Projekt za turistično promocijo Trsta in zaledja Društvo slovenskih čebelarjev se predstavlja Merilne naprave pri Rupi Primorski št. 233 (20.861) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Bo Trst vendarle pogledal v svet? AuoSa Gašperlin Trst bo vendarle pogledal dlje čez mejo, s pomočjo interneta pa tudi v svet. Občinska uprava želi namreč izdatneje vlagati v razvoj turizma in tako privabiti čim več le-toviščarjev. Pri tem bodo prvenstvenega pomena nove strategije in novi pristopi, zlati pomembno pa bo predstaviti vse tržaško ozemlje, torej pokrajino v celoti, in to z očesom, uprtim čez nekdanjo mejo. Za razvoj turističnega sektorja, točneje za promocijo mesta bo skrbel konzorcij Promotrieste, ki se že mnogo let ukvarja z reklamiranjem mesta v Italiji in v tujini. Sicer se je konzorcij v zadnjih 1015 letih bolj kot v tujino v širšem pojmu s svojimi pobudami obračal pretežno na avstrijski in nemški (pa seveda italijanski) trg, češ da je to pač naravno zaledje Trsta. Proti Sloveniji in Hrvaški niso nikdar gledali, vrh vsega pa v promocijskih akcijah sploh niso omenjali Krasa in slovenske narodne skupnosti na Tržaškem. Nekaj se je spremenilo leta 2009, ko so začeli posvečati pozornost širšemu mestnemu zaledju in torej tudi Krasu ter končno omenili, da živi v njem pretežno avtohtono slovensko prebivalstvo. Konzorcij je takrat v predprazničnem obdobju reklamiral tržaško ozemlje tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je na straneh zagrebškega dnevnika vabil bralce, naj pridejo kupovat v Trst. Tržaška občinska uprava je zdaj poskrbela za kakovostni skok in se obrnila na strokovnjaka Josepa Ejarquea, ki je na mednarodni ravni med najboljšimi poznavalci turističnega sektorja. Katalonca Ejarquea so zadolžili, da pripravi načrt za turistično ovrednotenje Trsta oziroma razvitje turistične panoge kot take. To bo v kriznem obdobju nedvomno zahtevna naloga. Pa vendar. Občinska uprava je ugotovila, da je v Trstu potreben splošen zasuk in da je nujno treba spremeniti miselnost. V konzorciju Pro-motrieste bo prišlo do notranjega prestrukturiranja, za promocijo turizma pa bo konzorcij sledil nekaterim osnovnim smernicam; med njimi je ta, da mora Promo-trieste raztegniti svoj delokrog na širši prostor in upoštevati tudi Istro, Postojnsko jamo, Ljubljano. Poleg tega se bo nujno prilagoditi novim oblikam komunikacije, ker je brez uporabe svetovnega spleta in socialnih omrežij promocija dejansko nemogoča. Skratka, neviden si. To pa je najboljši način za ohranjanje t.i. kulture »no se pol«, za katero je tudi Ejarque menil, da jo je treba enkrat za vselej odpraviti. Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 4. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , sredozemlje - Potopila se je ladja s 450 do 500 ljudmi, rešili pa so jih kakih 155 Tragedija na morju pred Lampeduso Reševalci so do sinoči iz morja potegnili več kot sto trupel ansa hitra cesta Zgonik za samoupravno dvojezičnost nova gorica - Počastili stoletnico »Ustanovitev gimnazije velik uspeh za slovenstvo« RIM - Pred obalo otoka Lampe-dusa se je včeraj potopila ladja z od 450 do 500 prebežniki iz Afrike, večinoma Somalije, Eritreje in Gane. Po včerajšnjih zadnjih podatkih je obalni straži uspelo rešiti kakih 155 ljudi, iz morja so potegnili več kot 100 trupel, toda potapljači so pod potopljeno ladjo videli na desetine drugih. Sledili so pozivi, da je treba tovrstne ukrepe preprečiti, in iz Rima tudi kritike na račun Evropske unije. Predsednik republike Giorgio Napolitano se je včeraj zavzel za vzpostavitev patrulj ob severnoafriški obali s ciljem preprečiti migrantom nevarno pot v Evropo. Da gre za evropsko in ne le za italijansko dramo, je prepričan tudi notranji minister Angelino Alfano, ki je včeraj sam odpotoval na Lampeduso. EU je pozval, naj pomaga Italiji. Na 2. strani Dosmrtni zapor za Lisandro Aguila Rico Na 3. strani Preložili kongres PS Na 4. strani Trst: roparja iz obupa Na 6. strani V Doberdobu soglasno proti hitri železnici Na 12. strani ZGONIK - Zgoniška občinska uprava si že 27 let prizadeva, da bi ob izhodih s hitre ceste pri Božjem polju in Proseku namestili dvojezične smerokaze. Ker cestno podjetje Anas se ni doslej - kljub številnim pozivom in posegom na prefekturi - odzvalo na zahtevo, se je uprava župana Mirka Sardoča odločila za samoupravno potezo: sama bo kupila dvojezične smerokaze, in sicer s sredstvi, ki jih za namestitev dvojezičnih tabel predvideva zaščitni zakon. Potem ko je o tej nameri obvestila tržaško prefekturo, se je cestno podjetje Anas vendarle oglasilo in pretekli teden je prišlo do dogovora, po katerem bodo uslužbenci cestnega podjetja namestili dvojezične smerokaze ob izhodih s hitre ceste na območju zgoniške občine. Na 5. strani NOVA GORICA - »To je bil velik uspeh za slovenstvo ob naši zahodni etnični meji, to je bila prva državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom sploh. To ni zgolj praznik gimnazije na Goriškem, temveč vsega srednješolskega odličnega učnega programa, ki ga imamo na naših šolah, zato si današnja svečanost zasluži nacionalno pozornost,« je na sredini svečani akademiji z naslovom »Prvih sto let gimnazije na Goriškem« poudaril slovenski predsednik Borut Pahor, tudi sam dijak novogoriške gimnazije. Poleg predsednika sta občinstvo nagovorila še Bojan Bratina, ravnatelj novo-goriške gimnazije, in Mihaela Pirih, ravnateljica licejskega pola v Gorici - obe instituciji sta naslednici pred stotimi leti ustanovljene goriške gimnazije. Prisoten je bil tudi Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, dalje Saša Vuga, akademik in pisatelj, dijak goriške gimnazije iz Gorice pred letom 1947 in nato dijak novogoriške gimnazije po letu 1947, pa še novogoriški župan Matej Arčon, župani sosednjih občin in drugi predstavniki krajevnega šolstva, politike in kulture. 9771124666007 2 Petek, 4. oktobra 2013 ITALIJA / migranti - Potopila se je ladja s 450 do 500 ljudmi, rešili pa so jih kakih 155 Na morju pred Lampeduso desetine mrtvih prebežnikov RIM - Pred obalo otoka Lampe-dusa se je včeraj potopila ladja z od 450 do 500 prebežniki iz Afrike, večinoma Somalije, Eritreje in Gane. Po včerajšnjih zadnjih podatkih je obalni straži uspelo rešiti kakih 155 ljudi, iz morja so potegnili več kot 100 trupel, toda potapljači so pod potopljeno ladjo videli na desetine drugih. Sledili so pozivi, da je treba tovrstne ukrepe preprečiti, in iz Rima tudi kritike na račun Evropske unije. Nesreča se je zgodila, ko je na ladji izbruhnil požar, nakar je med ljudmi zavladala panika. Požar so sicer zanetili sami prebežniki, saj so na krovu prižgali ogenj v upanju, da jih bodo opazile druge ladje. Reševalci so kasneje odkrili ladjo, ki je skoraj povsem pod vodo. Pogrešane so včeraj iskali z letali in s pomočjo potapljačev, a s časom je ugašalo upanje, da je kdo še živ. Lokalni zdravnik na Lampedusi Pietro Bartolo je dejal, da česa takega na otoku, ki se sicer že leta sooča z navalom prebežnikov iz Afrike, še niso doživeli. Dodal je, da na žalost ne potrebujejo reševalnih vozil, temveč mrliška. Človeka, ki je organiziral smrtonosni ladijski prevoz, naj bi aretirali. Rimska vlada je za danes razglasila za dan žalovanja. Predsednik vlade Enrico Letta je nesrečo označil za »strašno tragedijo«. Nesreča je pretresla tudi papeža Frančiška, ki je Lampeduso obiskal julija in skušal na ta način opozoriti na usodo več tisoč migrantov, ki vsako leto tvegajo življenje, da bi prispeli v Evropo. Na Twitterju je papež pozval k molitvi za včerajšnje žrtve, sicer pa je v priložnostnem nagovoru dejal, da tragedija pomeni »sramoto« za bogati svet. Gre le za zadnjo v vrsti nesreč ladij, s katerimi skušajo migranti iz Afrike - tokratni so na pot krenili iz Libije - v pogosto zelo nevarnih razmerah priti v Evropo. V ponedeljek je na primer pred obalo Sicilije utonilo 13 migrantov, ki so skušali priplavati do obale, potem ko je njihova ladja nasedla. Žrtve so prebežniki iz Afrike, večinoma iz Somalije, Eritreje in Gane ansa Predsednik republike Giorgio Napolitano se je zato včeraj zavzel za vzpostavitev patrulj ob severnoafriški obali s ciljem preprečiti migrantom nevarno pot v Evropo. »Nujno je, da ustavimo kriminalno trgovino z ljudmi, kar moramo storiti v sodelovanju z državami, od koder prihajajo migranti in prosilci za azil,« je v Rimu dejal Napolitano. Predlagal je ustrezen nadzor severnoafriške obale, od koder prebežniki odrinejo na pot proti Evropi. Menil je še, da bi morala večjo vlogo odigrati EU, ter poudaril, da je nesprejemljivo, da agencija EU za zunanje meje Frontex nima ustreznih orodij, da bi nemudoma ukrepala. Da gre za evropsko in ne le za italijansko dramo, je prepričan tudi notranji minister Angelino Alfano, ki je včeraj sam odpotoval na Lampeduso. EU je pozval, naj pomaga Italiji. Podobno se je odzval premier Malte Joseph Muscat in dejal, da je če- trtkova nesreča »budnica« za EU, ki mora sedaj preiti od besed k dejanjem glede reševanja vprašanja migrantov iz Afrike. Malta ob Italiji nosi glavno breme vala migrantov, ki bežijo iz Afrike in z Bližjega vzhoda. Evropska komisija je medtem izrazila pretresenost ob nesreči v Italiji. »To je resnična tragedija, še zlasti, ker so prizadeti tudi otroci,« je v Bruslju dejal evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom pa je članice unije pozvala, naj bolje sodelujejo, da bi v prihodnje preprečili take tragedije. Dejala je, da mora Evropa izboljšati postopek identifikacije in pomoči ladjam, ki so v nevarnosti. Pozvala pa je tudi k sodelovanju z državami, od koder prihajajo prebežniki oziroma preko katerih gredo. Poročilo odbora za migracije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope je medtem pokazalo, da je Ita- lija slabo pripravljena na naval migrantov na njene obale. Odbor pogreša ustrezen sistem za sprejemanje in obravnavo priseljencev in prosilcev za azil. Odbor Italijo poziva, naj zagotovi, da ljudje, ki nezakonito vstopijo v državo, ne bodo nadaljevali poti v druge članice Sveta Evrope. Obenem druge države članice poziva, naj pokažejo več solidarnosti z Italijo in drugimi evropskimi državami, kamor se zateče največ prebežnikov z južnih obal Sredozemlja. Italija mora razviti skladno politiko odkrivanja, identificiranja in obravnave migrantov, prosilcev za azil in beguncev, ki pridejo na njene obale, ter vrniti tiste, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, piše v poročilu. Ugotavlja tudi, da pri reševanju ljudi s plovil z migranti, ki se znajdejo v težavah, še vedno vladata »zmeda in kaos«, zato bi bilo nujno razjasniti pristojnosti. ljudstvo svobode - Po porazu v bitki za zaupnico vladi Berlusconi išče dialog z njimi Vrste Alfanovih »upornikov« se krepijo, nekateri bi radi prevzeli vodstvo stranke RIM - Kaj bodo naredili »odpadniki« Ljudstva svobode s tajnikom Angeli-nom Alfanom na čelu, potem ko so v sredini bitki za zaupnico vladi slavili zmago? Kaže, da je proces ustanavljanja ločenih parlamentarnih skupin trenutno zamrznjen. Alfano se je včeraj v Rimu srečal s prvakom stranke Silviom Berlusco-nijem, vsebina pogovorov pa ni znana. Alfano je bil celo desetletje tesen Berlusconijev zaveznik. Opisovali so ga kot Berlusconijevega dvorjana in enega njegovih najzvestejših sodelavcev, ki pa se je sedaj očitno odločil, da je čas za politično osamosvojitev. Svojemu političnemu botru Ber-lusconiju Alfano očita, da je skupaj z radikalnimi člani stranke brez vsake notranje razprave ta konec tedna sprejel odločitev o umiku petih ministrov Ljudstva svobode iz vlade. Ministri so sicer podali odstopne izjave, ki pa jih premier Enrico Letta ni sprejel. Alfano tako ostaja namestnik premiera in notranji minister, podobno kot večina ostalih dosedanjih članov vlade iz vrst Ljudstva svobode. Silvio Berlusconi ansa Po poročanju medijev naj bi se bilo pripravljeno Alfanovi frakciji pridružiti več kot 70 senatorjev in poslancev, kar je tretjina Berlusconijev parlamentarcev. Zbrali so se že v sredo zvečer. Sestavili so politični dokument, ki ga je Alfano včeraj predstavil Berlusconiju. V njem se »odpadniki« sklicujejo na Evropsko ljudsko stranko. Alfano bi bil moral rezultate pogovorov skupaj z drugimi ministri Ljudstva svobode predstaviti včeraj opoldne na novinarski konferenci, ki pa Angelino Alfano ansa 122 CPfk so jo odpovedali. Kot italijanski notranji minister se je namreč Alfano v luči tragedije pred otokom Lampedusa, o kateri poročamo na drugem mestu, po usklajevanju s premierjem Enricom Letto odpravil na kraj nesreče. Nekateri viri pravijo, da se vrste »upornikov« nenehno širijo. Carlo Giovanardi je včeraj dejal, da so verjetno že postali večina v stranki. Zato naj bi po njegovem stranko kar prevzeli, ne pa iz nje odhajali, še zlasti ker se »jastrebi« zdaj selijo v nedavno oživljeno stranko Forza Italia. Berlusconi je sicer po sredinem porazu v parlamentu, ki je kljub njegovemu poskusu zrušenja izglasoval zaupnico vladi Lette, svoje privržence pozval, naj držijo skupaj. Zavzel se je tudi za dialog z »uporniki«, s katerim želi preprečiti beg iz stranke. Za Berlusconija sicer »izdaja« v stranki ne bi mogla biti bolj boleča. Alfana, ki ga je zapustil v najtežji politični situaciji doslej, je označil za Bruta. »Sem žrtev očetomora,« je potožil. Sicer pa za Berlusconija bitk še ni konec. Danes bo namreč imunitetni odbor senata znova glasoval o njegovi izključitvi. Na prvem glasovanju je večina članov odbora glasovala proti temu, da bi Berlusconi ostal v senatu, kljub nedavni pravnomočni obsodbi na štiri leta zapora. Danes pa bi se odbor moral izreči o izključitvi. Zaradi zapletov okrog vladne krize je med drugim odpadel protestni shod pred sedežem odbora, ki ga je za danes načrtovalo Ljudstvo svobode. Severna liga napada Kyengejevo in Boldrinijevo RIM - »Za tragedije, kakršna se je zgodila pred Lampeduso, nosijo odgovornost ljudje, kot sta ministrica za integracijo Cecile Kyenge in predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini. Pri pribežnikih gojijo iluzijo, da je mogoče v Italijo priti kakor koli, v resnici pa jih vabijo v smrt.« Tako je včeraj zatrdil namestnik vodje skupine Severne lige v poslanski zbornici Gianluca Pini. Njegovim izvajanjem je pritrdil evropski poslanec iste stranke Mario Borghezio. Ministrica Kyenge je očitke ostro zavrnila in poudarila, da s Severno ligo ne more več sodelovati. Predlagala pa je, da bi za sprejemanje pre-bežnikov okrepili koordinacijo med ministrstvi za integracijo, notranje zadeve, zunanje zadeve in za obrambo. Do 15. oktobra naj bi bil zakon za stabilizacijo nared Do 15. oktobra naj bi bil zakonski predlog za stabilizacijo javnih financ nared. Premier Enrico Letta načrtuje do tega datuma še nekaj srečanj s socialnimi partnerji: v ponedeljek se bo srečal s predstavniki sindikatov, v sredo pa naj bi sprejel še predstavnike družbe Rete Imprese Italia. Po sredini zaupnici se bo moral parlament čim prej soočiti tudi z vprašanjem dopolnilne blagajne, financiranja mednarodnih misij in t.i. social card. Zakon za stabilizacijo bo vključeval nov davek na stanovanje, ki bo zamenjal obstoječi davek Imu in bo hkrati zaobjel tudi davek Tares. Spodbudno naj bi bilo dejstvo, da bo zakon zmanjšal davčno obremenitev dela, podprl inovativne start-up pobude in okrepil podporo gospodarski rasti. Glede davka Iva, ki je v sredo narasel z 21 na 22 odst., pa za zdaj ne bo sprememb. Predsednik Telecom Franco Bernabé odstopil Predsednik do še pred nedavnim italijanske družbe za telekomunikacije Telecom Franco Bernabé je včeraj odstopil, njegovo funkcijo pa bo do novega imenovanja opravljal dosedanji podpredsednik Aldo Minucci. Odločitvi je botroval prehod družbe pod špansko skupino Telefonica; Bernabé je namreč po besedah predsednika Agcom naredil vse, kar se je dalo, da bi Telecom rešil težav, ki pa so jih najbrž povzročile pretekle uprave. Med kandidati za naslednika je na prvem mestu Massimo Sarmi, sicer sedanji pooblaščeni upravitelj družbe Poste Italiane. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.191,01 € +712,55 SOD NAFTE (159 litrov) 109,01 $ +1,07 EVRO 1,3515$ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. oktobra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 3. 10. 2. 