Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 4.	V LMfloL v Četrtek ie 6.1 w|a I92L
L« XLIX
• SLOVENEC« volja
po pošti na TB9 shrani Jngo-
alavije In v LJubljani: aa oelo teto "»Prej . K M0-— M pol leta iv • • m 120'— sa četrt lata m .. « »0— za en meneč « • • ■ *9'— Za lnozanatvo oeloletno K 420--
== Sobotna izdaja: s
•ia celo leto.....& 4°'—
za Inozemstvo ... „ 55 —
Tnscratl:
uv Uredništvo Je v Kopitarjevi oUoi Stav. 6/III. Hokopisl ae ne vračajo; netrankirana pismu se ne sprejemajo. Urada, telef. Stv. 50, upravn. Stv. 323.
Folifičen list za slovenski nrnl
Haostolpna natlivTsia (59 mm SlroSa (n 3 ram vitoka ali a|e
prostor) za enkrat . . . po K 6'— poslana itd. , . po K 9-_
Pri večjem naročilo popust.
rhjmttujSl oglas 56 9mra K15,
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje m praznih« ob 8. url zjutraj.
Oprava ie v Sopltarjevi al.t>. — Račun poštne hran. ljabljanske št. 850 za naročnino In št 340 za oglase avatr. In češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-hero 7563.
5. januarja 1921.
Nov* vlada, ki nima ck> sedaj za se-boj niti zanesljive absolutne večine, je ne-stvcr t vsakem ozira. Kar jo pa najbolj ozoačjje, je to, da nima za seboj nobene ljudske kmetske ali delavske stranke, niti srbskega zeiriljedelskega elementa, Paši-če*a vlada je prosto predstavnica intee-DV bančnega, velepodjetniškega in iz- ! rozničarskega Ikiapitala v Jugoslaviji. In-teresantno je še to, da ni niti sama v sebi solidna, ker se precejšnji del radikalne stranke čisto očividno ne počuti dobro v družbi demokratske buržoazije, katera boče državo popolnoma sebi vdinjati.
Kan utegne ta politika drža\o v do-j^Mbem času dovesti, kažejo njene prve administrativne odredbe socialnopolitič-aeg* značaja. Ker sta demokratski absolutizem in korupcija v prid povojnega dobičkarstva pognala mase v Jugoslaviji v tabor skrajnega radikalizma, smo prišli do prevratnega poizkusa, ki ga je vlada morata seveda energično preprečiti, zlasti če M izkaže, da je ta puč imel izbruhniti v sveži z osredotočenjem ruskih rdečih divizij na rumunski meji. Saj so demokrati s svojo batma&ko politiko na enak način odtoku državi hrvatsko kmetsko ljudstvo in bi zdaj gotovo tudi ta pojav radi udušili s «k>, če bi se le kako dalo. Mi vidimo, kako so svojo protikomujiistično naredbo ffdlj spretno izrabiti v to, da so odvzeli svobodo besede in tiska tudi republikanski stranki in njenemu gflasilu. Ni nič čadnega, če vlada, ki nima zaupanja ljud-■hn, poseže po sili, zlasti ko ji nuja jo kratkovidni komunistični zapeljrvci nerazsodne mase talko lepo priliko, da d& doška svojim absolutističnim nameram.
Da se iz tega ne bo rodilo nič dobrega, je jasna. Demokrati in komunisti tek-amjejo med seboj, kdo bo preje in teme-Ijitcjše razrušil fundamente Jugoslavije, ali zastopniki absolutističnega velesrbstva sli hlapci moskovskega sovjeta. Za enkrat morajo čutiti posledice tega razrušiteljne-g* dela na sebi najbolj delavci, ki morajo drago plačati za to, da so strokovno organizirani v komunističnih organizacijah, ki jih je vlada ob priliki blaznega revolucij-skega poizkusa razpustila. Tako je prišlo do tega, da je v Trbovljah vladni zastopnik prepovedal, da se delavstvo med seboj pomeni glede ultimatuma, ki ga je vlada v svrho poravnave štrajka stavila tako delavstvu kakor družbi. To se pravi struno prenapeti in izzivati mase k protiod-poru, ki se zna pri ugodnejši priliki po dolgem tlenju zopet zanetiti. Vlada, ki nima maralične zaslombe, ne bo z golo salo nič opravila.
Trboveljski štrajk bi moral vsako res državniško čutečo vlado vzpodbuditi k energičnim socialno-političnim postavodaj-nim korakom. Komisija, ki jo predlaga vlada v svrho kontrole nad gospodarstvom trboveljske družbe, ki dela ogromne pro-fits, je premalo: tu je treba kakor v Angliji in Nemčiji napraviti dalekosežne korake preko solaistništva dclavcev k popolni socializaciji naših rudnikov. Če se v Nemčiji zaraditega država ne podira, se tudi pri nas kljub jadikovanju »Jutra« ne bo. Vlada ima sedaj priliko predložiti zakonski načrt, kako, zadovoljivši v gotovih mejah pretenzije tujih in domačih delničarjev, vse rudnike vobče podružabiti. To bo seveda jako opasno, ampak ne za državo, temveč za žepe delničarjev in upravnih svetnikov.
Ker je naša stranka v smislu svojega programa to stališče vedno dosledno zastopala, dočim se je demokratska ravno-tako dosledno zavzemalai za kapital, kakor se zanj »Jutro« zavzema še danes, je javnost bila nekako osupnjena, da »Slovenski Narod« par dni sem napada trboveljsko podjetje in si razlaga trmoglavost premogokopnih baronov s tem, da jih je podpirala prejšnja klerikalna vlada! Mi smo zdaj izvedeli, odkod to socialno stališče glasila najčrnejših slovenskih reak-cionarjev izvira. Stvar je ta, da izvestni gospodje pri emisiji delnic niso prišli na svoj račun, niso dobili mesta v upravnem svetu in ne bodo mogli špekulirati na diferenco med emisijskim in dnevnim kur-zom, kakor so računali. Nam seveda hva-labogu ni treba na ničesar špekulirati, kar pa se tiče prejšnje vlade, vemo, da je ravno iz nje izšla misel o sokontroli delavstva, katera bi vedla sčasoma do faktičnega so-lastništva. Kako pa so demokrati izvajali take reči, kaže od njih izvedena »nacionalizacija« ostalih industrijskih podjetij na Slovenskem, ki je samo ime in prosto slepilo, v resnici pa je vse ostalo pri starem, samo da tantieme vlečejo demokratski upravni svetniki.
Demokratje ne bodo s svojimi manevri mogli preslepiti javnosti, ki ve, da odgovornost za vse v državi pada danes nanje. Vprašanje, ki ga je sprožil trboveljski štrajk, se ne bo dalo rešiti niti s 25% povišanjem mezde niti z grožnjo militarizacije. Vlada mora pokazati, ali je zaščitnik sla-bejšega in izkoriščanega, ali pa svoje posredništvo vrši samo v korist velekapi-ta!a pod krinko nepristranosti. Vsako novo vprašanje v naši državi je tako, da ne trpi polovičarske rešitve, in teh vprašanj bo vedno več, vedno glasnejše bodo trkala na vrata!
Kar se tiče surovosti nasproti Slovencem, se smejo pliberški purgarji ponašati, da so v tem oziru dosegli rekord. Evo dokaza! V soboto dne 4. decembra zvečer je prihrumela kakih 200 demonstrantov broječa druhal pred dekanijo in je tam g. dekanu Mariniču uprizorila divjo mačjo godbo. Zahtevala je: »Im Namen des Vol-fces, aufmachen!« Ker se razgrajačem seve vrata niso takoj milostno odprla, so razbijali po njih, vpili, piskali in godli na vsa mogoča godala, kričali in zmerjali g. dekana s »Kirchenrauberjem« in »največjim lumpom« ter mu pretili, da ga bodo oklo-futali in pobili. Bil je to krik in vrišč, kakor bi vsi peklenščki bili po koncu. A ni bila to samo kaka poulična fakinaža, ne, bili so zraven skoraj vsi tukajšnji uradniki in ponosne pliberške dame, kakor gospa Kraut ter visokorodna gospa Betti Glavar, sicer imenovana »Zockelgrafin«, ki je baje celo komedijo inscenira'a. Pa čujte in strmite! Bili so soudeleženi tudi nemški orožniki pod vodstvom stražmoj-ctra g. Gclavca samega. Tako je torej oko avstrijske postave! Orožniki, pa čuvaji in profektorji mačje godbe! Čestitamo! Ko je celi dirindaj trajal kake četrt ure, pa je rekel stražmojster Gelavc: »So, jetzt is aber schon gnu; jetz gemar!« In šli so, pa ne spat, kajšene, ampak pred gostilno g. Mlinarja in so tam vlomili vrata ter pobili okna, nato pa še hiteli kazat svojo mačjo kulturo pred »Narodni dom«, g. nadpoštarju Černicu in izvoščeku Jurcu, ki jih je pa pošteno in odločno odpravil. Tako se je torej ponosna nemška kultura mesta Pliberk dvignila do sijajne višine mačje godbe. Vsa čast in priznanje! A nemška kultura še s takimi sramotnimi pojavi ni zadovoljna. Njej se hoče tudi krvi. Dne 28. decembra m. 1. so namreč nem-čujrji iz okolice brez vsakega povoda napadli pred trgovino »Magnet« Slovenca g. Krauta, p. d. Poltnika na Bistrici, in ga krvavo pretepli, g. Britovšeka pa, ki jim je ušel v Ovčjakovo hišo, pa so iz hiše potegnili na cesto in ga zunaj s koli pobili tako da je bil ves v krvi. Za to svoje junaštvo pa so v nemčurski gostilni suroveža Griia bili poplačani s pivom in žganjem. Ko je pa nekdo ta poboj naznanil orožni-šivu, je rekel orožnik; »Hat er sich aber schon in die Politik eingemiseht.« Dne 24. decembra so ravnotako neki nemčurski prekupci iz Doberle vasi brez vsega vzroka hudo pretepli na vlaku bivšega slovenskega brodnika na Lipici Marka Žmavcerja, ko se je vozil iz Celovca v Pli-
berk. In tako so enaki poboji na dnevnem redu. Drznost in surovost nemčurjev raste od dne do dne. Vsaj se jim prav nič ne zgodi. In to dobro vedo; zato so tako divji. Slovenci se ne smemo več nikamor ganiti; nismo nikjer več življenja varm. Nihče nas ne ščiti. Čas bi že bil, da bi se jugoslovanska vlada enkrat odločno zavzela za nas, drugače moramo obupati.
