojo pest to nemškutarsko trdnjavo in z žilavo agitacijo priborili zmago, o kateri se izvestnim krogom še sanjalo ni, in katere bi tudi ne bilo, iko bi slovensko delavstvo ne prekašalo v narodni agitaciji in požrtvovalnosti onih, ki se hočejo postavljati na čelo slovenski politiki na Štajerskem in ki pričakujejo, da bi jih priznavali že samo zaradi akademičnega dostojanstva. Upravičeno lahko rečemo, da slovensko delavstvo v Studencih koraka na čelu narodnega probujenja v mariborski okolici in čudili smo se, kako in s kakim veseljem se bori za našo dobro stvar. S slovensko in krščansko zavestjo podira netnškutarske in socialnodemokraške postojanke, organizira in vedno večji napredek zabeležuje pri svojem stremljenju, vedno večje so njegove vrste. In ko js v nedeljo zaplapolala nova zastava »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva« v studencih, bilo je navdušenje tem večje in čete, pred katerimi je plapolal ta prvi slovenski društveni prapor v mariborski okolici, so si obljubovale, da ne odnehajo od svojega dela in da hočejo pošteni stvari priboriti popolno zmago nad zaslepljenimi sovražniki. K slavnosii je prihitela tudi deputacija »Slovenske kršč. - soc. zveze« z zastavo. Ža na mariborskem kolodvoru so člani »Slov. katol. izobraževalnega društva v Studencih« prisrčno in res bratski sprejeli deputacijo iz slovenskega središča ter jo vodili v mariborski „Narodni Dom". Tu je v navdušenih besedah pozdravil deputacijo Btolni organist in neutrudni narodni delavec v okolici gosp. Č i r i č. Zahvalil se mu je g. b t e f e , povdarjajoč, da ta slavnost priča, da tudi v narodne vrste na štajersko pričenja prodirati ljudski, demokratični duh, brez katerega si ni misliti uspešne narodne organizacije. Drugo jutro smo gledali nekaj čudnega: slovenske trobojnice bo plapo- LISTEK. General. Spisal I. K. (Konec.) Za trenutek se je dotaknil s prsti svoje desnice roba svojega pokrivala, da se je videlo, kakor da bi bil zamahnil za nadležno muho, lahno se priklonil ter vstopil s svojim adjutantom v čakajoči ga omnibus na meneč se dalje za nas. Vse je ostrmelo, da ni niti polkovnika povabil s seboj. Pobočnik se je malo odmaknil ter mi dal z roko znamenje, naj prisedem, ker sem odslej neposredno njemu dodeljen. Ubogam kakor pu-šica. Topničar pa se zavihti h kočijažu na kozla. Voznik napne vajeti, zavihti bič in požene. Čez nekaj trenutkov smo izginili osuplim častnikom izpred očij . . . Moja služba pri generalu, ki se je na stanil v hotelu »Evropa«, ni bila naporna in težavna. Trajala je pa tudi samo dvanajst dni, kar človek že prebije, makari če drva sekajo na njem. Godilo se mi ni hudo, prostega časa sem imel še preveč. Prve dni je posetil vse oienjene častnike, in moja naloga je bila kazati mu dotična stanovanja. Vse je šlo po sreči. Bil sem že vesel, ker je Slo vse tak« gladko, veBel menda Se preveč, ker sem pripeljal svojega generala v drugo nadstropje mesto v prvo, kjer je stanoval naš major. V naglici pozvonim in med vrati se pojavi neko črno, zagorelo, priletno, zvihrano ženišče ter zakvaka z zoprnim hriščečim glasom: »Cossa commandi?« Bil sem kakor zadet od strele. »Oprostite, zmotil sem se, previsoko sem prišel!« General videč to strahovito prikazen me pogleda, kakor bi se zabliskalo tam sa Krimom in jo naglo ubere navzdol. In to je spravilo ono strašilo v silen smeh in krohot. V prvem nadstropju zopet pozvonim — to pot je bilo prav —- da bi so tem prej iznebil generalovih očitanj, ker ploha Se ni bila pri kraju. K sreči odpre služkinja vrata in general je moral vstopiti z adjutantom. Jaz pa doli. Obisk je trajal le nekaj minut. Ker je ie zvonilo poludne, naroči general izvoščku, naj zapelje voz pred stranska vrata hotela, kjer je obedoval. Mož pa generala najbrže ni umel dobro, ker je z vso silo podil mimo stranskega vhoda proti glavnim vratom. General hipoma spozna, da se pelje naprej, pa odpre vrata in skoči na tla. Malo ga je sicer zasukalo, toda padel ni, dasi bi mu bil kdo prav iz srca privoščil. Izvošček ves zbegan konja ustavi in še naju z adjutantom izloži. Pobočnik mu plača in odide z godrnjajočim generalom obedovat; izvošček pa hudomušno se smejaje požene svojega konja in izgine v sosedni ulici. Popoldne sem šel na pošto naročit, naj pošljejo vsa na generala X. J. naslovljena pisma v hotel »Evropo". In s tem je bila moja stvar končana prvi dan. Brez posebnih dogodkov bo minevali dnevi. Navadno me ni jemal s seboj, kadar je šel nadzorovat kak fort ali utrdbo v okolici, samo po mestu sem mu moral rep iti neprestano. Peti dan menda je nadzoroval smodniš-nico, oziroma skladišče smodnika na F. Vedel sem, da ga ne bode najmanje kake tri ure nazaj, kajti F. stoji kakor velika krtina precej daleč od mesta ob kameniti cesti, katero neprestano zavijajo gosti prašni oblaki. Pa tudi sicer se mi moi ni zdel preveč površen, da bi si ogledal vse zanimive podrobnosti tega muaicijskega skladišča v par tre-notkih. Zunaj je bil vroč, soparen dan. Morje pred našim hotelom se je gibalo komaj vidno, le ob kraju, na prijaznem nasipu iz rezanega kamena je lahko pljuskalo ob trde stene, a brez valov in pen. Zdelo se mi je kakor blesteče olje v svojem gladkem površju. Preltn, da bi šel sam na pošto, stopim v prvo nadstropje, kjer je ravno obešal topničar generalovo paradno uniformo na stojalo. Prepričal sem se, da je vse v redu pa mu ukažem : »Opašite si bodalo ter idite na pošto prašat, če je kaj pošte za gospoda generala, ker zjutraj ni bilo nič pismonoše sem.« .Takoj." Topničar se opravi, opaše, pozdravi in odide. . . . Pred menoj lepa, nova, paradna uniforma, hlače z dvojnimi rdečimi obšivi na straneh, na postelji krasni, plapolajoči klobuk in poleg njega »bridka« sablja!... Sedaj ali pa nikdar! Strašne skomine sem imel, da bi pomeril te dragocenosti, toda, kaj če... Kmalu pa so mi izginili vsi pomisleki; generala,ni, kdo ve, kako jih gladi ravno v tem trenutku, topničar je na pošti, kdo bi neki prišel, in na vse zadnje se zaklenem od znotraj. Skušnjava je bila prevelika — premagala me je. Naglo se izlevim iz svoje obleke in smuknem v generalove hlače; neizrečeno lale z mncgih bii v — Studencih. Bilo je to menda prvič, ko se je tu slovenstvo na tako impozanten način pokszalo pred nasprotniki. V prijaznem domu izobraževalnega druStva smo videli zbrane vrle delavce iz Puščave s svojo lepo zastavo, dalje mariborsko »Katol. delavsko društvo« z zastavo, »Društvo kr ščanskih žena« z zastavo, »Društvo Marijinih ctrok« z zastavo, zavedne slovenske fante iz St. Petra in mnogo drug h deputscij. Slav ncstni sprevod v cerkev, ki je vzbujal tudi pri nasprotnikih občno pozornost, je otvorila iiborna pekerska godba, za njo pa so Bto-pala društva na delu jim zmagujoč*, pre krasna zastava .Slov. kršč. socialne zveze* iz Ljubljane. Novo zastavo izobraževalnega društva so nosile belo oblečene deklice, okolu in okolu pa so korakali veieli otročiči z belimi zastavicami v rokah. Bil je res prijeten, ljubeznjiv pogled na ta sprevod, ki je ko rakal pred cerkev skozi trobojni slavolok, na katerem smo čitali: »Bratom in sestram pozdrav!