10. ameriški dolar 1,3594 1,3515 japonski jen 132,81 131,76 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,558 25,606 danska krona 7,4597 7,4586 britanski funt 0,83940 0,83410 madžarski forint 295,92 296,70 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7027 0,7027 poljski zlot 4,2053 4,2190 romunski lev 4,4371 4,4500 švedska krona 8,1090 8,6550 švicarski frank 1,2276 1,2241 norveška kron 8,1090 8,1320 hrvaška kuna 7,6250 7,6200 ruski rubel 43,6915 43,6318 turška lira 2,7241 2,7275 avstralski dolar 1,4500 1,4458 braziljski real 2,9973 2,9927 kanadski dolar 1,4053 1,3988 kitajski juan 8,3205 8,2728 indijska rupija 83,9290 84,5920 južnoafriški rand 13,7250 13,6652 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 4. oktobra 2013 3 benečija - Ta mesec ob koncih tedna Kulinarična prireditev »Jesti tou Terski dolini« TERSKA DOLINA - »Jesti tou Terski dolini« je naslov tradicionalne gastro-nomske prireditve, pri kateri že vrsto let sodelujejo vse gostilne v dolini in ki se bo odvijala vsak vikend v oktobru. To soboto bo v centru Lemgo v Teru uradna otvoritev prireditve z degusta-cijo, predstavili pa bodo tudi uradno brošuro, s katero Občina Bardo in gostišča vabijo vse, ki bi radi po ugodnih cenah (od 20 do 26 evrov) poskusili dobrote Terske doline. Gostilnam Ai Ciclamini (Planjava ciklam), Ai Templari, La Zucu-le, Terminal Grotte (vse v Zavrhu), Alle Sorgenti (Mužac), Bar Do/Nova Coop (Bardo), se je letos pridružila še Taverna allo Skarific v Teru (bivša gostilna Stefanutti, ki je pri tej pobudi že sodelovala), ki nosi ime po škratu z rdečim klobukom, ki živi v gozdovih v Terski dolini. Tu bodo v bodoče prirejali tudi literarne večere, na katerih bodo pripovedovali oziroma brali pravljice in legende, katerih protagonisti so mitološka bitja iz teh krajev. Več informacij in dobrote, ki jih bodo od 12. do 27. oktobra ponujale posamezne gostilne, so objavljeni na spletni strani http://www.comune.lu- severa.ud.it/A-tavola-nell-Alta-Val-Torre.24401.0.html. Prireditev »Jesti tou Terski dolini« pa bo tudi letos spremljala živahen in dogodkov poln oktober v Bardu in okolici. Tam bo namreč 12. in 13. oktobra praznik kostanja Burjanka s prodajnim sejmom domačih pridelkov in proizvodov in koncertom kvinteta trobil reške opere v okviru Kogojevih dni. V drugi polovici oktobra bodo še trije koncerti, za ljubitelje pohodništva in narave pa so na razpolago tudi vodeni ogledi jam v Zavrhu in razni pohodi. Več informacij je na spletni strani Občine Bardo (www.comu-ne.lusevera.ud.it). (NM) videm - Zaradi uboja zakoncev Burgato avgusta lani v Lignanu Lisandra Aguila Rico obsojena na dosmrtni zapor Lisandra Aguila Rico septembra lani, ko so jo pripeljali v koronejski zapor, zgoraj njen polbrat Reiver kroma VIDEM - Komaj 22-letna Kubanka Lisandra Aguila Rico je bila včeraj zaradi umora zakoncev Paola Burgata in Rosette Sostero obsojena na dosmrtni zapor. Burgato in Sosterova sta bila umorjena v noči med 18. in 19. avgustom lani v njuni vili v Lignanu. Sodni proces je potekal po skrajšanem postopku, kazen pa je izrekel sodnik videmskega sodišča Roberto Venditti. Obtoženke pri izreku kazni mi bilo v dvorani. Sodnik je torej upošteval zahtevo tožilke Claudie Dane-lon, ki je za dvakratno morilko zahtevala najvišjo možno kazen. Pred več kot mesecem dni je bil na 20 let zapora na Kubi obsojen Lisandrin polbrat Reiver Laborde Rico, ki je na Kubo pobegnil nekaj dni po zločinu v Lignanu. V obrazložitvi sodbe je sodnik še zapisal, da je za tak zločin, kot ga je storila obtoženka (dvojni umor z mučenjem žrtev), predvidena obsodba na dosmrtni zapor z dnevno izolacijo zapornice. Ker je proces potekal po skrajšanem postopku, so Li-sandri odpravili ukrep dnevne izolacije. Lisandra je bila obsojena na dosmrtno prepoved zaposlitve v javnih službah, poleg tega pa bo morala sinu obeh žrtev Micheleju Burgatu izplača- GOSTJE SEJMA CASA MODERNA. Srečanja s publiko Matteo Marzotto 6 Tajda in Devan, Aljaž, Jan in ^ pravnukinja Kajla ^ □ Čestitke Po dvehfantih sem končnoprav-nučko MIJO dobila in novica me je zelo razveselila. Presrečna nonabis Jolanda. Končno se je ribica MIJA rodila ter teto Matejo in strica Gvidota razveselila. Barbik ji ne bomo kupili, ker v Brojenci plavat jo bomo raje naučili. Saša in Erik. Dobrodošla MIJA! Jesenski sončni žarek te je pripeljal na svet. Mami Mateji in očku Gvidu je zasijalo v očeh... Srečno celi družini. Breda, Roberta, Martin, Gregor, Anja in Petra. Štorklja silo je imela, v Brojenco je včeraj priletela. Mala MIJA je sedaj med nami, da bo nagajala tatku in mami. Srečno družinica! Nikol, Andrej, Damjan, Katrin in Alexander, Veronika in Goran. V šempolajskem vrtcu se vsi veselimo, da naša učiteljica Silva je tretjič nona postala in sedaj bo tudi malo MIJO pestovala. Mamici Mateji in tatkotu Gvidu pa čestitamo. Mateja je Gvidu malo štručko MIJO povila, z njima in z vso žlahto se veselimo tudi mi in želimo mladi dru- žinici nešteto srečnih dni od SKD Vi-gred prav vsi. Draga nona CINZIA, danes papirje, svinčnike, računalnik spravi stran in praznuj z nami tvoj 50. rojstni dan. Vse najboljše ti bom zapela in zraven še poljubček na lice ti dala. Tvoja mala Isabel. Danes za nas je poseben dan, ker naša CINZIA praznuje svoj 50. rojstni dan. Srečo, zdravja, veselja in ljubezni ti želimo in vse kar najlepšega si želiš naj se ti uresniči. Mož Sergij, Peter s Cristino, Ivana z Deanom. VLazerskem kotu hiška številka 1 stoji, kjer CINZIA tam živi. Danes 50 let slavi, vse najboljše iz srca ji želimo Marija, Vilma in Claudio z družinama. Hip hip hurra'!!! SERGIO danes rojstni dan praznuje! Še veliko srečnih, zdravih in sončnih dni, ti iz vsega srca želijo Viviana, Irina in Sara. Danes na Proseku leta SERGIO praznuje! Vse najboljše ter veliko zdravja, sreče, veselja in da bi se ti uresničile vse skrite želje ti želijo vsi domači. Danes slavita 60-letnico skupnega življenja MILKA in SERGIJ MILIČ. SKD Barkovlje jima iskreno čestita, želi lepo praznovanje in veliko družinskega veselja. Danes se v Zgoniku DARIO veseli, ker 40. rojstni dan slavi. Veliko sreče, zdravja in veselja mu želijo Gigi, Neva, Dean z Ivano in malo Isabel. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST priredi danes, 4. oktobra, ob 18.00 v Ekološkem in večnamenskem centru na Krasu »Gornji zavod« (bivše begunsko naselje na Padričah), večer, na katerem bo predstavilo svoj grb. Ob koncu prireditve bo tudi pokušnja medu in drugih medenih izdelkov. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSte in Slovenske Prosvete vabi danes, 4. oktobra, ob 20. uri na otvoritev likovne razstave. Razstavljajo: Liliana Kafol, Nivea Kofol, Nivea Mislei, Santina Mislei in Majda Pertotti. Predstavitev Ladi Vodopivec, glasbena kulisa mladinci Glasbene Kambrce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Razstava bo na ogled do 9. oktobra, 17.00-19.00, v soboto in nedeljo pa 10.00-13.00. SKD TABOR IN KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom: danes, 4. oktobra, ob 10.30 srečanje z mladinskim pisateljem Žigo Gombačem. SKD VESNA vabi v Ljudski dom v Križu danes, 4. oktobra, ob 19.30 na ogled kraške muzikomedije (U)tri(n)ki, v izvedbi KUD Grešni kozli (Matej Gruden in Iztok Cergol). SKD PRIMORSKO IN SPD MAČKOLJE vabita na spominsko slovesnost ob 70-letnici požiga vasi Mačkolje. V soboto, 5. oktobra, ob 20. uri sveta maša za žrtve vojnega nasilja; v nedeljo, 6. oktobra, ob 11. uri osrednja slovesnost pred Srenjsko hišo. Nastopajo Nonet Primorsko, dekliška pevska skupina in kvartet Quattromboni. Slavnostni govornik bo Prof. Milan Pahor. Sodeluje VZPI-ANPI, sekcija Mačkolje, Prebe-neg in Dolina. Pokrovitelj: Občina Dolina. V primeru slabega vremena bo prireditev v Srenjski hiši. BARKOVLJE - v nedeljo, 6. oktobra, po maši od 8. ure, bo procesija v čast rožnovenski Materi Božji. Maševal bo ljubljanski nadškof Uran. Vljudno vabimo noše. CERKVENI PEVSKI ZBOR MAVHINJE vabi v nedeljo, 6. oktobra, ob 15. uri v osnovno šolo v Cerovljah na predstavitev zgodovinske knjige Iga Legiše vasi Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje, Sesljan - 900 let Mavhinj življenje in navade vaščanov. KONTOVEL - župnijska skupnost vabi v nedeljo, 6. oktobra, na praznovanje zavetnika sv. Hieronima. Slovesna evha-ristija v farni cerkvi bo ob 17. uri; so-maševanje vodi upok. ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Sledi družabnost v župnijskih prostorih. PROF. BORIS PAHOR IN ZADRUGA Kulturni dom Prosek Kontovel vabita na slovesno odprtje zasebne knjižnice Borisa Pahorja, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo, 6. oktobra, ob 18. uri. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 6. oktobra, na družabnost, ki bo pri Laj-narjih na domačiji gospe Anite Perič (Ul. degli Olmi, 23) od 17. ure dalje. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava »Iz zapuščine nabrežinskih ribičev« izjemoma odprta še v nedeljo, 6. oktobra, 10.00-12.00 in 15.00-18.00. V župnijski dvorani v Nabrežini pa bo 8. oktobra ob 20. uri sklenitev razstave s prireditvijo »Ribištvo našega morja«. Prireditev bodo oblikovali: pevska zbora Igo Gruden in Vesna ter recitator Daniel Doz; gost večera bo kapetan Bruno Volpi Lisjak. Program bo povezovala Loredana Gec. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira tridnevni posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom: 7. in 21. oktobra ter 4. novembra, od 17. do 19. ure v dvorani »Spa-zio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot: otvoritev bo v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) v ponedeljek, 7. oktobra, ob 18.30. Predstavila jo bo Marianna Accerboni. Razstava bo na ogled do nedelje, 3. novembra. ZTT vabi v sredo, 9. oktobra, ob 18.00 v knjigarno Lovat, Drevored 20. septembra št. 20, na predstavitev nove pesniške zbirke Alojz Gradnik, Eros - tha-natos. O njej bosta spregovorila urednica in avtorica prevodov v italijanščino prof. Fedora Ferluga Petronio in prof. Miran Košuta. Poezije bosta brala Paolo Bortolussi in Danijel Malalan. MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi na predavanje »Nebo je velika odprta knjiga od božje ljubezni do človekovega razuma« - dr. Guido Marotta, v petek, 11. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti - Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, Trst. Info: 040-2602395. 18. KRAŠKI MUZIKFEŠT: srečanje godcev in pevcev bo v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 13. oktobra, ob 16. uri. Vabljeni so muzikanti, ki igrajo na katerokoli glasbilo (od dua do številne skupine), dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli. Skupina je lahko tudi mešana. Srečanje je ne-tekmovalnega značaja, udeleženci bodo prejeli simbolično priznanje. Prijave do sobote, 12. oktobra, tel. 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na 1. predavanje iz ciklusa o pozitivnem odnosu do sebe, družine in družbe. Predavatelj bo znani strokovnjak na področju zakonske in družinske terapije, doktor klinične psihologije in teologije Christian Gostečnik. Predavanje bo izjemoma na soboto, 12. oktobra, ob 20.30. SKD F. PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita v društveni bar na G'ri-ci na ogled razstave domače likovne ustvarjalke »Zdenka Ota v svetu barv«. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi do nedelje, 13. oktobra, v Kraško hišo v Repen na ogled likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Žerjala, ob urnikih odprtja muzeja (nedelje in prazniki 11.00-12.30/15.0017.00). Za skupine možni tudi drugačni termini. Info: info@kraskahisa.com. UNINT - Šola Umetnosti - MFU vabi na predavanje »Beneška bienala: kar nam pripoveduje današnja umetnost«. Predava umetnik Leonardo Calvo, v ponedeljek, 14. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, Trst. Info: 040-2602395. SKD LIPA IN KROŽEK FOTOVIDEO TRST80 sta razpisala fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«. Fotografije morajo biti oddane do 15. oktobra na naslov SKD Lipa Bazovica - Ul. Igo Gruden 72/1, 34149 - Trst. Pravilnik natečaja je objavljen na www.trst80.com. Info: 329-4128363 (Marko). S PRISPEVKOM SSKEAKJ umavk taiCJtV« £TVMN VAŠKA SKUPNOST MEDJEVAS 'JL5r A*£QJFv*5 OOWdWEllA S Mi MAHA REGIQN E AUTONQMA FRIUU VENEZIA GIUUA PROGRAM SŠKD - ASCS TIMAVA MEDJEVAS - STTVAN KONJI IN VONJAVE MOSTA Petek, 04.10.2013: 09:00 - sprejem in namestitev konjev in konjenikov; 09:00 - odprtje kioskov, osmic, agriturizma in gostilne; 19:30 - kulturni otvoritveni program: pozdrav avtoritet, nastop harmonikaša JARIJA JARCA in nastop plesne skupine AMERICAN COUNTRY DANCE TS; 21:00 - glasba in zabava v osmicah, agriturizmu, gostilni ter v šotoru nastop skupine KRAŠKI MUZIKANTI. Sobota, 05.10.2013: 08:00 - zajtrk; odprtje kioskov, osmic, agriturizma in gostilne; odprtje razstav; izlet s konji (s točke št. 4) do približno 12.00 ure; možnost jahanja konjev in vožnje s kočijo; konjske igre (na točki št. 10); v šotoru nastop skupine UTD World College of the Adriatic; glasba in zabava v osmicah, agriturizmu, gostilni ter v šotoru nastop skupine NEBOJSEGA. Nedelja, 06.10.2013: 08:00 - zajtrk; odprtje kioskov, osmic, agriturizma in gostilne; odprtje razstav; orienteering na konju (s točke št. 4) do približno 12.00 ure; zgodovinski pohod, vodeni ogled strelskih jarkov (s točke št. 7); možnost jahanja konjev in vožnje s kočijo; konjske igre (na točki št. 10); nastop in vaški sprevod pihalne godbe iz Nabrežine ter sprevod konjev in konjenikov; v šotoru nastop skupine KRAŠKI OVČARJI; glasba in zabava v osmicah, agriturizmu in v gostilni. OPOZORILO KONJENIKOM Konji morajo imeti veljaven identifikacijski dokument (ID) in opravljen IAK test za infekcijsko anemijo konj z negativnim rezultatom. Test za konje iz Italije ne sme biti starejši od dveh let. V primeru, da konji prihajajo izven Italije, test ne sme biti starejši od enega leta. V primeru nespoštovanja pravil, Vas bomo oddaljili iz prizorišča. Za konje bodo na razpolago seno, voda in boksi. Cenik Ograja za konja - 15,00 €/dan za vsakega konja; Boks za enega konja - 65,00€ za tri dni Cena vključuje: seno, vodo, zajtrk za konjenika in možnost kampiranja v neposredni bližini konjev. Za informacije in rezervacije: Jasmin Legiša .........+39 340/0030154 ...+386 51 892 835 Michele Leghissa......+39 347/4836436 STROGO PREPOVEDANO DRŽATI KONJA NA PRIVEZU PONOČI. / TRST Petek, 4. oktobra 2013 9 SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete vabi danes, 4. oktobra, ob 20. uri na otvoritev LIKOVNE RAZSTAVE r RAZSTAVLJAJO: 1 LILIANA KAFOL, NIVEA KOFOL, NIVEA MISLEI, SANTINA MISLEI IN MAJDA PERTOTTI. Predstavitev Ladi Vodopivec, glasbena kulisa mladinci Glasbene Kambrce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Razstava bo na ogled do 9. oktobra. Urnik: 17.00-19.00, v soboto in nedeljo 10.00-13.00 S Izleti SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča vse izletnike, ki se bodo udeležili v sredo, 9. oktobra, izleta v Klasično Toscano, da so urniki odhoda avtobusa sledeči: pred Kmetijsko zadrugo ob 6.00, pred Lanza na Prose-ku ob 6.10, pred avtobusno postajo v Sesljanu ob 6.20. Prosimo, da ste na postajališčih vsaj 5 minut prej pred odhodom avtobusa. KRU.T vabi na izlet v Avstrijo od 6. do 8. decembra, z vožnjo preko Salzbur-ga v Linz, na ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmunster, na po-vratku postanek v mestecu Styr. Dodatne informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Ü3 Obvestila MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Škerkovo hišo v Šempolaju ob torkih, 18.00-19.30. Info: tajnistvo@skdvi-gred.org, tel. 328-4754182, 3803584580. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse osnovnošolce, ki bi radi preko igre spoznali čarobni svet glasbe in razne inštrumente (na razpolago na licu mesta) na skupne vaje ob ponedeljkih, 17.00-18.00. Info: tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3284754182, 380-3584580. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje v Štalci, v Šempolaju vsak ponedeljek, 16.00-17.00 za vrtec. Info: tel. 3284754182, 380-3584580. SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedensko 20-urne tečaje: začetniški tečaj od 22. oktobra, ob torkih 19.15-20.45; nadaljevalni tečaj od 24. oktobra, ob četrtkih 19.15-20.45. Info in prijave: www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. MLADINSKI PEVSKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN, ki ga vodi Mirko Fer-lan, ima vaje ob torkih 17.30-19.00 v društvenih prostorih. Dobrodošli novi člani, tudi fantje do 15. leta. MLADI, vas zanima pisanje člankov, intervjujev, reportaž...? Bi radi okusili ustvarjalno delo v časnikarski redakciji? Pridružite se skupini sodelavcev mladinskega lista Rast (priloga revije Mladika)! Kontaktirajte nas preko Fa-cebooka (skupina Mosp-Skk) ali preko naslova rast.mladika@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za otroke od 6. do 8. leta ob ponedeljkih 17.30-18.30 na Stadionu I. Maj in četrtkih 17.00-18.00 v telovadnici v Lonjerju. Info: v uradu Stadiona 1. Maj, tel. 040-51377 ali urad.bor@gmail.com. SKD S. ŠKAMPERLE vabi osnovnošolce na plesno delavnico Hip-Hop vsak ponedeljek, 16.30-17.30 v društvene prostore na Štadjonu 1. Maj (Vrdelska cesta 7). Mentorica Jelka Bogatec. Info: 349-7338101. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk ob ponedeljkih, 19.30-21.00 v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66, na Opčinah. Info in prijave: 3341166624 Sergio. (Po dogovoru, možni tečaji tudi v jutranjih urah). AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu, 20.3022.00, »rekreacijo za odrasle« s pri-četkom danes, 4. oktobra. Vpisovanja in info: 349-7338101 (Tatjana), 3474421131 (Valentina), v večernih urah. EVROPSKA SVETOVALSKA SKUPINA GUE/NGL IN SKP-TRST vabita na posvet »Okolju prijazen razvoj-obno-vljivi viri omrežja in velikih infrastruktur« danes, 4. oktobra, 10.0013.00 v Dvorani kulturnega centra Millo v Miljah. KNJIŽNICI v Trstu in Gorici bosta zaprti danes, 4. oktobra, zaradi obveznega izobraževalnega tečaja zaposlenih. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, v nedeljo, 6. oktobra, organizira pohod »Velika tura po Dolini Glinščice«, kjer se bo lahko spoznalo čudovito okolje doline Glinščice. Pohod ni primeren za otroke. Info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku do danes, 4. oktobra, do 11. ure na tel. (0039)040-8329237 (od pon. do petka od 9.00 do II.00) ali info@riservavalrosandra-glinscica.it. OPZ FRAN VENTURINI od Domja in Mini Venturini obveščata, da vaje potekajo v kulturnem domu Anton Ukmar pri Domju vsako sredo 16.3017.30 (Mini Venturini) in 17.45-19.15 (OPZ) ter ob sobotah 14.00-15.00 (Mini Venturini) 14.00-16.00 (OPZ). Vabljeni vsi otroci, ki bi radi zapeli z nami. OPZ bo s koncertom v nedeljo, 20. oktobra, proslavil svoje 30-letno delovanje, zato so vabljeni vsi bivši pevci in pevke na prvo skupno vajo danes, 4. oktobra, ob 20. uri. PRAZNIK KONJEV IN VONJAV MOŠTA se bo odvijal od danes, 4., do nedelje, 6. oktobra, v Medji vasi. Ples in zabava s skupinami Kraški muzikan-ti, Nebojsega in Kraški ovčarji, dobro založeni kioski, osmice, gostilna in kmečki turizem, razstave in stojnice s tipičnimi kmečkimi pridelki. Danes ob 19.30 otvoritveni kulturni program, v soboto ob 15.00 konjske igre, v nedeljo ob 9.00 orientacijski pohod na konju in zgodovinska ekskurzija, v popoldanskih urah pa konjske igre in po-vorka konjev z nastopom godbe iz Na-brežine. GLEDALIŠKA DELAVNICA za osnovnošolske otroke - informativno srečanje pri SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, v soboto, 5. oktobra, ob 10. uri; pri SKD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, v ponedeljek, 7. oktobra, ob 16.30 in pri SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6, v soboto, 12. oktobra ob 11. uri. MFU- Magna Fraternitas Universalis prireja v soboto, 5. oktobra, vegetarijansko večerjo s predstavitvijo slik s potovanja v Kostariko. Info: 0402602395 ali 333-4236902. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE je začel sezono! Navdušeni pevci se bodo srečevali vsako soboto ob 11. uri v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Vodi jih Petra Grassi. Info: 339-1115880. SINTESI - Umetniška šola za otroke ELIC vabi na brezplačno delavnico: Barvanje in ustvarjanje z zabavo -umetnik Leonardo Calvo, v soboto, 5. oktobra, 16.00-17.30 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info: 333-4784293 ali 040-2602395. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo odhod avtobusa za nastop v Baški Grapi iz Padrič v soboto, 5. oktobra, ob 8.30. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. Maja v soboto, 5. oktobra: 9.30-10.30 za predšolske otroke in 10.30-11.30 ali 11.30-12.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec. Info in predvpisi: urad na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com, tel. št. 04051377. SK DEVIN vabi na Društveni praznik v nedeljo, 6. oktobra, v Planinsko kočo Kraških gadov na Gorjanskem od 12. ure dalje, kjer bomo predstavili dejavnost v bodoči zimski sezoni, tečaje na plastični stezi in na snegu, smučarski sejem in ostale pobude. Vabljeni člani, prijatelji, simpatizerji in ljubitelji zimskih športov. V NEDELJO, 6. OKTOBRA, bo ob 16. uri sv. maša na Pečah, kamor ste toplo vabljeni. Odhod iz trga v Boljun-cu - Gorice ob 15. uri. Hoja, pa tudi maša, ne bo škodovala nobenemu. Vabljeni! AŠD MLADINA organizira tečaje, ki se bodo odvijali v bivšem rekreatoriju v Križu: Belly gym: oblikovanje ženskega telesa - vodi učiteljica Jasmin Anu-by. Dan odprtih vrat 7. oktobra ob 11. uri. Info 333-5663612; Tai chi chuan - vodi inštruktorica Vladimira Gustin. Dan odprtih vrat 17. oktobra ob 19.30. Info 349-3136949. DSI vabi v ponedeljek, 7. oktobra, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na večer na temo »Ekologija in narodno vprašanje v tržaškem Bregu«. Govorili bodo Majda Cibic, Danilo Sedmak in Marko Tavčar za GMD. Začetek ob 20.30. SKD RDEČA ZVEZDA organizira tečaj joge z vaditeljem Janom Budinom. Tečaj se začne v ponedeljek, 7. oktobra, ob 19.00 v društvenih prostorih v Sa-ležu in bo potekal v ponedeljkih (19.00-20.30) in v četrtkih (18.30-20.00).Za info 340-6887720 (Jan). SLOVENSKO STROKOVNO IZRAZOSLOVJE in poklicni žargon v kmetijstvu in lokalni proizvodnji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua bo potekal v konferenčni dvorani ZKB (Ul. Ri-creatorio 2, Opčine) v ponedeljek 7., 14. in 21. oktobra, 18.00-21.00 in v sredo, 9. in 16. oktobra, 18.00-21.30. Info: teco01@jezik-lingua.eu, tel. 3459703933. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so ek-spresivne delavnice Jesenska pokrajina in Noč čarovnic (strašne slike). Info na tel. št. 040-299099 od pon. do sob. od 8. do 13. ure. SKD S. ŠKAMPERLE - HATHA YOGA v sodelovanju z vaditeljem Janom Bu-dinom organizira tečaj yoge. Vabljeni, da preizkusite v torek, 8. oktobra, ob 20.00. Tečaj se bo odvijal ob torkih in petkih od 20.00 do 21.30 v društvenih prostorih na Štadjonu 1. maj (Vrdel-ska cesta 7.) Tel.: 340-6887720. SLOVENSKI STROKOVNI JEZIK in izrazoslovje v informacijsko-komuni-kacijski tehnologiji: 16-urni brezplačni tečaj v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua bo potekal na Ad For-mandumu v Trstu (Ul. Ginnastica 72) 8., 15. in 22. oktobra, 18.00-21.00 in 9. in 16. oktobra, 18.00-21.30. Info: te-co01@jezik-lingua.eu, tel. 3459703933. YOGA V ŠKC V LONJERJU - vsak torek od 19.00 do 20.30. Vabljeni na prvo srečanje v torek, 8. oktobra, kjer bo možnost tudi poskusne vaje. Več informacij na št. tel. 335-5062494. ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren v Boljuncu bo letos potekalo ob torkih od 17.00 do 19.00. Prvo srečanje bo v torek, 8. oktobra, ob 17. uri v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren. TENIS IGRIŠČE v Ospu - info na tel. št.: 00386-41328633. ZAČETNIŠKI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE - SKD Valentin Vodnik organizira na svojem sedežu v Dolini tečaj vsako sredo ob 20. uri. Tečaj se- stavlja 7 lekcij teorije in 1 praktično fo-toekskurzijo, prične se 9. oktobra in ga vodi fotografinja Mirna Viola. Za info in vpisovanja pokličite 3477937748. KD IVAN GRBEC prireja tečaj Country plesa pod vodstvom Sonje Corbatto, ob četrtkih: 10., 17., 24. in 31. oktobra, 5. in 12. decembra. Vabljeni ljubitelji sproščujočega plesa. Info: 040-382541. SINTESI - Umetniška šola za otroke ELIC sporoča, da se pričenjajo tečaji umetnosti za otroke in mlade. Na razpolago tudi tečaj stripa. Info: 0402602395, 338-3476253 ali 3334784293. PILATES - Skupina 35-55 in vaditelji-ca Sandra sporočata, da vadba Pilate-sa poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini. Za že izkušene telovad-ke ob torkih in petkih, 18.30-19.30; uvajalni tečaj za začetnice pa 19.3020.30. Vabljene. PIHALNI ORKESTER RICMANJE ponuja skupinski pouk glasbe, primeren za otroke do 8. leta, ki deluje v sklopu glasbenih tečajev. Prijave in informacije: 320-4511592 ali po.ricma-nje@yahoo.it. Toplo vabljeni! SKD VIGRED obvešča, da se bodo tedenska srečanja »Mi se gremo gledališče« (za otroke in mladince, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo) odvijala v Štalci v Šempolaju vsako sredo, 16.00-17.00. Info: tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580. ADMINISTRACIJA za ločeno upravljanje jusarskega premoženja obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 15. oktobra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Info: tel. 040-251241 ali 349-6161023, fax 040-2528069. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini z društvenimi učitelji ob sobotah popoldne od oktobra do decembra. Informacije: in-fo@skdevin.it, tel. 340-2232538. SKD DRAGO BOJAN Gabrovec organizira tečaj slovenščine za začetnike. Informativni sestanek bo v torek, 15. oktobra, ob 20. uri v prostorih društvene gostilne. RADI IN LEPO POJETE? MePZ Rdeča zvezda vabi k sodelovanju nove pevce. Pevske vaje so v torkih in četrtkih od 20.30 dalje v društvenih prostorih v Saležu. Pridružite se nam, družbi prijetnih in veselih ljudi. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi srednje in višješolce na Contemporary dance; vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure v društvenih prostorih na Štadjonu 1. Maja. Koreografija bo predstavljena na Festivalu plesne ustvarjalnosti. Vodi Daša Grgič. Prvo srečanje v četrtek, 17. oktobra. Info: 333-8139018. BABY BAZEN - Tečaj je namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Začetek 19. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 3457733569. POSKUS VOŽNJE BY MTK - Mladinski Trebenski Krožek prireja brezplačen poskus vožnje za mlade med 14. in 18 letom. Prireditev bo potekala v nedeljo, 19. oktobra, na strehi veleblagovnice »Le Torri d'Europa« ob 14.00. Info in vpisovanje na 3483288130 (tajništvo) ali mtk.treb-ce@gmail.com. KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na Brinjevko. Vse informacije na www.kosovelov-dom.si. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico vsak torek, 9.00-10.00. 0 Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, ki je dokončal 5-letno mehansko smer na zavodu J. Stefan, išče zaposlitev. Tel. št.: 329-3831585. DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821. GOSPA SREDNJIH LET, z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, ostarelim in bolnim osebam. Tel. št.: 00386-68131352, 00386-51-852892. IŠČEM VIOLINO celinko v dobrem stanju; tel. 333-9124057. MOŠKI srednjih let išče delo za manjša hišna popravila, npr. električna in podobno. Tel. št.: 0038640451616. OPRAVLJAM IZNOS, vnos in odvoze pohištva ter varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034. PEČ NA DRVA iz keramike, temno-rdeče barve, malo rabljeno, prodam. Mere: 93x41x43, cena: 350,00 evrov. Tel.: 338-4288100. PRODAM črno grozdje sorte refošk po ugodni ceni. Tel. št.: 040-2296038. PRODAM fiat 600 suite, letnik 1996, tehnični pregled veljaven do leta 2014, nove zimske in navadne gume, cena 500,00 evrov. Tel. 040-228821, ob uri kosila. PRODAM otroško kolo, od 4 do 8 let, rdeče barve. Cena: 30,00 evrov. Tel. 338-4288100. PRODAM razne pripomočke za pripravo in prodajo vina (preša, mlin, ... ) ter cevi raznih velikosti primerne za ograje v vrtu. Tel. št.: 040280910, 334-5324224. PRODAM PEČ na drva, iz keramike, za 250,00 evrov. Tel. št.: 3393931218. PRODAM fiat 600 fire, letnik 2001, tehnični pregled in taksa veljavna do leta 2015, nove zimske in letne gume. Cena 900,00 evrov, tel. 3338370328, ob uri obedov. TIGRASTI MUCEK, star 2 meseca, zelo simpatičen, išče dom. Tel. št. 335-8478333. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog za vse humanistične predmete na osnovni, nižji in višji šoli, vključno za latinščino in grščino na bienju. Tel. št.: 346-0905266. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog in/ali varstvo predšolskih in osnovnošolskih otrok ter pomoč pri utrjevanju slov. jezika. Tel. št.: 346-1080342. V BOLJUNCU dajem v najem novo stanovanje (dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici in kopalnica). Tel. št.: 3483667765. Prispevki V spomin na moža Žarka, brata Cveta in ostale sorodnike daruje Justi Hrovatin 150,00 evrov za Tabornike RMV. V spomin na drago Lučano Tence, rojena Indri, ter Alde Košuta daruje Pierina Sirk 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ana Škerlavaj daruje 18,00 evrov za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Stojana Košuto in Mir-kota Doušaka darujeta Pierina in Milena 25,00 evrov za Moški pevski zbor Vesna iz Križa. Ob smrti očeta DREJCA iskreno sožalje Andrejki in družini. Sodelavke Silva, Clarissa, Ingrid, Neva, Elena, Valerija Ob težki izgubi očeta Drejca izrekamo iskreno sožalje Nevenki in ostalim sorodnikom. Planinski odsek SK Devin Sloga 1 G Petek, 4. oktobra 2013 KULTURA / benetke - 57. Mednarodni festival sodobne glasbe Zlati lev za življenjsko delo skladateljici Sofiji Gubajdulini Začetek festivala z izvedbo Stockhausnovega kvarteta na helikopterju »Zlati lev za življenjsko delo Sofiji Gubajdulini je priznanje za umetniško in moralno višino ženske, ki se je s svojimi nekonformisti-čnimi estetskimi izbirami morala boriti proti politični oblasti Sovjetske Zveze, ki je označila njeno glasbo kot neodgovorno.«- piše v utemeljitvi prestižne nagrade 57. Mednarodnega festivala sodobne glasbe v Benetkah. Ruska skladateljica je kljub vsemu vztrajala na tej »napačni poti«, tudi s podporo Dmitrija Šostakoviča in kasneje violinista Gidona Kremerja. Leta 1979 so jo vključili v seznam upornih glasbenikov, ker se je udeležila festivalov, ki jih režim ni odobraval, v prvi vrsti ravno »zahodnega« beneškega Bienala. Po skoraj štiridesetih letih in na pragu 82. let, bo stopila v zgodovino festivala tudi kot prva ženska med dosedanjimi dobitniki Zlatega leva. Slovesna podelitev nagrade bo nocoj ob 20. uri v gledališču Alle Tese, kjer bo izročitvi kipa sledil koncert, na katerem bo orkester gledališča La Fenice s skupino tolkalcev Les Percussions de Strasbourg izvedel eno od njenih najnovejših skladb: Glorious Percussion. Festival sodobne glasbe pa se bo začel že nekaj ur prej z redko izvedbo Stockhausnovega Helicopter String Quartet, ki ga morajo izvajalci (člani kvarteta Arditti, za katere je bila skladba napisana leta 1995) igrati na helikopterju. Program, ki si ga je zamislil umetniški vodja Ivan Fedele, bo od 4. do 13. oktobra obsegal 33 koncertov, na katerih bodo predstavljena dela 81. skladateljev, med katerimi bo 30 svetovnih praizvedb. Vezna nit programa bosta prostor in glas kot osnovi kompozicijske ustvarjalnosti. Vokalna in zborovska glasba bosta prota-gonistki z otroškim zborom in orkestrom opernega gledališča iz Bologne pod vodstvom Roberta Abbada (jutri), vokalnimi vragolijami vo-kalista Davida Mossa in premiero opernih eno-dejank Raffaeleja Grimaldija in Vittoria Mon-taltija (v sredo, 9. oktobra), eksperimentalno «tri-dimenzionalno» poslušanje glasbe Monteverdi-ja in Nona ali skupino Neue Vocalsolisten akiko miyake Stuttgart, ki ne bodo pozabili na letošnjo obletnico Gesualda da Venose (četrtek, 10. oktobra), posebnostjo pop-up koncertov za enega samega poslušalca, zboroma Francoskega državnega radia in Les cris de Paris (13. oktobra), uprizoritvijo Singspiela Aspern Salvatoreja Sciarri-na. Bienale se bo poklonil umetnosti Luciana Be-ria ob desetletnici smrti, a tudi letošnji obletnici Giuseppa Verdija s projektom beneškega kon-servatorija, v katerem bodo glasbeniki v raznih zasedbah izvedli instrumentalne transkripcije Verdijevih del, ki jih hrani beneška knjižnica Marciana. Srebrni lev za obetavne umetnike bo letos prejela organizacija in sicer Fundacija Spi-nola Banna za podporo mladim umetnikom. Vstopnice so na voljo na vivaticket.it, na spletni strani festivala www.labiennale.org in na sedežu Bienala v Benetkah, v palači Giustinian, v neposredni bližini trga svetega Marka (od ponedeljka do sobote od 15. do 19. ure). ROP kulturna dediščina Miramarski grad s 1. januarjem 2014 v lasti Dežele FJK Miramarski grad naj bi najkasneje do 1. januarja prihodnjega leta prešel iz državnega premoženja v last Dežele Furlanije Julijske krajine. Vlada je privolila v prehod, s tem da je osvojila priporočilo v dnevnem redu tržaških poslancev Massimiliana Fedrige (SL) in Ettore-ja Rosata (DS). Fedriga je izrazil zadovoljstvo zaradi decentralizacije kulturne dediščine, ki naj bi omogočila boljše vzdrževanje turistične destinacije, za katero bo poslej, v dogovoru s Tržaško občino, skrbela Dežela FJK. film - 4. FEMF v Piranu Začetek z Oleottovim Zoranom Piran od sinoči do nedelje gosti 4. festival evropskega in mediteranskega filma (FEMF), ki želi slovenskemu občinstvu približati kakovostni evropski film. Na festivalu, ki ga pripravljajo Zavod FEMF, Občina Piran in Avditorij Portorož, bodo v glavnem tekmovalnem programu prikazali 11 filmov. Festival bo ponudil še fokus na sodobni švedski film, otroške filme, delavnice za otroke in mlade ter posebne projekcije s poudarkom na novih slovenskih filmih in koprodukciji. V sklopu vzporednega programa v sodelovanju z Univerzo na Primorskem pripravljajo tudi okroglo mizo o nasilju in politiki ter v sodelovanju z Amnesty International pogovor na temo kršenja človekovih pravic in etničnega čiščenja. Sinočnje odprtje festivala je sovpadalo s prihodom zgodovinskega plovila trabakule Isola d' oro iz Benetk. Filmski festivalski spored je v večernem programu odprla projekcija komedije goriškega režiserja Mattea Oleotta Zoran, moj nečak idiot, ki je bil premierno predstavljen na Tednu kritike na Beneškem filmskem festivalu ter koncert skupine Istranbul. V tekmovalnem programu festivala bodo sicer prikazali kriminalno dramo Samo Bog odpušča režiserja Nicolasa Windinga Refna, pustolovsko dramo Inuk: Eskimovo potovanje v režiji Mikea Magidsona, dramo Mlada in lepa režiserja Francoisa Ozona, dramo Ulica v Palermu režiserke Emme Dante, kriminalko Ostrostrelec v režiji Micheleja Placida, zgodovinsko dramo Michael Kohlhaas v režiji Arnauda des Pallie-resa, film Ponarejevalec režiserja Gorana Markovica, film V vsaki roki pištola režiserja Cesca Gaya, politični triler režiserja Danieleja Vicarija Diaz: Ne počistite te krvi, dramo V razcvetu režiserjev Nane Ekvtimish-vili in Simona Grossa ter dramo režiserja Gorana Pa-skaljevica Ko se zdani. Žirija v sestavi Zlatko Vidackovic, Valentin Per-ko in Lenka Kny bo podelila nagrado za najboljši film v tekmovalne programu, nagrado Vilko Filač direktorju fotografije ter nagrado za režijo. Poleg teh bodo podelili še festivalski nagradi za življenjski prispevek na področju kinematografije in za posebni dosežek na področju dokumentaristike. trst - Festival Trieste Science+Fiction od 30. oktobra do 3. novembra Poslastica za ljubitelje znanstvenofantastičnega filma glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Trst bo od 30. oktobra do 3. novembra spet prestolnica znanstvene fantastike: v mesto se namreč že trinajstič zapored vrača mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma »Trieste Science+Fiction«, ki jo prireja domače združenje La Cappella Underground. Festival, ki bo zaživel v dvorani Tripcovich pri železniški postaji, bo letos obeležil tudi 50-letnico prvega zgodovinskega znanstvenofantastičnega festivala. Organizatorji so letos medse povabili režiserja Gabriele-ja Salvatoresa, ki mu bodo v sklopu festivala podelili nagrado Urania dArgento za življenjsko delo (v sodelovanju z revijo Urama). Salvatores, ki je leta 1996 podpisal režijo enega izmed najbolj uspešnih italijanskih znanstvenofantastičnih filmov Nirvana, se bo srečal z občinstvom in spregovoril o svojih najljubših filmskih žanrih oz. zaupal kako skrivnost. Salvatores se ravnokar mu- Gabriele Salvatores za filmsko kamero di v Trstu, kjer snema v sodelovanju z deželno Film Commission dolgometražni film Teh Invisible Boy (Nevidni deček). Festival bo tudi letos postregel s številnimi premierno predvajanimi filmskimi prvenci v znamenju znanstvene-fantastike in srhljivk. Posamezni režiserji z vsega sveta se bodo potegovali za nagrado Asteroide za najboljši dolgometražni film, medtem ko si bosta nagrado Melies dArgento zaslužila najboljši evropski dogometražec oz kratkometražec. Naj še zapišemo, da bodo lahko ljubitelji tovrstnega filmskega žanra na platnu dvorane Tripcovich (nekaj spremljevalnih pobud bo zaživelo tudi v bližnjem gledališču Miela) videli pričakovani vampirski Byzantium Neila Jordana, The Colony Jeffa Renfroea, The Strange Colour of Your Body's Tears Helene Cat-tet ali Upstream Color Shanea Carrutha. Mind Control Uncle Acid and the Deadbeats W . Psychedelic doom Rise Above Records, 2013 Ocena: ******** Uncle Acid in njegovi Deadbeats so spet med nami. Potem ko je neodvisna glasbena založba Rise Above Records lani izdala njihovo drugo ploščo Blood Lust (o njej smo pisali junija), je bilo vsem jasno, da se bodo fantje prav gotovo uveljavili na mednarodni »underground« sceni. In res, bendu iz Cambridgea so se odprla marsikatera vrata. Opazil pa jih je celo oče heavy metala in doom ritmov Ozzy Osbourne, ki je s