Dr. Josip Hacin:
imzfia
Eno zelo važnih gospodarskih vprašanj, pred katera je bilo po razsulu stare Avstrije stavljeno slovensko ozemlje, tvori prenos slovenskega premoženja iz območja avstrijske republike.
Ker so se žile avstrijskega gospodarskega življenja stekale na Dunaju, je naravno, da je po razsulu monarhije ostal na avstrijskih tleh ogromen del jugoslovanskega, posebno pa že slovenskega premoženja, kajti vse slovensko gospodarsko življenje je bilo od\ isno od Dunaja, poleg tega pa se je poslal velik del našega premoženja na Dunaj in v druge centralno ležeče kraje današnje avstrijske republike vsled strahu pred italijansko fronto.
Avstrijska republika je dala z ukazom državnega urada financ z dne 18. aprila 1919 pod zaporo vse odprle depote, vloge, dobroimetja, safe in zaprte depoto, ki pripadajo fizičnim osebam, družbam in jurističnim osebam, katere imajo svoje bivališče ali svoj sedež v Jugoslaviji.
Pripomniti je, da je tak korak storila avstrijska republika samo proti Jugoslaviji in proti nobeni drugi iz :>ed nasled-stvenih držav. Vsled lega ta korak avstrijske republike ne pomeni za nas samo ogromne gmotne škode, ampak tudi izvan-redno žalitev naše mlade države.
Ogromen del našega premoženja je s tem odtegnjen prostemu razpolaganju'naših državljanov ter je ostal odtegnjen do danes. Ogromna je vsled trga gmotna škoda, ki so jo ra ta način utrpeli naši državljani. Z veliko napetostjo se zaradi tega tudi zasleduje od prizadetih krogov razvoj tega vprašanja.
Te dni je avstrijsko zastopstvo v Ljubljani poslalo predsedstvu deželne vlade za Slovenijo z ozirom na vesti o zaporah inozemskih imetij v Avstriji neko pojasnilo, ki ga te dni objavljajo slovenski listi. V tem pojasnilu navaja avstrijsko zastopstvo v Ljubljani one olajšave", katere je odredila avstrijska republika z izvršilno naredbo z dne 18. septembra 1920, drž. zak. št. 440 in z XII. 'naredbo z dne 17.
Jože Jagodic:
K.
23 rw.
Črtica.
Janez je grdo zaklel in debelo pljunil, da je tlesknilo ob raskava tla.
Kavno je prišel s polja. Sezul je prstene čevlje, ji±t vrgel pod peč, odvihal srajco raz komolce in sedel k napol topli peči.
Kuval je korenje lam doli na Privojih, pa ma ni šlo delo kar nič od rok. Sosedovi otroci so popasli ob meji ves korenjevec, tako da korenja ni bilo nič videti, še z vilami ga je težko vlekel iz zapacane in pohojene zemlje. Kolikokrat jim je grozil, da jim poreže ušesa in izpije kri, Ce ne bodo pazili od odganjali živine od škode. pa otrok je otrok, z grožnjami in obeti ne dosežeš pri njem ničesar, najbolje je, če kar udariš in sicer tako, da ima za vedno dosti. Vsaj tako je mislil Janez, ko je preklinjal otroke in živino in vsled tega še njivo in korenje, vreme in vse, kar je videl okoli sebe.
Bil je sam na njivi. Prišla je bila za njim na polje še njegova dve leti mlajša sestra Lenka, pa jo je kmalu napodil domov, ker je nad surovim njegovim robantenjem in preklinjanjem začela jokali in jo je zato za slovo ogrnil še z vilami črez hrbet. Odhitela je do-!«ov, si izmila objokane oči in šla h Komar-'čvim ajdo žet.
Janeza pa niso jezili samo otroci in živina, korenje in vile. Bil je tudi sicer natak-njen.
Sinoči je bil v sosednji vasi v Hotemožah pri svoji izvoljenki.
Brhko in pripravno dekle je bila Blažu-nova Metka, zato je domače fante tembolj jezilo, da se smoli in suče okrog Dje drugi iz tuje vasi. Večkrat so se že menili, kako bi ga namikastili in zapodili, da bi se ne upal zlepa prihajati v vas, pa nikoli se jim ni posrečilo, dobiti ga v pest. Janeza pa so se tudi bali. Bil je velik in močan. V vojski je preizkusil svojo moč, ko je marsikateremu Kusu in Lahu pokazal pot na oni svet, pa ne s kroglo, ampak ob priliki, ko se je šlo na nož, z bajonetom in puškinim kopitom. Vse to so hote-moški fantje dobro vedeli. Zato si niso upali napasti ga niti skrivaj. In ko je hodil zvečer mimo njih skozi vas, so vedno lepo molčali.
Sinoči pa so se vendar okorajžili — bili so se nekaj napili tam v J'.irčkovi gostilni — da so mu izmaknili lestev, ko je .slonel na koncu Blažunove hišo ob Metkinem o lir ji. Strašno je ielebilo, ko ja padel na tla. In še toliko so si celo upali, da so v hipu, ko je zabobnelo, jeli izza ogla z gorjačami u beticami udrihati po njem.
Ko se je Janez zavedel, kaj se je ž njim zgodilo, žo o fantih ni bilo nikakega sledu. Vsak na svojem ležišču v mrvi so s- zadovoljno smejali dobro se zavedajoč, kako strašno imenitno in zaslužno delo so storili.
Opotekajoč se je oH?el Janez domov ga boleli vaztepenj^udje, tudi pr» padcu si ni
storil nič hudega, ampak silna jeza, ogorčenost in užaljen ponos so ga delali pijanega.
Strahovito je zaklel, dvakrat, trikrat, da je odmevalo iz enega konca Vasi v drugega, krčevito je dvignil pesti in zaškripal z zobmi.
Doma pa se je zavalil v mrvo. In ko so drugo jutro mimo hiše že dolgo ropotali poljski vozovi, je še ležal pod ostrešnimi tramovi. Spal ni nič, premetaval se je in preobračal z ene plati na drugo. Šele ko ga je dvakrat, trikrat zaklicala Lenka, je zaklel, vstal, vzel vile m šel na polje. Nič ni zajtrkoval, ko mu je sestra prinesla kosilo, nič se ni dotaknil opoldne južine, ker prevelika je bila njegova jeza.
In ko je popoldne oklel že ves svet z vsemi hudiči vred in se je tudi tega naveličal, je zavihtel vile, da so se visoko nad njim trikrat zasukale iu se zapičile nedaleč od njega
v nepokošenom strnišču.
>Kaj bi delal in garal, ko ne vem zakaj, kaj bi tratil j moč, ko jo bom še rabil« si je mislil in cdSel leno domov.
Zunaj je bilo hladno. Mrzel veter je pihal doli od KaliSkega sedla, Crintavec in Storžič sta bila v belih kučmah, še na Zaplato se je priplazil zgodnji nepridiprav prav do Hudič-kovega boršta. Zgodaj je prič'a jesen, obetala se je tudi zgodnja in zelo mrzla zima. Tako so jjrorokovali vaški očanci, o sv. .Lovrencu in sv. Jerneju je bilo nanueč doževno in mrzlo vreme.
Janez je jel tipati po gladkih pečnicah, pa peč se je žo ohladila. .Vnovič go jo razie-zilo.-
»Prokleta peč, stresel te bom, da se bos sesula v groMjok je zarentačil in pograbil tigrastega mačka, ki so je grel na zapečku ter ga vrgel s silo v urugo stran iz.l5e pod mizo.
Nemirno je v?,trepetala rdeča lučka v kolu pred žmaruo podobo. Plaho in počasi je lezla svetloba po iz,bi, polagoma so je bliža! večer.
Stegnil se je na polico, kjer je imel spravljen tobak in si zvil cigareto. Prijetno je zadišalo v izbi, ko je zažgal. Sedel je in se zaglrdal malomarno skozi okno.
Na koncu vrta je stala stara hruška, bila je že skoro gola, le še nekaj orumenelih listov je majal jesenski veter. Srake so posedale po vejah, lepo so odsevali beli predpasniki, ko jih je obsvetljevalo jesensko solnce.
Precej časa je topo zrl ven v naravo. Oblaki so se med tem razgrnili gori nad Grin-iavcem in ICočno, vsenaokrog pa je bilo lepo jasno nebo. Hipoma so zažarele gore, solnce na zahodu te je iztrgalo iz oblakov in ovllo vse, kar je doseglo, v krvavordečo svetlobo.
Janez so je zdrznil, čudno ga je sprele-telo. Trudno jo šel z roko preko čela, kri mu je .šiuila v glavo, posialo mu jo hipoma vroče.
Pozabil je na cigareto, ugasnila mu je v roki. Kajti tam daleč so gorele gore, videl jo krvavo nebo, krvave oblake, videl je kri prelivati so iz višin v dolino — vse je bilo krvavo pred njegovimi očmi, krvavo jo bilo poljo pod vasjo, krvava hruška na koncu vrta, krvava izba, v kateri je sedel..
(Dalje.)
novembra 1920, zvozn. zak. list št. 15. Te olajšave glede zapore inozemskega imetja v Avstriji se v tem pojasnilu navajajo tako, da človek, ki čita to pojasnilo, na vsak način mora biti prepričan, da veljajo te olajšave tudi za naše državljane, da torej na podlagi teh naredb naši državljani š svojim premoženjem, nahajajočim se v avstrijski republiki, lahko razpolagajo v okviru teh naredb.
Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani namreč — hote ali nehote — v tem pojasnilu zamolči to, kar je za naše interesirane kroge najvažnejše, namreč dejstvo, da nared-ba z dne 18. septembra 1920, drž. zak. št. 440, glasom § -a 5, točka 3 te naredbe, XII. naredba z dne 17. novembra 1920, zvezn. zak. list št. 15 pa glasom § -a 8, točka 2 te odredbe za pripadnike Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ne velja, da torej napram pripadnikom Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev še vedno v celem obsegu velja ukaz avstrijskega dr-iavnoga urada financ z dno 18. aprila 1919.
Iz kakšnih razlogov je avstrijsko zastopstvo v Ljubljani poslalo deželni vladi za Slovenijo in dalo objaviti to pojasnilo, ki more samo po nepotrebnem begati ljudi, ne bomo raziskovali. Pribiti pa je treba, da taka dvoumno stilizirana pojasnila ne morejo koristiti niti ugledu avstrijske republike, niti ugledu njenega zastopstva v Ljubljani, niti poglobljenju medsebojnih prijateljskih odnošajev.