« Pred cerkvijo so naprava društva špalir ter navdušeno pozdravljala blagorodno k u m i c o gospo Š u n k o v o , soprcgo veleposestnika iz Raz veoja. Slovesno cerkveno opravilo v cerkvici sv. Jožefa je imel preč. g. kanonik Vo h ob obilni asistenci. Cerkveni zbor je s prekrasnim petjem poveličeval slovesnost. Veselo so se iskrile oči vseh navzočih, ko se je razvil novi društveni prapor, ki ima na nežnem polju sv. družino in sv. Cirila in Metoda. Zastava je umetno delo preč. šolskih sester iz Maribora. Kumica je pripela zastavi lepe trobojne trakove, nakar se je zastava pobratila s svojimi starejšimi sestrami. Pri zabijanju žebljev so spremljali novo zastavo na pot navdušeni izreki. Prekrasno je posebno blagorodna gospa kumica označila pot novi zastavi z besedami: .Naj se zbirajo okolu te zastave železni in jekleni značaji, ki bodo trdni katoličani in nevstra-šeni narodnjaki." Prelepo cerkveno slovesnost je zaključil cerkveni govor č. gosp. dr. Antona Medveda, ki se je oziral na podobi na zastavi in navduševal navzoče za vrline sv. družine in sv. Cirila in Metoda. Društvenikom je postavil za vzor onega štajerskega slovenskega vojaka zastavonošo 47. pešpolka, ki se je boril pod poveljstvom slavnega Radeckega in ki se je, ko mu je sovražnik odsekal obe roki, z zobmi še zagrizel v svojo zastavo. Taka zvestoba veljaj tudi novi zastav i! Po cerkveni slovesnosti je pričel rositi dež, vsled česar se slavnostni sprevod ni mogel več razviti, vendar se je kljub neugodnemu vremenu popoldne pri g. Robiču v Lembahu razvila prijetna ljudska veselica, pri kateri je svirala prav dovršeno pekerska godba in je nastopil pevski zbor „Slov. katol. izobraževalnega društva" iz Studenic pod vodstvom svojega pevovodje g. Čiriča. Zbor je prepeval ljubke narodne pesmi in pokazal velik napredek. Prepričani smo, da bo ta navdušeni pevski zbor velikega pomena za mariborsko slovensko okolico, ki je nanj že sedaj lahko ponosna. Neumorno delavni predsednik gosp. Čagran, duša društva, je pozdravil navzoče, med katerimi smo opazili tudi lembaško slovensko društvo, v vznesenihbesedah, nakar je govoril slavnostni govor g. Č i r i č. Globoko je s svojimi iskrenimi besedami posegel v srca vseh navzočih. Povdarjal je, kako se žrtvujejo slovenski delavci za prospeh društva in kako odločno kažejo svojo versko in narodno zavest. Vsi udje delajo, vsi so agitatorji. Opisal je, kako ljudstvo lepe so se mi zdele s svojimi rdeiimid\oj-nimi lampasi ob straneh; moji priprosti in navadni še senca niso v primeri z njegovimi. Ia pa še to veselje, ko opazim, da se ne gubančijo, kakor generalu, ampak lepo oblegajo, kakor bi bile vlite name. Snamem z »bato« podšito in podloženo generalsko suknjo z bogatimi zlatimi našivi ter jo oblečeno. Res mi je bila malo tesna, zato pa se je tem lepše oprijela života. Pokrijem ša klobuk, zmajem z glavo, da zavihra kakor zelen oblak dragocena perjanica ter opašem svetlo sabljioo. S kakim ponosom sem se ogledoval v velikem zrcalu! To bi bil general, ne pa tisti veli, izmučeni, nagubančeni obrazi, kakor se vidijo navadno v takih uniformah! Iz mojega obraza pa sije pomlad življenja I . . . Sladek, opojen in mamljiv čut je prevzel moje srce ... Da bi bil ie bliže resnici, se zasučem pred ogledalom, da je za-irfotalo lepo zeleno perje na mojem klobuku, ia poroiljam z »bridko sabljico« . . Čuden jek je odmeval od sten . . . Kar začujem drobne, nagle stopinje na hodniku. » ... Kje vendar tiči moj ordonančni podčastnik? . . .« »Sveta pomsgalka — general!« hrepeni, da dobi kak slovenski časopis v roke, in kako prodira vedno bolj zavest, da kdor nima vere, izgublja tudi ljubezen do naroda. V sredini nasprotnikov se dviga društvo. Ob novi zastavi prisegajo vsi člani, da ne bo nikdar izdajalca med njimi. Slovenski delavec, ne boj se, če te sovražnik napada, bodi hraber, kakor si bil doslej, bodi značajen in odpiraj oči bratu, ki je še na krivem potu! Mi nismo rogovileži, mi smo možje, ki ljubimo svojo vero in svoj narod! (Gromovito odobravanje.) Sklenil je svoj govor z značilnimi besedami na slovensko ljudstvo: „V bodočnosti jaz vidim d n o v e, Ko težke izgubiš okove O Bog, to dobo skoraj daj ! Slovenski svet krasnejši boš, Kadar vihar ti zdanji mine: Ko iznad tebe mrak izgine, Povrne se ti sreče dan!" Slavnostnemu govorniku bo ob burnetn pritrjevanju občinstva darovale slovenske gospodične krasen šopek. To odlikovanje je njegovo vztrajno, požrtvovalno delovanje go tovo zaslutilo! Došlo ie tudi več pozdravov: od sv. Benedikt*, iz Tržiča, Dobrne. Ko je prišel na veselico č. g. domači župnik Kocuvan, prirejalo mu je ljudstvo navdušene ovacije in s tem pokazalo, kako časti in ljubi duhovnika, ki dela zdru ženo za vero in narod. čast. g. župniku je napil g. Č i r i č. Zahvala sivolasega g. žup nika je bila velepomenliivs. „Dokler bo moje srce bilo", dejal je častiti gospod, „bilo bo vse za vero, dom cesarja in še ko mi truplo polože v grob, zvesta bo duša vse za vero, dom, cesarju. 17 let sem tu, a nikdar niBem mislil, da bodo v Studencih naBtali tako koreniti Slovenci. Stari duhoven ostanem ne-omahljiv pri delu za slavo naše domovine in naj me tudi nasprotniki napadajo." To so krasne besede slovenskega značaja! Imenom »Slov. kršč. soc. zveze« te je zahvalil za vsestranske pozdrave g. Ivan S t e f e , ki je dejal, da ni slabo znamenje, da je pri slavnoBti blagoslovljenja zastive dež rosil na vrste bratskega društva. Nasprotniki so Be veselili, a nimajo prav. To bo dalo društvu rast. Kazal je na pomen združevanja posameznih moči v mogočno ce-loto, ki more nastopiti proti sovražniku Prinesli smo prapor »Slov. kršč. scc. zveze«, da se pobrati z novim praporom in da tako pokažemo, da hočemo z nafimi društvi ustva riti v »Slov. kršč. soc. zve2i« duševno Slovenijo zedinjeno". Nihče nam ne more braniti, da bi v načih društvih ne dvigali rok k delu za narod, da bi ne dvigali in združevali vseh plemenitih svojsiev našega naroda domovini na čast. Tako ptipravliajmo dan »Slovenije oživljenje«, katero je vidal v pro-roškem duhu že Slomšek, ko je dejal, da ti dan gotovo pride, ako bomo stopali po poti, ki je začrtana v besedah »vse za vero in narod«. Na našem skupnem znamenju na zastavi »Slov. kršč. soc. zveze« stoji sc. Mi hael kot zmagovalec za pravico in resnico. Tudi mi bomo zmagovalci za sveta prava našega naroda, ako bomo vselej cdločno nastopali za resnioo in pravico. V tem smislu je »Slov. kršč. soc. zveza" tem