svojimi Sabbathi letos po dolgih letih spet izdal novo ploščo. Prerojeni Ozzy je svoje nove »vnuke« povabil na evropsko glasbeno turnejo, Uncle Acid and the deadbeats bodo tako novembra in decembra nastopili kot predskupina legendarnih Sabbathov! Medtem ko bodo Ozzy, Tony Iommi in Geezer Butler predstavljali novo ploščo 13, bo angleška skupina segrevala publiko s komadi ravno tako novega albuma Mind Control. Ploščo Mind Control sestavlja devet komadov za malo več kot petdeset minut »monolitne« glasbe. Bend, ki ga sestavljajo pevec in kitarist K.R. Starrs, oziroma tako imenovani Uncle Acid, drugi kitarist Yotam »Deadbeat Joe« Rubinger, basist Dean Millar in bobnar Itmah »Hutmah« Rubinger, se je tudi tokrat odločil za glasbeno zmes psi-hedelije, doom metala in acid roka. Z letošnjo ploščo je skupina vnovič potrdila, da spada v sam vrh te posebne glasbene zvrsti, ki se v zadnjih letih uspešno vrača na mednarodno »underground« sceno. Mt. Abraxas je sedemminutni doom uvod, ki na polovici za trenutek pospeši ritem, a se kmalu nato spet »umiri«. Krajša Mind Crawler je že hitreši komad, glasbena mojstrovina distorzij kitar, takoj za njo pa je na vrsti izreden single Poison Apple. Psihede-lija in počasni doom ritmi igrajo spet glavno vlogo v naslednji Desert Ceremony, najbolj hard rokerska pa je Evil Love. Death Valley Blues je bolj »vesoljski« komad, medtem ko bi Follow the Leader lahko definirali hudičeva uspavanka. Edino črno (sivo) piko plošče si morda zasluži pesem Valley of the Dolls, zaključni glasbeni marš Devil's Work pa stvari takoj spet postavi na svoje mesto! Ni kaj, fantom treba res čestitati! / SVET Petek, 4. oktobra 2013 1 1 zda - Obama se je srečal s predstavniki demokratov in republikancev, a zaman Še vedno ni dogovora o financiranju vladnih agencij WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama na srečanju z voditelji republikancev in demokratov v ameriškem kongresu v sredo ni dosegel dogovora, ki bi zagotovil financiranje ameriškim vladnim agencijam in s tem omogočil ponovni zagon dela ameriške vlade. Obe strani druga drugo obtožujeta, da se nista pripravljeni pogajati. ZDA so tako včeraj doživele tretji zaporedni dan zaprtja številnih vladnih agencij. Medtem ko je ameriško gospodarstvo šibko, političnemu sporu ni videti konca. Obama je k drami še prispeval z opozorilom, da bi politična kriza, ki je paralizirala zvezno vlado, lahko vodila še do nesposobnosti ZDA poplačati dolgove. Ameriški predsednik je v sredo več kot eno uro govoril z republikanskim predsednikom predstavniškega doma Johnom Boehnerjem in vodjo republikanske senatne manjšine Mitchem McConnellom, a do preboja ni prišlo. Več sto tisoč vladnih uslužbencev tako ostaja doma, muzeji in nacionalni parki so zaprti, zaustavil se je velik del znanstvenih raziskav, zaustavitev dela vlade pa ogroža tudi gospodarsko okrevanje. "Predsednik je še enkrat poudaril, da se ne bo pogajal," je po srečanju dejal Boehner. Vsaj na tej točki se obe strani strinjata, ugotavljajo komentatorji. Tudi Obama je namreč v pogovoru za CNBC poudaril, da se o proračunskih zadevah ne bo pogajal, dokler republikanci ne sprejmejo zakona, ki bi omogočil nadaljnje financiranje vlade, pa tudi tistega, s katerim bi zvišali zgornjo mejo javnega dolga ZDA. Če do slednjega ne pride v dveh tednih, Washington prvič v zgodovini ne bo sposoben poravnati vseh svojih obveznosti. To bi lahko vodilo do znižanja bonitetne ocene ZDA. Tiskovni predstavnik Obame Jay Carney je sicer po srečanju sporočil, da njegov šef še vedno upa, da bo prevladal razum. Obama je sicer v sredo govoril tudi z vodjo demokratske senatne večine Harryjem Reidom in voditeljico demokratske manjšine v predstavniškem domu ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Reid je po pogovorih kritiziral Boeh-nerjev odnos in prisegel, da republikanci ne bodo nikoli zrušili zdravstvene reforme "Obamacare". Obama je v pogovoru za CNBC posvaril tudi vlagatelje. Na vprašanje, ali je Washington spet ujet v eno od političnih in proračunskih kriz, ki se prak- Republikanski predsednik predstavniškega doma John Boehner zapušča Belo hišo ansa tično vedno rešijo v zadnjem trenutku, je odgovoril s svarilom, da bi morali biti vlagatelji zaskrbljeni. "Tokrat je drugače. Mislim, da bi jih moralo skrbeti," je odkrito priznal. Tudi v intervjuju je Obama poudaril, da se z republikanci ne bo pogajal, dokler ne bo rešeno vprašanje financiranja. Potem pa bo pripravljen na "razumna" pogajanja o širokem spektru vprašanj. Dodal je še, da je izsiljevanje Bele hiše z mejo zadolževanja "povsem nepotrebno". Upi na hitri izhod iz krize so tako vse manjši. "Večino časa lahko vidite konec igre. Tokrat pa ga ni videti," je za MSNBC dejal republikanski senator Johnny Isakson. So pa demokrati obljubili, da bodo imenovali pogajalce za oblikovanje dolgoročnega proračuna, če republikanci pristanejo na takojšnji zakon o šesttedenskem financiranju vlade, ki ne bi omenjal reforme Obamacare. Obama pa je okoli sebe zbral tudi skupino uglednih poslovnežev, za katere očitno upa, da bodo pritisnili na Boehnerja. Prvi mož Goldman Sachsa Lloyd Blanfein je opozoril, da so ZDA na nevarnem terenu. "Zaustavitev dela vlade se je že zgodila, nesposobnost plačevanja obveznosti pa še nikoli," je dejal po srečanju z ameriškim predsednikom. Obama je zaradi krize doma že v sredo skrajšal načrtovano azijsko turnejo. V Maleziji in Filipinih, kjer naj bi se mudil ta konec tedna, ga tako ne bodo videli. (STA) grčija - Po umoru levičarskega glasbenika Vodja Zlate zore Mihaloliakos v pripor zaradi sodelovanja v kriminalni združbi ATENE - Sodišče v Atenah je za vodjo skrajno desne grške stranke Zlata zora Nikosa Mihaloliakosa včeraj v zgodnjih jutranjih urah odredilo pripor. Odločitev je sprejelo po več kot šesturnem zaslišanju v Atenah, na katerem je prvi mož stranke zanikal obtožbe organizacije delovanja kriminalne združbe in jih označil za politično motivirane. Grška policija je proti Zlati zori začela posredovati minuli konec tedna po napetostih, ki so izbruhnile zaradi umora levičarskega glasbenika. Umor naj bi zagrešil podpornik Zlate zore. Policija je aretirala okoli 20 ljudi, vključno z Mi-haloliakosom in petimi poslanci njegove stranke. Že v sredo je sodišče štiri poslance Zlate zore obtožilo sodelovanja v kriminalni združbi. Tri so izpustili na prostost, za enega pa je preiskovalni sodnik Nikos Mihaloliakos v lisicah ansa odredil pripor. Vsi so obtožbe zanikali. Drugi mož Zlate zore Kristos Papas pa se je pred sodniki pojavil včeraj dopoldne. Kot je po odreditvi pripora dejal Mihaloliakos, mu je "žal za umor" glasbenika. "Obsojam umor, kot tudi obsojam nasilje na splošno. Nisem nacist," je zatrdil 56-letni matematik. Policija mu je po odločitvi sodišča nadela lisice in ga odpeljala v zapor z visoko stopnjo varovanja Koridalos, medtem ko je v bližini protestiralo več sto njegovih podpornikov, vključno z njegovo soprogo. Stranka Zlata zora, ki svoj program gradi na sovraštvu do tujcev, je na volitvah leta 2012 dobila sedem odstotkov glasov in ima v 300-članskem grškem parlamentu 18 poslancev. Stranka zanika vse obtožbe in trdi, da je žrtev političnega pregona, katerega namen je zajeziti rast njihove podpore pred lokalnimi volitvami prihodnje leto. (STA) V Rusiji obtoženi piratstva še ostali aktivisti Greenpeaca MOSKVA - V Rusiji so včeraj nadaljevali z uradnimi obtožbami še proti preostalim od okoli 30 pripadnikov organizacije Greenpeace, ki so sodelovali v protestni akciji na ruski naftni ploščadi na Arktiki. Obtoženim, med katerimi je 26 tujcev (eden je Italijan), grozi do petnajst let zapora. Ze v sredo so piratstva v organizirani skupini obtožili 14 aktivistov okoljevarstvene organizacije. Včeraj so jih pred sodišče v Murmansku prepeljali še preostalih 16. Ladja Greenpeaca Arctic Sunrise se je pred dvema tednoma približala naftni ploščadi ruskega naftnega velikana Gazprom. Dva njena aktivista sta nato splezala na ploščad in protestirala proti črpanju nafte v izjemno občutljivem naravnem okolju. Oblasti so aretirale celotno posadko ladje, ki je plula pod nizozemsko zastavo. Ladjo so odvlekli v pristanišče v Murmansku, proti aktivistom pa sprožili preiskavo zaradi piratstva. Na Madagaskarju linčani Evropejca in domačin, osumljeni trgovanja z organi ANTANANARIVO - Množica je včeraj na Madagaskarju ubila in zažgala dva Evropejca, domnevno Francoza in Italijana, ki sta med mučenjem priznala, da sta trgovala z organi. Ubit je bil tudi nek domačin. Incident se je zgodil na turističnem otoku Nosy Be, kjer so v sredo, potem ko so našli truplo osemletnega dečka, ki so ga pogrešali od petka, izbruhnili nemiri. Dečkovo truplo je bilo brez genitalij in jezika. Lokalni prebivalci so najprej napadli policijsko postajo, saj so domnevali, da tam skrivajo napadalca. Nato so za napad osumili dva tujca ter ju okrivili, da se ukvarjata s trgovino z organi. Zaradi incidenta je francosko zunanje ministrstvo vsem Francozom, ki so na otoku Nosy Be, svetovalo, naj se ne gibajo na prostem, zaprli so tudi tamkajšnjo francosko šolo. Nekaj ur po umoru dveh Evropejcev je množica linčala še domačina, ki so ga potegnili iz njegovega avtomobila in ga vrgli v ogenj. To naj bi naredili, ker naj bi tudi on sodeloval pri umoru dečka. Javno linčanje na Madagaskarju ni redek pojav. Množica včasih linča tatove ali voznike, vpletene v nesrečo s smrtnim izidom. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so bili v zadnjih dveh letih na Madagaskarju ubiti trije Francozi. Marca letos so zadavili 82-letno nuno, aprila lani pa so na osamljeni plaži ubili francoski par. Ponudba velja od 3. do 18. oktobra 2013 42 cm Elektronska pečica na petrolej »SRE300« idealna za hitro ogrevanje sob do ca. 40 m2 ■ moč 800/3000 W • funkcija cool top: brez nevarnosti opeklin • funkcija air sensor: samodejno reguliranje temperature ■ min/max poraba (l/h) 0,08/0,30 • rezervoar 4 I • elektronski časovnik 24h ■ varovalo proti prevmitvi • masa 10 kg Ref. 921593 13990 popust 17,2% redna cena €169,00 Bela barva na vodni osnovi »Subito bianco« 101 • Poraba 100-120 m2 • za sobo 5x4 m • pripravljena za uporabo • deluje žametno svetlo • visoka transpiracija • popust na ceni za liter € 2,99 • zadostuje en sloj Ref. 200311 popust 22,2% redna cena €89,90 Kompresor ■ 24 It • 8 bar • 1,5 KM 29,90 Samomazalen, primeren za napihovanje in čiščenje s stisnjenim zrakom redna cena €49,90 Ref. 760691 PRELISTAJ NASO BROŠURO NA WWW.BRICOCENTER.IT Mizarstvo Gradbeništvo Kopalniška oprema Vrtnarstvo ^^^^^ 3D ^^^ skupaj le naS način dela BRKBS MILJE Cona Rabojez - Ul. dei Famei 48 Tel. 040 9235167 Odprto od 8.30 do 20.00 od ponedeljka do sobote ob nedeljah od 9.30 do 19.30 1 2 petek' 4- °ktobra 2013 ow APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu sovodnje - Na državni cesti 55 nižja dovoljena hitrost in merilne naprave Nad cestne dirkače z represijo in preventivo Znižanje dovoljene hitrosti, uporaba merilnih naprav in ustrezna označitev nevarnega križišča. O uvedbi teh ukrepov na državni cesti 55 v sovodenjski občini je tekla beseda na sedežu prefekture v Gorici, kjer so se z županjo občine Sovodnje Alenko Florenin v sredo sestali vodja kabineta prefekta Giuseppe Donadio, predstavnik družbe Anas in predstavnik goriške prometne policije. Predmet pogovorov je bil problem varnosti na državni cesti 55 in predvsem na križišču pri piceriji Ai Tre Gelsi (bivša gostilna Ožbot), ki Ulico Jakil v Rupi povezuje z glavno prometnico. »Problem varnosti na državni cesti smo že večkrat obravnavali. Prefektinja Maria Augusta Marrosu je z njim seznanjena in ga pozorno spremlja, saj gre za pomembno prometnico. V času je prišlo do izboljšav - npr. z asfaltiranjem cestišča -ostaja pa problem previsoke hitrosti vožnje, ki ogroža vse udeležence v prometu in predvsem občane, ki se vsak dan peljejo skozi to križišče, torej Rupence,« je povedala županja Alenka Florenin, po kateri je bilo sredino srečanje zelo konstruktivno: »Družba Anas, s katero že od začetka mandata sodelujemo, denimo na področju uveljavljanja vidne dvojezičnosti, je že v preteklosti predlagalo različne rešitve. Med temi je bila uvedba enosmernega prometa v nekaterih Ulicah v Rupi, ki pa se nam ne zdi najboljša. Zato smo se na prefekturi dogovorili, da preverimo možnost izpeljave treh ukrepov, ki bi voznike učinkovito spodbujali k upočasnitvi vožnje.« Prvi sklep, ki je padel na sredinem srečanju, je znižanje dovoljene hitrosti vožnje na omenjenem odseku. Hitrostna omejitev bi po novem bila 50 km/h. Samo po sebi bi to ne pomagalo, zato so se sogovorniki odločili za uvedbo naprav za merjenje hitrosti in kaznovanje prehitrih voznikov. »Preverili bomo, ali bi lahko te naprave upravljali skupno: občasno bi jih nadzirala naša redarska služba, včasih sile javnega reda,« pravi Floreninova. Tretji sklep je bila postavitev svetlobnih oznak, ki bi voznike učinkoviteje opozarjale na prisotnost nevarnega križišča. »V pričakovanju na uvedbo teh ukrepov sem predlagala, naj se poostri nadzor na državni cesti. Udariti po žepih kršiteljev je včasih žal edina možnost, da dosežemo konkretnejše rezultate,« je zaključila županja Alenka Florenin. (Ale) Nevarno križišče pri Rupi bumbaca tržič - Ulica Toti Bogat plen tatov cigaret Odnesli 10.000 evrov tobačnih izdelkov Prodajalno je prevzel šele pred šestimi meseci. V noči s srede na včerajšnji dan pa so njegovo trafiko v Ulici Toti že obiskali tatovi, ki jim je uspelo odnesti 10.000 evrov vreden plen. Tatvino je M.R., ki ob trafiki upravlja tudi sosednjo kavarno Bi.Ri.Bar, odkril včeraj zgodaj zjutraj, ko je nameraval odpreti prodajalno. Tatovi so vlomili skozi glavni vhod, ki gleda na Ulico Toti. Pri tem so na vratih povzročili večjo škodo. Najprej so izpraznili police s cigaretami - ukradli so več sto paketov, vrednih okrog 10.000 evrov -, ob tem pa so segli še po gotovini v blagajni. Za srečke »Gratta e vinci« in druge artikle se niso zmenili. Na kraju so pozabili rokavico in kapo, ki so si jo verjetno nadeli, da bi jih po morebitnih posnetkih varnostnih kamer ne bilo mogoče identificirati. Upravitelj trafike je poklical tržiške policiste, ki so uvedli preiskavo. Tatovi so v minulih dneh obiskali tudi nekaj hiš v mestni četrti Aris. V treh dneh so vlomili v štiri stanovanja, iz katerih so skupno odnesli okrog 7000 evrov vreden plen. Ob gotovini so ukradli tudi nakit in druge dragocene predmete. doberdob - Občinski svet glasoval o dopolnilih k načrtu Hitri železnici soglasen »ne« V proračun vključili 20.000 evrov za novo avtobusno postajo - Opozicija kritično o 100-letnici vojne in Borisa Pahorja, rezervatu in reševanju vprašanja avtobusov Doberdobski občinski svet je na zadnjem zasedanju ponovno izrekel odločen in soglasen »ne« načrtu hitre železnice, ki jo družba italijanskih železnic namerava graditi med Benetkami in Trstom. Tako kot ostale občine Furlanije-Julijske krajine, po katerih bi morala potekati nova infrastruktura, je letos poleti tudi doberdobska uprava prejela od podjetja Italferr dodatno dokumentacijo, ki jo je morala preučiti in oceniti. Po ronški občini in goriški pokrajini je negativno mnenje glede dopolnil k načrtu okoljske presoje, ki jih je moralo podjetje Italferr predstaviti na zahtevo državne komisije za preverjanje učinkov na okolje VIA, kot napovedano izrekel tudi občinski svet občine Doberdob. »Naše stališče se ni spremenilo, zato smo potrdili to, kar smo že večkrat izjavili: da hitri železnici med Ronkami in Trstom nasprotujemo, ker bi na našem območju imela negativne okoljske, družbene in gospodarske učinke. Naših pripomb in ugo- gorica - Denar samo za študije Preverjali bodo potresno odpornost šolskih stavb »Varnost je prioriteta« - Začeli bodo z zavodoma Fabiani in Duca degli Abruzzi Študije, ki jih bodo izvajali, bodo popolne, saj bodo preverjali geološke značilnosti zemljišč, temelje objektov in stabilnost stavb, v primeru, da bo to potrebno, pa bodo načrtovali tudi ukrepe za izboljšanje protipotresne varnosti. Na tej podlagi je goriška pokrajina v minulih dneh podpisala pogodbo s specializiranim podjetjem, ki bo zadolženo za preverjanje protipotresne odpornosti objektov višjih srednjih šol na Goriškem. »Varnost v šolah je za našo upravo prioriteta. Zavedamo se, da same študije niso dovolj, zato upamo, da nam bosta dežela Furlanija-Julijska kra- jina in država namenili tudi denar, ki bo potreben za izvedbo del,« je povedala pristojna pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli in pojasnila, da bodo preverjanja najprej izvedli na stavbi zavoda Max Fabiani na Goriščku (Trgu Medaglie d'Oro) v Gorici ter na stavbi zavoda Duca Degli Abruzzi na Trgu Divisione Julia. »To je le začetek. Preverili bomo stanje vseh šolskih poslopij,« je poudarila Gironcolijeva. Pokrajina Gorica je pogodbo sklenila z navezo podjetij inženirjev Marina del Piccola, Andree Marchio-lija in Massima Valenta. V pripravo študij bo vloženih 19.865 evrov. vorov, ki smo jih na pristojne ustanove naslovili lani, sploh niso upoštevali. Zaradi tega smo v skrbeh, saj bi načrt hitre železnice zelo negativno vplival na naše območje,« je povedal doberdobski župan Paolo Vi-zintin in poudaril, da bi posodobitev obstoječe železnice povsem zadoščala za potrebe tovornega in potniškega prometa (to dokazujejo tudi nekatere študije), stroški pa bi bili neprimerno nižji. Visokohitrostna železnica med Benetkami in Trstom bi namreč stala preko sedem milijard evrov, dokončana pa bi bila okrog leta 2040. Z glasovi večine sta bila na ponedeljkovi seji občinskega sveta sprejeta tudi sprememba letošnjega proračuna in dokument o stanju izvajanja programov. »Na podlagi poročila revizorjev lahko predvidevamo, da se bo letošnje leto zaključilo z ravnovesjem med prihodki in odhodki ali s presežkom upravljanja,« je povedal Vizintin, po katerem so v proračun vnesli tudi 20.000 evrov pokrajinskega prispevka, s katerim bodo končno lahko uredili avtobusno postajališče pred šolo v Doberdobu. »Projekt ni novost, pokrajina pa nam denarja ni mogla zagotoviti zaradi omejitev pakta stabilnosti. Zdaj naj bi postopek končno stekel,« je