Z ozirom na omenjeno dvoumno stili-xfrano pojasnilo avstrijskega zastopstva v Ljubljani se nam zdi potrebno, pojasniti prizadetemu občinstvu, v kakem stadiju se nahaja vprašanje našega imetja, nahajajo-dega se pod zaporo v avstrijski republiki.
Da se da našim upnikom zaslomba in se isti obvarujejo prevelikih škod, se je jeseni 1919 vsled inicijative trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani ustanovila »Zveza upnikov v Sloveniji za privatno-pravne tirjatvr proti dolžnikom v avstrijski republiki«. Prizadevanje j> Zveze upnikove je šlo v prvi vrsti za tem, da izposluje od naše vlade represalije, s katerimi bi se dosegel dvig zapore. To prizadevanje >Zve-« upnikova ni imelo uspeha.
Ko je centralna vlada za 30. in 31. ja-tmar 1920 sklicala v Sarajevu konferenco delegatov pokrajinskih vlad, da se posvetujejo o vprašanju, kako eksekvirati mirovno pogodbo, je takratna deželna vlada za Slovenijo, uvidevajoča važnost tega vprašanja, pristala na to, da se kot delegat udeleži teh razprav tudi zastopnik •»Zveze upnikove > Zveza upnikov« je pri teh konferencah po svojem zastopniku v posebni spomenici predložila svoje zahteve in načrte, ki so se vsestransko odobravali. Delegati centralne vlade so tudi izjavili, da bodo storili vse mogoče, da se našim željam ugodi. Tedaj pa je nastopila kmalu nato dolgotrajna vladna kriza in zanimanje za stvar je v Belgradu ponehalo.
Posledica tega je bila, da je iz hrvatskih krogov izšla inicijativa, naj bi se poskusilo urediti celo vprašanje potom privatnega dogovora med avstrijskimi in našimi interesenti. . Zveza upnikov« je vsled tega skupno z zastopniki hrvatskih interesentov poslala svojega delegata na Dunaj, da se sondira razpoloženje dunajskih in teresiranih krogov. Zastopniki dunajskih denarnih zavodov so pri konferenci, ki se je vršila na Dunaju, izjavili, da na rešitev tega vprašanja trenotno niso pripravljeni, da pa bi bili pripravljeni, stopiti v pogajanja. Ker pa so bile propozicije avstrijskih bančnikov take, da o njih sploh ni bilo mogoče razgovarjati, se pogajanja niso mogla nadaljevati.
Meseca aprila 1920 je odposlanec »Zveze upnikov« sondiral na Dunaju, kakšno je tam razpoloženje. Stopil ie v stike z najmerodajnejšimi činitelji, mogel pa je le konstatirati, da je stališče dunajčauov napram temu vprašanju popolnoma pasivno, da Avstrijci čakajo v pozi kridatarja na to, kaj pride.
V nov stadij je stopilo vprašanje, ko so se začetkom junija 1920 pričela v Belgradu z delegati avstrijske republike pogajanja glede trgovinske pogodbe.
»Zveza upnikov« je smatrala ta tre-notek ugodnim, da se zahteva od Avstrijcev vračilo našega premoženja, nahajajo-čega se pod zaporo. Smatrala je potrebnim, da se napravi junktim med to zahtevo in pa med sklepom trgovinskih pogodb. Ako Avstrija ne vrne našega premoženja, mi ne sklenemo z Avstrijo nikake trgovinske pogodbe. Prav tako deželna vlada za Slovenijo kakor tudi centralna vlada sta to idejo osvojili, in začela so se z Avstrijci pogajanja v tem smislu.
Različni gospodarski in drugi momenti so pa tedaj prisilili vlado k temu, da je morala od tega junktima popustiti. Vendar so avstrijski delegati obljubili, da bo avstrijska republika v najkrajšem času stavila svoje predloge glede dviga zapore nad našim imetjem.
Kolikor nam je znano, pa Avstrija kljub opetovanim urgencam ni stavila za rešitev tega vprašanja predloga, kateri bi vseboval vse bistvene točke tega vprašanja. Naravnost skrbno se je ogibala, da se dotakne najvažnejšega vprašamo, uamreč
vprašanja kurza, o katerem je govor v členu 271 mirovne pogodbe.
Zadnji čas se zopet obetajo nova pogajanja z avstrijsko republiko, vendar se taka pogajanja doslej še niso začela.
Interesi slovenskih upnikov so se pojasnili merodajnim faktorjem prav tako direktno kakor tudi potom deželne vlade za Slovenijo. Vzrok, da do rešitve tega vprašanja do danes ni prišlo, leži na strani avstrijske vlade, ki kot kridatar to vprašanje hladnokrvno omalovažuje in razen tega po svojem zastopstvu v Ljubljani še bega naše interesente z dvoumno stiliziranimi pojasnili.
Iiprainfftav zasedene; ga ozemlja.
LDU Split, 5. jan. (ZNU) Po znakih z
italijanske strani sodijo, da bo neposredno sledilo izpraznjenje ozemlja, ki nam pripade po rapallskem sporazumu. V zvezi s tem je odpotoval vladni poverjenik za prehrano Dubokovič v Bakar, da uredi pošiljanje živil v osvobojene kraje.
LDU Split, 5. jan. (ZNU) Po došlih vesteh vlada v Zadru navidezno mir. Zastopniki službene Italije in italijanaški meščani se prezirajo ter vlada med njimi medsebojna mržrija. To se je najjasneje pokazalo pri pogrebu žrtev izza dogodkov na dan sv. Štefana. Zadrski italijanaši ne verujejo obJjubam rimske vlade ter so pričeli dvomiti nad svojo bodočnostjo. Predsednik »Lege nazionale« prof. Brunetti je izjavil napram nekemu Jugoslovenu, da čaka Zadra izven okvira Jugoslavije poguba.
Razna poročila,
ZAPADNA OGRSKA.
LDU Budimpešta, 4. jan. (MKU) Člani kabineta so se danes dopoldne sestali pod predsedstvom ministrskega predsednika Telekija k seji, ki je trajala do 7, ure zvečer. Na seji so razpravljali o stališču en-tente glede zahodne Mažarske. Ker pa vlada še ni prejela note entente, ni glede te zadeve sklenila še ničesar definitiv-nega.
LDU Budimpešta, 4. jan. (MKU) Poslanci vladne stranke so se sestali k razgovoru, na katerem jc ministrski predsednik Teleki poročal o zahodno-mažarskem vprašanju ter pomiril poslance. Noto entente glede tega vprašanja vlada sploh še ni prejela. Izročena je bila pariškemu poslaniku, ki pa je doslej sporočil samo njeno vsebino. Ministrski predsednik je obvestil poslance tudi o korakih, ki jih je treba podvzeti. Na vprašanje, zakaj se en-tenta poteguje za zahodno Mažarsko in ne za Baranjo, je odgovoril ministrski predsednik Teleki, da je to naravno, ker je bila Srbija kot zaveznica entente sovražnica Mažarske. Sploh pa bo vlada uporabila vsako priliko, da pospeši izpraznitev protipravno zasedenega ozemlja,
STAVKA ŽELEZNIČARJEV V AVSTRIJI
LDU Dunaj, 5. jan. 'DunKU) Zaupniki južnih železničarjev so imeli snoči zborovanje, na katerem so se izrekli za solidarne z graškimi tovariši, kar se tiče njihovih zahtev. Sklenili pa so, da ne bodo takoj nastopili stavke, ampak da bodo počakali do plenarne seje, ki se vrši v petek, V Brucku ob Muri je bil včeraj velik sestanek, ki so se ga udeležili vsi zaupniki južnih železničarjev. Južni železničarji v Miirzzuschlagu so sklenili, da bodo postopali v istem smislu, kakor njihovi dunajski tovariši.
RAZOROŽITEV NEMČIJE.
LDU London, 5. jan. (Brezžično.) Kakor se govori, sta Francija in Anglija mnenja, naj bi se razorožitev posihmal vršila od stopnje do stopnje, da bi se Nemčiji na ta način omogočilo, da vodi uspešen boj proti boljševizmu. Angleška vlada želi, da bi imela Nemčija vlado, ki bi bila zmožna tvoriti boljševizmu jez. Glede izvršitve točke 172 mirovne pogodbe, ki zahteva oddajo razstreljiv in kemikalij, menijo v Angliji, da Nemčija v tej točki mirovne pogodbe ni izpolnila,
LDU London, 5. jan. (Reuter.) Kabinet se jc v načelu izjavil za sestanek ministrskih predsednikrjv zavezniških držav v Parizu, ker pripoznava potrebo, da se vprašanje razorožitve Nemčije prouči in reši. Sestanek se bo najbrže vršil sredi januarja. Lloyd George prinese s seboj v Pariz kcnČnoveljavne sklepe, ki jih bo vrhovni svet še enkrat proučil in ukrenil vse potrebno, da se vprašanje reši.
ANGLEŠKI PROTEKTORAT NAD EGIPTOM.
LDU Rim, 4. jan. (Štefani.) »Idea Nazionale« poroča, da jc vlada sklenila, priznati protektorat Anglije nad Egiptom. Da se je Italija radi tega pogajala z Anglijo o kakšnih kompenzacijah, uradno šc ni znano.
PRESTOLNI GOVOR ŠPANSKEGA KRALJA.
LDU Madrid 5. jan. (Havas.) Prestol-ni govor, ki ga je kralj prečital v parlamentu- se nanaša v prvi vr$ti nn izvrstne od-
nosajc Španske do vseh drugih narodov in poudarja čast, ki so jo izikazali Španiji s tem da sp io sprejeli v zvezo narodov. Kralj je izrazil nado, da se bo španski pas Maroka v kratkem pacificiial in organiziral v gospodarskem zmislu. Nadalje omenja prostorni govor podlago za zakonski načrt za finančno in gospodarsko reorganizacijo države, kakor tudi reformo zakonodaje glede transportnega prometa. Pre-stolni govor označuje vprašanje socializma z vidika energičnega boja proti zločinom, ki so družbi nevarni. Končno so v prestolnem govoru navedeni še vsi ukrepi, ki naj bi odpravili deficit v državnem gospodarstvu.
Politične novice.
Slovenskim poslancem! (Uradno.) Ker se vrši prihodnja seja ustavotvorne skupščine dne 12. t. m., so narodni poslanci Slovenije vabljeni, naj bodo najkasneje 12, t. m. v Belgradu, da se udeleže te seje.