rajše prihi tela v krog društva, ki Be tudi na štajerskih tleh poleg slovenskega ne sramuje katoliškega imena. Novo društvo, ki je vrla straža proti stremljenju iz Maiibora prodirajočega tujstva, naj pod prvim slovenskim društve nim praporom v mariborski okolici združuje vedno večje čete. Govornik je napil društvu in na bodočo našo zmago, ki gotovo pride, ako se bomo trdno združevali. Dolgo v večer je trajalo ljudsko razveseljevale, vrstile so se napitnice, pevski zbor je prepeval navdušene pesmi, godba je kazala veliko vatrajnost, bil je lep naroden praznik, katerega ni zatemnilo tudi dejstvo, da onih »narodnih voditeljev«, katere smo omenjali že zgoraj, ni bilo v naii sredi. Ob tako pomembni slavnosti niso imeli navdu-ševalne besede za slovenskega delavoa. Naj prodre po vsem Slovenskem zdravo, pametno načelo, da v politiki mož toliko velja, kolikor dela za skupnost. Slovo je bilo istotako prisrčno, kakor vsa prireditev. K slovesu napil je zastopnik Ljubljančanov še ustanoviteljem društva, ku-mici itd., ter omenjal razne težkoče, ki še čakajo štajerske brate v bodoče, ako hočejo s voj program povsem rešit'; Maribor je za Slovence pač najvažnejša postojanka in se bode bil de hud narodnostni boj. Z godbo na čelu smo odkorakali iz prijaznega Lembaha in od gostoljubne Robičeve hiše. »Slovensko katoliško izobraževalno dru štvo« v Studencih je lahko ponosno na to prelepo slavnost. Naj bi bila ta prelepa slavnost povod, da bi se oči vseh pravih domoljubov še bolj obrnile na važno postojanko v Studencih. Ondi stoji nemška »Volks schule«, ki potujčuje slovenske otroke. Delavci moraio delati ves dan v tovarni, mej tem pa »Volksschule« in drugo občevanje stori, da otroci pozabljajo svoj mili materinski slovenski jezik. Slovenski delavci, govorite s svojimi otroci v rodbinah slovenski, drugi poklicani činitelji pa nemudoma skrbite, d a dobe Slovenci ondi slovensko šolo, ker sicer bo kljub vsem naporom vendar ondi težko vesela bodočnost Sloven cev. Za slovensko šolo je ondi toliko slovenskih staršev, da nam je dati morajo, ako bi bili poklicani slovenski činitelji v boju za slovensko šolo odločnejši. — Naj bi tudi družba sv. Orila in Metoda posvetila tej točki polno svojo pozornost. Morda bi se dalo ondi ustanoviti tudi slovenski otroški vrtec. — Malokje na slovenski zemlji jetako potrebno delo na slovenskem šolskem polju, k a k o r t u. Naj bi nedeljska slavnost bila povod za novo delo in za nov napredek slovenstva mariborske okolice. š Poštna vest. Poštna ekspeditorica g. Štefanija Kuralt je dobila mesto poštne ekspeditorice pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. š Razpisana so učiteljska mesta na šoli v Dobju, Kozjem, Pilštajnu, Sv. Petru, Zagorju, Blanki, Artičah in v bmarji na Paki. š Volitve v Šmarjah pri Jelšah se bodo vršile 16. junija. Dvakrat so bile že razveljavljene. Rusko - japonska vojska. Japonci bi sedaj radi utajili velike svoje izgube pri Kinčovu, a celo iz Japoncem prijaznega vira je prišlo poročilo, da so »Sez kupe nagromadenih mrliče v dohajale vedno nove čete«. Nekateri so mnenja, da je bilo mej temi nagromadenimi mrliči mnogo preoblečenih Kitajcev, katere bo poslali Japonci prve v boj, predno so pritisnili preko njih s svojimi vojaki. Tudi za premirje bi Japonoi ne prosili, ako bi ne imeli ogromno izgub. Topove, ki so jih Rusi pustili na bojišču, so bili od njih samih uničeni. O dogodkih na bojišču smo danes dobili še naslednja poročila: T o k i o , 29' maja. »Daily Telegraph« poroča: General Oku poroča o bojih pri Naošavu. Napadati smo pričeli 25: t m. opolnoči. Dasiravno je bilo temno, vendar smo se Kinčova kmalu polastili. Naošav smo napadli ob 6. uri zjutraj. Štiri naše ladje so nas podpirale iz kinčovskega zaliva. So« vražnik je odgovarjal tri ure s svojimi topovi posebno raz dalniške višine ter skušal izkrcati tudi nekoliko moštva, kar pa je naše prediranje preprečilo. Največ je trpela tretja divizija ruske armade,, ki je hrabro odbijala napade. Mi smo imeli tako malo streljiva, da bi Be morali kmalu naši topovi umakniti z bojišča. Pehota prve divizije je sicer hrabro prodirala, toda imela je mnogo izgub ter se je končno vstavila, predno je dospela do sovražnikovega stališča. Na vso srečo pa so pričele japonske ladje streljati na sovražnikovo levo krilo. Istočasno je napadla to krilo tudi četrta divizija ter dospela na višino. Nato sta prva in tretja divizija napadli ruske vtrdbe ter se jih polastili boreč se mož proti možu. Japonoi so vjeli nekaj častnikov in vojakov ter zaplenili mnogo pušk, streliva in 50' min. Tokio, 30: maja. Napad Japoncev na Naošao je bil eden najdivjejših in najkrvavej-š i h , k a r jih pozna zgodovina. Pri prve m n a skoku je bil vsak častnik in mož ustreljen, predno je prišel do ruske bojne črte. Pri zadnjem napadu, katerega je podpiralo topništvo, so Japonci predrli rusko oojno črto. Velika sreča je bila za Japonoe, da so našli žice do min, kajti, ako bi mine eksplodirale, bi Japonci imeli velikanske izgube. Ob lli. uri dopoiudne je utihnila glavna ruska baterija. Dve ruski poljski bateriji sta se umaknili iz Hankvantina, odkoder bo nato Japonci streljali do noči na ruske pozicije. Japonska pehota je prodirala do strelne daljave, ko je zadela na neko žično ograjo. Ko so to odprli, napadli so Ruse, toda bili so odbiti. Nato je pričelo japonsko topništvo zopet streljati, in proti večeru se je neki laponski oddelek polastil enega dela utrdb. Vsled tega ojunačeni, pričeli so prodirati še ostali japonski oddelki in se kmalu polastili višine. S 5 u 1, 29. maja. Kakor se poroča, so ruski oddelki prerezali nekoliko milj od Puktšina v Koreji brzojavne žice. London, 30. maja. Vedenje Japoncev pri napadu na Kinčou vzbuja v vojaških krogih splošno občudovanje. »Times« trdijo, da so si Japonci s tem priborili zmago, ker so na nasproti Nacšavu ležečo goro Sampse prepeljali svoje topove ter tako lahko streljali na ruske utrdbe. Na japonski strani se je borilo 36.000 mož Misli se, da žrtva Japoncev še ni velika, ako so izgubili dese-tinko svojih čet, torej manj kot Rusi pred Plevno. London. 