pojasnil župan. V teku seje je opozicija postavila tudi nekaj svetniških vprašanj. Svetnika SSk Marka Jarca je zanimalo, katere pobude namerava občina izpeljati ob bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne, pozanimal pa se je tudi o načrtih za ovrednotenje naravnega rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera in poteku del na nižji srednji šoli. »Z odgovorom na prvo vprašanje nisem bil zadovoljen. Občinska uprava ni pripravila do danes nobene pobude ob stoletnici vojne. Namen ima pripraviti brošuro, verjetno razstavo s slikami iz begunstva doberdobskih vaščanov, morda pa bo tudi stopila v stik s profesorjem Frandoličem za objavo publikacije. Prepričan sem, da je to premalo; očitno ovrednotenje zgodovinske dediščine prve svetovne vojne ni prioriteta uprave,« je povedal Jarc, ki ni bil zadovoljen niti z odgovorom glede naravnega rezervata. Le-ta potrebuje po njegovi oceni vrsto ukrepov, od čiščenja rastlinja ob jezeru do oživitve pa-ludarija, ki trenutno niso na dnevnem redu uprave. »Na tak način je rezervatu usojen propad,« meni svetnik SSk, po katerem je bil odgovor glede šole izčrpen, podatke pa nameravajo temeljiteje preveriti. Svetnik Aldo Jarc, ki je prav tako predstavnik SSk, je od župana želel izvedeti, zakaj ni uprava ob stoletnici rojstva Borisa Pahorja poskrbela za objavo čestitk v prilogi, ki jo je naš dnevnik pripravil v sodelovanju s Primorskimi novicami. »Odgovorili so mi, da so denar raje porabili za druge namene. Pahorju so poslali pisne čestitke in objavili njegov življenjepis na spletni strani, jaz pa ga nisem našel,« pravi Aldo Jarc, po katerem je bilo treba drugače rešiti tudi problem šolskega prevoza iz Ronk v Doberdob. Po Jarčevem mnenju bi bilo zaradi prometnega kaosa bolje ohraniti prejšnji avtobusni postaji pred občino in lekarno, učence pa bi morali do šole in iz nje spremljati redarji. (Ale) Hitri vlak gorica - Predlog Stefana Abramija Del »zakladka« za dom Culot! Del t.i. »zakladka«, ki ba goriška občina tako kot ostale delničarke dobila od prodaje družbe Iris v prihodnjih mesecih, bi bilo treba nameniti obnovi doma za starejše občane Angelo Culot v Ločniku. Za to se ogreva goriški občinski svetnik Italije vrednot Stefano Abrami, ki je na ponedeljkovi seji občinskega sveta postavil svetniško vprašanje na to temo. »Župan je napovedal, da bodo del denarja, ki ga bo občina dobila od prodaje družbe Iris - okrog šest milijonov do maja ter dodatne tri kasneje - porabili za odplačilo posojil ter obnovo cest in pločnikov. To se mi zdi pravil- no, pravi problemi pa so nekje drugje: glavni je prav gotovo prvi sklop obnovitvenih del na stavbi doma Culot, ki je nujno potreben, da pomembni ustanovi zagotovimo novega zagona,« meni Abrami in pristavlja, da bi uprava ne smela le čakati na deželni prispevek. »O ostalih prioritetah pa menim, da bi se moral župan posvetovati z občani,« dodaja svetnik Italije vrednot. Abrami se zavzema tudi za nekatere izboljšave v pravilniku za plačevanje davka na nepremičnine Imu, in sicer pri pravilih, ki veljajo za italijanske državljane, ki so vpisani v združenje AIRE in bivajo v tujini. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. oktobra 2013 13 goriška - Počastili stoletnico prve slovenske državne gimnazije S skupnimi koreninami »To je bil velik uspeh za slovenstvo ob naši zahodni etnični meji, to je bila prva državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom sploh. To ni zgolj praznik gimnazije na Goriškem, temveč vsega srednješolskega odličnega učnega programa, ki ga imamo na naših šolah, zato si današnja svečanost zasluži nacionalno pozornost,« je na sredini svečani akademiji z naslovom »Prvih sto let gimnazije na Goriškem« poudaril slovenski predsednik Borut Pahor, tudi sam dijak novogoriške gimnazije. Poleg predsednika sta občinstvo nagovorila še Bojan Bratina, ravnatelj novogoriške gimnazije, in Mihaela Pirih, ravnateljica licej-skega pola v Gorici - obe instituciji sta naslednici pred stotimi leti ustanovljene goriške gimnazije. Prisoten je bil tudi Igor Ga-brovec, podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, dalje Saša Vuga, akademik in pisatelj, dijak goriške gimnazije iz Gorice pred letom 1947 in nato dijak novogoriške gimnazije po letu 1947, pa še novogoriški župan Matej Arčon, župani sosednjih občin in drugi predstavniki krajevnega šolstva, politike in kulture. »Slovenske gimnazije so mnoga desetletja predstavljale branik slovenstva, še posebej na občutljivi meji z italijanskim svetom. Danes izobraževalne institucije prevzemajo tudi vlogo krepitve internacionalne zavesti. Slovenci smo majhen narod in Borut Pahor:»Slovenske gimnazije so predstavljale branik slovenstva še posebej na občutljivi meji z italijanskim svetom« živimo ob velikih. Za nas je zlasti v tem stoletju, ko smo postali del velike evropske družine in naši politični predstavniki v Evropski uniji govorijo v uradnem, slovenskem jeziku, vprašanje, kako nagovoriti mlade ljudi k sodobnemu patriotizmu, ki ne bo sovražen, ampak bo prijateljski do narodov, s katerimi živi, ki ne bo obramben, ampak odprte dlani. Kako torej nagovoriti k sodobnemu patriotizmu v pogojih odprte družbe, kjer sta zelo pomembna razumevanje in sodelovanje, kjer se zdi, da smo majhen in veliki narodi Evrope danes bistveno bolj soodvisni glede naše prihodnosti, kot smo bili kadarkoli prej v preteklosti,« je šolskim oblastem zastavil vprašanje predsednik. »Ko opazujemo preteklost, se učimo o prihodnosti, priprava za prihodnost pa je naloga šole,« je poudaril Bojan Bratina in dodal: »Slovenska gimnazija je opravila izjemno pomembno delo za utrjevanje narodne zavesti, angažirala je intelektualno sredino, v kateri se je pojavila, in je bila motor slovenskega znanja in ustvarjalnosti. Goričanom na obeh straneh meje pome- Bodeča Neža (zgoraj) in predsednik Borut Pahor (spodaj) bumbaca ni skupno izhodišče, nas povezuje in nam daje možnosti, da bomo sedaj, ko se zavedamo skupnih korenin, tudi kakšno stvar skupaj speljali.« Njegova kolegica, ravnateljica Mihaela Pirih, pa je povedala, da goriški slovenski licej s svojim pedagoškim delom na sotočju kulturnih in jezikovnih vplivov še vedno pomembno prispeva k temu, da mladi postopno širijo meje svojega jezika in s tem tudi meje svojega sveta: »Vztrajno je iskal načine, kako udejanjiti svoje občutljivo in dragoceno poslanstvo, to je skrb za visoko kvalitetno izobraževanje mladih iz slovenske, tokrat manjšinske narodne skupnosti.« »Ustanovitev goriške slovenske gimnazije je bila znak našega vzpona in pri- znanje naše enakopravnosti v prostoru, ki smo ga bili naselili pred skoraj poldrugim tisočletjem,« se je na zgodovino ozrl Igor Gabrovec. »Ko so nas hoteli zatreti, so najprej udarili v našo kulturo in v naš izobraževalni sistem. Odvzeli so nam pravico do uporabe materinega jezika, dostojanstvo. Sto let kasneje in skoraj 70 let po zaključku druge svetovne vojne ugotavljamo, da sta obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti, tako imenovano zamejstvo, kot po svoje tudi države, vezana na kakovost zorenja vedno novih narodovih rodov. Da se omejim na slovensko narodno skupnost v Italiji, ne morem ne ugotavljati, da smo danes večkrat premalo pozorni do pomena šole s slovenskim učnim jezikom, ki pa ostaja steber našega narodnega obstoja. Slovenska šola torej ni le tečaj slovenskega jezika, temveč kovačnica osebnosti in tudi narodne identitete mladih, ki so ji danes tako kot pred stotimi leti zaupani. Če se bomo tega zavedali, se ni treba bati za našo bodočnost. Seme, ki so ga naši predniki takrat v pristnem evropskem duhu tu posejali, bo še naprej obrodilo vedno nove sadove,« je prepričan Gabrovec. »Nekako ponosen in otožen hkrati se spominjam leta 1947, ko je spet enkrat padla meja prek slovenske dežele in nas, dijake, odrezala od gimnazije v Gorici. Ponosen pa, ker nismo odpovedali, kajti imeli smo cilj, vizijo in iz trdne patriotske vizije smo jo hoteli uresničiti,« je Saša Vuga spomnil na prva povojna leta in na snovanje naslednice prve slovenske gimnazije, tedaj v Šempetru pri Gorici. Program sredine slovesnosti so ustvarili dijaki in profesorji novogoriške dram-sko-gledališke gimnazije, »zamejski« del je zastopala dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, saj je med pevkami marsikatero dekle opravilo študij na goriškem liceju. Program je temeljil predvsem na recitacijah poezije slovenskih avtorjev z obeh strani meje in zborovskih vložkih. Katja Munih tržič - Karabinjerska akcija Iz mestne kavarne brez pojasnil odpeljali deset Bangladeševcev Sredi včerajšnjega dneva so kara-binjerji izpred kavarne v neposredni bližini tržiškega mestnega središča odpeljali skupino Bangladeševcev, ki so se tam, nič hudega sluteči, zadrževali. Na karabi-njerskem poveljstvu v Gorici so dogodek sicer potrdili, a pri vprašanju o vzrokih akcije smo naleteli na neprodoren zid molka. Povedali so le, da v interesu nadaljnje preiskave podrobnosti ne bodo še razkrili, čeprav so bili aretaciji priča mnogi ljudje, ki jih je dogajanje nemalo vznemirilo. Poveljnik je samo dodal, da se utegne zadeva zanimivo razviti. Prizorišče je bila kavarna na malem Trgu Unita, v bližini Trga Republike v Tržiču. Kjer je nekoč bila potovalna agencija Universal, sta danes dva bara. Po pripovedi očividcev sta v enega izmed teh okrog 12.20 najprej vstopila agenta v civilni obleki, počasi so »kapljali« še drugi, napetost je začela rasti, nazadnje so se pripeljali še uniformirani karabinjerji. Tarča njihove pozornosti je bila skupina kakih desetih Bangladeševcev, ki so posedali pri mizicah pred kavarno. S pištolami v pesteh so jih obkolili, jih postavili k zidu in pregledali, nakar so jih spravili v avtomobile in z vso naglico odpeljali s kraja. To se je včeraj zgodilo sredi belega dneva, sredi Tržiča, sredi splošnega začudenja in brez uradnega pojasnila. p iE ■) L i 'L ronke - Občina Nova imena za šole, trge in telovadnice Pet objektov in javnih površin v ron-ški občini bo v kratkem dobilo uradno ime. Upravi so pri poimenovanju pomagali učenci nižje srednje šole Leonardo Da Vinci, ki so v okviru natečaja podali vrsto predlogov. V minulih dneh je občinski odbor sprejel seznam, ki ga je izdelala posebna komisija pod vodstvom odbornika Enrica Masaraja. Osnovno šolo v Ulici Fratelli Cervi bodo poimenovali po astrofizičarki Marg-heriti Hack, po partizanski kurirki Ondini Peteani pa bo dobila ime telovadnica v Ulici Zorutti v Romjanu. Območje športne palače in dvorane Palaroller bodo preimenovali v park »Conciliazione« (Sprava), ki bo posvečen sodelovanju med ljudmi in narodi vsega sveta. Avditorij na Trgu Emigrante bo postal Hiša kulture, saj v njem potekajo najrazličnejše kulturne pobude, od koncertov do gledaliških predstav. Občinski odbor je sprejel tudi predlog arhitekta Fabia Legise, ki je predlagal poimenovanje novega trga med ulicama 7 Giugno in Mazzini po umetniku Giu-seppeju Furlanu. Naj spomnimo, da bodo prihodnje leto poimenovali tudi slovensko šolo v Romjanu: posvetili jo bodo pesnici Ljubki Šorli. gorica - V 93. letu umrl Albin Sirk Krojil je usodo goriškega šolstva Albin Sirk je pripadal generaciji, ki je postavljala na noge slovensko povojno šolstvo na Goriškem ter ga nato utrjevala in posodabljala, zato da je bilo v koraku s časi in družbo. Kot profesor in nato ravnatelj je šoli posvetil svoje najboljše sile. Izdihnil je v noči na včerajšnji dan v goriški bolnišnici. V sredo zvečer je na svojem domu v Štandrežu še povečerjal, pokadil zadnjo cigareto in legel spat, sredi noči pa slabost, vožnja z rešilcem v bolnišnico, poskus oživljanja. Zaman. Umrl je nekaj minut po četrti uri zjutraj. Letos bi bil dopolnil 94 let. Rodil se je 15. decembra 1919 v Kojskem. Komaj desetleten je ostal brez očeta, zaradi velike stiske, v kateri se je znašla družina, je zato mamin stric, stolni kanonik v Gorici Ludvik Kumar, našel zanj zavetje v slovenskem sirotišču. Šole je obiskoval v Gorici, sedem let je bil v Malem semenišču, nato nekaj let v Velikem, dokler ni leta 1941 izstopil in se še isto leto vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani. Leta 1942 je bil vpoklican v italijansko vojsko, kjer je ostal do leta 1945, ko je zbolel za malarijo in se vrnil v rodno Kojsko. Januarja 1947 se je začela njegova dolga pot v slovenskem šolstvu. Najprej je poučeval kot suplent na goriški strokovni šoli, nato je supliral na nižji gimnaziji. Doletel ga je tudi zapor: od decembra 1947 do februarja 1949 je bil zaprt v Ajdovščini in Ljubljani. Od šolskega leta 1949-50 je bil suplent na nižji gimnaziji za pouk slovenščine, latinščine, zgodovine in zemljepisa. Leta 1957 je v Trstu doktoriral iz prava, od leta 1970 je bil profesor nemškega jezika in slovstva na gimnaziji-liceju in učiteljišču. Na ravnateljsko mesto je bil imenovan v šolskem letu 1974-75: najprej kot poverjeni ravnatelj na strokovnem zavodu Ivan Cankar, nato na učiteljišču Simon Gregorčič, v letu 1982-83 na obeh šolah, zadnji dve leti pred upokojitvijo leta 1985 pa kot stalni ravnatelj na šoli Cankar. Njegovo neutrudno delo v korist slovenskega goriškega šolstva se ni izčrpalo v poučevanju in ravnateljevanju. Od ustanovitve Sindikata slovenske šole leta 1950 je bil dejaven v njegovem vodstvu in nato vrsto let njegov predsednik. Zaslužen je za ustanovitev državnega strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar, goriške Albin Sirk sekcije državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois in slovenske sekcije na državnem tehničnem industrijskem zavodu Galileo Galilei, iz katere je kasneje nastal zavod Jurij Vega. V obdobju 1978-80 je bil eden izmed slovenskih članov komisije Cassan-dro v Rimu, ki je preučevala slovensko problematiko, dalje tudi član toponomastične komisije pri goriški občini in občinske konzulte za Slovence. Njegovo ime je bilo zapisano na šolskih učbenikih in skrip-tih ter pod tehtnimi zapisi v Izveskih srednjih šol. Kot predsednik komisij na maturi je znal z nasveti spodbuditi v dijaku izbiro nadaljnje študijske poti. Zaradi vsega navedenega zasluži Albin Sirk častno mesto v zgodovini slovenskega šolstva v Italiji. Bil je pokončen, pošten, strokovno podkovan in nepristranski, znajo povedati zlasti šolniki, ki ga hranijo v spominu. Življenjska sopotnica mu je bila Marta Komavec, s katero je v zakon stopil leta 1954v Gorici. Rodili so se jima hčeri Ileana in Nataša ter sinova Ivan in Andrej. Čas upokojitve je izrabljal za branje, za prevajanje, družil se je z goriškimi izobraženci, krojil družbeno in politično življenje goriških Slovencev. Po njegovem devetdesetem letu ga nismo več srečevali v javnosti, odmikal se je od sveta, zapiral se v molk, rad pa je prisluhnil pripovedim o tem, kar se dogaja v Gorici, zlasti seveda na šolah. Ravnatelja Albina Sirka bodo na zadnjo pot pospremili v ponedeljek, 7. oktobra, ob 9. uri iz mrliške sobe goriške bolnišnice. Žalni obred bo v štandreški cerkvi, v grob k sinu Ivanu ga bodo položili na vaškem pokopališču. 1 4 Petek, 4. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR gorica - Petnajsto Fotosrečanje Šest fotografov in kamniški fotoklub nova gorica - »Leto Silvana Furlana« Občinstvo je pripravljeno na dobro filmsko ponudbo Izteka se leto, ki ga novogoriška mestna občina v sodelovanju s partnerji, kot so Ustanova Silvana Furlana, goriški Kinoatelje, novogoriški Kulturni dom, SNG in mnogi drugi, posveča filmskemu pedagogu in scenaristu Silvanu Furlanu. Bogat niz dogodkov, ki je skrbel predvsem za promocijo filmske umetnosti in vzgajanje mladih v ustvarjalce in gledalce filmske umetnosti, je razkril tudi dejstvo, da je novogoriška publika pripravljena in željna bogatejše ponudbe dobrih in tudi zahtevnejših filmov. Potrditev temu je bil izjemni obisk poletnega letnega kina za občinsko stavbo. »Ta uspeh nam daje zagon za naprej,« se veseli Mateja Zorn, sodelavka Ustanove Silvana Furlana in Kinoateljeja. Naslednji iz niza dogodkov bo začetek nove sezone Filmskega gledališča v novogoriškem Kulturnem domu; eden od njegovih pobudnikov je bil prav Furlan. Uvodna večera, prvi bo na sporedu že danes, drugi pa točno teden dni kasneje, bosta posvečena Furlanu in razpravi o pomenu filmske vzgoje ter razmišljanjem o možnostih plemenitenja filmskega programa v Novi Gorici. Na današnjem večeru, ki se pričenja ob 20.15 - obisk je brezplačen -, si bo mogoče ogledati edini avtorski film Silvana Furlana, igrano-dokumentarni film »Deklica s frnikulami«, ki ga je posvetil svoji največji filmski muzi Iti Rini; na uvodnem pogovoru bodo sodelovali Jože Dolmark, Nadja Velušček, Alenka Sak-sida, Milovan Valič, Venčeslav Pajntar, Denis Va-lič in Pavla Jarc, razgovor bo povezovala Mateja Zorn. Prihodnji teden ob isti uri pa bo projekcija filma »Pravilo igre« (La Règle du jeu) francoskega režiserja Jeana Renoirja, ki po mnenju mednarodnih filmskih kritikov velja za enega najboljših filmov vseh časov. Kot direktor Slovenske kinoteke se je Furlan med drugim zavzemal za trajni nakup mednarodnih filmskih mojstrovin, med katerimi je tudi Renoirjev film. V njem je glavno žensko vlogo odigrala Nora Gregor, gledališka in filmska igralka, rojena v Gorici leta 1901; besedo o njej bo na Mirka Križnič in Miranda Brataševec, ustanoviteljica in predsednica Ustanove Silvana Furlana k.m. večeru prispeval Igor Devetak, urednik Primorskega dnevnika v Gorici in soavtor ter urednik knjige o Nori Gregor »L'imperfezione della bellezza« (Nepopolnost lepote). »Velikokrat se pojavijo vprašanja o obstoječi filmski ponudbi v mestu. O tem želimo govoriti v jutrišnjem uvodnem delu filmskega gledališča. V prvi stopnji si vsekakor želimo razširiti in obogatiti s Kulturnim domom ponudbo filmskega gledališča. Razmišljanja gredo tudi v smeri ponudbe kakovostnih komercialnih filmov,« je včeraj povedala Mirka Križnič, koordinatorica projekta »Leto Silvana Furlana« na mestni občini. Spričo upada obiska v kinematografih in dejstva, da si filme večina lahko ogleda doma, bi kazalo na novo redefinirati program, ki je uspešen v teh časih, dodaja Križni-čeva. »Zato skušamo delati na področju filmske vzgoje in na področju vključevanja javnosti v razmislek o tem, kakšna filmska ponudba je optimalna, česa si želimo v mestu,« pristavlja Križničeva. Mala dvorana novogoriškega Kulturnega doma, kjer se odvijajo filmske projekcije, je bila prav pred kratkim digitalizirana. »Uvodni film v Filmsko gledališče bo že predvajan kot digitalna projekcija. To je za nas velik uspeh,« pravi Mateja Poljšak Furlan iz novogoriškega Kulturnega doma. Celotna naložba je veljala 70.000 evrov. (km) Skupino 75 bo Iz niza »Obraz gozda« avtorja Giovannij; Fotosrečanja v priredbi fotokluba SI kulturno-umetniški ponudbi Gorice. Leto to, odkar so pri goriškem slovenskem fotok vilne ljubitelje fotografije z obeh strani drža1 godek z mednarodno udeležbo, ki k sodel iz sosednjih držav. Največ fotografov seveda venije, niso pa tako redki niti njihovi kole ške. Tako bo tudi letos, ko bo v galeriji Ku vljalo šest fotografov, posebni gost pa bo f Svoje fotografije bodo do 19. oktobr; lena Blagovič iz Zagreba, ki bo prikazala žinska srebrnina«, Matej Peljhan iz Ljublja Mariborčan Tone Stojko z nizom »Igrivo t Martignacca s »Krčenji«, Giovanni Viola gozda« in član Skupine 75 Miran Vižintin - Notranji svet«. Organizator bo tudi ob t talog, v katerem bo ob življenjski in umetn objavljenih tudi nekaj fotografij z razstave v tično besedo je prispevala članica Skupine Svečano odprtje razstave bo jutri, 5. ži goriškega Kulturnega doma. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. 9 Šolske vesti STRATEŠKI DESIGN, 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi za specializacijo na področju upravljanja organiziranih enot. Od metologij analize do tehnik project managementa s posebnim poudarkom na marketinških strategijah v gostinstvu. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Namenjen je odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adformandum.org). MINI ŠOLA SLOVENŠČINE, ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Učenje jezika skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje je za otroke na tej razvojni stopnji idealen pristop; informacije v Hiši pravljic, tel. 334-1243766 (Martina Šolc) ali hisapravljic@gmail.com. DRUŠTVO JADRO IZ RONK s pokroviteljstvom občine Ronke prireja 50-urni tečaj slovenskega jezika za odrasle na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 Busi. Trajal bo šest mesecev, se bo začel v drugi polovici oktobra in bo potekal enkrat na teden bo dve uri. Informacije nudijo v knjižnici v Ron-kah in v centru Informagiovani v Tržiču (tel.0481-494656) ali po tel. 0481482015. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Jadro. Vižintin 75 dajejo pečat va petnajsto le-denili, da za šte- ihaja iz Italije in Slo-z Avstrije in Hrva-rnega doma razsta-klub iz Kamnika. onudili na ogled Jez naslovom »Dru-i serijo »Relations«, :<, Stefano Tubaro iz üorice z »Obrazom izom »Inner World iriložnosti izdal kai poti vseh avtorjev turnem domu. Kri-i, Lorella Klun. obra, ob 18.30 v ve- ~M Gledališče 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 5. oktobra, ob 20.30 »Il visitatore« (Eric-Emmanuel Schmitt), nastopa gledališka skupina La Betulla iz kraja Nave); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA: 4. in 5. oktobra ob 20. uri »Timon Atenski« (William Shakespeare, Thomas Middleton); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »I Puffi 2«; 20.00 - 22.10 »Rush«. Dvorana 2: 17.50 - 20.15 - 22.10 »Gravity« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Diana - la storia segreta di Lady D.«. DANES V TRŽIČU: Dvorana 1: 17.30 »I Puffi 2«; 19.50 - 22.10 »Rush«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Diana - La storia segreta di Lady D.«. Dvorana 3: 17.15 - 20.30 - 22.15 »Gra-vity« (Digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Bling Ring«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Anni feli-ci«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Krudovi« (Filmski vrtiljak, za otroke od 6. leta starosti). fl Razstave SKD TRŽIČ vabi danes, 4. oktobra, ob 18. uri na odprtje razstave »Podobe iz lesa« Franca Armanija v Galeriji Alle antiche mura v Ul. F.lli Rosselli 20 v Tržiču. Umetnika in njegova dela bo predstavil novinar Lojze Abram; na ogled do 10. oktobra. DRUŠTVO ARS vabi na odprtje skupinske razstave kulturnega združenja ENDAS iz Tržiča v galeriji ARS na Travniku v Gorici v torek, 8. oktobra, ob 18. uri. Razstavo bo predstavila Maria Grazia Persolja. 13 Prireditve SPDG vabi v nedeljo, 20. oktobra, na tradicionalno druženje ob kostanju. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v sklopu muzejskih torkovih večerov v gradu Kromberk v torek, 8. oktobra, ob 20. uri na predstavitev knjige Va-sje Klavore »Kraljeva gora«. SEKCIJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE vabi na »Ba-klado 2013« v soboto, 5. oktobra, v Gabrjah. Zbirališče ob 19. uri v prostorih kulturnega društva Skala. Prehojena pot po vaških ulicah bo dolga približno1,5 km. Sledila bo pogostitev. Izkupiček baklade bo namanjen ho-spicu »Via di Natale« v Avianu. V TRŽIŠKEM KINEMAXU bo danes, 4. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Metaforicamente amore« Gori-čanke Valentine Del Cuore; sledila bo projekcija kratkometražnega filma, ki ga je zrežiral Gae Vanzo na temo knjige; vstop prost. KULTURNO ZDRUŽENJE NOI... DELL'ARTE iz Gorice prireja v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji dva umetniška laboratorija za otroke med 6. in 12. letom starosti v prostorih Pi-nakoteke v palači Attems na Trgu de Amicis 2 v Gorici: v soboto, 5. oktobra, med 14.30 in 16.30 na temo jesenskih motivov in v soboto, 12. oktobra, med 14.30 in 16.30 z naslovom »Piccoli intrecci«; obvezna rezervacija po tel. 347-1733342, noidellar-te@libero.it, www.noidellarte.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v soboto, 5. oktobra, ob 16. uri predstavitev knjige »Balkan circus« Angela Florama. V OKVIRU POBUDE »ODPRTI GRADOVI« bo v nedeljo, 6. oktobra, možen ogled gradu v kraju Spessa pri Ko- privnem; informacije po tel. 0481808124, www.castellodispessa.it. LOKANDA DEVETAK NA VRHU v sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci prireja štirinajsti dobrodelni večer »Težka izguba naj lajša tegobe - V spomin na Nekoga, ki ga je zahrbtna bolezen odtrgala iz naše srede« v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.15. Letošnja gosta bosta zdravnika iz bolnišnice za rakasta obolenja CRO v Avianu, onkolog Simon Spazzapan in predstojnik kirurškega oddelka za onkologijo dojk Samuele Massarut; s komičnim monologom bo nastopila članica goriškega Tik-Tak teatra Solange Degenhardt v vlogi »Grimilde«. Izkupiček bodo namenili onkološkemu centru CRO v Avianu. SLOVENSKA SKUPNOST v sodelovanju s Krožkom Anton Gregorčič prireja javno srečanje na temo reforme krajevnih javnih uprav v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prisotna bosta deželna odbornika Paolo Pa-nontin in Mariagrazia Santoro. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom na oazi. Po povratku bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 048178398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 380-4203829 (Miloš). Avtobus bo ob 7.45 v Štivanu, ob 8. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 8.15 v Doberdobu in ob 8.30 pred pi-cerijo Al gambero v Ronkah. KRUT vabi na izlet v Avstrijo od 6. do 8. decembra z vožnjo preko Salzbur-ga v Linz na ogled božičnih sejmov in samostana Kremsmuenster, med povratno vožnjo postanek v mestecu Styr; informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. -/ V Gradišču še 50 pribežnikov V nekdanjo kasarno Polonio v Gradišču so včeraj z Lampeduse pripeljali 50 pribežnikov, ki v glavnem prihajajo iz Sirije in Eritreje. Med njimi je kar 21 otrok. Sprejeli so jih v centru za pribežnike, ki so ga uredili v kompleksu bivše kasarne, kjer imata sedež tudi centra za prosilce azila CARA in za nezakonite priseljence CIE. Tam je trenutno okrog 200 ljudi z Lampeduse. Tovornjak trčil v avtomobil 61-letni L.M. iz Zagraja je bil lažje ranjen v prometni nesreči, ki se je zgodila v sredo popoldne na Drevoredu Trieste v Gradišču. Tovornjak znamke VW, za volanom katerega je sedel 31-letni I.F. iz Fiumicella, je pred gostilno I passegge-ri trčil v Volvo, ki ga je upravljal 61-letni L.M. Voznika avtomobila so odpeljali na pregled v goriško bolnišnico, okoliščine nesreče preučuje prometna policija. Odkrivajo Kras in okuse Lokanda Devetak z Vrha organizira še dva jesenska izleta iz niza »Spoznajmo okolico«, ki ju bo odlični poznavalec Krasa Mitja Juren vodil mimo spomenikov, jarkov, kavern in ostankov prve svetovne vojne. Jutri, 5. oktobra, se bodo udeleženci zbrali ob 8.45 na trgu v Martinščini, si ogledali tamkajšnjo muzejsko zbirko, pot nadaljevali do vrha gozda Cappuc-cio, kjer je bila v 17. stoletju trdnjava, in nato do Ungarettijevega parka, kjer si bodo okrog 11. ure ogledali klet in kmetijo Castelvecchio ter malicali z njihovimi pridelki. Ob 13.30 bo sledilo kosilo z izbranim menijem in z vini kmetije Ca-stelvecchio v Lokandi Devetak na Vrhu; ker je število mest omejeno, je obvezna predhodna rezervacija na tel. 0481882488, 0481-882005 ali na e-naslov in-fo@devetak.com. Zadnji izlet iz omenjenega niza bo 19. oktobra, ko se bodo odpravili na Brestovec. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo anagrafski urad v ponedeljek, 7. oktobra, in v torek, 8. oktobra, zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo zaradi izobraževalnega tečaja danes, 4. oktobra, zaprta. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 4. oktobra, goriški urad zaprt. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. TRŽNICA V KANALU poteka vsako soboto med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal). GORIŠKA PISARNA KROŽKA KRUT obvešča, da bo v torek, 8. oktobra, zaprta. Zainteresirane prosijo, naj se obrnejo na pisarno v Trstu, tel. 040-360072. SPDG obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 9. oktobra; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo). Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Mario Mer-luzzi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 10.00, Ferruccio de Fornasari (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Anna Maria D'Este por. Borioli (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Giorgio Destalles iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 10.50, Rosina Longo vd. Bussani iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. ce ontecchi Petek, 4. oktobra 2013 75 Št. 33 (2) Šepetajo: Barbara, Caterina, Daniel, Ester, Eva, Igor, Lucia, Lucija, Martina, Mateja, Nika, Tjaša in Vesna. sum@primorski.eu I + J » »Imam eno samo kritiko: takih dogodkov bi moralo biti več!« nam je zaupala gospa, potem, ko si je ogledala stojnice, ki smo jih lahko v dneh festivala Trieste Next videli na Velikem trgu. »Veliko je mladih: lepo! Za to, da lahko mladi zrastejo zavestno, nedvomno potrebujejo izkušnjo in znanje: te jim lahko delijo šola, zaposlitev ali katerikoli drug kulturno-znan-stveni dogodek, ki si skupaj prizadevajo, da bi mladim razkrili obraz modernega sveta«, je še dodala. 200 mladih prostovoljcev! Nedavno smo lahko v našem dnevniku brali o znanstvenih konferencah, ki so jih organizirali v sklopu festivala Trieste Next. Trieste Next je tak dogodek, ki naj bi mlade vključil v svet znanstvenega raziskovanja. Najprej so organizatorji iskali prostovoljce med mladimi: tako so skupaj sestavili 200-član-sko ekipo, ki je aktivno sodelovala, da bi gostom nudila čim lepšo izkušnjo. Med vsemi, ki so sodelovali, naj omenimo tudi dijake naših višjih šol, v glavnem liceja A. M. Slomška, ki so sodelovali pri najrazličnejših stojnicah. Z ozirom na to, da se je letošnjega Nexta udeležilo toliko mladih prostovoljcev, smo se šumovci odločili, da se bomo z njimi pogovorili in jih vprašali, kaj se jim je zdelo. »Zaradi ljubezni do znanosti!« Andrea, študent matematike na univerzi v Trstu Andrea je začel s sledečo trditvijo: »Ali lahko v pozivne točke vključim tudi ženske« (smeh). Kmalu za tem je dodal: »Ne Modra voda vem, kaj mi je bilo najbolj všeč, veliko je bilo takih trenutkov. Sledil sem Giorellijevemu predavanju o metamorfozi vode in sem poslušal tudi Boncinellija ob zaključni prireditvi: krasno! ...Kaj bi lahko še rekel? Recimo, da mi strogo komercialna predavanja, kot predstavitev akvarija v Genovi, niso bila povsem všeč, vendar si predstavljam, da so potrebna zaradi financiranja Nexta. Nato sem govoril s študenti, ki so prišli iz cele Italije v Trst. No, tile študentje (čeprav tega ne bi smel povedati), so se pritoževali nad hrano in obveznimi predavanji. Vendar so študentje za tridnevno bivanje v Trstu plačali le simbolično ceno dvajsetih evrov, zato sploh nima smisla, da se toliko pritožujejo. Skratka, Next lahko še izboljšamo iz bolj organizacijskega zornega kota, šotori pa so bili res fantastični - ah, da, lepo je bilo predavanje o psev-do-alkimistih. Kaj lahko še dodam? Ah, seveda, zakaj sem se dogodka udeležil kot prostovoljec? To sem storil zaradi svoje ljubezni do znanosti - ha!, da, vem: to lahko pomeni vse ali nič - in želje po spoznavanju drugih ljudi, ki imajo enake interese kot jaz!« »Zaradi delovne izkušnje« Fabio, alpinistični vodič in član speleoloških krožkov Tudi Fabio je sodeloval kot prostovoljec na Trieste Nextu. »Od začetka sem se ukvarjal z logistiko in torej poskrbel, da bi bil najrazličnejši material pripravljen pred vsako konferenco. Več je namreč razlogov, ki so me vodili k temu, da se vpišem kot prostovoljec. Eden izmed glavnih je prav ta, da sem hotel dokazati svoje delovne sposobnosti, ampak tudi to, da bi spoznal in delal z različnimi ljudmi. Poleg tega sem se odločil, da bom sodeloval pri Nex-tu tudi zaradi tega, ker hočem obogatiti svojo delovno izkušnjo in sposobnost. Trieste Next mi je bil res všeč, čeprav nisem imel dovolj časa, da bi dejansko sledil predavanjem ali različnim dogodkom, saj sem moral vedno kaj delati in prekladati. Obenem sem prepričan, da bi morali Next bolje oglaševati in občinstvu nuditi več informacij. Res sem vesel, da sem lahko tudi sam sodeloval na takem znanstvenem dogodku, saj sem spoznal veliko novih ljudi in upam, da bom lahko z njimi še sodeloval na naslednjih dogodkih. Edina negativna plat Nexta je bila ta, da je pri tem sodelovalo preveč prostovoljcev, ki so večkrat ostali brez dela in torej le čakali.« Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Metelkova: 20 let alternativne umetnosti Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Letta, Bratušek in furgon za tabornike.« (Rudi Pavšičo prioritetah SKGZ-ja) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Tisti, ki pogosto zahajate v Ljubljano, ste najverjetneje že slišali za Metelkovo. Ostali pa ste se morda kdaj povsem slučajno sprehodili mimo nje in se čudili ob pogledu na nenavadne stavbe, skrbno dodelane poslikave in grafite živo kričečih barv ter svojevrstne skulpture, ki se tam nahajajo. Marsikoga je verjetno tudi zmamila radovednost, da bi si ogledal ta bizaren kotiček Ljubljane, ki tako razbije njeno običajno sivino. To je Avtonomni kulturni center Metelkova mesto, znano središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, kiparstva in drugih umetnosti, predvsem pa sproščen prostor, namenjen druženju, zabavi ter izmenjavi mnenj in idej. Metelkova praznuje letos dvajseto obletnico svojega obstoja. Njen nastanek sega v leto 1993, ko je vlada Republike Slovenije, lastnica zapuščene in propadajoče vojašnice na Metelkovi ulici v Ljubljani, severno tretjino poslopij namenila Mreži za Metelkovo, pobudi približno 300 umetnikov in pripadnikov najrazličnejših subkultur, ki naj bi ustvarili nov kulturni ustvarjalni center Ljubljane. Do legalne predaje prostorov bivše vojašnice pa ni nikoli prišlo. Ne samo, vlada se je na tih način lotila sistematičnega rušenja zgradb, ki so bile namenjene tej pobudi. Člani in članice Mreže za Metelkovo so se nemudoma odločili, da te prostore zasedejo in se takoj podali v akcijo. Naslednji dan, 10. septembra, je bila Metelkova že zasedena. Za njen nadaljnji razvoj pa imajo zaslugo številne skupine, ki so se vedno znova borile ter vzpo- Razredni sovražnik Režija: Rok Biček Na sporedu od 12.9.2013 Film, v katerem se prepletajo dogodki, čustva in pojmi: sovraštvo do učitelja, ki postane razredni sovražnik, žalost, ki se prepleta z neizmerno jezo na sošolko, ki si je vzela življenje, učiteljev ravnodušen pogled v prihodnost, skoraj ekstremno ravnanje sošolca, ki je prepričan, da je za smrt kriv profesor ... Vse se splete v niz dogodkov, ki nastane iz navidezno nepomembnih laži, odločitev, ki jih še sami ne razumejo in preveliki razliki med dvema generacijama, ki ne najdeta skupne poti. Kdo je na koncu kriv za sošol-kino smrt? Njena družinska situacija, razredni sovražnik, sošolec, ki jo mimogrede užali, vse skupaj ali ona sama? Legendarni slovenski igralec Igor Samobor, v katerega je vsak, ki ga pozna, tiho zaljubljen, tudi tokrat ni razočaral: značaj razrednega učitelja nam pove marsikaj. Prav tako značaj učencev, ki mu ne (ali mu?) pridejo do živega. Do koga moramo biti v današnji družbi kritični? Dvojina Režija: Nejc Gazvoda Čeprav si ga ne morete več ogledati v kinu, se vam splača, da si ga nabavite. V prvem delu filma mogoče pomisliš: Gazvoda in njegova abstraktnost, kaj čez cel film sploh ne bodo govorili? Ko pa te skrivnosten odnos med dekletoma potegne v vrtinec dogajanja, imaš pred sabo pravega Gazvodo: stranski liki, življenje, naša generacija. Kljub abstraktnosti, ki sicer pri režiserju ne preseneča, skriva Dvojina neizmerno globino: želja po osamosvojitvi, po begu od družine in domačega sveta je mogoče klišejska tematika; preplet okoliščin pa fragmente ljubezni, delce iz življenja dveh deklet, prijatelja, ki ne ve, kaj bi iz samega sebe, zapuščene vagone in odkrivanje novega, splete v zgodbo, ki jo čez celotno dogajanje povezuje tanka rdeča nit jezika: eno dekle namreč govori francosko, drugo pa slovensko. V angleščini komunicirata, njuna jezika, ki prideta v filmu večkrat v ospredje, pa ostajata jezika ljubezni. stavljale avtonomijo, nove prostore, nove vsebine in kulturo. Kljub vsem pravnim sporom ostaja Metelkova še danes neobremenjen prostor za vse ljudi, ki želijo biti tam prisotni. V drugem tednu septembra je bilo dogajanje na Metelkovi posvečeno jubilejni obletnici. Vsak izmed klubov, ki so tam prisotni, je po svoje prispeval k raznolikosti dogodkov. V popoldanskih urah so se odvijale razne delavnice za otroke in odrasle, sejmi, predstave, okrogle mize in razstave, v večernih urah pa so sledile video projekcije, literarni večeri, koncerti in še mnogo drugega. Pri praznovanju sta sodelovali tudi dve trža- ški skupini, Coloured Sweat in Damned Pilots, ki sta nastopili v klubu Bizzarnica pri Mariči. Metelkova predstavlja danes oazo avtonomnih in alternativnih umetniških ter širših družbenih dejavnosti in jo lahko ponazorimo kot osvobojeno ozemlje, kjer vlada tovarištvo, solidarnost in spoštovanje. 