+ >Narodc ima srce za delavce (št. 4, 6. januarja ,1921). Glede trboveljske premo-gokopne družbe smo prejeli pojasnilo, katero priobčujemo, da se čuje tudi druga plat zvona. Naš interes na stvari ni velik, kajti pri sedanjem družabnem redu emisija novih delnic more razburjati edino bankokrate, ne pa nas protetarce; ako se ii boje, da bodo napravili premalo profita, seveda vpijejo, kakor dela to zdaj ^Slovenski Narode. Stvar bi bila za »Narodove« buržuje popolnoma v redu, ako bi mogli iz diference med emisijskim kurzorn in dnevnim tečajem delnice vleči take dobičke, kot so jih vajeni pri svojih podjetjih in takozvanili »nacionalizacijah«. Trboveljska družba se je pri emisiji delnic v prvi vrsti ozirala na svoje interese, kakor je pač navada pri vseh podjetjih kapitalističnega značaja. Naj se >Narod« torej pomeni z njimi, a »klerikalce« pusti v miru. Zadevo upravnega sveta vlači znani dopisnik r^Slov. Naroda« na tapet iz prav prozornih razlogov. Za njega enostavno ni bilo mesta, zato pretakanje solz. Zakaj pa je molčal, ko se je nacionalizirala kranjska industrijska družba, kreditni zavod itd.? Ravno nacionalizacija kranjske industrijske družbe je pravi pesek v oči pa tam je za >Slov. Narod< seveda vse v redu, saj notri sede njegovi prijatelji, menda dr. Puc in pa Windischer. In papirnice — pri teh cela nacionalizacija obstoji v tem, da je dr. Triller postal predsednik upravnega sveta! Nič drugače ni pri falski elektrarni. Na čegav predlog pa so se te industrije nacionalizirale? Ali hočete še kaj slišati o Vaših nacionalizacijah, morda tudi o združenih opekarnah, obrtni banki itd.? Gospodje, ne smešite se s svojo skrbjo za uboge delavce- Koristi teh so vam vedno bile deveta briga. Če želite kaj več zvedeti, pa le nadaljujte!
r Trboveljska premogokopna družba. V svrho informacije priobčujemo sledeče pojasnilo, ki smo ga od poučene strani sprejeli: >K notici časopisov o vstopu 4 Slovencev v upravni svet družbe in emisije novih delnic je treba dostaviti v informacijo javnosti, da se je kooptiranje članov izvršilo po predlogu pristojne deželne vlade; o kakšnih protestih na pristojnih mestih ni nič znanega, pač pa je domači bančni konzorcij koncem novembra 1. 1. zahteval večje zastopstvo v družbi, pozneje pa uvidel neutemeljenost in neiz-vršljivost svoje zahteve. Družba ima for-melno še svoj sedež na Dunaju in je tedaj še podvržena tudi avstrijskim zakonom; centralna vlada v Belgradu namreč se ni rešila prošnje družbe, da se ji potom pogajanj z avstrijsko vlado omogoči prenos sedeža v Ljubljano brez velikanskih žrtev, katere bi zahtevala Avstrija; ta namreč stoji na stališču, da mora družba v Avstriji likvidirati in si pridržuje obdavčenje likvidacijskega dobička, imovinsko oddajo itd. Prenos sedeža pod temi okolnostmi je za družbo neizvedljiv. Pri tem se gre tudi za to, da se brez velikih žrtev reši razne penzijske fonde, ki so deponirani v Avstriji. — Družba bo svoj sedež prenesla v Ljubljano, kakor hitro se rešijo ta vprašanja. Treba je dalje upoštevati, da je pri družbi v zelo znatni meri vdeležen aliirani in nevtralni kapital, posebno francoski, in da zastopniki teh delničarjev seveda v prvi vrsti zastopajo interese le-teh. Francoski delničarji imajo odločilni vpliv na družbo in s tem mora tudi naša vlada računati. Dalje imajo francoski posostniki obligacij na družbinih posestvih vknjiženo ca. 2(3,000.000 fr. posojila, katero se obrestuje in plača v zlatu; pri sedanjem stanju valute in z ozirom na določbe sentžermen-ske mirovne pogodbe je to za družbo ogromno breme. Razume se, da Francozi radi lepih oči naše vlade ne odstopijo od svojih vknjiženih pravic. Vsled vojnega stanja je sedaj plačati velike zaostanke od 1. 1914 dalje, ki znašajo 4,000.000 frankov v zlatu. Obstoj družbe je odvisen od tega, kako se to vprašanje s sveta spravi; gre se pri tem za vsoto, ki presega 200 milijonov avstrijskih kron. Po dolgih pogajanjih so se Francozi odpovedali plačilu v zlatu proti temu, da se jim odstopi 44 000 delnic nove emisije. Od 120.000 novih delnic dobe tedaj Fraooosfi 44.000 komadov; stari
delničarji imajo pravico do treh novih del-me za 10 starih in dobe 36.000 delnic, jugoslovanska skupina dobi 30.000 komadov, sindikat za emisijo delnic pa obdrži 10 000' komadov, skupaj tedaj 120.000 delnic. Glede emisije in razdelitvo delnic so potrebna pogajanja s tremi državami; po rloMh pogajanjih se je dosegel ta kompromis, in pri tem se jo Jugoslaviji odkazalo še 10 tisoč delnic več kot prvotno nameravano m mogoče. Pri določitvi emisijskega ltur-za se je moralo ozirati na stare delničarje, katerih interese ste ščitili avstrijska, posebno pa francoska vlada; vrh tega je treba seveda ozir jemati na stanje kurza delnic na inozemskih borzah. Spričo tega kurza je emisijski kurz še vedno zelo ugoden. Končno pa družba novih delnic ni izdala zato, da subskribenti izrabijo diferenco ined emisijskim in dnevnim kurzom, ampak le zato, da se okrepi v svrho poravnave starih obvez in ogromnih bančnih dolgov, ki so deloma nastali po velikih izgubah družbe od prevrata dalje. Družba je danes bolj nacionalizirana kot katerokoli drugo večje industrijsko podjetje v Sloveniji; francoski in jugoslovanski delničarji imajo v upravnem svetu vefcino, pri reprezentanci je skoro izključno slovensko osebje, na rudnikih pa tujerodni element nercentuelno ne pride v poštev.« — To pojasnilo, ki ga prinašamo v korist vsesttan-ske pojasnitve tega v sedanjem momentu tako perečega vprašanja, seveda podleži javni diskusiji in je bilo potrebno zato, ker ""Slovenski Narod« prinaša svoje vrste inisterijozne notice, ki naj dokažejo njegovo »socialno pravično stališče, izražajo pa bržkone stališče nekaterih krogov, ki pri Trboveljski družbi niso prišli na svoj računi Saj poznamo socialne simpatije glasila slovenskega velekapitala, ki je kar na enkrat začelo brenkati na proletarske strune! O liberalizem — tvoje ime je hi-navščina.
Načrt ustave v ministrskem svetil. LDU Belgrad, 5. januarja. Na seji ministrskega sveta se je nadaljevala razprava o načrtu nove ustave. Na prihodnji seji bo načrt v celoti sprejet. Večina članov kabineta se je izreki h za sedanji načrt z zelo malimi izpre-membami. Tudi čl. J 2, po katerem bi mogel postati naslednik prestola knez Svevlad, aKo bi prestolonaslednik ne imel otrok, je došel v razpravo ter je bilo sklenjeno, da se o lej «1-devi vpraša za mnenje klube vladnih strank. V demokratskem klubu se je o tem sklepalo že prej ter je bila večina njegovih članov proti temu, da bi smelo prestol onasledstvo preiti na žensko črto dinastije Karagjorgjevičev. Tedaj je bilo tudi pojasnjeno, da dinastija «». ma ne dela iz tega nobenega vprašanja ter da tudi noče vplivati, da M vlada predložila člen 12. v sedanji obliki. Pri razpravi o pokrajinskih samoupravah je bilo sklenjeno, da se to vprašanje predloži v rešitev klubom. Kar se tiče velikosti posameznih pokrajin, eo člani vlade Nikola Pašiča mnenja, da bi vseh okr&iij ne smelo biti več kot 35 in da ni potrebno, da bi posamezna okrožja imela manj kot 200.000 prebivalcev, niti več kot 800.000. Med radikalnimi in demokratskimi ministri vlada popolno soglasje v vseh vprašanjih glede ureditve države. Obe stranki sta za edinstveno državo ter proti avtonomijam ali federacijam. Kar se tiče zgornje zbornice, imajo rešiti to vprašanje klubi sami. V ministrskem svetu je bila izvoljena komisija, ki ima pregledati vse ukaze in imenovanja uradnikov v zadnjih dveh letih. V to komisijo so bili imenovani ministri Svetozar Pribičevič, dr. Veli-zar Jankovič, Joca -Tovanovič in dr. Mileuko Jovanov'6. Pavnotako je bil izvoljen tudi fi-nančno-gospodarski odbor, v katerega so bili imenovani ministri dr. Velizar Jankovič, dr. Vekoslav Kukovec, dr. Hinko Krizman ,Joca Jovanovič ter Nikola Uzunovič. šesti član od tega odbora jo finančni minister, čigar bstuica pripada demokratom.
-j- Zavezniki. Da bodo uaši samostojni samo za štafažo liberalcem, ali kakor se sami nazivajo, demokratom, to smo mi konstati-rali že pri njihovem prvem "•> samostojnem« nastopu. Kljub temu pa demokrati niso z njimi zadovoljni in se demokratska >Pravda« o >Zemljoradničkem klubu<", v katerem sede nasi samostojneži, izraža tako-le: >Njihov nastop je tako plitev in tako neresen, da se mora sramovati vsak volivec, ki je dal svojo kroglico za njih. Narod jim je ial 39 mandatov, da zgrade državo in redijo ono, kar je kmet priboril s svojo krvjo na frontah. Navadna pamet, rodoljubje in požrtvovalnost,, so jim nalagali,... da preprečijo, da radi-kalci v zvezi z drugimi grupami ne bi cepili državne moči in izpodkopavali agrarne reforme ... Toda skromna želja, da bi pri prihodnjih volitvah dobili več glasov, jim jo pa zmešala glave. A verujte, da se jim bo godilo ravno obratno. Narod jih bo obsodil in jih tudi mora obsodili... Kmalu bodo vsi njihovi zahrbtni nameni odkriti, treba je samo malo potrpljenja; oni pa, ki to delajo, bodo razkrinkani. <: — Tako piše o naših samostojnih in njihovih kolegih demokratski list; kajti ne-odkritosrčnih in breznačelnih ljudi javno ne priznava nihče rad za prijateljo in pomagiiče. Hasiravno jih izkorižčn.