30. maja. V kratkem napadejo Japonci Dalnji. Rusi so dosedaj izgubili 104 topove in nad 5000 mož. London, 30. maja, Kakor poroča »Times«, bo general Oku tudi prevzel oble-Kanje Port Arturja ter dobi v to svrho 60.000 mož. Japonci so že prepeljali težke topove na poluotok L;aotun. Padca Talien-vana in Dalnjija se pričakuje še ta teden (?). V vojaških krogih so mnenja, da bo Ja-ponce zavzetje Port Arturja stalo do deset t i s o č m o ž. Od novih ruskih utrdb imajo Japonci natančne načrte (?). London, 30. maja. »Times« poroča iz Vajbajvaja: General Stoasl ima nalog, braniti vsako ped zemlje med Port Arturjem in Kinčovom, da tako prepreči hitro prodiranje Japoncev proti Mukdenu, ker je to za Kuropatkina velike važnosti. Zato StosBl hitro dela utrdbe na raznih krajih, od katerih se je general Oku po šestdnevnem boju polastil z velikimi izgubami šele prve utrdbe. Tokio, 30. maja. Ganeral Oku je izdal na prebivalstvo proklamacijo, v kateri obljubuje, da bo japonska armada skrbela za varstvo hiš in imetja ter plačala vsako napravljeno poškodbo, ako ne bodo prebivalci podpirali Rusov, drugače pa jih bo strogo kaznovala. Petrograd, 30. maja. (Uradno.) General Kuropatkin brzojavlja carju Nikolaju: 150 mož brojedi oddelek japonske konjenice se je približal 27. t. m. do 8 km. južnovzhodno od postaje Kasanav, toda se umaknil pred našimi stražami. Neka naša patrulja je slišala 26. t. mes. močno kano-nado od Činču. — Vojnemu ministru pa brzojavlja general Kuropatkin, da je dobil obvestilo, da japonske čete prodirajo od Kuantiansijana proti Sainaši. O njih moči ni ničesar znanega. London, 29. maja. Reuterjev do-pisovalni urad poroča iz Mukdena, da Rusi nadlegujejo japonske zadnje straže, kar Japonce ovira pii njihovem prodiranju. Sipa mi zastane, debele potne Brage mi hipoma stopijo na čelo, kakor bi mi jih kdo pričaral . . . » ... In ključ moje sobe? . . .« Nestrpno je pritisnil na kljuko ... »Je odnesel seveda s seboj!« „Ravno prej je bil še spodaj", pojašnje-val mu je vratar, .ne vem, kam bi bil šel, daleč gotovo ni." »Dovolj! Pošljite nemudoma po ključavničarja; počakam v kavarni. Hitite, gospodje čakajo, moram ee preobleči.« Zopet nagli, drobni koraki po stopnicah navzdol. Debele srage so zdrkavale medtem s čela po mojih sencih preko lic na tla. Bil sem kakor otrpnjen. Ko utihne zadnji odmev njegovih korakov, se zavem. Po bliskovo se slečem, položim obleko na prejšnje mesto ter šinem zopet v svojo uniformo. Se nikdar prej ne slej je nisem bil tako vesel kakor v tem trenutku I Gotovo bi se ji bil zahvalil z navdušenim govorom, da se me je usmilila ter me zopet sprejela v svoje okrilje, aii takrat nisem imel časa, da bi bil mislil na to. Rahlo odklenem ter se po mačje iz-munm na hodnik. Previdno zaklenem, da ne bi vrata zahreščala in popadem kozareo vode, ki je stal na bližnjem oknu poleg pipe. Pot mi je lil v potocih — ne to so bili že veletoki — po licih. Obrišem se, ter zdirjam v inšpekcijsko sobo. V veži me sreča general. »Tako torej . , . ?« »Gospod general, ukazujete?« »Ukazujem ? ... Kje tičite ves popolu-dan ?« „Pit Bem bil šel k vodovodu*. »Pit, pa je treba imeti ključ moje sobe s seboj?« »Oprostite, gospod general, gredoč sem se bil šel prepričat, če je obleka osnažena, in od tam k vodovodu, ker Bem bil žejen.« „Dobro! Saj res vse gori iz vas. Skrbite, da mi topničar hlače očisti; glejte, kolesna maža mi jih je zamazala, da se moram preobleči, predno kam grem. Recite ključavničarju, da ga ne potrebujem, plačajte ga, gospod pobočnik vam vrne denar. Idite!" »Storim, kakor ukazujete, gospod general !" Naglo se je preoblekel in čez pet minut je odšel iz hotela. Meni pa se je odvalil kamen, pa kaj pravim kamen, to je bila že orjaška skala, ki se mi je odvalila takrat cd srca. In od tedaj sem prepričan, da je hudo, neznansko hudo, biti general! ... Petrograd, 30. maja. Za ozdravljeni kapitan »Petropavlovska«, Jakovvlevv, je povedal poročevalcu lista »Novosti«, da šteje posadka v Port Arturju 25 000 moi. Japonci bodo, če sa hočejo polastiti Port Arturja, rabili najmanj 150 000 mož, ia še ni gotovo, da se polaste Port Arturja. Na morski strani je trdnjava nepremagljiva. Ruski pogoji za Niučvan. London, 30. maja. „Daily Exoress« poroča iz Tieotnna : Ruski pcsiamk Lesar je obvestil princa Čmga, da hočejo Rusi zapustiti Niučvan, ako Kitajska dovoli želez niško progo Kalgan - Pekin. Dalje Rusi še predlagajo, da naj da Kitajska neko ozemlje v Mandžuriji za več let v najem Kitajska vlada ruskemu poslaniku ša ni dala nobenega odločilnega odgovora. Cunguzi. Niučvan, 28. maja. Ktkor se poroča, so je zbralo, 15 milj zahodno od Mukdena 5000 Čunguzov. Načeljuje jim znani poglavar F e n 1 i n k o , ki namerava na pasti Ruse ob ugodni priliki. K nesreči japonske križarice »Jočine". London, 30. maja. Pri pc topu japonske križarice »J.šine« je zato utonilo to liko moštva, ker je padajoči jambor poško doval pet rešilnih čolnov. Poveljnik je po klical vso moštvo na krov ter mu zapovedal, naj zasede čolne. Iz povel|nikovega mostu je Se enkrat zaklical pozdrav odhajajočim. Predno se je ladja potopila, dal je poveljnik že enkrat desnico drugemu častniku, na kar je ladja zginila v valovih. Nemčija. Berolin, 30. maja. „Asien" poroča, da izroči v Kuropatkinovo glavno taborišče odhajajoči major Runkee Kuropat-kinu obsežno pismo cesarja Viljema. Petrograd, 30. maja. Nekateri tukajšnji listi pravijo, da namerava Namčija eno svoje brodovie odposlati v Tiho morje, da tako prisili Kitajsko, da bo ohranila nev tralnost. Kontreadmiral Uchtomski — obeien? Nemški listi pišejo, da so Rusi v Port Arturju obesili kontreadmirala Uohtomskega, ker je iz sovraštva do Makarova in do velikih knezov Borisa in Cirila, ki sta izvrševala nekako nadzorstvo, položil na »Petropavlovsk« peklenski stroj, ki je uničil vse njegove sovražnike. Save so ta poročila jako neverjetna in nezanesljiva. Čudno pa je, da je Uchtomsky poveljeval po smrti Makarova samo nekaj dni, nakar je dobil nakrat glavno poveljstvo kontreadmiral Witthcflt. O kontreadmiralu Uchtomskem od tedaj ni bilo ničesar slišati. Naskok na Port Artur? London, 30 maja. Iz Šangaja brzo-javljajo, da so Japonci včeraj ponoči naskočili Port Artur. Tukajšnji listi dvomijo, da bi bila ta vest resnična. Izdajstvo? Nekateri listi so mnenja, da je le vsled izdajstva od ruske strani bilo mogofe, da sa je Japoncem pri Kinčovu posrečilo dobiti in prerezati žice minam. Avstrijska delegacija. Včeraj je imela avstrijska delegacija plenarno sejo, v kateri je bil na vrsti redni vojaški proračun. Češki delegat dr. P a n t u č e k izjavi: Ako češki delegati glasujejo proti vojnemu proračunu, ne store tega iz nasprotstva do armade, ampak iz narodno-političnib razlogov. Pa tudi gospodarski razlogi so merodajni, ker kmečki in obrtni stan ne moreta prevzeti večjih bremen. Gref H a r d e g g graja, da vojna uprava kupuje konje od prekupcev, ki delajo ogromne dobičke. Delegat Novak se pritožuje, da se v armadi nemški jezik prezira (?), ter izraža željo, naj bi se vojna uprava več ozi rala na potrebe poljedelstva. Del. A b r a • h a m o vv i c z zahteva, naj vojna uprava brez prekupoev kupuje razne potrebščine. Pri vsaki diviziji bodi komisija, ki naj ceni poljske škode po vojaških vajah. Govornik zahteva, da se vendar že enkrat predrugači vojaški kazenski zakon. Del. dr. Zaifron zabteva hrvaške napise na vojašnicah v hrvaških pokrajinah, ako Madjari