1 6 Petek, 4. oktobra 201B APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Maribor KO, Fiorentina v snegu MANCHESTER - Nogometaši Wigana so v drugem krogu evropske lige doma premagali Maribor s 3:1 (2:0). Gole za Wigan sta dosegla Powel (22., 90. minuta) in Watson (34.), častni zadetek za Maribor pa je prispeval Marcos Tavares (60). Lazio je v Turčiji proti Tarbzonsporu v zadnjih sedmih minutah nadoknadil zaostanek 1:3 in izenačil 3:3 (za Lazio sta zadela dvakrat Floccari in Onazi, Fiorentina pa je v Ukrajini v snegu z 2:1 premagala domači Njepropetrovsk (Gonzalo Rodriguez in Ambrosini). IIVI «V II |«v* Učimura vnovič najboljši ANTWERPEN - Japonski telovadec Kohei Učimura je še naprej najboljši telovadec v mnogoboju. Olimpijski in trikratni zaporedni svetovni prvak (2009, 2010, 2011) je na prvenstvu v Antwerpnu zmagal še četrtič zapored. Učimura je zbral rekordnih 91,990 točke. Na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Rjohei Kato (90,032), s tretjim mestom pa je veliko vrnitev na svetovno sceno uprizoril Nemec Fabian Hambüchen (89,332). Tržaški Pallacanestro Trieste prvič v ligi Legadue Gold Za cilj zgolj obstanek V nedeljo se bo začelo košarkarsko prvenstvo Legadue Addeco Gold, v katerem nastopa tudi tržaški Pallacanestro Trieste (zaenkrat še brez sponzorja). Gre za znano preureditev italijanske košarkarske zveze, ki je ohranila eno samo profesionalno prvenstvo (A ligo) in vsa ostala pahnila med amaterje. V resnici gre prav tako za profesionalne ekipe, ki pa bodo zaradi amaterskega statusa plačale manj prispevkov in davščin. Omejili so tudi število tujcev, ki bodo doslej lahko samo tri: dva brez italijanskega potnega lista in eden z italijanskim potnim listom. S temi novimi pravili bo vsaj v tem prvenstvu končno konec špekulacij z evropskimi in italijanskimi potnimi listi, ki so jih tujci, predvsem Američani, dobivali na najrazličnejše načine. Pomembna novost je tudi obveza, Postava ekipe Marco Carra 1980 185 p Michele Ruzzier 199B 185 p Stefano Tonut 199B 192 p/b Ryan Hoover 1974 187 p/b Daniele Mastrangelo 1991 189 b Massimiliano Fossati 199B 191 b/k Will Harris 1986 198 k Emanuele Urbani 199B 20B k/c Francesco Candussi 1994 211 k/c Dane Di Liegro 1988 204 c Trener: Eugenio Dalmasson, pomočnik Matteo Pratico. Opomba: 0=organizator; b=branilec; k=krilo; c=center da so v ekipi vsaj trije igralci, rojeni leta 1992 ali mlajši. Ekipe, ki bodo dale mladim največ priložnosti za igranje, bodo tudi nagrajene. V prvenstvu bo nastopilo 16 ekip, prvih sedem (in prva iz Legadue Silver) bodo igrale končnico za napredovanje, zadnji dve pa bosta izpadli v Legadue Silver. Glavnega favorita za edino napredovanje ni, to pa zato, ker se je vsaj deset ekip znatno okrepilo. Po napovedih strokovnjakov naj bi se za prva mesta borili Torino (z Mancinellijem), Verona, Napoli, Barcellona in Capo d' Orlando (z Basilejem). Takoj za temi naj bi bile Jesi, Trento in Brescia, nekaj upanja na končnico pa imajo še Casale, Fe-rentino in Biella. Za obstanek naj bi se borili Trst, Veroli, Imola in Forli. O perspektivah tržušeke ekipe, ki je med poletjem celo tvegala, da se ne vpiše v prvenstvo, smo spregovorili z novim predsednikom Mariom Ghiac-cijem. Kakšen je obračun dosedanjega dela? Veliko smo delali in se trudili, da bi to mesto na košarkarskem področju doseglo rezultate, ki si jih zasluži. Veliko pa moramo še narediti. Kako je s finančnim stanjem društva? Še vedno delamo, da dosežemo popolno finančno kritje za sezono. Kateri so cilji ekipe? Mario Ghiacci kroma Cilj je obstanek v ligi, obenem pa ovrednotenje naših mladih igralcev. Smo edina ekipa v ligi, ki ima kar štiri igralce pod dvajsetim letom in kar šest igralcev iz Trsta in bližnjih krajev. Ciljate tudi na nagrado za mlade igralce? Lepo bi bilo doseči tudi to. Kaj pa pričakujete od Ryana Hooverja? S tolikimi mladimi smo potrebovali izkušenega Američana. Hoover ima 39 let, a je telesno zelo dobro pripravljen, Žal zaradi družinskih obveznosti ga na prvi tekmi ne bo, saj bo v Trst dopotoval šele 9.oktobra. Pred časom je bilo govora, da se z njim niste pogodili zaradi previsokih finančnih zahtev... Igralec je sprejel našo ponudbo. Marko Oblak Eugenio Dalmasson kroma košarka Umrl je legendarni Sergej Belov PERM - V 69. letu starosti je v ruskem Permu umrl nekdanji košarkar Sergej Belov, z nekdanjo Sovjetsko zvezo olimpijski prvak na igrah leta 1972 v Munchnu. Belov je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970, kjer se je veselil brona, izbran pa je bil tudi v najboljšo peterko prvenstva, ob tem pa je bil najkoristnejši igralec tega SP. Belov je s Sovjetsko zvezo ob tem osvojil še tri bronaste medalje na olimpijskih igrah, dvakrat zlato na svetovnem prvenstvu in kar štirikrat naziv najboljših v Evropi. Kar 13 let je igral za moskovski CSKA, kasneje pa je bil devet let v tem klubu tudi trener. Pozneje je kot trener deloval tudi v Italiji. Be-lov je bil tudi prvi evropski košarkar, ki ga je Fiba sprejela v hišo slavnih. RELI - Francoski voznik Sebastien Ogier (29 let) je novi svetovni prvak v reliju. Voznik volkswagna si je naslov zagotovil predčasno, in sicer že po uvodni etapi relija po Franciji, saj je edini protikandidat za naslov, Belgijec Thierry Neuville, osvojil le drugo mesto. LIPPI - Potem ko je Marcello Lipii lani z Guangzhou-jem Evergrande osvojil dvojno domačo krono, se je letos uvrstil še v finale azijske lige prvakov. V polfinalu je kitajski prvak v dveh tekmah s skupnim izidom 8:1 ugnal japonsko Kašivo Reysol. JADRANJE - Esimit Europa 2 bo ta konec tedna nastopila na regati za pokal Bernetti v Tržaškem zalivu. olimpijske igre 2024 Milan ali Rim, kdo bo popustil? RIM - Prejšnji premier Mario Monti jih je zavrnil, novi predsednik CONI-ja Giovanni Malago pritiska, da bi zdaj vnovič kandidirali za leto 2024. Seveda je govor o olimpijskih igrah v Italiji, za njihovo organizacijo pa se potegujeta tako Rim kot Milan. In se kajpak med sabo zbadata in pričkata. Možnost, da bi bila volk sit in koza cela je že izpuhtela, saj je skupna kandidatura takoj padla v vodo, glede na to, da olimpijska listina ne dopušča kandidatur dveh mest. Nov krog pogovorov je bil včeraj v Milanu. Potem ko je novi rimski župan Ignazio Marino v začetku tedna priznal slab finančni položaj mestne uprave prestolnice, se je Milan, z njim bogatejši Sever, opogumil. Na srečanju, ki se ga Marino ni udeležil, je bil najbolj zagret za kandidaturo predsednik dežele Lombardije in prvi mož (do strankinega kongresa) Severne lige Roberto Maroni. »Marino je upravičeno odsoten, saj je Rim na robu bankrota. Mesto s tako slabimi financami ne more kandidirati,« je tekmece z Juga zbadal Maroni, ki meni, da je Milan idealen. Bolj previden je župan finančne prestolnice države Giu-liano Pisapia. Menil je, da bo Milan z Expojem 2015 postal mednarodna referenčna točka, vendar je hkrati priznal, da je Rim glede objektov na boljšem, da bo leto 2025 v Vatikanu jubilejno leto, in da bo zato prestolnica dobro pripravljena. Kako se bo izšlo, še ni jasno, Malago pa hoče miroljuben dogovor med mestoma, saj pravi, da bi spor ošibil oboje v očeh Mednarodnega olimpijskega odbora, v izvršnem odboru CONI so skoraj sami severnjaki, on pa da želi enotno podporo. Kdo bo popustil? alpsko smučanje - Lindsey Vonn okreva hitreje od pričakovanj Nared že v Söldnu? SOLDEN - Zadnji oktobrski konec tedna bo že tradicionalno v znamenju začetka svetovnega pokala v alpskem smučanju. Tina Maze bo na le-deniški veleslalomski uverturi v sezono prvič nastopila v vlogi branilke skupne zmage ter rekordnega izkupička točk, Američanka Lindsey Vonn pa prav v Soldnu napoveduje veliko vrnitev po poškodbi. Vonnova, lastnica kar štirih velikih kristalnih globusov (2008, 2009, 2010, 2012), je minulo sezono predčasno končala, potem ko je grdo padla na prvi tekmi februarskega svetovnega prvenstva v Schladmingu in si huje poškodovala koleno. Dolgo se je ugibalo, kdaj se bo vrnila v smučarsko karavano. Kot kažejo njene zadnje izjave, pa bi lahko prvič tekmovala že 26. oktobra na ženskem veleslalomu na ledeniku Rettenbach nad Soldnom. «Najprej, ko sem prvič proučevala tekmovalni koledar in načrte nastopov, nisem bila prepričana, ali bi lahko to bilo sploh mogoče. V zadnjem času pa se počutim res močno in pripravljeno, zato resno razmišljam o tem, da bi formo preizkusila že na prvem veleslalomu sezone. To je vsekakor možnost, o kateri kaže razmišljati v tem trenutku. Vsekakor pa se moram najprej tja odpraviti ter tudi na tistem snegu ugotoviti, kako se počutim. Odločitev o nastopu bom sprejela tik pred tekmo,» je sredi tedna presenetila ameriška šam-pionka, ki v zadnjem času bolj kot s smučanjem medijsko zanimanje žanje z intimno zvezo z najboljšim ameriškim golfistom Tigerjem Woodsom. «Preden sem prvič stopila na sneg, sem bila precej napeta in sem dolgo čakala, da sem nare- ansa dila tistih nekaj zavojev, vendar pa se je nedvomno splačalo,» je še povedala Američanka, ki seveda največ pričakuje od svojih paradnih disciplin, kot sta smuk in superveleslalom, ter z veseljem in velikimi načrti pričakuje februarske olimpijske igre v Sočiju. «Vem, da lahko osvojim medaljo in se že zelo veselim obrambe olimpijskega smukaškega naslova v Sočiju,» je še dejala Vonnova. Desno koleno, natrgane je imela vezi ter je morala pod kirurški nož, je trenutno v zelo dobrem stanju, ne čuti več bolečin, otekline tu- di ni več, tako se je lahko med bivanjem v Či-lu v celoti posvetila pripravam na vrnitev: «Za-deve se odvijajo hitreje, kot sem sprva pričakovala. Kljub velikemu napredku pa ne bom tekmovala, če ne bom sama pri sebi prepričana v to, da sem stoodstotna.» Osemindvajset-letna smučarka je še pred časom vrnitev na zasnežene strmine napovedovala konec novembra, na domači postaji svetovnega pokala v Beaver Creeku, kjer bo leta 2015 naslednje svetovno prvenstvo. / ŠPORT Petek, 4. oktobra 2013 17 odbojka - Združena ekipa Zalet tretjič v deželni C-ligi Po težkem začetku bo morebiti celo zasijalo sonce Združena ekipa Zalet, vrh slovenske ženske odbojke na Tržaškem, se od jutri tretje leto zapored podaja v vode deželne C-lige. Ne tako, kot je pričakovala in želela. Potrjeni trener Edi Bosich razpolaga s kar solidno in na vseh mestih zapolnjeno ekipo, a zdaj sicer le na papirju. Poletje in zgodnja jesen sta bili namreč za Zalet kot zakleti. Najprej se je težko poškodovala (in operirala) Anja Grgič, ki bo predvidoma spet začela trenirati šele februarja. Pripravljalno obdobje je iz zdravstvenih razlogov izpustila tudi edina izkušena podajalka v ekipi Karin Cris-sani, ki bo po jutrišnjem krstnem prvenstvenem nastopu v Repnu proti ekipi Volleybas spet odsotna najmanj do konca me- TJASA GRUDEN »Če igram, bom tudi trenirala« Uprava Zaleta, posebno njen vodja Peter De Walderstein, je bil v zadnjih tednih v iskanju začasnih alternativ za podajalko Karin Crissani močno pod pritiskom, saj v zahtevno deželno ligo na podajalskem mestu niso hoteli vstopiti samo z mladimi neizkušenimi debitantkami. V igri je bilo več imen, na koncu je prigovarjanju »klonila« Tjaša Gruden, ki se tako po treh letih spet vrača na tekmovalno polje, ki ga sicer nikoli ni resnično zapustila, saj se z odbojko še vedno ukvarja rekreativno. »Recimo, da bi še pred nekaj tedni vabilo gladko zavrnila. Kriv za to, da sem trenerju Bo-sichu rekla da, je nedeljski Memorial Maver. Priprave nanj, ko smo se z ostalimi igralkami ekipe veterank srečevale na treningih, so bilo zelo prijetne in so mi povrnile željo do igranja. Vendar bom igrala samo dokler se v ekipo ne vrne Karin,« je povedala dolgoletna podajalka Bora. S tehničnega in taktičnega vidika nima Tjaša ničesar kaj zavidati skoraj nobeni podajalki v naši deželi, vprašanje je, ali bo napor zdržala. »Če sem se pač odločila, da igram, bom temu primerno tudi trenirala, čeprav mi je bilo rečeno, naj treniram ko morem. Odpovedala se bom nekaj svojim dejavnostim, ne pa treningu z mojo rekreacijsko ekipo. Če mi bodo službene obveznosti to omogočale, sem pripravljena trenirati tudi štirikrat na teden ali pa trikrat na teden, četrtič pa grem plavat. En mesec pač ni tako dolgo obdobje, da ga ne bi mogla preživeti,« je povedala zdaj 35-letna igralka. Igralke združene ekipe kajpak dobro pozna, po njenem mnenju pa so možnosti ekipe odvisne od tega, kdo bo pravzaprav lahko igral. »Edina naša napa-dalka na visokih žogah je Tanja Babudri, ki pa je doslej zelo malo trenirala. Zato potrebujemo zelo dober servis in zelo dober sprejem, saj si ne moremo privoščiti igrati predvidljivo,« je povedala. (ak) • •• seca. Najboljša napadalka Tanja Babudri je vsega opravila le sedem treningov, po daljši odsotnosti še vedno ni povsem ozdravela, spet je začela z vadbo šele sinoči. Za nameček si je prejšnji teden prst na nogi doma zlomila tudi druga standardna sprejemalka Jessica Štoka. Odsotna bo vsaj mesec dni, morda več. Zaradi službenih obveznosti je doslej zelo malo trenirala tudi Giulia Spanio, tako da je od ekipe, ki je v lanskem drugem delu prvenstva dosegla v skupini za obstanek deset zaporednih zmag, kar je predstavljalo lepo osnovo za letošnjo sezono, ostalo bore malo. Da bi omilila položaj, si je uprava združene ekipe v zadnjih tednih prizadevala, da bi »zakrpala« ekipo, kar ji je v dobri meri tudi uspelo, sicer ta teden, torej zadnji hip. Začasno odsotnost Crissanijeve so rešili tako, da bo do njene vrnitve podajala veteranka Tjaša Gruden, ki ima dovolj tehničnega znanja, da lahko predstavlja povsem ustrezno zamenjavo. Med drugim zna podajati žogo fast za zdaj najbolj prodorno napadalko ekipe, sicer mlado blokerko Gridelli. Za združeno eki- po bo v novi sezoni (ona do konca prvenstva) igrala še ena veteranka, nekdanja slogašica Elena Prestifilippo, ki je v vlogi libera jamstvo za brezhiben sprejem in začetek protinapada. Brez Babu-drijeve in Štokove bi lahko bila ekipa v napadu manj prodorna. Vera Balzano in Petra Grgič (letos ne več samo kot rezerva) dobro napadata pri mreži, daleč od nje pa jima gre težje, saj nista visoki. Priložnost za igranje že v prvi sezoni na članski ravni ima pravzaprav tudi 17-letna Sharon Costantini, ki je v teoriji edina zamenjava za Babudrijevo na mestu korektorja. V pripravljalnem obdobju je že pokazala, da ima močan udarec in karakter. »Pravi obraz ekipe bo viden najbrž šele decembra,« pravita trener Edi Bosich in njegov pomočnik Andrej Pertot. Rešitev vprašanja podajalca in libera, čeprav pozna, je Bosicha zelo razveselila, saj je bil razumljivo pred tem že precej obupan. »Ko bomo spet v popolni postavi, bo ekipa celo zelo dobra,« zdaj potolažen pravi. Do takrat bo treba stisniti zobe, se zakopati v delo na treningih in skušati tudi v okrnjeni postavi osvojiti čim več točk. V ligi je letos kar šestnajst ekip (eno napredovanje, trije izpadi), to pa pomeni, da je dovolj časa, da se nadoknadi morebiten začetni zaostanek. Morda pa bodo dekleta presenetila in z borbenostjo, kakršno so na primer na memorialu Maver pokazale v dopoldanskem dvoboju proti Ankaranu, že od vsega začetka dosegla tiste rezultate, ki so vsekakor v njihovem dometu. A. Koren Jutri v Repnu prva tekma ob 18. uri Uvodno tekmo deželne C-lige bo Zalet odigral na domačih tleh v repnu Jutri ob 18. uri bo gostil videmski Volleybas priznane trenerke Marie Sa-vonitto. Spored 1. kroga: Virtus - S.Andrea, Rizzi - Libertas TS, Zalet - Volleybas, Pordenone - Sangiorgio, Villa - Majanese, Tarcento - RojalKennedy, Cordenons - Fiume Veneto, Estvolley - Millenium Moška C-liga: Olympia in Soča ZBDS od 19. oktobra Moška D-liga: Sloga Tabor od 26. oktobra Zalet 2013/2014 Tanja Babudri 1989 182 korektor Vera Balzano 1991 166 sprejem. Karin Crissani 1982 175 podajal. Staska Cvelbar 1983 177 bloker. Anja Grgic 1989 178 bloker. Petra Grgic 1996 168 sprejem. Fulvia Gridelli 1995 185 bloker. Tjasa Gruden 1978 165 podajal. Sara Preprost 1995 165 podajal. Elena Prestifilippo 1983 165 libero Janika Skerl 1995 170 sprejem. Giulia Spanio 1983 180 bloker. Jessica Stoka 1987 172 sprejem. Sharon Costantini 1996 180 korektor Trener: Edi Bosich. Pomočnik: Andrej Pertot odbojka V Repnu 6. Memorial Sergia Veljaka V edinem uradnem nastopu pred začetkom prvenstva 19. oktobra bo Sloga Tabor v nedeljo, 6. oktobra v Repnu organizirala in nastopila na 6. memorialu Sergia Veljaka. Gre za troboj, na katerem bosta nastopila tudi Bibione in OK Fužinar z Raven na Koroškem. Slednje moštvo je nastopilo tudi na Pokalu Bazoviških žrtev, Bibione pa bo tekmec slo-gašev tudi v državni B2-ligi, tako da bo ta tekma v določenem pogledu že pokazala, kakšno je razmerje sil med ekipama. Sloga Tabor zdaj že nekaj časa trenira v popolni postavi in s polno paro. Ekipi se je pred nedavnim pridružil še en sprejemalec, to je 36-letni in 1,86 metra visoki Vito Ter-miniello, ki ima za sabo veliko število sezon igranja v državnih ligah (tudi v B1-ligi) in tudi na državnih turnirjih v odbojki na mivki. Vendar pri Slogi Tabor le pomaga na treningih (v Trstu išče službo) in ga društvo, kot kaže, ne namerava registrirati. □ Obvestila AŠK KRAS obvešča, da bo telovadba za starejše člane začela danes, 4.oktobra ob 8.30. Informacije na prvi vadbi ali pa lahko pokličete na tel. 3397563191 (Sonja Milič) AŠD BREG sporoča urnike otroške telovadbe in rekreacije za odrasle v športnem centru Klabian v Dolini. Otroška telovadba se bo začela v soboto, 5. 