-f Slabn vlada. Zagrebška >Narodna Politika« jo objavila o novi vladi članek, v katerem imenuje novo vlado slabo vlado. Nova vlada ne mpoiaea niti s poiovico
joslancev v konstituanti, ker obe stranki: iomokrati in radikali, razpolagata z največ 190 poslanci. Čo bo novo stranko podpiralo 24 muslimanov, moro vlada računati z 210 poslanci, kar opravičuje Izraz o slabi vladi. Zanašanje na podporo zemljoradni-čkih in socialno demokratičnih klubov ni gotovo in na nje Pašičeva vlada ne moro brezpogojno računati, ker od teh klubov ni stopil niti eden v vlado, ker se vsi boje, da bi se ne kompromitirali pri svojih volivcih. Tudi po svoji notranji setavi nova vlada ni posebno krepka. Nova vlada je kompromisna; radikalna stranka je vstopila v njo po notran ji krizi. Od inarkantnih osebnosti radikalcev je v vladi samo Pašič, Protič se ne ujema s politiko radikalno stranke; niti najodločnejši zastopniki skupnega nastopa radikalcev z demokrati: Ves-n!6, Ninčič in Markovič niso v vladi zastopani. Demokrate pa zastopata dosedanji korifeji Draškovic in Pribičevič, kar pove, da se bo vladalo v interesu demokratov. Najbolj pa slabi novo vlado njen izključno partikularistieon značaj, ker ni mogla dobiti za svoj program nobene hrvatske ali slovenske stranke. Ustava, katero bi ta vlada ustvarila, ne more imeti nobene avtoritete, ker ne odgovarja razpoloženju in koristim niti Hrvatov, niti Slovencev. S Socialnega vidika je nova vlada izrazita predstaviteljica. bankirjev, industrijcev in dragih kapitalistov. Če sodimo po strankah in ljudeh, ki so zastopani v vladi, ustava, katero bo predložila, ne bo odgovarjala željam in koristim večine državljanov. Delo Pašičeve vlade zato ne bo koristilo državi, ker ustava, proti kateri so gotovo vsi Hrvati in Slovenci, ne more tvoriti temelja zdravemu razvoju naše države.
Dnmm
~ Načelstvena seja K. T. D. bo v petek, dne 7. t. m. ob 4. uri popoldne.
—	UHtelji-organisti. Zadnji Učiteljski Tovariše prinaša to notico o učiteljih-organistih: >Kakor pri nas so tudi na Češkem v nekaterih krajih učitelji vršili kot postransko službo, službo organista v cerkvah. To je bila navada v bivših avstr. časih, ko so učitelji morali skrbeti radi sramotno nizkih plač, za postranske zaslužke, toda Beda j, ko je češka republika gmotno zboljšala položaj narodnemu uči-teljstvu, prestala je ta potreba. Zato je češka učiteljska zveza sklenila, da prepove vsakemu učitelju orglanje po cerkvi, ker je tako delo poniževalno za učitelja, ki postane na tak način uslužbenec župnika, kar ne odgovarja njegovemu dostojanstvu kot prosvetnemu delavcu. Vsak učitelj, ki se ne bi pokoril temu sklepu, bo izključen iz učiteljske organizacije. — Isto stanje je ponekod tudi še pri nas v Sloveniji in dobro bi bilo, da se tudi pri nas naredi konec učiteljem ' — organistom.« — Na to nam je opomniti, da je učiteljem opustitev organistovske službe le v škodo. Ne glede na to, da so učitelji-orgariisti imeli z or-glanjem tu pa tam prav dober postranski zaslužek, pridobili so si v občini ugled in spoštovanje, če so bili spretni orglavci in so svojo službo vestno izpolnjevali. Glasba ima sama na sebi velik blažilni upliv na človeško srce in zato ni čuda, če je ljudstvo spoštovalo njega, ki se je posluževal tega blažilnega sredstva. O tem ni govora, da bi bil učitelj-organist nekak hlapec župnikov. Nasprotno je res, da so baš učitelj i-organisti živeli v lepi slogi in »kupnem kulturnem delovanju z župniki. Da bi bilo orglanje poniževalno za učitelja, more trditi le kak fanatični Husit. Kulturno delo sploh ne more biti poniževalno. Zato vidimo, da so sedali na organistovski stol socialno višje stoječi ljudje nego so ljudski učitelji. V Zagrebu je n. pr. stolni organist imenitni matematik in fizik, profesor Dovgau. In takih zgledov bi navedli lahko še mnogo. Učitelje torej ne goni od orgel poniževalno delo, nego zgolj naš neizrečeno omejeni liberalizem.
—	Vprašanje imenovanja vladnega komisarja v Mariboru, kakor poroča >Straža«, še do danes ni rešeno. Dr. Les-kovar še ni dobil odgovora na prošnjo, naj ga razrešijo. Vladni tajnik g. Mulaček je odklonil ponujeno mu mesto vladnega komisarja. Dr. Leskovar opravlja še naprej uradne posle na magistratu.
—	V Kranju priredi podružnica Jugoslovanske Matice v soboto, dne 8. t. m. ob -0. uri v dvorani telov. društva >Sokok zabavni večer s plesom. Prireditelji vabijo vse prijatelje lepe zabave, naj pohite ob tej priliki v Kranj. Posebno dobrodošli so se gostje v katerikoli pristni slovanski narodni noši. Društva pa prosimo, da no možnosti odpošljejo vsaj svoje zastopnike.
—	Novo sredstvo proti konlisciranju je iznašla belgrajska Republikam, ki v svoji številki od 4. t. m., z ozirom na to, ker je bila vsak dan zaplenjena, prinaša same citate iz svetega pisma, psalme in pesmice. — Čudno, da demokratska vlada ui tudi te številke zaplenila.
—	čevljarska zadruga v Tržiču naznanja. da se ho vršila pomočniška pre-skušnja dne 27., 28. in 29'prosinca t". L za
Tržič v prostorih g. Ivana Papova, za zunanjo okolico pa pri gosp. Ivanu Poljancu v Sebenjah, točno ob 8. uri zjutraj. Povabila in prošnje je prinesti seboj. Kdor se misli priglasiti, naj to nemudoma, naznani načel-stvu, ki se na poznejše prijave nc bo oziralo.
—	Obrtna zveza za Tržič in okolico
naznanja vsem obrtnikom, da sc. vrši dne 16. prosinca t. 1. sestanek v Pristavi pri Tržiču v prostorih g. Jožefa Legata. Ker je sestanek važen za vse obrtnike, naj po ga gotovo udeležijo.
—	Koroški večer za koroške, dijake-begunce v Mariboru se ne vtš» dne 11. t. m., marveč se preloži vsled nastalih ovir na soboto, dne 22. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu.— Odbor.
—	Centrala splošne organizacijo vojnih invalidov za Slovenijo opozarja vse svoje člane invalide, kateri se nahajajo v zavodih kr. invalidnih šolah, da sc organizirajo v svojih političnih okrajih nahajajo-čih se podružnicah in poverjeništvih, kjer bo tako centralna uprava razbremenjena ogromnega dela.	(K)
—	Organizacija vojnih invalidov na Vrhniki se najtopleje zahvaljuje prirediteljem zabave na Silvestrov večer, ki je vrgla v korist vojnih invalidov in vdov znesek: 1340 K. — Vrhniški invalidi.
—	Zaprtje. La Gazette Medicale de Pariš poroča, da »Franz-Josef«-grenčica pogosto že v majhnih množinah izborno deluje.
99
&!
«
za vse kraje v Jugoslaviji:
za en mesec ...	K 20.—,
za S mesece ...	K 60.—,
za pol leta . < .	K 120.—,
za celo leto ...	K 240.—.
V inozemstvu pa ftane :>Slovenec« celoletno 420 jugoslovanskih kron.
lj »Pri belem konjičku«. Ljudski oder v Ljubljani uprizori danes ob pol 8. uri zvečer nanovo naštudirano veseloigro ^Pri belem konjičkuc. Opozarjamo vse, da se bo v kratkem uprizorilo nadaljevanje te priljubljene veseloigre kot drugi del pod naslovom: :>L e t o pozneje«, v kateri nastopijo isto osebe kot >Pri belem konjičku«. Vstopnice se dobe danes od 2. ure popoldne dalje v pisarni Ljudskega odra.
lj šišensko prosvetno društvo ima v nedeljo 9. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenem prostoru, Celovška cesta 61, redni občni zbor. Na sporedu je volitev novega odbora in sprememba pravil. Udeležba članov nujna.	(k) lj Stolna Elizabetna konferenca ima v petek dne 7. t. m. ob pol 7. uri zvečer sejo v Semeniški idici št. 2. Prosimo zanesljive udeležbe.
lj Občni zbor S. K. Jadrana sc vrši v soboto dne 15. januarja 1921 v prostorih g. Steinerja na Opekarski cesti z običajnim dnevnim redom.	(K)
lj Recitacijski večer, L"i ga prirede Mar j a Gorčeva, Fran Lipah in Stane Me« lihar jutri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma, ima na sporedu: P. Bezruč: Se-demdesettisoč, Bernard Ž&r, Pugelj: Poet, Cankar: Bebec Martin in iz Milan in Milena, Gradnik: Pisma, Albreclit: Na križišču ulic in Plameneči večer; Župančič: Razgovor, Dies irae, Sv. trije kralji, Golar: Bojna pesem. — Vstopnina odpade vsled previsokega davka na vstopnice. Dvorana bo zakurjena. Pozivamo občinstvo, da po-seti številno zanimiv večer.
lj Sestanek Zveie trgovskih in privatnih nastavljencev se vrši v petek 7. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni III. nadstr. Ker je dnevni red velevažen in za vsakega člana in članico obvezen, prosimo točne udeležbe. — Odbor, i' ' ".*. •>.
lj Zveza nnstavljencer denarnih zavodov in volepodjetij t Sloveniji s sedežem v Ljubljani naznanja, da se vrši njen letošnji redni občni zbor v uedeljo, due 9. januarja 1921 ob pol deseti uri dopoldne v gostilni pri >Levu< na Gosposvetski cesti št. 16 s sled očim dnevnim redom: 1. Poročilo načolstva; 2. poročilo blagajnika; 3. raznoterosti; 4. volitev novega odbora; 5. pobiranje članarine. — K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Okraden slepec invalid. Na zelo zagoneten način je bila ukradena listnica s 3000 kronami denarja invalidu slepcu Fr. Filipiču v neki gostilni v Šiški.
lj Postrežljiv žepar. Delovodja Ivan Cenčič iz Kranjske gore se je pripeljal nekega večera v Ljubljano, Ko jc prišel v restavracijo hotela »Triglav«, jc prisedel k njemu neki mož, ki je hodil kakor kak poslovodja gori in doli. Vprašal ga je, kaj dela, odkod jc in kdaj misli odpotovati. Ponudil se mu je, da mu bo preskrbcl sobo, in res ga jc peljal k vratarju, kjer jc g. Cenčič dobil sobo, za katero je plačal 26 kron. Sobo jc naio postrežljivi mož zaklenil; g. Cenčič je pa zaspal. Ko sc je drugo jutro zbudil, je pa zapazil, u« mu je bila ponoči ukradena denarni«, v kateri je
imel 8000 K denarja, vrata sobe so pa bile odklonjena. Zviti tat mu je ponoči ukrade! denar in najbrže zapustil Ljubljano.