dobe ma djarske napise, kakor je to izjavil vojni minister. Govornik želi, da bi se služba pri mornarici znižala od štirih na tri leta, in pomilostili oni, ki so bili obsojeni laradi lanskih nemirov na Hrvaškem. Baron W a s -s i 1 k o želi več garnizij v Bukovini ter izjavi, da Rumuni radi dovolijo vsa potrebna sredstva za obrambo države. H u e b e r prosi vojno upravo, naj bolj podpira obrtne zadruge. Grof Lažansky govori za stare vojaške penzijoniste. Delegat Schneider govori za avstrijsko poljedelstvo, čei, da vojna uprava preveč podpira ogrsko. Del. P e s c h k a želi, naj vojna uprava dovoljuje večje olajšave rezervistom in brez pre kupcev kupuje potrebščine od poljedelcev. Dr. F o f t govori za avstrijske mlinarje. Konečno govori še voini minister vitez Pittreicb, ki pravi: Kot vojni minister moram skrbeti za dobro oboroženo in pripravljeno armado, dokler živimo v nemirnih časih. Nov vojni zakon je že izdelan in se bode oziral na razne izražene želje. Tudi vojaški kaz. zakon se resno pripravlja. Minister obljubi, da bode vojna uprava, koli kor le mogoče, kupovala razne potrebščine neposredno od procluoentov. Delegacija je nato odobrila redni vojni proračun. Danes je na vrsti izredni proračun. Državni zbor. »Narodni Lisiy" poročajo iz Budimpešte iz krogov delegatov, da bode državni zbor sklican oktobra meseca Kofber bode državnemu zboru predložil poleg proračuna za I. 1905. tudi v delegaciji odobrene predloge o vojaških zahtevah. Ako ne bode državni zbor spesiben za delo, ga Korber raz pusti in razpiše nove volitve v januarju prihod. leta. Zasedanje deželnih zborov. »Pr?gcr Tcgb'att« poroča, da bode češki deželni zbor zboroval šele jasam. Bukovinski deželni zber bode najbrže razpušSen prihodnji mesec. Schalk in Sclionerer. Dunaj. „Exf,rablat" poroča, da je poslanec Schalk odlomil svoj deleeraciiski mar.-dat. Dr. Schalk trpi na revmati?mu, Tu se pa govori, da je padel pri Sat o aererju v nemilost, ker se ni udeležil v zadevah vojaškega kredita skupnih posvetovanj z delegati drugib nemških strank. Dalje se še govori, da namerava Scl.onerer radi nesoglasja b Bvcjimi pristaši odložiti državnozborski mandat. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo. Razprave o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Nemčijo so se danes pričele v Berolinu. Pogajanja se bodo vršila do srede junija, ko bodo prekinjena za kratek čas, da se uvede razgovor o trgovinski pogodbi z Italijo. Volitve v Belgiji. V nedeljo, dne 29. maja, so bile volitve v Belgiji, in sicer je polovica države volila zastopnike v poslansko zbornico in polovica v senat. V Balgiji traja mandat za zbernioo štiri in za senat osem let. Pri volitvah so katoličani izgubili dva mandata, katera so jim vzeli liberalci. Izid volitve pa ne bode na razmere v senatu nič vplival, ker imajo katoličani v senatu še vedno 14 glasov večine. Tudi volitev za zbornico ni prinesla nikakega prerenečenja. Akoravno so se združili liberalci z radikalci z namenom, strmoglaviti katoliško stranko, se jim je njihov namen popolnoma izjalovil. Katoličani so imeli v zbornici dosedaj 26 glasov večine; kakor poročajo listi, so si liberalci priborili tri mandate, katere so imeli prej katoliški poslanci. Nikakor pa ni izključeno, da si katoličani pribore nove mandate v Luiku, Charleroi in Huy, katere so imeli v rokah socialisti. Liberalci Be imajo za svoj uspeh zahvaliti radikalcem, ker so sprejeli njihov program. Izjemoma v Gentu, kjer so sa radikalci zvezali s socialisti, sta obe stranki po dogovoru postavili skupne kandidate. Gotovo je, da oBtane v Belgiji katoliška vlada. Volitev je bila letos v Belgiji izvanredno mirna, nikjer ni bilo najmanjših izgredov in ni se pokazala ona strast, ki je bila v Belgiji pri volitvah običajna, znamenje, da se j a ljudstvo sprijaznilo s katoliško vlado, katera je prinesla deželi blagostanje in pravi napredek. Dvajset let ima Belgija sedaj ie katoliško vlado, kar nn je katoličanom pri molitvah dne 29. maja 1884 posrečilo, strmoglaviti liberalno vlado. Katoliška vl»da je imela težko stališče, da se je tako dolgo in nepretrgoma vzdržala. Boriti se je morala proti socialni demokraciji, ki je opetovano žugala z revolucijo, in z liberalci, ki so skri vaj podpirali revolucionarno stremljenje socialistov. A katoliška vlada je šla mirno naprej svojo pot. Za dve milijardi skoraj se je za časa katoliške vlade zvišal izvoz, napredovala je notranja trgovina, dohodki pri ie-leznioah. Davek je v Belgiji veliko nižji, kakor na »liberalnem« Francoskem in na bo gatem Angleškem. Vso pozornost je katoliška vlada obračala kmečkemu stanu, katerega so po svoji stari navadi liberaloi po polnoma zanemarili. Tudi sa delavski stan je katoliška nazadnjaška vlada skrbela z za-kanodajo, o kateri je rekel sccialistični poslanec Deshe6, da nudi delavcem mnogo ugodnosti in jim omogočuje osvobojenje iz gospodarske suinosti. Kusko-nemška zveza. »Birš. Vjedomosti« so prinesle dva članka, v katerih je list zagovarjal načelo, da mora Rusija skleniti z Nemčijo pogodbo o razmerah na daljnem vzhodu. — Vplivni ruski iisti pa ugovarjajo temu, faer so mnenja, da Nemčija nima pravice umešavati se v razmere na daljnem vzhodu. Prepir med Rusijo in Japonsko bosta državi itvojevali sami. Kar se pa tiče bližnje pribodnjoati, pač ni potrebno, da bi se prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo razširilo na nove politiške kombinacije. Angleži v Tibetu. London. »Daily Mail« se poroča iz čunbi, da ?o Angleži 26. t m. napadli neko v bližini Gyangtse ležečo vas. Na anglešri strani je padel en poročnik, trije možje in trije podčastniki, dovet mož pa je ranjenih. Vasi so se polastili po llurnem boju. Tibetanci bo imeli velike izgube. 37 moi je bilo ujetih. Baje so se Tibetanci umaknili izza hrbta Aigleiem. Italijanska zbornica. MiniBter za mornarico je v zbornici poročal o stanju vojne mornarice. Vrednost laške vojne mornarice je v vojaškem ozru nizka. Mornarica nujno potrebuje novih križaric. Poslancu di Palama, kateri je zahteval posebno brodovie za Jadransko morje, je od govoril minister, da ni dovolj sredstev za ocsebno brodovja v Jadranskem morju. — Senat jo odobril proračun zunanjega ministr stva. Minister Tittoni je izjavil, da je v Eritreji uzoren red. Upor na Javi proti Evropejcem. V okraju Sverabaia na otoiu Java je 100 f analiziranih domačinov vprizorilo vstajo proti Evropejcem. Vojašae čete so upor zadušile, v spopadu med vstaši in vojaki je bilo 72 vstašev ubitih in 12 ujetih. \z brzojavk. Dunaj. V Lvovu je umrl daielni odbornik Tadej Romanovicz, tu je pa umrl bivši sekoijski načelnik ielezniškega ministrstva, vitez P i c h 1 e r. Praga. Pri slavnostnem sprevodu slovanskega dijaštva so nemški dijaki provoci-rali s tem, da so se z nekim izvošfkom v čepicah pripeljali na Ff.kope. Množico je to silno razjezilo in prisilila je nemške dijake, da so morali v nekem bližnjem hotelu odložiti čepice. Dunaj. Nekateri listi pišejo o revolucionarnem gibanju med ruskimi Poljaki. Vse zadnje napade na Ruskem, posebno v Kronstadtu, so povzročili Poljaki. Berolin. Angleški kralj pride 29. junija v Kiel. K o d a n j. Kongres proti jetiki je zaključil svoje zasedanje. Z a r a. »Novi List« pravi, da je potovanje fcm. barona Becka v Dalmacijo imelo namen, ondi ustanoviti več novih trdnjav in študirati vprašanje železnice iz Cilesnice v Albanijo. Mnogo milijonov od novih vojaških zahtev se bo porabilo za to. Pariz. Kralj Menelik jo tako nevarno obolel, da ni upanja, da bi mu zdravniki rešili življenje. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. maja Slovensko katoliško politično druitvo za kranjski okraj je imelo preteklo nedeljo v Predosljah ustanovni shod. Govorila sta državni poslanec g. Pogačnik in deželni poslanec g. dr. S c h w e i t z e r. Na čelo odboru so bili izvoljeni za predsednika č. g. Anton Koblar, za podpredsednika pa župan g. Janez Zabret in posestnik g. Z a p 1 o t n i k. Volitve v Št Vidu pri Vipavi raz vel javi j ene. Poroča se nam: Pri zadnjih cbč.nskih volitvah v St. Vidu pri Vipavi je kat. narodna stranka zmagala v dveh razredih. Liberalci so se pritožili, in vlada je volitve razveljavila v vseh treh razredih. In zakaj? Ker se je voliiec Ivan Premru »proti volji županovi vrinil v volilno komisijo«, kar je iupan potrdil. Toda ta izjava županstva ni resnična, ker stvar se je vršila tako: Dne 1. marca pop. se je vršila volitev za podobčino st. Vid, ki voli enega odbornika in namestnika. Na volišče pridejo: Župnik Demšar, Ivan Premru in Anton Urš č ter ugovarjajo proti pristranski sestavi vol. komisije. Nato se en član komisije odstrani. Zupan ga kliče nazaj, a mož odgovori: »saj vas je dosti, naj bole pa Premru«. Imenovani trije volilci so bili s tem zadovoljni, ker Premru je bil že vajen tega posla. — Natoreče iupan: »Pa naj bo gospod Premru«. — S temi besedami je torej župan sam potrdil Premruta kot člana komisije. Premru je tudi izvrševal posle kot član komisije; volil je pred drugimi volilci ter pisal nasprotno listo. Premru pa je bil član komisije samo dne 1. marca pri volitvi v šentviški podobSini; dne 2. in 3. marca pa Premru pri volitvi razredov ni bil več v komisiji, ker smo sa zanašali na gospoda vladnega zastopnika. In res se je volitev vršila redno. Zapanstvo torej ni poročalo resnice. I a če je vlada imela pomisleke proti volitvi v padobčini dae 1. marca, zakaj pa so ovržene volitve v vseh treh razredih, ko je bila komisija pravilno sestavljena ? Vlada je bila skoraj gotovo napačno poučena, da je namreč poslovala ista komisija tudi pri volitvi razredov. Sicer se ne bojimo novih volitev, toda čemu nove sitnesti in troški, ako županstvo ne poroča resnice. Stvar pa še ni končana, ker o stvari se bode še govorilo. Ta slučaj pa kaže, kakih sredstev se poslužujejo liberalci, ako so v zadregi. Zopet strela. Iz KosUnjevice na Krasu se nam piše: Pretečeno nedeljo zjutraj malo po 7. uri je udarila strela v naš zvonik. Ker je na zvoniku sedaj nov Btrelovod, ni naredila na njem, hvala Bagu, nobene škode, pač pa je na nam neumljiv način nekemu posestniku pod cerkvijo ubila dva prešiča v hlevu. Domači so to zapazili šele, ko so jima hoteli dati jesti; tu so videli, da sta živali, malo prej ša živi in zdravi, nenadoma poginili. Posestnik je bil zavarovan. Bog nas varuj nadaljnih nesreč! Umrl je. kakor se nam peroča is Gradca, dne 29. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju Živko Poznik, tehnik III. I. Davršivši gimn. študije v Dun. Novem mestu vstopil je na tehniko in lani naredil I. drž avni izpit z najboljšim uspehom. Pokojni oče prerano umrlega, inženir R. Poznik, je bil mož jeklenega slovenskega značaja. Zato so ga hudo preganjali in ga res 1878. leta pregnali notri med trde Nemce, kjer si je ipak ohranil slovensko srce in dušo, vzgojil vzgledno deco v uzornem, pristno slovenskem duhu, kakoršnega je bil tudi v cvetu svojih let prominuli Živko, ki je domače slovstvo negoval vae do zadnjega ter s svojimi občeval vsikdar in vseskozi v materinski besedi. Bodi izvrstnemu tovarišu blag spomin, pa lahka žemljica tuja, katera je bila soiena tudi očetu. N. v m. p.! — Hrvaške novice. Sokol v V a-r a i d i n u bo slavil 12 junija blagoslov-lienje svoje zastave. Slavnosti se udaleie tudi Slovenci, mei njimi »Murski S >kol« iz Ljutomera. — Še en političen dnevnik dobi Zagreb. Tako poroča »Agra-mer Tagblatt«. — Umrl je v Senju posestnik in mesar g. Ivan Uršič. — Iz 5 i s k a pišejo, da je višje sodišče odbilo pritožbo tiskarja Janko D u j a k a proti razsodbi, s katero je bil radi lanskih dogodkov obsojen na tri mesece zapora. — Zopet dva samomora v Trstu. Predvčerajšnjim se je zastrupil v Trstu neki Evgen Friti, hlapec Jožef Rosovič se je p« obesil. — Služba ravnatelja kaznilnice v Gradiški je razpisana. Prcšme je vložiti na višje državno pravdništvo v Trstu do dne 26. maja. — Zdravniške vesti. Dež. predsednik je imenoval sanitetnega koncipista gosp. dr. Karola B o h m a za okrajnega zdravnika v Kočevju, in za sanitetnega asistenta v Črnomlju g. Adalberta K o v a r i k a iz Sezije. Sanitetni koncipist dr. Karol W i s i n g e r je prestavljen iz Črnomlja v L ti j o. — Spremembe pri davkariji. Da- želnovladni konceptni oraktikant gospod Avgust Sedlar v Baljaku je imenovan fin. koncsptnim praktikantom pri tukajšnji finančni direkciji. Finančni koncipist g. Ivan D i t z je prideljen okr. glavarstvu v Radovljici. Prestavljeni so: Finančni konceptni praktikant gosp. Hubert Ryšavy iz Ljubljane v Krško, davčni kontrolor gosp. Ernst S e d 1 a k iz Carknica v Laž, davčni oficijal g. AntonKrižmans Krškega v Carknico, davčni praktikant g. Franc Jenko iz Loža v Ligatec. Sluga gospod Anton Smerdu v Postajni je upokojen. — Železnica Kranj-Tržič. C. kr. železnično ministrstvo ie z razpisom z dne 14. maja t. 1., št. 14.233, glede projekta za lokalno železnico od postaje Kranj državne železnice Trebiž-Ljubljana v Trži i in za in-dustrialni tir od nameravane železnične postaje Tržič do tvornice firme E i. Glanztnann 6 And. Gassner ukazalo najprej izvršiti po« stajno komisijo in v nepojrednje v zvezi z njo politični obhod združen z razlastilno razpravo in a razpravo o poiarnonevarnih napravah. Vsled tega določuje deželna vlada zgoraj navedena uradna dajanja na 4. dan julija 1904 in na naslednje dneve S pri-stavkom, da se komisija snide na kolodvoru v Kranju dne 4. julija 1904, ob pol 9. uri dopoldne. — Občinske volitve v Gorici. Pri volitvah za tretji razred je prišlo volit od 752 volilcev — celih 89! Torej komaj 11 %. V drugem razredu so bile tri stranke: liberalna, ljudska in neodvisna stranka. Volilcev je 773, a vse stranke so spravile skupaj na volišče 296 volilcev. Taka apatija med prebivalstvom — ki niti z izvoščeki noče na volišče — je velesimptomatična in je naj-veljavneja kritika o italijanskem gospodarstvu v neitalijanski Gorici. — Semenj sa volno v Miskolczu. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani nam naznanja, da se letošnji semenj za volno v Miskolczu vrši dne 20. junija v skladiščih tamošnje kreditne banke. Ljubljanske novice. Na oklicih so: Josip Kustrin, strojevodja, z Jožefo MarkoviČ; Franc B e n e d i č i č , delavec, z M a -r i j o Logar; Rudolf Blaž, zidar v tobačni tovarni, z Ivano Matevže; Alojzij Gačnik, delaveo, z Marijo Omejec; Karol Bedina, kurjač na drž. železnici, z M a r i j a n o Bizovičar; Pavel W a r t o, urad nik zavarovalnice, z Marijo Belič. Poročil se je Franc Žak, ursrski mojster v Tibovljab, BFrančiško Jani t s c h e k iz Ljubljane. Posebni vlak v Ljubljano prirede primorski Slovenci povodom vsesokolske slavnosti dne 16. julija. Umrl je Franc P i r c, sin posestnika v Kolezijskih ulicah g. Franca Pire a. Jjc Pustolovec. Zadnji .čas se klati po Ljubljani neki pustolovec, ki hodi po hišah in si najema mesečna stanovanja. Tako je pred kratkim prišel na Stari trg v hišo št. 2 ter Bi tam vzel pri neki etrinki mesečno stanovanje. Takoj nato je pustolovec žel k drugi stranki in pri tej zopet vzel stanovanje, od gospodinje si je pa hotel »izposo diti« 4 krone, katerih seveda ni dobil. Se isti dan se je oglasil pustolovec na Starem trgu št 26 ter zopet vzel mesečno sobo. Razume se, da ni prišel nikamor stanovat, ampak vzel je stanovanje v Florijanskih ulicah št. 38. tam je eno noč spal, potem pa pobegnil. Dne 28. t. m. ee je pa zopet oglasil na Poljanskem nasipu št. 38 pri Amaliji Schonberg in vzel mesečno sobo. Včeraj zjutraj je pustolovec prosil Schunbergovo, naj mu posodi 4 krone, katere mu je dala, ki jih pa ne bode več videla. Pustolovec je srednje postave, dobro oblečen, rdečega obraza, ima črne brke in govori lepo nemščino. Izdaja se pa za stavbnega risarja in monterja. ^c S ceste. Včeraj predpoldnem Be je pripeljal neki kmečki voznik po Mestnem trgu in zadel v dvokolesui voziček nekega italijanskega zidarskega vajenca, ki je peljal polento. Pri tem pa je voziček zadel ob izložbeno okno Franca Kollmanna in ubil šipo. Voznik jo je odkuril. i{c Voziček odpeljal. Včeraj je nekdo odpeljal trgovcu Francu Stupici na Marije Terezije cesti št. 1 štirikolesni voziček, vreden 14 kron. ^C Tatvina. Danes ponoči se je priplazil neznan tat z Miklošičeve ceste na streho gostilničarja in posestnika Artona Kovača v Kolodvorskih ulicah Stev. 27 ter udri v podstrešje. Ulcmil je v Kovačev kovček in ukradel srebrno uro in verižico vredno 20 kron in črno obleko vredno 30 kron. Nato je tat dobil v podstrešji še drug kovček, v katerem je bila srebrna ura z zlato verižico, vredna 40 kron, Bamokres na 6 ognjev, vreden 10 kron in ena pipa vredna 10 K in ga odnesel. sjj V stanovanje vtihotapil V noči od 27. na 28. t. m. se je vtihotapil neznan človek skozi odprto okno v stanovanje sprevodnika Valentina Jančigaja na Resljevi cesti št. 26 najbrž z mislijo, da bi kaj odnesel. Pod oknom speči 161etni sprevodnikov sin se je zbudil, nakar je neznanec skočil skozi okno na dvorišče in jo odkuril proti kolodvoru. — Ravno tako se je hotel včeraj ponoči vtihotapiti v spalno sobo Feliksa Tomana, kamnoseškega mojstra na Resljevi cesti št. 30. Tomanova soproga se je, ko je tihotapec potegnil šaluzije po koncu, zbudila in vprašala, kdo da je, nato je tat skočil z okna in pobegnil. Ko so potem pregledali hišo, so opazili, da so bila vrata na dvorišču odprta, pod oknom je bil pa pri-stavljen stol. Tat je popustil na dvorišču površnik in čevlje. ijc Izgubljeno. Uršula Babnik, posest-niča iz Hrastenice pri Polhovem gradcu številka 4, je izgubila dne 28. t. mes. po poti od Viča do doma branilnično knjižico z vlogo 430 kron na ime Ivan Babnik. — Zidar Luka Bukovnik jc izgubil isti dan na Dunajski cesti zlat za deBet kron. — Na južnem kolodvoru je bila najdena denarnica z 1 K 4 b, dve palici in en klobuk. Izseljevanje. V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 21 Slovencev. Iz Amerike je prišlo 208 Slovencev in Hrvatov, 45 Hrvatov je prišle s Hrušice in se odpeljalo v Budimpešto, 10 pa v Line. Bohinjski predor — predrt. (Izvirna poročila.) Bohinjska Bistrica, 31. maja. Bohinjski železniški predor je bil danes slovesno predrt. Vsa Bohinjska Bistrica je v zastavah. Pri slavnosti je bil navzočen tudi nadvojvoda Leopold Salvator, ki se je včeraj s posebnim vlakom pripeljal v Lesce, odkoder se je odpeljal na Bled in od tod na Bohinjsko Bistrico. Bohinjska Bistrica, 31. maja. Že dalje časa so se vršile priprave na Boh. Bistrici za slavnostno otvoritev predora. Portal predorov je krasno dekoriran z napisom »Franc Jožef I." Ves prostrani prostor pred predorom je okrašen s slavoloki. Stotine zastav vihra; med njimi veliko slovenskih trobojnic. V krasnem slogu je postavljen šotor za visoke goste, pred njim okusno izdelana kapelica, kjer se je brala sveta maša pred slovesno otvoritvijo. Vsa vas vihra v slovenskih troboini cah Po tretji uri je bil včeraj napovedan prihod slavnostnih gostov. Pred slavolokom zunaj vasi, ekrašenim z zastavami in kranjskim grbom, je pričakoval občinski odbor s požarno brambo in šolarji prihod nadvojvode Leopolda Salvatoria. Za njimi je bila zbrana ogromna množica domačinov in usluž-benih delavcev. Ob uri so se pripeljali gosti. Iz ekvipaže je izstopil nadvojvoda Leo pold Salvator z železniškim miniBtrom \Vittekom Gospod župnik Ivan P ber ga je pozdravil z občinskim odborom. Nadvojvoda je prijazno sprejel pozdrav in se laskavo izrazil o udanosti Bohinjcev, katero je opazil in jo obljubil tudi cesarju sporočit'. Na slavnostnem prostoru so bile razdeljene spominske svetinje. Obč. odbor je CBkrbel zvečer serenado kakor tudi krasno razsvetljavo. Pred vilo Ceconi, kjer je prenočil nadvojvoda, so priredili domači pevci pod vodstvom g. nadučitelja Humeka pod-oknico. Predor bo veljal 20 5 milijonov kron. Iz predora je bilo treba spraviti nad eden milijon meterskih stotov kamenja. Boh. Bistrica, 31. maja. Pri razdelitvi spominskih svetinj je govoril sekcijski načelnik Wurmb Tudi navzoči nadvojvoda je dobil zlato spominsko svetinjo. Pri slav nosti sta navzoča tudi predsednik kranjske trgovske in obrtne zbornice, Lenarčič, in predsednik goriške trg. in obrtne zbornice, L e n a s s i. Dunaj, 31. maja. V priznanje zaslug pri zgradbi bohinjskega predora je podelil ceBar inšpektorju avstrijskih državnih železnic, Antonu Fretzu, viteški križ Franc Jožeiovega roda, Btavbinskima komisarjema Karolu F 1 e y e r in Ivanu M o 1 t e zlati zaslužni križec, predorskemu nadpazniku Antonu Friedel srebrni zaslužni križec s krono in prvemu minerju Ivanu Schvveitzerju srebrni zaslužni križec. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Požar na železnici. Iz Amerike poročajo: Predsednik železnice Delavur-Lacka vanna, Loomis, ceni škodo, ki jo je napravil požar na kolodvoru za blago na 6 milijonov dolarjev vštevSi stroške za popravo pomolov, vrednost blaga in škodo na železniškem prometu. — 251etnico je 29. t. m. praznoval avstrijski „Rdeči križ*. — Štiri milijone na telesu. V ma-jevi številki „Munsey Magazine* je bila pri-občena slika gospe George Gould, ki je okinčana s 4 milijoni kron vrednimi dragimi kamni, bamo ovratnica je 400 000 K vredna, dočim je v Parizu narejeni naglavni kinč še dragocenejši. Gospa Gould ima več ko še enkrat toliko dragih kamnov. — Veliki vojvoda Meklenburški Friderik Viljem je včeraj umrl. Star je bil 85 let; vlado je nastopil 1.1860 Naslednik au je sin Jurij Adolf Friderik, ki je sedaj 56 let star. — S e t ev v ameriških Združenih državah kaže tako neugodno, kakor že nikoli. Koliko porabi japonska rodovina ? Kako priprosto žive Japonci, je splošno znano. Žive se večinoma le od riža in rib. Tudi vojaki v sedanji vojski ne dobivajo druge hrane. Vendar je pa ta hrana zelo tečna. „Japan Times" poroča, koliko porabi boljša kmečka rodovina na Japonskem. Ta trdi, da izdd tamkaj iz štirih oseb obstoječa rodovina za stanovanje na mesec 192 vin. In za to vsoto si lahko tam najame že celo hišo. Razven tega še plača posebe 36 vin. stanovališkega davka. Za razsvetljavo in kurjavo izda gospodar na mesec 180 vin. Dalje plača še 360 vin. za porabo stano-vanjedajalčevih postelj. Riža porabi rodovina mesečno do 54 litrov in toliko riža III. vrste stane 11 K. Za ribe in zelenjavo izda gospodinja mesečno 280 vin., za čaj pa 72 vin. Za kopelji, obleko in druge potrebščine porabi japonska rodovina povprečno na mesec 4 K. Tako torej izda iz štirih oseb obštoječa japonska rodovina na mesec povprečno 28 K 32 vin. S e Cm opft- »Tftnja Skuj. barometra. V Tomp«. rmtnr. CoLriJi Vetr«Ti. N«b. m -sa. 30| 9. zveč. i 738-6 17 6 sl. jvzh. sk. obl. 06 31 7- zjutr. | 739 8 | 16 0 1 2.popol.| 73b-9 | 23-2 sl. svzh. sr. jug. jasno. * Telefonska In brzojavna poročila. Trst, 31. maja. Rusija je v tukajšnjem »Stabilimento teohnicj« naročila 5 oklopnih križaric. Petrograd, 31. maja. »Petrog. Vjedo-mosti« pravijo, da je izguba Kinčova stra tegično brezpomembna. Rusi so že naprej računali s tem. Rusija ima toliko vojaštva, da lahko 600 000 mož in še več postavi proti Japoncem. Rusija mora zmagati in bo zmagala ter bo pognala Japonce na njihove otoke nazaj ter očistila Azijo njihovega vpliva. London, 31. maja. General Oku še ni sporočil v Tokio pričakovanega zavzetja Dalnjega. Japonci se ondi boje podzemskih razstreljiv. Japonske torpedovke še vedno iščejo v Ta'ienvanskem zalivu min. New York, 31. maja. Iz Wasbingtona je prišlo poročilo, da je iz Japonske odšla zopet ena divizija japonske armade na bojišče. V Washingtonu so mnenja, da ima ta divizija nalog, obkoliti rusko armado v severno zapadni Koreji in da obkoli rusko konjeništvo, ki nadleguje Kurokija za hrbtom ter mu hoče pretrgati zveze. Raka, 30. maja. ^ Pri občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagala katoliško narodna stranka, Slava volivcem! Volitev se je vršila izredno mirno. Zagreb, 31. maja. Sarajevski kanonik V. P a 1 u n k o bo imenovan za pomožnega škcfa v Splitu. Zagreb, 31. maja. Včeraj se je vršil dvoboj mei dr. Vladimirom Frankom in dr. Oskarom Sachsom. Dr. Frank je dobil na licu dve lahki rani. Pariz, 31. maja. Načelnikom Pariza je v seji obč. sveta izvoljen s 44. glasovi pristaš Combesov Deplas. Dosedanji načelnik nacionalcev Daville je dobil 31 glasov. Za včerajšnjo številko prepozno došlo. Op. uredništva. Neteorologidno poročilo. fifiina nad morjem 306 2 m, arednji iračni tlak 736-0 naai Srednja včerajšnja temperatura 17-6*, norm. 15'8* Dunajska borza dnž EO. maja. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebra..... Avstrijska zlata renta 4 %...... avstrijska kronska renta ..... Avstrijska inv. renta 3...... Ogrska zlata renta 4 %....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 3*/, % ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 99-80 99-80 118-20 99-30 90-45 117-20 97-20 88-90 1«19 640-75 239 30 117-32»/, 23-4(5 1906 95-— 11-32 Zdravilna voda proti Zdravniško oteklini v želodcu in —:---: krčem, Brigthovemu priporočena! Izborni vnetju ledvic, katarom -5—jj-r v grlu in krhlju, v želodcu zflra?"m in črevih, diatezi, zaprtju, acinki! 803 d3-i boleznih na jetrih itd. Mlada gospodična išče službe pri kaki boljši hiši. Zmožna je tudi nemščine ter vajena trgovine. Naslov: P. R. T., poste restante, Loka pri Zidanem mostu. 948 3—1 951 1-1 Rodbina Valentina Goloba naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je danes opoldne Vsegamogočneinu dopadlo našega iskreno ljubljenega sinčka FELIKSA v nežni starosti poklicati na oni boljši svet. Pogreb rajne-ega bode dne 1. junija t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Zatiške u ice št. 1, na pokopališče k svetemu Krištofu. V L j u b 1 j a n i, dnš 30. maja 1904. Mesto posebnega obvestila. Barve za učence St\3SK& BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 19 11—6 Vnanja naročila proti povzetju. Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati, " ~ naj vžije požirek rastlinske grenoice „Florian"! Odlikovana na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in diplomom. 868 (12) Rastlinska destilacij a „Florian" v Ljubljani. poskusile! Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino. 949 2 Nastavite povsod amerikansko nastavo za muholov ,TANGLEFOOTi En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh). Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: EPmilNi) KAVČIČ v Ljubljani- Iščeta se mizarski pomočnik in učenec proti takojšnjemu nastopu. Več pove uorav-ništvo našega lista. 953 2—1 Jutri, v sredo, dne 1. junija vrfni koncert društvene godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vabi 956 2-1 Ivan Ken^a« resfavrafer. proda se aH da v najem iz proste roke hišavDravljahšt.2 obstoječa iz dveh sob; poleg je hlev in lep vrt. Pripravna je za vsak obrt. Ogleda se hhko pri lastniku J. B. 955 1 Naprodaj je v St.Vidu nad Ljubljano največja jednonadstropna hiša štev. 51 „pri Kraljici" ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Megllfi, Ljubljana, Rimska cesta? it. 20 ; ustmene informacije se dobe istotam vsak dan cd 12. do 2. ure popoldan. 813 28-19" iidajatelj Id •dgovorni andnik: Dr. lgsaoi| Žitnik. Tiak ,Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.