10., ob 9.30. Večerna rekreacija za odrasle pa danes, 4. 10., ob 21.00. Jutranja rekreacija za odrasle pa v četrtek, 3. 10., ob 8.30. Informacije: 3473591855 (Boris). AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu od 20.30 do 22.00 »rekreacijo za odrasle« s pričetkom, danes 4. oktobra. Informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. št. 349-7338101 (Tatjana), 3474421131 (Valentina). skiroll - Pri ŠD Mladina končali sezono, v kateri so se izkazali najmlajši Šola je neokrnjena Z nedeljskim nastopom na zadnji tekmi za italijanski pokal v Cremoni se je tudi za skiroll športnike Športnega društva Mladina končala letošnja sezona, v kateri so najboljše uspehe dosegli v mlajših mladinskih kategorijah, največji uspeh pa je v tem, da so spet spravili na noge skupino malčkov, ki bodo s tekmovanji začeli šele v prihodnji sezoni, ko se bodo tekmovalci kriškega društva pojavljali na tekmah v še večjem številu, morda pa se jim prej ali slej spet obetajo uspehi tudi med mladinci in člani, ki so jih letos pogrešali. »Letos prvič po dolgih letih nismo imeli v svojih vrstah nobenega državnega reprezentanta,« je priznala nekdanja vrhunska tekmovalka, zdaj pa klubska trenerka Mateja Bogatec. Adut ŠD Mladina, mladinec Niki Hrovatin, je na začetku sezone manj treniral zaradi mature, nato se je borbeno vrgel v boj, a je imel v svoji kategoriji vedno pred sabo nekaj boljših tekmecev, v drugem delu sezone so ga ovirale tudi poškodbe, tako, da se ni uvrstil v izbrano vrsto. So pa zato zelo zadovoljni z napredkom, ki so ga pokazali mladi, ki pri kriškem društvu tekmujejo že nekaj let. »Pripadniki te skupine so se letos izkazali bolj kot lani, posebno uspešna sta bila Nik Košuta in Jan Sedmak,« je povedala Bogatčeva. »V tej fazi njihovega razvoja nanje ne pritiskamo. Pomembno je, da se navdušijo nad rolkami in da usvojijo pravilno tehniko. Če so tudi uspešni, je to še toliko boljše, ni pa glavni cilj,« je dodal predsednik društva Erik Tence. V treh starostnih skupinah šteje ŠD Mladina nekaj več kot 20 mladih. David Bogatec, tudi sam trener in nekdanji reprezentant, meni, da je to zadostna osnova, da lahko v prihodnjih letih dosežejo uspehe tudi v bolj odmevnih starejših kategorijah. »Za vsako društvo so značilna nihanja. Med našimi mladimi tekmovalci jih je štiri, pet res perspektivnih, nekaj bi jih lahko postalo nadpovprečnih. ŠD Mladina jim nudi vse možnosti za razvoj. Imamo skupino trenerjev, samih nekdanjih tekmovalcev (Erik Tence, Mateja Bogatec, David Bogatec, Aleksander Tretjak, Eros Sullini in Ana Košuta), kakršne v Italiji nima nihče. Znanje in izkušnje, skratka šolo imamo, za- Udeleženci zadnje tekme v Cremoni to je predvsem od tekmovalcev odvisno, kaj lahko dosežejo. Opažam pa, da so bili starši generacij v 90. letih in v prejšnjem desetletju bolj dovzetni za šport kot so zdaj,« je povedal David Bogatec. ŠD Mladina vsekakor še naprej sodi v sam državni vrh, društveno je na prvih treh mestih. Podoba rolkanja se v zadnjih letih ni bistveno spremenila. Čeprav so njeni tekmovalci v svetovnem vrhu (svetovni prvak in zmagovalec svetovnega pokala med člani je Eugenio Bianchi), se rolkarska zveza ne more znebiti pokroviteljstva smučarskih tekačev, s katerimi je stalno v sporu. Problem skirolla je še vedno v množičnosti. Zveza je zadnja leta zmanjšala število tekmovanj, ki pa so še vedno predvsem državna. David Bogatec, ki je tudi deželni delegat pri zvezi FIHP za skiroll, meni, da je pot do množičnosti v povečanju števila tekmovanj na deželni ali med deželni ravni in v podpori ljubiteljskemu rolkanju. »Na začetku je bil skiroll poletna vadba za smučarske tekače, nato se je razvil v samostojno disciplino, a samo za agoniste, zadnja leta pa je vse bolj razširjena rekreacijska dejavnost. Rol-kanje priporočajo tudi zdravniki, saj lahko v njem bolj doziraš moči kot pri teku ali plavanju, je lahko man j naporno. Tega so se zavedali tudi proizvajalci opreme. Zdaj lahko najdeš na tržiščupočasnejše in bolj stabilne rolke, primerne za vsakogar. Federacija tega področja ne bi smela zanemariti,« je povedal Bogatec. (ak) Najboljši letošnji dosežki ŠD Mladina DRŽAVNO PRVENSTVO Začetniki, štafeta 1. Nik Košuta/Luka Sedmak; 2. Jernej Antonič/Dean Tence; reber: 1. Dean Tence; ravnina: 3. Nik Košuta. Naraščajnice: 3. Sara Tence. Over 50:1. Patrizia Turchet DRŽAVNI POKAL Začetniki: 1. Dean Tence, 2. Nik Košuta. Začetnice: 3. Sara Tence. Naraščajniki: 2. Jan Sedmak. Over 50: 2. Patrizia Turchet. Over 60: 2. Enzo Cossaro 18 Petek, 4. oktobra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad našo deželo bodo v petek v višjih plasteh ozračja začeli dotekati nekoliko bolj vlažni tokovi. V prizem-Iju bo zrak še precej suh. V soboto in nedeljo bo večji del Italije pod vplivom ciklonskega območja; naša dežela bo na robu vremenskega dogajanja. / MOSKVA 1/5 O /v KIJEV c—bo0/8 BEOGRAD O 3/10 SOFIJA o 4/10 O SKOPJE 10/16 V. w ATENE - . ^3/25 0^, . 1020' / Na celotnem deželnem območju bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Na obalnem območju bo več sonca in bo pihala zmerna burja, ki bo čez dan oslabela. Pojavljale se bodo temperaturne inverzije, ker bo v višjih plasteh ozračja nekoliko topleje. Večinoma jasno bo, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla, ponekod v osrednji in severni Sloveniji pa bo sprva še nekaj nizke oblačnosti. Čez dan bo tudi nekaj srednje in visoke oblačnosti. Še bo pihala šibka burja. TOLMEC 010/14 TRBIŽ O 2/13 CELOVEC °1/13 KRANJSKA G. 00/11 O TRŽIČ 2/10 VIDEMO 10/18 ČEDADo^ 11/17 KRANJ O S. GRADEC O -1/9 & CELJE 1/10 O LJUBLJANA O 2/12 GORICA 12/18 O N. GORICA °6/15 PORTOROŽ O 6/17 POSTOIN. N. MESTO POSTOJNA 1/11 q 01/11 ^ ^Sj ^A LOCEVJE ČRNOMELJ Zjutraj bo lahko še nekaj spremenljivosti, več jasnine bo na območju Trbiža. Dopoldne bo pretežno oblačno in popoldne se bodo od juga začele pojavljati rahle padavine, ki se bodo širile proti ravninskemu pasu. Jutri se bo od jugozahoda pooblačilo. Popoldne bo v zahodni, južni in deloma osrednji Sloveniji občasno rahlo deževalo. V nedeljo bo oblačno, ponekod bo občasno še rahlo deževalo. Na Primorskem bo začela pihati zmerna burja. TOLMEC 010/13 TRBIŽ O 4/14 CELOVEC °3/16 KRANJSKA G. O 2/13 O TRŽIČ 5/14 VIDEMO 10/17 ČEDADo" 11/16 KRANJO S. GRADEC 02/13 ¿S CELJE 3/15 O GORICA 13/17 O N. GORICA ° 7/15 LJUBLJANA O3/16 POSTOJNA O 3/13 N. MESTO 3/14 O PORTOROŽ O KOČEVJE S° - ČRNOMELJ O 1967 - Zelo obilen dež na nekaterih območjih zahodne Slovenije. Naslednje jutro so na padavinski postaji Lepena na Bovškem izmerili kar 260 mm, v Kneških Ravnah pod Voglom 229 mm, v Stari Fužini 220 mm, v Fužinah ob Sori 217 mm. Danes: ob 2.48 najnižje -48 cm, ob 8.58 naj- _ višje 54 cm, ob 15.17 najnižje -49 cm, g Morje je razgi- q ob 21.19 najvišje 40 cm. 5 bano tempera- E Jutri: ob 3.17 najnižje -46 cm, ob 9.27 naj- tura morja 19,2 višje 56 cm, ob 15.47 najnižje -53 cm, I stopinje C. ob 21.55 najvišje 39 cm. 500 m ..........12 1000 m ...........6 1500 m............1 2000 m ...........0 2500 m............1 2864 m ...........-2 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah 3,5 in v gorah 4. ABONMAJSKA KAMPANJA 2013/14 7 programskih kombinacij, 18 umetniških sledi: izberi pot svojega srca! Vpisovanje abonmajev tudi v Tržaški knjigarni v Trstu in na Opcinah www.teaterssg.com Študija v britanski znanstveni reviji Nature Raziskovalci planetov na Marsu odkrili supervulkane LONDON - Raziskovalci planetov so na Marsu odkrili več ugaslih supervulkanov. Odkritje bistveno spreminja doslej uveljavljeno podobo o vul-kanizmu in razvoju klime na Rdečem planetu, v britanski znanstveni reviji Nature pišeta Joseph Mic-halski iz Londonskega muzeja naravne zgodovine in Jacob Bleacher iz ameriške vesoljske agencije Nasa. Mars je pred več milijardami let kot takrat še mlad planet po domnevah znanstvenikov pretreslo več silovitih vulkanskih eksplozij, ki so po vsem planetu raztresle ogromne količine kamenja. To bi lahko pojasnilo doslej nerazložljive visoke formacije na območju Arabia Terra, kjer naj bi se nahajali ostanki prastarih supervulkanov. Poleg tega bi bili lahko ti vulkani vir drobnozrnatih usedlin doslej neznanega izvora v spodnjih zemljepisnih širinah planeta. Plini, ki so jih izbruhali supervulkani, so medtem vplivali na klimo na Marsu, povzema nemška tiskovna agencija dpa. Za supervulkane sicer označujejo eksplozivne, podzemne vulkane, kot je tisti pod narodnim parkom Yellowstone na zahodu ZDA. Njihovega žrela ne obkroža tipična ognjeniška gora in posledično niso tako očitni. Pri izbruhu supervulkana običajno v zrak poleti več kot tisoč kubičnih kilometrov materiala, piše nemška tiskovna agencija dpa. Michalski in Bleacher sta sicer v regiji Arabia Terra preučevala različne površinske strukture, ki niso ustrezale udarnim kraterjem. Pojasnila sta jih z obsežnimi vulkanskimi eksplozijami in posledičnim udorom terena, ki so tipične značilnosti za podzemeljske vulkane. Najboljši primer za to naj bi bila 55 kilometrov široka in 85 kilometrov dolga struktura, ki naj bi glede na njune analize predstavljala ugasli supervulkan. "Odkritje struktur supervulkanov temeljito spreminja našo predhodno podobo vulkanizma na Marsu," je poudaril Michalski. Doslej namreč raziskovalci niso z ničimer nakazovali na možnost tako silovitega delovanja vulkanov na Marsu. (STA) i E. M|K V Putinovih prostorih slovenski okraski LJUBLJANA - Med več kot 550 razstavljalci, ki so sodelovali na najbolj priznanem sejmu okraskov in daril v Rusiji, je nagrado za najlepši paviljon letos prejelo slovensko podjetje Pro-Mak. Njihovi novoletni aranžmaji bodo krasili tudi prostore administracije ruskega predsednika Vla-dimirja Putina, kar predstavlja pomemben korak pri preboju na ruski trg. Na letošnjem sejmu GIFTS EXPO v Moskvi je podjetje med več kot 550 razstavljalci prejelo nagrado za najlepši paviljon in dekoracije. Kot je na včerajšnji predstavitvi nagrade v Ljubljani dejala Marka Karpan, gonilna sila družinskega podjetja, so se za ruski trg odločili, ker je trg zelo velik in ker sta jim jezik in kultura blizu. Veliko priznanje za njihovo delo je prišlo iz Kremlja, saj je Putinova administracija izbrala njihove okraske za letošnjo okrasitev predsednikovih prostorov. Putino-vi oblikovalci so izbrali okraske v zlato-rdeči barvi, da bodo njihovi hodniki in prostori okrašeni z njimi in našimi smrekami, je pojasnil sin Martin Karpan. (STA) AVSTRALIJA - Varovati je treba njihov habitat Študija: Segrevanje atmosfere ogroža koale Av l I Vw J H 1 & SYDNEY - Koale v Avstraliji so zaradi naraščanja temperatur vse bolj ogrožene, svari študija sydneyjske univerze. Za rešitev teh živali bi morala država poskrbeti ne le za njihovo prehrano, pač pa jim zagotoviti tudi drevesa za zatočišče. Raziskovalci so tri leta prek satelita spremljali 40 koal v zvezni državi Novi južni Wales in preučevali njihovo gibanje ter prehranjevanje. Ugotovili so, da so za preživetje koal ključna velika, starejša drevesa z gostimi listi, izpostavlja glavni raziskovalec Matthew Crowther. "Ugotovili smo, da bolj kot je čez dan vroče bolj koale iščejo večja drevesa z bolj gostim kritjem, s čimer želijo uiti tem temperaturam," je poudaril Crowther. Medtem ko koale jedo izključno evkaliptus, pa zatočišče poiščejo na različnih vrstah dreves. Več pozornosti je tako treba nameniti ohranitvi višjih, starejših dreves, in sajenju tako dreves za hrano kot tudi za zatočišče. Še posebej bo to nujno v luči globalnega segrevanja. Po navedbah neodvisnega think-tanka Climate Council je bil letošnji september najbolj vroč glede na dosedanje meritve v Avstraliji. Povprečna temperatura je bila za 2,75 stopinje Celzija višja od dolgoletnega povprečja. Letošnje leto je medtem na dobri poti, da postane najbolj vroče v zgodovini države. Zaenkrat ta rekord drži leto 2005. Preden so v Avstralijo leta 1788 prispeli prvi britanski priseljenci, je bilo na tej celini več kot 10 milijonov koal. Danes naj bi jih v divjini živelo le še 43.000. (STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 4. oktobra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Canale 5 O Italia 1 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Nan.: Two Broke Girls 16.00 Nan.: How I met your mother 16.55 Nan.: Community 17.50 Nad.: Mike & Molly 18.15 Show: Si salvi chi puo 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Sherlock Holmes (i. R. Downey Jr.) 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 Rai Player 10.10 Maša 12.30 La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Tale e quale show 23.25 Aktualno: Tv7 ¥ WM sf ft- > 7.00 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.05 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Presunto colpe-vole 23.45 Film: Miami Vice La 7 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Il caimano (dram.) 23.15 Speciale Film Evento ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 20.15 Pane quoti-diano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledi Rai Player 15.00 Rai Player 15.05 Nan.: Le nuove av-venture di Flipper 15.50 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Boris - Il film 23.00 Reportaža: Correva l'anno u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nan.: My life 16.05 Film: Il capitano dei mari del sud 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quarto Grado 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Serija: Baciamo le mani, Palermo - New York 1958 23.00 Talk show: Matrix 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Tutto in famiglia 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House -Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Bor-go Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 16.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved Jr Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.05 Risanke, otroške nan. in odd. 11.25 Odd.: Z glavo v naravo 12.00 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanke 16.10 Odd.: Razred zase 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta - Avdicija 20.30 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 13.50 19.10, 23.55 Točka 14.35 Zapojte z nami 14.50 Sledi 15.35 Slovenski magazin 16.00 Mostovi - Hidak 16.30 Dosje: Na svidenje 17.25 Nogomet: vrhunci evropske lige, pon. 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 20.00 Dok. odd.: Osupljivi Azerbajd-žan 20.55 Nan.: Moja družina 21.25 Nad.: Skrivnost jezera 22.30 Film: Nesreča (T Slovenija 3 6.0019.55, 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 9.30, 15.30, 17.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 9.40 Slovenska kronika 10.00 Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prenos 13.30 Prvi dnevnik 13.55 SVS, izbor 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.50, 23.20 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 22.30 Aktualno 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.40 Poslanski premislek 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 22.00 Prava ideja 23.30 Odmevi 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 City folk 15.00 Vesolje je... 17.00 Mediteran 18.00 Oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino Premiere Tv Primorka 8.00 19.30, 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 8.3510.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Primorska znamenja 20.00 Na Postojnskem 20.30 Med nami 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.25 16.45 Nad.: Vihar 9.20 10.30, 11.40 Tv prodaja 9.35 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.45 15.50 Nad.: Rožnati diamant 11.55 17.55 Serija: Divja v srcu 12.50 Nan.: Trafika 13.30 Serija: Ljubezen skozi želodec 14.00 Nan.: Naša mala klinika 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Želim si te (rom., i. Jennifer Aniston) 23.05 Eurojackpot Kanal A 6.55 Risane serije 7.50 Nan.: Jimova družina 9.10 12.55 Nan.: Policisti v Los Angele-su 10.00 17.05 Serija: Puščica 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.45 Nan.: Sanjska upokojitev 14.15 19.25 Nan.: Veliki pokov-ci 14.45 Film: Družice (kom.) 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 16.35 Nan.: Šola za pare 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Leto ena 21.55 Film: V imenu kralja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 15. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnev- Petek, 4. oktobra La 7 ob 21.10 VREDNO OGLEDA Il caimano Italija, Francija 2006 Režija: Nanni Moretti Igrajo: Silvio Orlando, Margherita Buy, Jasmine Trinca, Michele Placido, Giulia- no Montaldo, Paolo Sorrentino, Elio De Ca- pitani, Tatti Sanguinetti, Jerzy Stuhr, Toni Bertorelli in Matteo Garrone r Nadvse aktualen film, ki še enkrat kaže na Morettijevo daljnovidnost. Nekoč slavni producent filmov B-pro-dukcije Bruno Bonomo je na robu poklicnega in zasebnega, družinskega zloma. Medtem ko se trudi rešiti razpadajoči zakon in hkrati rešiti tudi podjetje pred stečajem, sreča mlado režiserko Tereso, ki mu ponudi v branje scenarij z naslovom Aligator. Ne da bi do konca prebral in ugotovil, da gre za precej odkrit napad na predsednika Ber-lusconija, Bruno vloži vse svoje upe in celotno imet'e v film, ki postane tako njegova zadnja življenjska priložnost. Realizacija filma pa je kljub vsemu zelo težavna, saj se nihče noče lotiti zgodbe, ki pripoveduje o Berlusconijevem vzponu. Naposled posname samo zadnjo sceno filma, ko Berlusconi gre na sodišče, popolnoma osamljen in brez oblasti. Obsodijo ga na sedem let zapora, a na cesti je medtem že prišlo do vstaje. nik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muo-ve; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. NE BITI BITI ZAŠČITENI s preprostim in transparentnim upravljanjem položnic BITI UDOBNI z dobro delujočo storitvijo nedaleč od doma BITI SVOBODNI z najustreznejšo rešitvijo glede na vaše potrebe estpiu ISOC^aS en sam dobavitelj za elektriko in plin Ulica IX Agosto 15 34170 - Gorica info@estpiu.com www.estpiu.com g/ numero vene- (,800-993189