Ij Izučen trgovski pomočnik, star 25 let, vojaščine prosi, špecerijske stroke, išče službe. Ponudnikom se je obrniti za podrobnosti na Zvezo trgovskih nasia.v-lieneev: v Ljubljani, Stari trg št. 2, L n.
lj Nasia se je v bližini Lichienturno-vega. zavoda denarnica z nekaj sivbrninc in zlatnine, dobi sc pri por,trežčku št. 18, Dunajska cesta št. J2 na dvorišču.


POSLANCI POZVANI V BEL GRAD.
Belgrad, 5. jan. (Izv.) Vlada jc brzojavno pozvala vse narodne poslance, naj pridejo k ceji konstituante, ki bo 12. t. m. Ker bodo imeli pred sejo konstituante še vsi parlamentarni klubi svoja posvetovanja, sodijo, da bodo vsi poslanci še pred nedeljo v Belgradu.
LDU Relgrad, 5. jan. (ZNU) Predsed-ništvo konstituante pozivlje vse poslance, da pridejo 9. t. m. v Belgrad, ker morajo pred sejo konstituante delati v klubih.
KDO BO STOJ ANO VI CEV NASLEDNIK?
Belgrad, 5. decembra. (Izvirno) V demokratskem klubu se vedno razpravljajo o popolnitvi mesta finančnega ministra. Iz vrst demokratskega kluba se čujc, da so to mesto ponudili dr. Voji Veljkovičn — ki pa ga je odklonil. Nato so postavili demokrati za kandidata Vojo Marinkoviča in Milana Markoviča.
LDU Zagreb, 5. jan. (ZNU) »Novosti < poročajo iz Belgrada: V političnih krogih vlada gotovo prepričanje, da bo naslednik pokojnega Stojanoviča sedanji minister za notranje stvari Draškovič. Ko pa bo Dra-škovič prevzel finančno minstrstvo, bodo zahtevali demokrati, da prevzame ministrstvo za notranje stvari Svetozar Pribičevič V tem primeru bi prevzel ministrstvo prosvetc prof. Kumanudi.
MUSLIMANI IN NOVA VLADA.
Belgrad, 5. jan. (Izv.) Radi težkoč, ki so nastale pri pogajanjih Nikole Pašiča z muslimani radi njihovega vstopa v vlado, so pogajanja odgodena do konca pravoslavnih božičnih praznikov. Zdi se, da so demokrati obupali nad muslimani, ki se z njimi ne strinjajo ncl.c glede načina izvedbe agrarne reforme, temveč tudi v ustavnih vprašanjih. Kakor poroča »Pravda«, so muslimani za slučaj, da vstopijo v vlado, postavili kot kandidata za ministrstvo vere urednika sarajevske »Pravde« Sahi-ba Korkuta, za ministrstvo narodnega zdravja pa dr. Karamehmegoviča.
KOMUNISTIČNI POSLANCI IZ BOSNE BODO PRISEGLI.
Belgrad, 5. jan. (Izv.) »Pravdam poroča iz Sarajeva, da so komunistični poslanci iz Bosne sklenili, da se 12. t. m, udeleže seje konstituante ter polože ob tej priliki prisego.
D' ANNUNZIO ZAPUSTI REKO.
LDU Rim, 5. jan. (Štefani.) >Temp»-javlja z Reke: D' Annunzio zapusti jutri Reko. Kam pojde, še ni znano. D' Annunzio je zelo vznemirjen radi tatvine, ki jo je izvršilo v njegovi pisarni nekaj arditov. Arditi, ki so jim poveljevali mornarski podčastniki, so vlomili v omaro in ©plenili nekaj milijonov denarja, kakor tudi listine o D' Annunzijevem podjetju.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AVSTRIJI KONČANA.
LDU Gradec, 5. januarja. (DunKU) StavkujoČi. nameščenci južne železnice so danes popoldne po poročilu na Dunaj odposlanih zaupnikov, da so jim bo po njih zahtevi takoj izplačal predujem po 1000 kron, sklenili stavke takoj končati in vzpostaviti promet opolnoči. Na progi državne želznice sc vzpostavi promet jutri ob šestfh.
NEMČIJA ZA BOJ PROTI RUSIJI.
LDU Wasi?ington, 5. jan. (Brezžično.) »WorId" javlja iz Pariza: Churchillov po-set v Parizu ima namen, uvesti skupna posvetovanja s Pilsudskim in merodajnimi francoskimi krogi o možnosti, uporabiti Nemčijo v boju proti Rusiji kot drugo črto, To objasnuje tudi popustljivo nastopanje v vprašanju razpusta prcbivalskih hramb. V Parizu; so opustili misel na zasedbo ruhr-s»ke kotline.	'	• •' • -v
ZMAGA SKRAJNIH BOLJŠEVIKOV.
Pariz, 5. jan. Na vseruskem kongresu komunistov je zmagala skrajna strujn Bu-harina in Radeka. Zmerni socialisti so potisnjeni popolnoma v ozadje izvzemši Lenina. Lunačarskij in Bonč-Brujevič sta iz vlade izstopila. Skrajna struja zastopa spričo skrajnega gospodarskega poloma v Rusiji stališče, da sc čimpreje zaneti svetovna revolucija, da si Rusija opomore z gospodarskimi resursami zapadne Evrope.
12 KOMUNISTOV NA SMRT OBSOJENIH. ,'.,
LDU Moskva, 5. jan. (Brezžično.) Poljsko sodišče v Miavi jc ubsodilo 12 komunistov m f.mrt. a 23 mi orisilno del«.
V RUMUNIJI NI MOBILIZACIJE. LDU Pariz. 5, jan. (Brezžično.) Ru-m unis k a vlada demontira ve^ti o delni mobilizaciji in militarizaciji železničarjev.
BRUSELJSKA KONFERENCA, i DU Beriin, 5. jan. (Wolff.) Po dogovoru državnega tajnika Bergmanna z bivšim ministrskim predsednikom Delacroi-xom se začno plenarna pogajanja bruseljske konference znova po 17. janufrju.
pr fz gledališke pisarne, ( lani mos-ko\ skega Umetniškega gledališča:-, ki bo gostovalo 11., 12 in 18. januarja v Narodnem gledališču, dopotujejo v ponedeljek zvečer v Ljubljano. Med drugimi pride gospa Oehova, Križanovskaja. Krasno-poljskaja, Grof, Orlova. Skulskaja in gospodje Kačalov, Masalitinov, Bersenjev, Pavlov, Bakšejev, Tnrlmnov, šarov, Vnsi-ljev, Aleksandrov. & njimi potuje scenograf gospod Gremislavskt in administrativni upravnik družbe gospod Leonidov. Vstopnice za vse tri večere se dobe od 0. ,ian. dalje pri blagajni v opernem gledališču. Cene so se morale vsled obilnih stroškov povišati za 250 % in ne za 25 % kot je javil pomotoma neki ljublj. dnevnik.
d Slov. kat. sta res i ne in akademike vabim na sestanek, ki se bo vršii v petek 7. t. m. ob osmih zvečer v ^rebrni dvorani hotela Union. Sestanek bo zelo važen in zanimiv. — 1). M. B.
d Telovadni večer priredi Dijaški Orel, Ljubljana, due 16. januarja 1921 ob 7. uri zvečer v Unionu Na ta večer, ki obeta krasen užitek, opozarjamo naše občinstvo že sedaj. Spored te dijaške-orlov-ske prireditve je sledeči: 1. Sprejem novih članov. 2. Telovadba, prosta in ored-na. Tudi težka atletika (dviganje ročk,ro-koborba) je zastopana v programu. Pro izvajale se bodo tudi lasine odsekove skupinske vaje in skupine. Celoten, natančen program še objavimo.
TurlsMffcsi in šport.
Velik zabavni vr-cer — Športni ples — so vrši v nedelio 9. I. m. v "vseh prostorih Narodnega doma. Na sporedu kabaret, ples, japonska kavarna, srečolov, šaljiva pošta. Vstop brez posebnih vabil. Predprodaja vstopnic pri Svetli; na Mestnem trgu in v drogeriji Kane, Židovska ulica. Vstopnina 30 kron za osebo, člani S. K. Tlirije in akademiki 20 kron, toda le v preclprodaji pri »Svetli v petek in soboto od 14. do 17. ure.	(k) S. S. K. Špnrfa ima svoj redni letošnji občni zbor dne 9. januarja ob pol 10. uri dopoldne na magistratu v posvetovalnici. K obilni udeležbi vabi odbor. (k) Zimski šport v Tržiču. Tržič ima na razpolago dobro urejeno 4 km dolgo sankališče, ki ustreza vsem športnim predpisom. Tereni za smučarje so prikladni tudi za večje ture. Ker je okolica Tržiča pozimi jako lepa, ga priporočamo vsem zimskim športnikom in turistom.
Vremensko poročilo z Bleda. Drsališče na Bledu (jezero) jc izborno. Led se je utrdil in narastel na 12 cm debeline. Tudi sankališče (oddaljeno od kolodvora Bled samo 5 minut) je izborno.
Vremensko poročil« iz Bohinja. Dne 5. jan. t. 1. — Zjutraj ob osmih —7" C, mraz, jasno, barometer 738. Od osmih naprej aolnce. — Zabavno sankališče izvrstno, športno sankališče dobro uporabno. Ravenska pot kot vežbališee dobra. — Sa-ninec in smuka dobro uporabna. Višina snega 63 cm.
BORZA.
LDU Zagreb, 5. jan. (ZNU) Dc^zc. Berlin 214—215, Italija 536—538, London 555—560, Newyork kabel 156—0, ček 154—155, Pariz 925—930. Praga 175—176. Švica 2400—2450, Dunaj 23.65—23.75, Bukarešta 180. Valute: Dolarji 153—154.25, carski rublji 65—67, francoski franki 880 do 9C0, napoleondor 492—494, nemške marke 203—205, rutnunski Icji 196—200, italijanske lire 515—520, bolgarski levi 0—160, turške lire v zlatu 0---535, češkoslovaške krone 168—170, švicarski franki 2325—0.	i
g Češka izvorov trgovina. Na podlagi pogodbe z Italijo, odpre Češka carinsko postajo v Trstu, radi olajšanja izvoza v Levnnt in Azijo.
g Rimski listi poročajo, da je v najkrajšem času pričakovati znatnega padca cen angleškega premoga, kar bo gotovo ugodno vplivalo na položaj svetovnega trga.
g Dobava loj!:. Direkcija državnih železnic v Belgradu razpisuje ofertno licitacijo na dan 21. januarja t. L za dobavo 10.000 kg čistega topijenega govejega loja. Točnejši pogoji so na vpogled v ekonomski pisarni gornje direkcije. Kavcija 7000 dinarjev.
Stev. 4.
Premeta omeji it ve.
Zava.no veljajo sledeče prometne omejitve:
1.	Južua žolc«niea y Jugoslaviji: a) Za Maribor, glavni kolodvor je zaprt ves tovorni promet izvzemši živad, premog, režijske in vojaške pošiljke, dalje one za tvrdke Gotz, Soherbaum, skladišče Balkan ob Seherbaum-ovi dovlačilnici, Ludvik Franz paromlin in pa Josip Rosenberg paromlin. ki imajo svoje do-vlačilne tire. — Za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje je ukinjeno sprejemanje jamskega lesa.
—	Za Zagreb, južni kolodvor, je zaprt tovorni promet v vozovnih nakladah izvzemši premog, režijske in vojaške pošiljatve ter one za do-vlačilnice: 1. Slavija in Dom dd. za drvene gradnje; 2. Zagrebačka dioniSka pivovarna i tvorniea slada; 3. Hinka Franka sinovi; 4. Pongratzova tvorniea parketa i paropila; 5. Sutejeva industrija drva: 6. Gradska munjara i vodovod; 7. Bunzl i Biarh; 8. Croatia dd. za tndustriju drva; 9. Ciglana Carnomerec. — •4. Za Sisnk loko je zaprt tovorni promet v vozov, nakladah izvzemši premog, režijske in vojaške pošiljatve ter one za dovlačilnice tvornice tanina.
2.	Državne železnice v Jugoslaviji: Ekspresija roba se prevzema do teže 250kg; posamezni komadi pa smejo tehtati čez 75 kg.
—	Vsled rudarske stavke v Trbovljah je ukinjeno sprejemanje blaga vsake vr3te v vozovnih nakladah za vse postaje in čez vse proge državne železnice preko Zagreba in Siska izvzemši živad. brzopokvarljivo blago, premog, režijske in vojaške pošiljatve, dalje živila, naslovljena na gradsko aprovizacijo v Zagrebu, toda le, ako odpošiljatelj priloži tovornemu listu potrdilo gradske aprovizacije, da je blago namenjeno prehrani Zagreba. — Drugo že sprejeto blago se še odpošlje. — Reekspedicije so na državni železnici le dovoljene, ako se izvrši nova predaja v razkla-dalnem roku, sicer se pošiljka proda.
3.	Italija: a) Blago nakazano carini v Mi-lano Porta Garibaldi; b) Kosovno blago; c) Tovorno blago izvzemši živila m zdravila v Abbazio—Mat.
4.	Avstrija: Dovoljena so živila vsake vrste z direktnimi tovornimi listi ter selitve.
—	Tovor za progo Spielfeld—Radkersburg je prost; preko Radkersburga je promet šc prekinjen. — Reekspedicije za Poljsko so v Češkoslovaški prepovedane.
5.	Brzovozni in tovorni promet preko Wr.-Neustadt v smeri proti Ogrski je začasno ukinjen.
6.	Z Rulgarijo je razen Orient-Expressa še ver. promet prekinjen.
7.	Za inozemstvo se sprejmejo (izvzemši češkoslovaški tovor, ki je prost), samo one
pošiljke, za katere se je izdalo transportno dovoljenje. Ako pa je dotična proga drž. žel. začasno sploh zaprta, izgube dovoljenja svojo veljavnost. Na želez, ministrstvo aU direkcije drž. žel. naslovljene kakor tudi režijske pošiljke, premog in selitve ne potrebujejo prevoznih dovolje ij.
Sodišče in poSIdga.
s Povest o prodanem nadušljcvem konju. Janez črnivčev v Dolenji vasi je imel nadušljevega konja. Nekega dne je prišel k njemu Jožef Finžgar iz Bistrice, ki je Črnivca pregovoril, da je zamenjal svojega nadušljevega konja z njegovim konjem in je plačal pri zamenjavi Finž-garju 2500 kron. Črnivec je pri kupčiji Finžgarju izrecno povedal, da je konj bolan na naduhi. Kljub temu je prignal Finžgar kupljenega bolnega konja na semenj v Kranj, kjer ga je kupil Karol Vidali za 8200 kron. Ko je pozneje Vidali zapazil, da je konj bolan, je pustil konja preiskati in izvedenec Jernej Vrhovnik je izjavil, da je bil konj nadušljiv in da je bil vreden na dan, ko se je sklenila kupčija, največ 4400 kron, vsled česar trpi Vidali naj-mapj 3800 kron škode. Jože Finžgar se je moral zato zagovarjati pred deželnim sodiščem v Ljubljani, ki je obsodilo Finžgar-ja na štiri mesece ječe.
s »Vse bom poravnal, že bom tudi moral delati noč in dan!« je klical pred kazenskim senatom Jakob Novak z Drenovega griča. Po prevratu je začel tihotapiti, poleg tihotapstva je pa še osleparil veliko ljudi, da so mu izročili razno blago, katerega pa ni izročil strankam, marveč ga je porabil za sebe. Ogoljufal je tako Josipa Samotorčana iz Logatca, Ivano Reber v Uncu, Antona Rusa iz Logatca, Meto Nagode iz Vrhnike; poleg tega je pa še okradel več oseb in povzročil z goljufijami in tatvinami škode, ki gre v tisoče kron. Deželno sodišče je obsodilo zato Novaka na 1 leto težke ječe.
Nadnčitelj Fran Silvester:
V eni roki le polič, v drugi kol in pasii bit,
(Iz pesmi »Samostojna«.)
Volitve v konstituanto so v veliko začudenje slovenskega sveta dokazale, da v takozvani samostojni bohinjski trdnjavi — samostojni nimajo tal. Od 499 volilcev so z veliko težavo, z neštevilnimi sestanki, « agitacijo od osebe do osebe, z genialnimi lažmi in obrekovanji spravili z največjo silo v volilno Skrinjico le 58 kroglic.
Porazi bolž, zato so iskali tukajSnii liberalni in samostojni voditelji prilike, da |i ohlade jezico. 12. decembra 1920 so nam vprizortli špektakel v dveh dejanjih. Prvi akt se )e vršil popoldne v šoli, za zborovanja kmetijske podružnice, drugi pa na večer v Mavričevi gostilni
Trdno sem bil s svojimi političnimi tovari« sklenil, da o tej stvari ne napiSem javnosti nobene vrstice, dok er ne izreče svoje besede kompetent-no sodišče. Ker sta pa priobčila zadnji teden »Slovenski Narod« m »Kmetijski lit« nad vse lažnivo m prefriganozavito poročilo, moram pojasniti tr»-gikomedijo, in sicer nepristransko, kakor pod prisego.
Glavni odbor Kmetijske družbe jc v seji dne 22. septembra 1920 sklenil, da se dne 28. avgusta 1S20 izvršena izvolitev podružničnih odposlancev za občni zbor Kmetijske družbe razveljavi, ker zbor ni bil sklenjen v odborovi seji, ampak ga je razpisal načelnik sam, s čemer jc bil kršen § 30 družbinih pravil. Takrat so bili dobili samostojni v zvezi z liberalci m socialnimi demokrati 38 (ne 78!), naši, kt so večinoma doma ostali, pa 15 glasov. Podružnica na Boh. Bistrici šteje 117 članov z aktivno volilno pravico in 17 podpornikov, ki pri volitvah v smislu družbinih pravil nimajo besede. Ni čuda, da je Kmetska zveza pri ponovno razpisanih volitvah na dan 12. decembra 1920 razvila živahno agitacijo za udeležbo, in čast vrlini bohinjskim možem in ženam, ki so vzlic slabemu vremenu prišli na volišče polnoštevilno, da izvrže svojo strankarsko dolžnost.
Liberalci in samostojni so že teden dni nami-gavali, da morajo zmagati, ali pa bo tepež. Za to imamo dokaze. Zmaga jim je spričo pofnoštevilne udeležbe splavala po vodi, zato so izvršili nasilje. Predsednik Arb je otvoril zborovanje. Voditelj samostojnih, podporni član g. M., mož hote-lirke, se je oglasil k besedi in govoril, ne da bi mu kdo dovolil. G. M. je predlagal sebe in samostojnega Čopa za skrutinatorja in zahteval, da voli občni zbor zapisnikarja. Predsednik Arh nasilno stavljenih predlogov od strani podpornega člana ni mogel vpoštevati, zato se je poslužil svoje pravice in imenoval skrutinatorjem pristaša Kmet-ske zveze Mavriča in samostojneža Čopa, zapisnik pa s=m pisal po starem običaju jaz kot tajnik po-družnice. Dobil sem besedo, pojasnil način volitev z listki, nakar se je volitev pričela med razgrajanjem na pol pijane desetorice, češ, da morajo po podpornem članu g. M. stavljeni predlogi obveljati, drugače volitve ne bo. Med vpitjem liberalcev in samostojnih so bile že oddane štiri glasovnice. Samostojni so videli, da s samim kričanjem ne bodo preprečili volitev, zato so se poslužili sile. V dvorano je tedaj prišel nečlan trgovec G. s svojima sinovoma. Ko je lesni trgovec H. spodmaknil tajniški stol, me je prijel G.-ov ain V., ki je tudi lesni trgovec, in me nasilno odvel iz žboro-valnice. Ko so naši možje protestirali proti nasilju, so planili trgovec G. in nekateri drugi na nje. Ena ženska je dobila udarec po glavi, krvavečega pristaša Kmetske zveze kmeta Odarja so metali po tleh in hodili po njem, osuvanih je bilo več naših mož m tudi podpornega člana kaplana so potisnili z batino na hodnik. V tem metežu je predsednik zaključil občni zbor,
Po razbitem občnem zboru kmetijske podružnice v Bohinju so se razšli možje na vse strani. Na povabilo sem šel tudi jaz z malo družbo pravih bohinjskih kmetov, deloma samostojnih, v našo Mavričevo gostilno na kozarec vina. Liberalni in samostojni vodje-huiskači so bili odšli, zato je bil naš razgovor v kuhinji Mavričeve gostilne večinoma miren in dostojen, čeprav je sestojala družba iz pristašev raznih strank. — Kmalu za nami je prišel k Mavriču g. župnik v spremstvu g. kaplana in g. vodje užitninskega urada. Sedli so za mizo v gostilniški sobi, ker v kuhinji ni bilo prostora, jaz pa sem ostal z malimi presledki pri naših kmetskih možeh. — Trgovec G. je poslal Spijo-
nirat svojeja hlapca, ki pa je kmalu odšel in kake četrt ure pozneje je pridrvela v Mavričevo gostilno družba, obsto,eča iz trgovca G. in njegovih dveh
Ji-	,blJ ludi ,esni trg°vec T _ Srepi
so bih n)ih pogledi, sumljivo njih vedenje. Izzivati so zaceli župnikovo družbo, in na mirno reagiranje g. vodje užitninskega urada so planili nanj, iz-,. P	vrgli ga na tla, hodili po njem,
ntvah in bili ga da je padel trenutno v omedlevlco! Ko jim je župnik zavpil, da je tako početje s siro-roakorn, ki ima pokvarjeno roko, sramotno, so se navalih na župnika, so mu raztrgali suknjo in verižico, uporabljajoč pri tem psovke, ki niso za tisk, Položaj ,e bil resen. . Župnik je potegnil samokres, zahteval tri korake nazaj in se jim končno iztrgal ter odšel v kuhinjo, kjer se je zaklenil. Brezvestni nasilneži so udrli skozi zaklenjena vrata, ko so odtrgali oboj pri vratih in ubili šipo. Opetovano so zahtevali, obkrozujoč župnika, da jim izroči samokres. Župnik se ,e umaknil v gostilniško sobo. d« poišče suknjo in gre domov. Tudi sedaj so mu sledili. Pritisnili so ga k peči, iskali po žepih samo-kres m vzeli raz nos tisoč kron vredna očal«, brez katerih župnik ne more nikamor, ker je silno kratkoviden. — Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo, da niso prišli orožniki. _ V karakteristiko nasilnosti ia drznosti napadalcev bodi omenjeno, da je lesni trgovec G. V. celo vpričo orožnikov priložil silno zaušnico g. vodji užitninskega urada. — Napadalci so pozneje po raznih gjstilnah in ulicah razgrajali še pozno v noč. Župnikova očala pa je dobil oroi-nik pri g. trgovcu G. šele tretji dan.
Lesni trgovec G. V. je čutil po nap«4u m. trebo, da toži g. vodjo užitninskega urada, k«r je v šolski veži, — ko je G. vrgel na tla krvavele«* pristaša Kmetske zveze, — kritikoval njegov J. stop z »barabo«. — Obravnava je bila kaj Utro razpisana. — G. vodja užitninskega urada je U vsled pričevanja nadoskrbnika L. obsojen sa pet. deset kron globe. Vršila se bo pa še vzklics* obravnava in se bodo pozvale nove priče.
Politično je SLS. z zadnjo tragikomedijo pridobila mnogo. Ljudje so spoznali, kaj bi bilo, če bi taki ljudje dobili občinske vajeti v svoje roke. Vee Bohinj se škandalizira nad banditskimi dejani! liberalcev in samostojnih. — Obsodba ljudskega M-bunala je že izvršena.
Meteorologično poročilo.
LJubljana 300 m n. m. viš.
Ou epu«, van(»	Barometer v mm ~—h...,. —	Termometer v C	i.Jaib»om. diterenoft v 0	Nebo, vetrovi	P^Mte* ▼ na*
4./1. 21 h	7416		0-8	megla s.	
5./1. 7 h	742*6	0-5	1*5	megla	—m
5./1. 14 h	742-1	<H	0-8	megla	
— Napredek domačega zavarovalnega m-voda. Kakor doznavamo, je zavarovalna družba »Jugoslavija«: poleg »Fčniksac in >Gr»-ške vzajemne zavarovalnice«: v zadnjem čara prevzela še eno inozemsko družbo in sieer >Franco Hongroise«.
Dežni plašž in revolver na prodaj. Naslov v uredništvu >Slovenea<.
Za dvakratno objavo t tedna se
račaca 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATELIJEj
Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SICLADISCA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI Kora T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
Priporočajo se sledeče domaie tvrdke:
KNJIGARNE Jngoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE OIup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Resi}, c, 1.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska uL 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Urantis«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranos«, Mestni trg U.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE.
Hibšcr Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve,
SOBNO SLIKARSTVO Žoran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F> & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L, Mestni trg 15, TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO černe Led., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg St. 20.
ISCe se
pod Stev. 45
fpnrj/a k malemu otroku. Naslov £iCllaaut pove uprava .Slovenca*
(Z a dvakratno ob t aro v tednu M račnna 8 kron.)
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjcv trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21,
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schuster Anton, Stritarjeva uL 7,
obiskovalka gospodinjske «» šole iz boljše družine, išče sobo z hrano. PlaCa postranska stvar. — Prijazne ponudbe pod Šifro: »Gospodična 28« na upravo .Slovenca«.
BeOCill nr farno' žago°za laganje
drv, pripraven tudi za vsako obrt in porabo v kmetijstvu, dobro ohranjen proda: Ivan Serbinek, Vrtite P. Gornja sv. Kungota pri Maribora.	3162
3 eolski leles&op rs/.2 sSsS
tcrestriCna 45—80, astronomska 90 in 140 se proda. Nadaljna pojasnila: Iv. Gajšek, trgovina s papirjem in Šolskimi potreb Ljubljana, Sv, Petra cesta.	5165
Oglasi v ,Slovencu4 imajo velik vspeh.
I nkftmntlilH .Lanz* 25 HP je naprodaj. LUnUlIluUUU Naslov pove uprava tega
lista pod Stev. 59.
Drnrtaco* Astronom refraktor 5 eolski rl uUU Jb« (objeetiv r 2 — 132 mm), pa-r8laktifno montiran, s photo-caraero, urnim kolesjem — popolnoma kompleten. Optika Zeiss. — Pojasnila: Iv. Gajšek, trgovina Ljubljana.	5164
IZJflVUJRM
da nimam povoda sumiti Val. VerbSCa tatvine v moji trgovini.
Marija Snoj,
Ježica, Malavas. " R173/20

Josip Miselj
vodja užitninskega grada
je dne 2. januarja ob pol 6. uri pop. po kratki, muCni bolezni v 65. letu umrl.
Pogreb bo dne 4. januarja ob pol 5. popoldne.
Lož, 2. januarja 1921.
Ana, soproga. Ema, Gela, Ani, Vladimir,
olrcci. JElnka, v,'.ukinja,
10
Vsled sklepa okrajnega sodiSCa na Vrliniki z dne 27/12. 1920 R 173 20 10 prodale sc bodo vse v zapuščino pok. g. Ivana ČebaSek-a, župnika v pok. v Polho-vemgradcu spadajoče premičnine, kakor: razno pohištvo, kmetijsko in kuhinjsko orodje, dalje več sodov, knjig, stenskih podob in drugih predmetov po javni
prostovoljni sodni dražbi
najvišjemu ponudniku proti gotovemu plačilu.
Prodaja sc bo vrSila dne 3. februarja 1921 dopoldne ob 9. uri pričenši na licu mesta v Polhovemgradcu.
Natančni pogoji se bodo pred pri-če(kom dražbe objavili.
Kr. okrajno sodižče na Vrhniki,
odd. I. dne 27. decembra 1920.
ffliši, podgane, stenice, ifurhi
in v»a solax9n mora poginiti, ako pornbljtto moja najbolj® preizkušena in splošno hvaljena ireditvo, kot proti poljskim mišim K 10. »a podgane in miši K II; za ifinrke posebno modna vrsta K. 20,• tinktura na »tenloe K 12; cmiievalco moljev K 10.: prašek proti mrfie-som K 10 in 20 mazilo proti nSem pri ljndeh K 5.—12.; mazilo za u3l pri živini rt.—IS.; pra. nek za nit v obleki in perila K. 10 in 30; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (unifo? rastlini It 10. Prašek proti mravljam K10. Mašilo proti zarjam K. u. — Poitlja po povzetju Ai7od r.a okeport
M. JUnker, Petrlnjska ul. 3. Zagreb 39.
Trtjovoem pri ▼•£jam odjema popust.
Iščem prodajalko
za špecerijsko trgovino
ki se spozna v knjigovodstvu in je vešča pismenemu izraževanju. Stanovanje in hrana v hiSi, plača po dogovoru. — Ponudbe z izpričevali naj se poSljejo na tvrdko: M. BE.iDSJS, trgovina s špecerijskim blagom in semenjem, Maribor.
IZJAVA.
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica dolgov, katere bi delal kdor koli na moje ime.
Ljubljano, dne 6. januarja 1921.
Z. Palčič.
DfllVIE, GOSPODJE I Ako telite biti elegantno oble« Se nI, napočite si pri meni
Union Tailor of Hmepiea
JOSIP G^EGORIN,
Ljubljana, Trnovska uliea St. 19.
»Gospodarska zveza« v Ljubljani
je prejela za čebelarje omejeno količino rumenega
amerikanskega sladkorja.
Opozarjamo vsa Čebel, društvo, da sladkor takoj narofio, ker bo zaloga kmalu izčrpana.
l»iaja konzorcij »Slovencac
Krasno posestvo naprodaj!
33 ha njiv, travnikov in gozdov, v industrijskem trgu 15 km od Ljubljane, stanovanjska hiša'in 2 gospodarski poslopji, moderno urejeno, električna razsvetljava, številni za obrat potrebni strojni inventar. — Pojasnila glede pogojev daje: Gospodarska pisarna Dr. Cl£RNE, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6. — Telefon 37.
TVORNICfl KEKSOV, PREPECENCEV, OBLflTOV IM VEFELJNOV
V.BIZ1RK m DR(JQ ^
S	ROGtfSKft SLRTIMR «ne iz
svoje fine izdelke.
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, Igel, modnih stvari, vezenin, finlb. žlic, lin&ic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdkn .Jbs. Peteiinc, Ljnbljana, Sv. Petra nasip št. 7. na|nii|s ceue na drobno (si na defesEa
Odgovorni urednik Mihuej Moškerc v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani