Št. 126 (16.471) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil: Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri ^nia 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla ................. .'e eami tiskani partizanski DNEVNIK v za- 6-TeL 040 7786300, G ^ OOaC;, 4moggb1 x 0481532958 ČEDAD-Ul.Ristonzo- .^,0432 ; ____________ Internet: http/mw.primorskUt/ i .cija@primorski.it 1500 LIR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Alt 2, comma 26b, legge 662/96 - Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO NEDEUA, 30. MAJA 1999 Sedaj je prav wes dokončno Bojan Brezigar Diego De Castro, največ drugim v svoji zadnji knji pri analizi Londonskega m moranduma tudi piše, da i je Italija zaman trudila, da ] italijanski manjšini v (ti danji) Jugopslaviji zagotovi samostojno banko, medtei ko je bilo to zagotovljeno sl venski manjšini v Italiji. C 1. junija letos pa ta bani dejansko ne bo obstajala ve banka Antoniana popolai veneta, velik bančni zave iz Padove, M je od komisa ske uprave prevzel nekdan Tržaško kreditno banko i jo preimenoval v Nov tržaško kreditno banko, je! banko absorbirala. Zaenkr bo banka ohranila se podn slov s starim imenom in 1 poslovala dvojezično, kal dolgo se bo to dogajalo, pa odvisno samo od trga: če i je bodo Slovenci v zadost meri posluževali, bo I banka Se poslovala v sli Venscini; o vsem pa bo 01 ločala centrala v Padovi. Tako se je klavrno konč lo obdobje, na katerega so t U Slovenci v Italiji Se kar pi Bosni: cas, ko se je manjsir ponašala z lastnim gospi darstvom, ki je slonelo p ir Ba tem bančnem zavodu. S veda, obstajale so Se dru' slovenske banke, ki so dobi Poslovale in ki Se obstajaj ter so se ob propadu Tržasl kreditne banke celo okrep *e, vendar pa glavnin manjšine izginotje te sami stojne banke, tudi zaradi dč stva, da je nastala na osno' mednarodnega sporazum mzume kot veliko izgubo i vse Slovence v Italiji. Zgodovina je znana in n ni. da bi jo tu obnavljali. Z, t° naj v skopih besedah pi Bovimo, da se je banka zna kb", o katerih Se tečejo i Preiskave, po drugi stra ?aradi vse večjih prit: italijanske politike ii .danskega gospodarsh PBia močna manjšina n Manjšini, katerim se v "be. ki se ni, delno h |Blu takratnih polemil I Bralijskih zvezah m ?m manjsinem in t i °venske politike, an^ a y zadostni meri. Vs ' 86 zgodovinsko, ka števni. PB tem nima nobenil Brnostj; nasprotno, 1 Voj861110 1® zasluge Bdarle ohranila d esta in tudi p riško »V* kar nekateri ra^kim podjetjem, k Sna ad Prejšnje bank ^ v težko finančno 0,,r zadeva manjši (ja'l|a neizpodbitno t ttlikr • v vsaj na' bi Ji16 banke nov 6^, “končno izgube D^-gja, o katen KOSOVO / LETALSKI NAPADI Z NEZMANJŠANO MOČJO Zavezništvo Nato ne verjame Miloševičevim zagotovilom y I I »I * I * 'f* "V I s -v-1 I II I I 1» * Y I | I BEOGRAD - Diplomaciji zaenkrat Se ni uspela, da bi našla izhod iz krize na Balkanu: ruskemu posredniku Cemomirdinu je sicel Miloševič dal vrsto zagotovil, ki jim zavezništvo Nato ne verjame in se zato letalski napadi na Srbijo in Kosovo nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Tudi včeraj so se bombniki še posebej lotili električnih central. Na Opčinah pri Trstu se je odvila manifestacija mirovnikov proti odhodu železniškega konvoja italijanskih vojaških sil na Madžarsko: dva mirovnika sta se priklenila na železniški tir, tako da je ves promet s Slovenijo zastal veC ur. Ruski predsednik Jelcin pa je odgovoril deklici iz Maribora, ki mu je po internetu sporočila svojo zaskrbljenost za mir. Na 3. strani CELOVEC, GORICA, VIDEM / PODOBNO KOT POD MONT BLANCOM Pekel v tumskem predoru Tovornjak z laki se je zaletel v avtomobil pred sabo in se vnel, v plamenih in dimu so štiri osebe umrle - Strahovita prometna nesreča na cesti med Tržičem in Gradežem CELOVEC, GORICA, VEDEM - Medtem ko je še živ spomin na katastrofo pod Mont Blancom, kjer je zgorelo 42 ljudi, a nekaterih še danes niso identificirali, se je podobna katastrofa včeraj zgodila v Avstriji, v tumskem predom, najpomembnejši cestni povezavi med deželama Salzburg in Koroško. Tokrat so plameni in dim na sreCo terjah manj žrtev, življenje naj bi izgubile štiri osebe, v bolnišnice pa so odpeljali 47 ranjencev. Do tragedije je prišlo, ki naj bi se tovornjak z laki zaletel v avtomobil pred sabo in takoj zaCel goreti. Izredno težka nesreča se je pripetila tudi v naših krajih, na cesti med Tržičem in Gradežem, kjer sta umrli dve osebi, druge štiri pa so bile ranjene, od teh dve hudo. Včeraj so identificirali eno od žrtev petkove prometne nesreče med Latisano in Porpettom. Identificirani moški je 34-letni hrvaški državljan Laniša VukiC. Na 2. strani OPČINE / KONGRES ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV S povezovanjem nadaljevati poslanstvo »Slovo« dosedanjega predsednika Aceta Mermolje, vodstvo prevzela Nives Košuta OPČINE - Na včerajšnjem deželnem kongresu so bile potrjene osnovne smernice delovanja Zveze, podan je bil pregled delovanja v zadnjem triletnem obdobju, iz poročil in razprave pa je.izšlo, da je kljub težavam veC razlogov za optimizem kot pesimizem (f. KROMA). Dosedanji predsednik Ace Mermolja je ob glavnem, narodnem in kulturnem poslanstvu Zveze, zlasti izpostavil pomen sodelovanja in povezovanja, njegovim mislim pa so pritrdili številni gostje. Za novo predsednico so delegati izvolili Nives Košuta, ki je bila doslej deželna tajnica Zveze, izvolili pa so tudi deželni odbor in druge organe. Na 12. strani UPRAVNI ODBOR ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK sporoča vsem članom, da bo IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK IZREDNI OBČNI ZBOR: v prvem sklicanju v petek, 18. junija 1999, ob 19.30 na sedežu Zadruge v ul. Montecchi 6 v Trstu in v drugem sklicanju V NEDELJO, 20. JUNIJA 1999, OB 9 30 V SPORTNO-KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU Na dnevnem redu: 1. otvoritev, imenovanje predsedstva in komisij; 2. sprememba 6. člena, 15. člena, 16. člena in 28. člena statuta. REDNI OBČNI ZBOR: v prvem sklicanju v petek, 18. junija 1999, ob 20.30 na sedežu Zadruge v ul. Montecchi 6 v Trstu in v drugem sklicanju V NEDELJO, 20. JUNIJA 1999, OB 10.00 V SPORTNO-KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU Na dnevnem redu: 1. otvoritev, imenovanje predsedstva in komisij; 2. predstavitev bilance in poročilo upravnega odbora, 3. poročilo nadzornega odbora; 4. razprava in odobritev bilance; 5. razno. Na Slovaškem vodi Schuster BRATISLAVA - Kandidat vladajoče koalicije na Slovaškem Rudolf Schuster je, kot kažejo prve projekcije, zmagal v današnjem drugem krogu predsedniških volitev in tako postal prvi neposredno izvoljeni slovaški predsednik. (STA) SEST A VLJIVIHITROMONTAZNI SVETOVNO PRIZNANI BAZENI LAGHETTO S SISTEMOM ZA FILTRIRANJE IN VODNO ČRPALKO PRIMERNI ZA VSAK ZUNANJI PROSTOR BREZ POTREBE ZIDARSKIH DEL HITRA DOSTAVA - UGODNE CENE Poslovna enota TRST; Tel./Fax 040/420243 Te nuova « 7 • ;■/: ecnoutensili . Tl - orodje najboljših znamk za profesionalna dela in hobby - stroji za Vaš vrt - električne in motorne kosilnice - nudimo tehnično pomoč in nasvete OPČINE, ProsBška ul. 7 Tel./faks 040/212397 __________SALZBURG, CELOVEC / SAMO DVA MESECA PO KATASTROFI POD MONT BLANCOM_ V pravem peklu v tumskem predoru ob življenje štirje potniki, 47 pa ranjenih Katastrofo je povzročil tovornjak z laki, ki se je po trčenju v avtomobil vnel - Težave pri reševanju SALZBURG, CELOVEC - Komaj dva meseca po katastrofalni nesreči v predoru pod Mont Blan-com v Švici, ko je zgorelo 42 ljudi, se je podobna katastrofa zgodila vCeraj zjutraj v turskem predoru v Avstriji, na srečo je bilo tokrat žrtev veliko manj, po sicer nepopolnih podatkih so življenje izgubile štiri osebe, ranjencev , je bilo 47. Do tragedije je prišlo navsezgodaj zjutraj, okrog 5. ure, ko se je tovornjak, ki je prevažal lake, zaletel v avtomobil pred sabo in takoj začel goreti. Kaže, da se je avtomobil ustavil pred se-maforom, ki je bil pred gradbiščem, okrog 600 metrov od severnega vhoda v 6, 4 kilometra dolg in enocevni predoru. Pravijo, da je prav bližina izhoda preprečila še bolj dramatične posledice: Ce bi se nesreča pripetila nekje na sredini, bi se verjetno nihče ne rešil. Ogenj se je s silovito hitrostjo širil in zaprl vse zasilne izhode, pri vročini skoraj 1000 stopinj celzija pa se je vrhu tega zrušil še strop in tako rešilcem zaprl vse poti do ponesrečencev, ki so se itak znašli pred pravim ognjenim zidom, iz katerega je uhajal tako gost dim, da je vidljivost dejansko znašala komaj 20 centimetrov. Požar so ukrotili šele nekaj pred 17. uri. Po poročanju agencije APA je v predoru ostalo še 24 vozil, 21 avtomobilov in trije tovornjaki. Kot je izjavil glasnik krajevnih oblasti, »zaenkrat ni mogoče povedati, Ce je kdo ostal v vozilih.« »Bil je pravi pekel«, »obupan beg med dimom in plameni«, »nikoli več ne bom šel skozi predor«, so z grozo v oCeh pripovedovali preživeli. »Opazil sem dim, Crn oblak, in sem pomislil, da mi ne preostane drugega, kot da pobegnem iz tistega pekla,« je izjavil neki nemški avtomobilist. Edina identificirana žrtev je mlad, šele 27-let-ni nemški šofer. Njegova smrt je še posebej tragična, saj se je prebil skoraj do izhoda predora: našli so ga 100 metrov pred izhodom. Njegov delovni kolega se je rešil, odpeljali so ga v bolnišnico, bil je v šoku: s solzami v oCeh se je spominjal prijatelja in preklinjal predor, ki je bil že dalj Časa tarCa kritik zaradi neustrezne varnosti. V neki bolniški sobi se je zbrala nemška družina, bili so vsi, starši in dve otroka: »NiC nismo razumeli,« je pripovedovala mati, tekli smo proti izhodu, za nami so bili plameni in oblak Črnega dima. Otrokoma sem zaklicala, naj bežita«. Vsi so bili v šoku, a nepoškodovani. Trije potniki so se rešili v neki rešilni kabini, do katere so rešilci lahko še prišli, prav tako približno 80 ljudi, katerim je uspelo zapustiti pravi pekel. Nekateri očividci pa so povedali, da se je po nesreči vec avtomobilistov ustavilo, stopili so iz vozil, jih zaklenili in radovedno opazovali, kaj se dogaja. Neki nemški turist naj bi celo vzel v roke fotografski! aparat in zaCel fotografirati. Rešilne ekipe avstrijskega RdeCega križa in tudi zvezne vojske so bilo zelo zgodaj na kraju nesreče, toda nislo mogli kaj storiti. To tudi zaradi pomanjkanja druge predorske cevi, o kateri se razpravlja že najmanj 15 let, do njene gradnje pa do danes ni prišlo. Deželna glavarja Salzburga in Koroške, Schausberger in Haider, sta zato po izrednih sejah salzburške in koroške vlade soglasno zahtevala takojšen začetek gradnje druge cevi. Schausberger je ob tem poudaril, da je njegova vlada začetek meseca maja - po katastrofi v predoru pod Mont Blancom - za denar za gradnjo druge cevi zaprosila tako pri ministru za promet Eine-mu, kot tudi pri ministru za gospodarstvo Fahrn-leitnerju. Oba sta odgovorila, da ni denarja. Turnški predor je najpomembnejša cestna povezava med deželama Salzburg in Koroško, zgrajen je bil leta 1974. Nahaja se 85 kilometrov od Salzburga in 90 kilometrov od Beljaka. Včerajšnja katastrofa bo imela za posledico, da bo ta posebej za nemške turiste posebno pomembna cestna povezava med severom in jugom Evrope v Avstriji zdaj vsaj nekaj mesecev zaprta. Strokovnjaki za promet so medtem že napovedali, da je v letošnjem poletju oz. v počitniških mesecih računati z velikimi zastoji na poti v Južno Avstrijo, Italijo ter Slovenijo in Hrvaško. Ivan Lukan Na sliki spodaj (Te-lefoto AP) reševalci pred severnim vhodom v predor. GORICA / DVA MRTVA IN DVA RANJENA Prometna nesreča na cesti Tržič ■ Gradež GORICA - Pokrajinska cesta št. 19 med Tržičem in Gradežem je bila vCeraj popoldne spet prizorišče strahotne prometne nesreče v kateri sta umrli dve osebi, druge štiri pa so bile ranjene, od teh dve hudo. Življenje sta izgubila mlajša moška, po vsej verjetnosti priseljenca, dva njunarojaka so sprejeli na zdravljenje v videmsko bolnišnico, v TržiCu pa se zdravita 24-letni Roberto Monteferri iz Gorice ter 19-letna Mi-chela Fasolo. Nesreča se je zgodila okrog 17.30 pri kraju Villa Luisa, po dosedanjih ugotovitvah prometne policije, med prehite- vanjem. Za lancio delta v kateri sta se peljala v smeri Gradeža Monteferri in Fasolova je z veliko hitrostjo pripeljal bmw. Do nesreče je prišlo ko je šofer slednjega skušal ponovno zaviti na desni vozni pas. Vozili sta trčili in zleteh s ceste po nekaj metrov visokem nasipu. Trupli ponesrečencev sta ležali nekaj deset metrov narazen. Prav tako so bile v veliki razdalji posejane razbitine. Cesto so za približno tri ure zaprli za promet, do poznih večernih ur pa policija ni zbrala zanesljivih osebnih podatkov o ponesrečencih. Ena od žrtev je bil hrvaški državljan VIDEM - Včeraj so identificirali eno od žrtev petkove prometne nesreče med Latisano in Porpettom, kjer je tovornjak trčil v avtoci-sterno, ki se je vnela, tako da sta obe vozili popolnoma zgoreli. Šofer avtocisterne se je pravočasno rešil, medtem ko sta oba potnika v tovornjaku ostala ukleščena v kabini, od koder ju je bilo nemogoče rešiti pred plameni. Identificirani moški, 34-letni hrvaški državljan Laniša Vukič z bivališčem v Salzburgu, je bil za volanom, delal je za neko avstrijsko podjetje. Oseba, ki j$ bila ob njem, pa zaenkrat ostaja brez imena. Zaradi nesreče je bila avtocesta predvčerajšnjim vec ur povsem zaprta, kar je povzročilo velike težave in zastoje v prometu. Kasneje so odprli eno cestišče, drugo pa je ostalo zaprto, saj je bil asfalt povsem uničen. 2e ponoči pa so zaceli polagati novega in delo so do jutra dokončali, tako da je promet spet normalno stekel nekaj pred 10.30. ______MANJŠINE / 46. KONGRES JUŽNOTIROLSKE LJUDSKE STRANKE_ Bivši nemški kancler Helmut Kohl na kongresu SVP o novi Evropi Tajnik Brugger pozitivno ocenil sodelovanje s Prodijevo in D'Alemovo vlado MERAN - »Če je bil po veC kot pol stoletja potreben ponoven vojaški poseg ZDA v Evropi, tokrat za zaščito 800 tisoč beguncev s Kosova, potem moramo priznati, da je sama Evropa doživela pekoč poraz.« Tako je povedal bivši nemški kancler Helmut Kohl, ko je včeraj nastopil kot Častni gost na 46. kongresu Južnotirolske ljudske stranke (SVP) v Meranu. Kohl je svojo oceno sedanjih dogodkov na Balkanu uokviril v širši zgodovinski kontekst obnavljanja Evrope v drugi polovici tega stoletja po katastrofah, ki jih je doživela v prvi. Bivši nemški kancler je dejal, da je ponovni dvig Evrope omogočila vera v enakopravnost in solidarnost med ljudmi in narodi ter v druge ideale, ki korenini}o zlasti v skupni krščanski tradiciji, ter poudaril, da je treba Evropsko unijo nujno raztegniti na države evropskega Vzhoda. To bi predstavljalo trajno rešitev tudi za dežele Balkana, ki jih danes pustoši vojna. Bivši nemški kancler je pristavil, da Evropska unija ne sme postati »centralistični Leviatan«, ampak da mora dopustiti najširšo deželno in krajevno avtonomijo ob spoštovanju različnih narodov in kultur, še posebej pa narodnostnih manjšin. Kohlova izvajanja so udeleženci kongresa pozdravili z večkratnim daljšim ploskanjem. Seveda pa je na kongresu ob Častnem gostu imel glavno besedo strankin voditelj Siegfried Brugger. Le-ta je v svojem poročilu izrazil priznanje Prodijevi in D’Alemovi vladi, da sta pokazali občutljivost za potrebe in zahteve posebnih deželnih avtonomij in v njej živečih narodnostnih manjšin. Brugger je med drugim omenil, da se vse vec italijanskega življa na Južnem Tirolskem prepoznava v politiki SVP, in pristavil, da bodo to upoštevali pri reviziji statuta stranke, ki je zdaj v teku. Brugger je zaključil svoj govor s pogledom na Evropo, ki mora res postati skupni dom vseh evropskih narodov, ter izrazil prepričanje, da bo k temu prav gotovo nekaj prispevalo tudi zavezništvo, ki ga je SVP na sedanjih evropskih volitvah sklenilo s Prodijevimi Demokrati. Omenimo naj še, da so delegati kongresa odobrili sklepno resolucijo, v kateri je poudarjena vera v evropeizem, hkrati pa tudi zahteva po krepitvi deželnih in krajevnih avtonomij v duhu subsidiarnosti. V resuluciji je tudi izražena zahteva po oblikovanju minimalnih standardov zaščite, ki naj bi Teipin in Pirjevec gosta na kongresu MERAN - Včerajšnjega 46. kongresa Južnotirolske ljudske stranke (SVP) v Meranu sta se udeležila tudi deželni podtajnik SSk odv. Damjan Terpin in prof. Jože Pirjevec, ki ga je SSk predlagala, kot znano, na kandidatno listo SVP za skorajšnje evropske volitve. Predstavnika slovenske manjšine sta bila deležna toplega sprejema, voditelj SVP Brugger in drugi juž-notirolski voditelji pa so pozdravili volilno zavezništvo, ki ga je SVP sklenila ob tej priložnosti s SSk. Terpin in Pirjevec sta se na kongresu sestala z raznimi južnotirolskimi politiki. S tajnikom Bruggerjem in drugimi predstavniki SVP v italijanskem parlamentu so govorili o problemu zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Kot je znano, je zadeva že dalj Časa ustavljena v komisiji poslanske zbornice za ustavna vprašanja in skrajni cas je, da se kaj premakne, sicer bi tvegali, da bi zamudili možnost odobritve zaščitnega zakona v sedanji zakonodajni dobi. Terpin iu Pirjevec sta govorila tudi z evropskim poslancem Michlom Ebnerjem, ki je nosilec liste SVP za skorajšnje evropske volitve. Spomnimo naj, da je lista SVP povezana s Prodijevimi Demokrati, kar ji zagotavlja izvolitev enega predstav-nika v Evropski parlament. Nedelja, 30. maja 1999 3 —^ KOSOVO / ZAVEZNIŠTVO NATO NE VERJAME MILOŠEVIČU Napadi z nezmanjšano močjo, diplomacija pa še vedno na delu Solana In Clark na obisku v Avianu - Francosko-nemški predlog - IzZda 68 novih vojnih letal n ZRJ / PO BOMBARDIRANJIH Izredno huda škoda na elektrogospodarstvu BEOGRAD - Elektrogospodarstvo Srbije (EPS) je sporočilo, da so posledice bombardiranja elektroenergetskega sistema 27. in 28. maja veliko hujše kot so prvotno predvidevali. Davi je sistem znova razpadel, tokrat zaradi tehničnih problemov. Tednik Nin piše, da bodo žrtve uničevanja električne napeljave predvsem civilisti, saj delež gospodinjstev v celotni porabi električne energije predstavlja 60, pozimi pa skoraj 80 odstotkov. Radio Novosti je poročal o vnovičnem razpadu elektroenergetskega sistema Srbije kot posledice vnovičnega bombardiranja električne napeljave, vendar ni navedel nobenih drugih podrobnosti. EPS je zjutraj to vest zanikal in sporočil, da je prišlo do skoraj popolne prekinitve oskrbe z elektriko zaradi tehničnih težave, ki so nastale pri delovanju elektroenergetskega sistema. EPS je objavil precej zaskrbljujoče sporočilo, v katerem je rečeno, da so podrobnejše preiskave elektroenergetskih zmogljivosti, ki so bile onesposobljene med bombardiranjem 27. in 28. maja, pokazale, da so okvare in poškodbe veliko večje, kot je najprej kazalo. V prejšnjih dveh dneh sta bili namreč napadeni dve najveCji in najbolj pomembni transformatorski postaji na obrobju Beograda, hkrati pa so letala zveze NATO v petek zjutraj porušila še nekaj daljnovodnih stebrov. EPS v svojem poročilu poudarja, da je omenjena napeljava popolnoma onesposobljena in da jih v daljšem Časovnem obdobju ne bo mogoCe uporabljati. Kar zadeva oskrbovanja z elektriko pa sta najbolj ogrožena Beograd in Vojvodina, posledice napadov zavezništva pa vplivajo na delovanje celotnega elektroenergetskega sistema. Skupna moC vseh elektroenergetskih zmogljivosti ZRJ znaša 8700 MW, pet proizvodnih zmogljivosti, ki so jih letala zveze NATO za daljše ah krajše obdobje onesposobila, pa je prispevalo tretjino vse elektrike. Direktor Elektroistoka Vukoman Popovič je za Nin izjavil, da bo za obnovo porušene in poškodovane opreme, ki stane veC milijonov dolarjev, potrebno najmanj leto dni. Strokovnjak EPS Jovan Mandič pa je dejal, da bo prebivalstvo pozimi sicer imelo elektriko, seveda ob nujnih omejitvah, vendar le v prime-m, Ce zavezništvo ne bo veC bombardiralo in uničilo niti enega električnega objekta. Nin še navaja trditve strokovnjakov, da se prebivalstvo zaveda samo tre- bi morale oblasti ljudem jasno in odkrito poj dolgoročne posledice uničenja. To naj bi veljal ijasniti iljalo zlasti za prebivalce v mestih, ki bodo najbolj trpeli zaradi pomanjkanja hrane in zimskega mraza. (STA) MOSKVA, BRUSELJ, BEOGRAD - Ruski zunanji minister Ivanov je ostro kritiziral odnos zveze Nato do posredniških prizadevanj Rusije v kosovski krizi. Ruska diplomacija ni naletela na razumevanje pri vodstvu Nata, ki še vedno vztraja, da mora Beograd izpolniti zahteve zahodnega zavezništva, je dejal Ivanov in dodal, da bi morali kosovsko krizo »kar najhitreje rešiti na miren naCin na temelju naCel skupine G-8«. Posebni odposlanec za ZRJ Čemomirdin je Beogradu v svoji zadnji posredniški misiji predlagal kompromisno rešitev kosovske krize: njegov naCrt predvideva zaustavitev zračnih napadov Nata in zmanjšanje navzočnosti jugoslovanske vojske in policije na Kosovu, nato pa začetek mirovne operacije pod vodstvom Ozn. Jugoslovanska stran naj bi na to že pristala, zahod pa še vedno vztraja pri celotnem umiku ter namestitvi mednarodnih mirovnih enot. Generalni sekretar zveze Nato Solana je pogovore ruskega posrednika z Miloševičem pozdravil, »tako kot vsak diplomatski poskus«, ki bi Beograd prepričal, naj sprejme zahteve mednarodne skupnosti. Vendar pa konkretneje poročanj ni komentiral, Ceš da o rezultatih pogovorov nima podrobnejših informacij. V sklopu zavezniške podpore diplomatskim prizadevanjem za izhod iz krize je Solana pozdravil tudi skupno pobudo Francije in Nemčije, ki sta se na dvostranskem vrhu v Toulousu zav-zeli za oblikovanje evropskih sil za hitro posredovanje in zato, da naj se v kratkem znova sestane skupina držav G-8, ki poleg sedmih najrazvitejših držav na svetu vključuje še Rusijo. Poleg petih zahtev, ki jih je Beogradu postavil Nato (prenehanje nasilja, umik sil s Kosova, vračanje beguncev, namestitev mednarodnih sil in politično reševanje kosovskega vprašanja), se je skupina G-8 zavzela še za vzpostavitev prehodne uprave na Kosovu in izvedbo načrta za stabilizacijo Balkana. Medtem se zavezniški pristop do reševanja krize ne spreminja, je zatrdil Solana, ki se je prek satelitske zveze v Bmselj javil iz Aviana. Skupaj s poveljnikom zavezniških sil, generalom Clarkom, se je generalni sekretar mudil na obisku pri pilotih, ki iz italijanskih letalskih oporišč izvajajo napade na ZRJ. Ti so po oceni obeh, Solane in Clarka, vse bolj učinkoviti. Tiskovni predstavnik Pentagona je sporočil, da iz jugoslovanske prestolnice še niso prišli nobeni konkretni znaki, ki bi potrjevah, da ZRJ sprejema pogoje, zato bodo za zdaj nadaljevalo letalske napade in jih še dodatno okrepih z namestitvijo dodatnih 68 letal. Silovite napade, ki jih omogoča jasno vreme, so zavezniška letala nadaljevala z nezmanjšano močjo. Tudi tokrat so merili na omrežje električne energije po širši ZRJ in na položaje jugoslovanske vojske na Kosovu. Včeraj popoldan je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta ena oseba izgubila življenje, 11 pa jih je bilo ranjenih. V napadu na neko stanovanjsko četrt v bližini niške industrijske cone je umrl nek meščan, ranjene pa so bili štiri civilne osebe. V Kraljevu pa je bilo ranjenih sedem civilistov. Jugoslovansko vojaško sodišče je včeraj obosodilo na večletni zaporni kazni avstralska pripadnika človekoljubne organizacije Čare, ki sta bila obtožena vohunjenja, ter državljana ZRJ, ki naj bi prav tako vohunil za zvezo Nato. Steve Pratt (49) in Peter VVallace (30) sta dobila dvanajst oziroma štiri leta zapora, Jelen, ki je tudi delal za Čare, pa šestletno zaporno kazen. Predsednik Miloševič pa je odstavil načelnika štaba jugoslovanske vojne mornarice, kontradmirala Mi- *■ lana Radoviča, ki je po rodu Črnogorec, in naj bi ga zamenjal sedanji srbski poveljnik vojne flote jugoslovanske mornarice. Radovič naj bi bil po podatkih omenjenega vira zamenjan zaradi »prevelike kooperativnosti« s Črnogorskimi civilnimi oblastmi. (STA/AFP/dpa) OPČINE / DEMONSTRACIJA PROTI ODHODU NA MADŽARSKO Mirovniki za nekaj ur preprečili odhod vojakov Mirovniki trdijo, da vojaki ne gredo na vaje, temveč se pripravljajo za kopenki napad na Jugoslavijo MOSKVA / JELCIN ODGOVORIL NA PISMO DEKLICE IZ MARIBORA Otroci vseh narodov bi morali odraščati srečni in zdravi MOSKVA - V pismu desetletni Slovenki je ruski predsednik Boris Jelcin danes zatrdil, da Rusija v kosovski krizi ne bo uporabila jedrskega orožja, poročajo agencije. "Verjemi, storil bom vse, da bi se vojna končala, " je Jelcin odpisal v odgovoru Taji Rukavina, ki je ruskemu predsedniku poslala elektronsko pošto. Deklica je v pismu, ki ga v celoti povzema ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ruske-rtiu predsedniku pojasnila, da prihaja iz Maribora v Sloveniji in da mu piše, ker je zelo zaskrbljena zaradi vojne v ZRJ. "Mislim, da bombe ne morejo rešiti problemov, in da tega ne bi smeli početi, prav tako pa ne bi smeli ubijati in mučiti nedolžnih ljudi, kot to počnejo srbski vojaki na Kosovu. Zelo se bojim, ker so se leta 1991 prav na moj rojstni dan, začeli letalski napadi na Slovenijo. Takrat sem bila stara le tri leta, vendar se zelo dobro spominjam. Odšli smo v klet in čakali, kdaj bodo bombe padle na našo hišo. Zato zdaj sočustvujem s Srbi. Ce bo izbruhnila vojna, bo katastrofa, in če kdo odvrže jedrsko bombo, bo potrebnih najmanj 20 let, da bi povrnili izgube in se vrnili v normalno območje, " je v pismu Jelcinu zapisala Taja. Dodala je, da se ljudje ne rodijo zato, da bi ubijali druge ljudi, ampak da bi živeli v miru. "Menim, da ne bi smeli uporabljati jedrskega orožja, ker bi v primeru, če bi odvrgli le eno, umrlo na milijone navadnih ljudi. Vem za vaše opozorilo ameriškemu predsedniku Clintonu, da boste odvrgli rakete, če NATO ne bo končal zračnih napadov. Pomislite na nedolžne ljudi, ki bodo umrli, na vse otroke, katerih mladost bo potekala v vojni, če bodo sploh preživeli. Prosim, odgovorite mi, kaj menite o tem, " je Jelcina pozvala mlada Slovenka. Jelcin je v odgovoru zapisal, da ga je Tajino pismo globoko ganilo in da tudi sam deli njene skrbi v zvezi s položajem v ZRJ. "Vem, da letala zveze NATO vznemirjajo ne le državljane ZRJ, ampak tudi številnih drugih držav, vključno s Slovenijo, " je zapisal ruski predsednik in zatrdil, da Rusija počne vse, kar je v njeni moči, da bi ustavila bombardiranje ZRJ in prelivanje krvi na Kosovu. Dodal je, da nihče ne razume vojnih grozot bolje od Rusov. "Druga svetovna vojna je zahtevala življenja več milijonov mojih rojakov, med katerimi so bili tudi nedolžni otroci. Več kot 2000 naših vojakov je umrlo v boju za osvoboditev tvoje domovine, Slovenije, izpod fašizma, " je Taji sporočil Jelcin. Ruski predsednik je zanikal trditve, da bi Rusija lahko upo-mbila jedrsko orožje proti zvezi NATO in zatrdil, da bo Moskva delovala le miroljubno. "Ne bomo odstopili od naše trdne namere, boriti se, da bi bilo nebo nad našim planetom mirno. Otroci vseh narodov bi morali odraščati srečni in zdravi, " je svoje pismo sklenil Jelcin. (STA/dpa/Itar- Tass) Demonstrante, ki so na openski železniški postaji preprečili odhod vojaškega vlaka proti Sloveniji in naprej proti Madžarski, so karabinjerji in policija po nekaj urah odstranili, do izgredov ni prišlo, tudi posebne napetosti ni bilo čutiti. Demonstracije se je udeležilo okrog 40 oseb, pripadnikov raznih mirovnih organizacij in socialnih centrov, med njimi sta bila tudi glasnik socialnih centrov za severovzhod Luca Casarini in občinski svetovalec iz Benetk Bep-pe Caccia (zeleni), na OpCine pa je prišel tudi načelnik svetovalske skupine Skp v deželnem svetu Roberto Antonaz. Mirovniki trdijo, da italijanski vojaki niso namenjeni na vojaške vaje ob Blatnem jezeru na Madžarskem, temveč jih premeščajo v pričakovanju na kopenski napad na Jugoslavijo. Enako stališče je pred dnevi zagovarjal tudi Antonaz, vendar ga v vojaških krogih odloCno zavračajo kot povsem neutemeljeno. Caccia in Casarini sta se tudi priklenila na železniški tir, vendar so agenti s posebnimi kleščami verige presekali. »Odločili smo se za pasivni odpor,« je pove- dal Caccia, »policija pa je ravnala "mehko”. Vzeli so nam dokumente in nas identificirali, policijski funkcionarji pa so nam povedali, da nas bodo prijavili zaradi železniške zapore, torej hudega prekrška, za katerega je predvidena zaporna kazen od dveh do desetih let jeCe.« Pred zaključkom demonstracije je na postajo prišel tudi podtajnik na pravosodnem ministrstvu Franco Corleone, ki je Ca-sariniju in Caccii zagotovil, da vojaška vaja »Bala-ton ’99« nima nic skupnega s pripravami za kopenski napad. Caccie njegove besede niso zadovoljile: sicer verjamejo Corleonovi dobri volji, je dejal, vendar bi bilo bolje, Ce bi vlada vajo prekinila, tako da se ne bi spremenila v »rodovitna tla za kopenski napad«. Istočasno z demonstracijo je na ploščadi pred opensko železniško postajo Fausto Sorini, nosilec liste Skp za evropske volitve (severovzhodni okraj), orisal programske predloge stranke. Ob njem je bil tudi Igor Canciani, tržaški občinski svetovalec in kandidat za evropski parlament. ~r----- ____REPENTABOR / SKORAJŠNJE OBČINSKE VOLITVE_ Križman predstavil Napredno listo Prikazal dosežke dosedanje uprave in volilni program Repentabrska Napredna lista je predsinoCnjim predstavila v domu Albina Bubniča svoje kandidate in volilni program. Lista, ki bo prihodnjega 13. junija na drugem mestu na volil-nici, se predstavlja s simbolom, ki je že postal tradicionalni znak za večino, ki vodi občinsko upravo od leta 1975: gre za stilizirano steno na Colu, ki izraža trdoživo krasko vztrajnost, skupaj s hrastovim listom, ki predstavlja ljubezen do narave. Lista namerava nadaljevati s pozitivno izkušnjo in s skupnim delom za razvoj občine: prav zaradi tega ponovno kandidira dosedanjega župana Aleksija Križmana, so naglasili na predstavitvi, ki jo je uvedla Nadja Debenjak, nova kandidatka za od-bomiško mesto skupaj z dosedanjo odbornico Nives Guštin. Križman je uspešno vodil občino v pomembnem obdobju prehoda upravne preureditve, ki je občinski upravi naložila vrsto novih pristojnosti, je naglasila Debenjak, ki je še poudarila, da kandidatno listo sestavljajo strokovno pristojni ljudje in nikakor nima etničnega značaja, saj predstavljajo tudi italijanskega kandidata. Sam Križman je spregovoril o kandidatih, pa tudi o programu Napredne liste, ter podal v glavnih obrisih obračun de: lovanja občinske uprave, ki se lahko pohvali predvsem z novim regulacijskim načrtom. Volilni program, je napovedal župan, bo po uveljavljeni praksi predstavil vsem občanom v neposrednih stikih, ki so značilni za vse dosedanje upravljanje, in bo prav rad sprejel morebitne pripombe in kritike, da bodo program izboljšali in Se bolj prilagodili potrebam in željam prebivalstva. Lista se zavzema za sožitje, za strpnost in za sodelovanje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, za uravnovešen in skladen razvoj gospodarskih dejavnosti v skladu z ekološkimi zahtevami sodobnega Časa, in se obvezuje, da bo nova uprava zagotovila učinkovite službe in storitve, in si bo prizadevala tudi za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti. Križman je nato posamezno predstavil kandidate za izvolitev: devet jih je, od katerih jih je pet Ze sedelo na klopeh občinskega sveta, in so tako iz strank naprednega tabora kot tudi neodvisni. KonCno je še napovedal, da bo prihodnjega 9. junija ponovno srečanje z občani za dokončno preverjanje volilnega programa. PRODIJEVO GIBANJE / PRIŽGAL JO JE 2UPAN 1LLY Zelena luč za vlak demokratov Naglasili vlogo dežele in Trsta glede vojnega dogajanja in razvoja na Balkanu Vlak z osličkom Prodijevih demokratov je včeraj krenil s tržaške železniške postaje za dolgo pot, ki ga bo peljala po vsej Italiji do zaključnega shoda, ki bo v Rimu zadnji dan kampanje za evropske volitve. Odhod vlaka niso pozravili najvidnejši predstavniki gibanja, kot so Prodi, Di Pietro ali Cacciari, paC pa nositelj liste za Severov-zod in bivši minister za javna dela Paolo Costa, nekdanji predsednik dežele Emilie-Romagne in dolgoletni predstavnik Dsl Antonio La Forgia, pa tudi tukajšnja kandidatka Bruna Tam in končno župan Riccardo Illy, ki je prižgal simbolno zeleno luc za odhod vlaka. Prav Illy je naglasil, da so demokrati lahko resna opcija za Italijo in za Evropo, pristavil pa je tudi svoje obžalovanje za neuspeh nedavnega referenduma, zaradi Cesar je perspektiva institucionalne reforme Se bolj oddaljena kot sicer. ____LEVI DEMOKRATI / NEODVISNI KANDIDAT ZA EVROPSKI PARLAMENT Sen. Volčič: Pogajanja o mini na Balkanu naj se odvijajo v Trstu Novinar Cesare in tajnik Spadaro: samo Volčič ima stvarno možnost izvolitve Včerajšnje srečanje z neodvisnim kandidatom levih demokratov, senatorjem in znanim novinarjem Mitjo Volčičem je bila priložnost za poglobljeno analizo o dramatičnem dogajanju na Balkanu, ki je daleC od površnih analiz, kot jih je zadnje čase vse preveč. Gre nedvomno za priznanega izvedenca za mednarodno dogajanje, ki bi bil nadvse koristen Trstu in deželi, ko bi ga izvolili v evropski parlament, je dejal v kratki predstavitvi dekan tržaških kronistov Giorgio Cesare, za katerega je prav Volčič edini kandidat iz naSih krajev, ki ima stvarno možnost, da ga izvolijo v Strasbourg. Sen. Volčič je orisal ozadje krize in sedanje dogajanje na Balkanu in začrtal perspektive miru in povojne obnovitve prizadetih območij, dotaknil pa se je tudi zelo aktualnega vprašanja obtožbe mednarodnega sodišCa na račun Miloševiča. Učinek mednarodne tiralice zaradi zločinov proti človeštvu (za katere je po Volcicevem mnenju Miloševič res kriv ali vsaj sokriv in ni verjetno, da jih je sodišče javno sprožilo na podlagi morebitnih Naslovih ali ameriških pritiskov) je celo nasproten od tega,-kar so nekateri napovedovali, saj se prav sedaj odpirajo nove pogajalske možnosti: sen. Volčič, za katerega bi se moral tok dogajanj temeljito zasukati v krajšem roku, meni, da je z vojno tesno povezano vprašanje razvoja Evro- pske unije in v prvi vrsti njene širitve. Samo uveljavitev »skupnega evropskega doma« lahko zagotovi Stari celini manjši vpliv ameriške velesile in s tem rešitev problema ruske nestabilnosti, je dejal. Vsekakor je rešitev krize zapleteno vprašanje, je pristavil sen. Volčič, glede katerega še ni jasno, kako bo Miloševičev režim lahko sprejel osnovne zahteve skupine G8, pa tudi kakšna bo so-sledica premirja, prenehanja bombardiranja in umika srbskih sil. Volčič je tudi opomnil prisotne, naj ne pozabijo, da je poleg balkanske vojne danes v teku še 35 drugih lokalnih in regionalnih vojn, za katere ni skoraj nobenega zanimanja v medijih in v javnosti. Volčič je končno še zagotovil, da bo v stra-sbourškem parlamentu predlagal, naj se konferenca za mir na Balkanu odvije prav v Trstu, ki je naravno poklicano za posredniško vlogo. Sploh mora Trst spet pridobiti, je dejal sen. VoCiC, svojo zgodovinsko vlogo osrednjega mesta na križišču v središču Evrope. V to smer gre njegova obveznost v primeru izvolitve, ki je zelo verjetna, meni tajnik levih demokratov Spadaro. Costa je zbrane za odhod vlaka spomnil na izkušnjo Prodijevega avtobusa, s katerim se je začela uspešna kampanja Oljke, ki ga je pripeljala do palače Chigi. Tokratni pobudniki si nadejajo, da bo vlak za Evropo, kot so poimenovali pobudo, pripeljal do podobnega uspešnega rezultata. Gibanje sloni na združevanju interesov navadnih ljudi, je dejal, ki si želijo učinkovitejšo državo, federalno ureditev, uveljavitev solidarnosti in vse to v okviru učinkovite Evropske unije: v bistvu, je dejal predstavnik Prodijevih demokratov, gre za nadaljevanje procesa reforme, ki se je zaCel z Oljko. Costa je tudi ocenil potrebo po širitvi EU in pomembno vlogo italijanskega Severovzhoda in Se zasti Trsta v procesu razvoja, ki mora slediti koncu vojne na Balkanu. Med drugimi je spregovorila tudi kandidatka Alberta Solini, ki je predstavila pobudo, da bi ženske iz vse Evrope praznovale prihodnji 8. marec v Prištini. VOTA tiči bi Nov semafor pred železniško postajo že zvečer podrla kar dva avtomobila Po nekaj dneh dela so vCeraj zjutraj na Miramarskem drevoredu, pred stranskim vhodom na glavno železniško postajo, vključili semafor, ki pa je zdržal samo do večera, ko sta se vanj zaletela kar dva avtomobila, prvi ga je podrl, drugi je opravilo dokončal. Semafor so na tistem mestu posta- vili zaradi številnih prometnih nesreč, katere žrtev so bili pešci, ki so prečkali cesto. Koliko tvegajo pešci, najbolj zgovorno priča omenjena nesreča, M pa žal obenem tudi opozarja, da samo semafor ne bo dokončno rešil problema: morda bi bilo treba zgraditi podzemni prehod, kot so pred Časom že naredili v bližini. Z raznimi prometnimi nesrečami so agenti imeli opravka tudi vCeraj, vendar ne poročajo o kakšnih hujših posledic za osebe. Promet pa je bil nasploh precej gost, bodisi v mestu kot tudi v okolici, še zlasti proti mejnemu prehodu pri Rabojezu, kjer so se običajnim potnikom preko meje pridružili še tuji turisti. Danes LD proti terorizmu Danes dopoldne bodo vse sekcije stranke levih demokratov odprte v okviru pobude proti tistim, ki bi s terorizmom in nasiljem radi spet pahnili državo v objem nasilja in terorizma. Zbirali bodo podpise na pozivu za mir in demokracijo, za pojasnila in razgovore pa bodo na razpolago javnosti vidni predstavniki levih demokratov. Sekcije stranke, ki je te dni najbolj pod udarom novega terorizma, bodo odprte od 10. do 13. ure. Praznik tiska SKR Na Trgu Hortis bo danes praznik komunističnega tiska. Ob 18.30 bo srečanje z novinarjem Fulviom Grimaldijem, ki se je ravnokar vrnil iz Beograda in bo lahko neposredno posredoval informacije o dogajanju na vojnem območju. Sledilo bo predvajanje dokumentarca v knjigami In der Tadt, zveCer pa bo koncert skupine Expander. Jutri srečanje z Manconijem Jutri ob 21. mri bo v hotelu Continental v Ul. S.Ni' colo javno srečanje z vsedržavnim glasnikom zelenih sen. Luigijem Manconijem. Tema srečanja bo »Sedverovzhod kot most med Evropo in Sredozemljem«: z Manconijem bo nastopil prof. Fona Allam, ki je tukajšnji kandidat zelenih za izvoliteV v evropski parlament. SDS na obisku pri SSk V okviru rednih stikov, ki jih ima Slovenska sku pnost s političnimi strankami v Sloveniji, bo v to rek, 1. junija na obisku v Trstu delegacija Social e mokratske stranke Slovenije. Na srečanju bo g°v tudi o bližnjih volilnih preizkušnjah v Italiji, se P° sebej pa o skorajšnjih evropskih volitvah. KRIŽ / PRED 30 LETI SO JO POIMENOVALI PO SLIKARJU ALBERTU SIRKU Kriška šola je proslavila obletnico poimenovanja Danes popoldne bo v Križu še zaključna šolska prireditev Križ se je v letošnjem šolskem letu dvakrat toplo strnil z domaCo osnovno šolo. Prvič, solidarnostno, prav ob začetku šolskega leta, ko je z nabirko omogočil nakup dragocenih šolskih naprav, ki so jih bili tatovi v temi noči odnesli iz šolskega poslopja; drugič, praznično, v petek zvečer, ko je šola slovesno proslavila 30-letnico poimenovanja po domačem likovnem umetniku, največjem slovenskem mari-nistu Albertu Sirku. Kriška šola je bila sploh prva poimenovana slovenska šola v naših krajih. Takrat, leta 1969, je obiskovalo šolo nekaj več kot petdeset otrok. Višek vpisov v zadnjem tridese-tletju je zabeležila dve leti kasneje, odtiej se je začelo število vpisanih nihajoče upadati vse do pred štirimi leti, ko je zabeležila najnižjo točko: enajst vpisov. Od takrat se je začela krivulja spet vzpenjati do letošnjih 21 učencev. Globoke in trdne korenine skoraj 200-letne šole, kot jih je poimenoval slavnostni govornik na petkovi svečanosti v Kulturnem domu Alberta Sirka, začenjajo spet poganjati svoje lepe mlade cvetove, in prav ti cvetovi so bili nesporni protagonisti slavnostnega večera. Pod pozornim očesom Alberta Sirka, ki je z odra zrlo v prepolno dvorano, je najprej zapel šolski zbor, ki ga vodi kriški veteran Frančko Žerjal. Učenci so se predstavili domačemu občinstvu v luštnih šolskih dresih z rožnatimi telovniki in krili. Njihova pesem je privabila na oder didaktično ravnateljico Stanislavo Stanko Cuk, ki je v pozdravnem nagovoru podčrtala pomen visokega jubileja. Dogajanje na odru, Pred tipično kriško ščifo, Se je hitro prelivalo iz pesmi otroškega zbora Vesna do zabavnih skavtskih skečev in do glasbe šolskega orkestra, dokler se ^i občinstvo pozorno naužilo besed pesnika Miroslava Košute o svetlem uku Alberta Sirka, »Berta JoZinovega«, kot so mu Pravili domačini, in o driski šoli. Košuta je na lastni koži okusil senčna le-U šole, ko je bila slovenska beseda v njej prepovedana. Spregovoril pa je tudi o kratkih sončnih letih P° osvoboditvi, o ko-drinformovskem razkolu, d letih usihanja in o trdoživih, trmastih kriških koreninah, ki nočejo usahniti. Omenil je spremem-6 zadnjih let, mešane j^kone, iz katerih črpa šo-?, svojo mlado limfo, a tu-?? tiste italijanske družine, '/Prepoznavajo širino in oprtost šole ter ji predajo v°je otroke. Prireditev se je nadalje-Jdn s pesmijo Zenskega in oskega zbora Vesna, z Vilni, zabavnimi skavt-jjjdni skeči, s simpatič-11111 plesom najmlajših ba- letk in z gracioznostjo »starejših« baletk baletne skupine Mladina. Spet je zaigral šolski orkester, med čestitkami šoli ob jubileju pa je topel aplavz podčrtal priznanje učiteljicam za trud, ki večkrat presega čisto poklicno dolžnost. Domačin Niko Sirk, ki je predstavil razstavo kriških umetnikov v spomin na Alberta Sirka, jih je imenoval poimensko: Bruna, Olga, Karmen, Martina, Ivana in Monika. Brez njihovega prizadevanja bi šola gotovo ne dosegla tistih zavidljivih rezultatov, ki jih je v zadnjih letih: par Kugyjevih nagrad in prav toliko priznanj šolskemu glasilu Naš Superčasopis. Sirk je prisotne tudi povabil na ogled razstave v preddverju Kulturnega doma. Gre za res raznolik prikaz velike kreativnosti vasi z različnih področjih umetniškega izražanja: od slike do knjige, od miniature do keramike, od kamna do zemlje in železa. Svoja dela so prispevali Silva Bo-gatez, Giuliano Cossuta, Miroslav Doušak, Paolo Hrovatin, Zorka Kopun, Miran Košuta, Miroslav Košuta, Anica Pahor, Danilo Sedmak, Claudio Sterni in Robin Soave. Prireditev se je zaključila s krstno izvedbo nove šolske himne, ki jo je napisal in uglasbil nekdanji kriški prvošolec, sedanji pisatelj, esejist in glasbenik Miran Košuta. V modernem svingovskem slogu so mlada grla ob ritmičnem ploskanju prisotnih zapela: Sola Sirk, naša si/ naša fakulteta, / vsak zato kliče ti/ še na mnoga leta. Refren je tako prisluhnil vabilu Miroslava Košute, ki je zaželel, da bi se spet srečali čez deset let, ko bo šola praznovala 40-let-nico poimenovanja in... 200-letnico ustanovitve. Se prej pa čaka šolo Alberta. Sirka druga »obveznost«: danes bo v domačem Kulturnem domu še zaključna šolska prireditev, ki se je bodo ude-ležili tudi malčki otroškega vrtca. Križ se bo tako -po solidarnostni akciji in prazničnem jubileju - spet strnil s svojimi najmlajšimi, saj pregovor pravi, da v tretje gre rado... M.K POKRAJINA / ZADNJA SEJA SVETA Tudi Vremec (SSk) posegel v razpravo glede zakonske zaščite V včerajšnji številki našega dnevnika smo podrobneje poročali o četrtkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri je bila na seji z večino glasov zavrnjena resolucija, ki jo je levosredinska opozicija vložila že pred dvema letoma, da bi zahtevala čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona, z vprašljivo večino (prisotnih je bilo le 11 od 24 svetovalcev) pa je bila odobrena resolucija desnosredinske upravne večine z omejevalnimi stališči do te problematike. Poročali smo tudi, da so v razpravo posegli slovenski svetovalci Willy Mikac, Igor Gabrovec (LD) in Vladimir Vremec (SSk). Slednji nam je v dopolnilo našega poročanja poslal dopis, v katerem obnavlja glavne točke svojega posega. Vremec je na četrtkovi seji najprej poudaril, da je Masellijev osnutek neustrezen v nekaterih bistvenih vprašanjih. To velja predvsem za območje aplikacije zakona, ki bi bila po tem osnutku v bistvu prepuščena krajvenim upravam. Dosedanje izkušnje, začenši s tržaško pokrajinsko upravo, dokazujejo, da bi takšna rešitev bila zelo omejevalna do pripadnikov slovenske manjšine. Pokrajinski svetovalec SSk je nadalje ožigosal stališče obsežnih krogov parlamentarne opozicije in vladne večine, po katerem naj bi zakonsko zaščito Slovencev v Italiji pogojevali z vračanjem imovin istrskim beguncem. Vremec je vsekakor opozoril, da je Italija dejansko oropala slovenski živelj za obsežne ju-sarske površine. TRST / OBČINSKI SVET ZAČEL OBRAVNAT1 PREDLOG O PRENOSU NA ACEGAS Smetarska služba pred privatizacijo Zadrega desne sredine - SKP načelno proti - Dokončna odločitev najbrž v torek V tednu, ki je pred nami, bo po vsej verjetnosti padla dokončna odločitev o privatizaciji tržaške občinske smetarske službe oziroma o njenem prenosu na družbo ACEGAS. Kot smo že včeraj zabeležili, je namreč tržaški občinski svet predsinočnjim začel obravnavati predlog, ki ga je izdelala Illyjeva uprava v tem smislu. Predlog je podrobneje orisal odbornik Neri, nakar se je začela splošna razprava. Predstavniki desnosredinske opozicije so resnici na ljubo v različnih oblikah skušali zavirati obravnavo oziroma jo odložiti na poznejši čas. Upravna večina pa je predloge za odložitev zavrnila. Kot je dokaj odkrito priznal svetovalec NZ Šerpi, se desna sredina nahaja v precejšnji zadregi. Po eni strani je namreč v zadnjih me- secih na vse mogoče načine in še posebej prek avtonomnih sindikatov skušala zavirati privatizacijo, čeprav po drugi strani nima do nje načelnih ali »ideoloških« zadržkov. Šerpi je odgovornost za ta »nesporazum« naprtil upravni večini, češ da je zadevo vodila z zgrešeno metodo in predvsem oholo. Šerpi je na vsak način poudaril potrebo, da bi bil občinski svet pred dokončno odločitvijo sez-nanjem z obračunom ACEGAS za minulo leto. Na to zahtevo je odbornik Neri takoj odgovoril pozitivno ter se obvezal, da bo v ponedeljek porazdelil kopije pred nedavnim odobrene bilance ACEGAS. Dodatna pojasnila sta v razpravi zahtevala tudi Sulli (NZ) in Marži (CCD) očitno z namenom, da bi obravnavo čim bolj upočasnila. Sve- tovalec SKP Igor Canciani pa je bil v svojih izvajanjih veliko bolj premočrten. Brez slepomišenja je povedal, da je proti privatizaciji smetarske službe. Temu je posredno odgovoril predstavnik Oljke Luciano Kakovic, ki je dejal, da v resnici ne gre za privatizacijo, saj je ACEGAS dejansko v lasti Občine Trst. Kot rečeno, se bo obravnava nadaljevala prihodnji teden. Jutri ob 13. uri bo zapadel rok, ki ga imajo svetovalci za predložitev popravkov. Ob 15.30 se bo zbrala pristojna komisija tržaškega občinskega sveta, da bi še enkrat pretresla celotno zadevo. Za torek zvečer pa je že sklicana seja tržaškega občinskega sveta, na kateri bi se morala nadaljevati splošna razprava in najbrž tudi zaključiti z odločilnim glasovanjem. Pri Sv. Justu včeraj novo poimenovanje po žrtvah fojb Včeraj so na griču sv. Justa uradno poimenovali po žrtvah fojb pot, ki pelje od Ul. Capitolina proti gradu. Tako so zaključili nekajmesečno polemiko, ki so jo sprožili ob nedavnem poimenovanju po istih žrtvah manjšega stopnišča, proti kateremu so žolčno nastopili predstavniki desnice in ostro napadli občinsko upravo. Kontestirano stopnišče so včeraj preimenovali po Montuci. TRŽAŠKI KNJIŽNI SEJEM / PREDSTAVITVI NA POBUDO TR2A3KE KNJIGARNE Prešernove poezije v Depangherjevem prevodu in lepote Skilanove jame Podčrtali pomen, da je o Prešernu govor na osrednjem tržaškem trgu Včeraj zvečer sta se v okvira Gutenbergovega trga ena za drago zvrstili pobudi, posvečeni slovenski kulturi in slovenski založniški dejavnosti; najprej, ob 19. uri, je bila predstavitev najnovejšega prevoda Prešernovih poezij, za katerega je poskrbel Giorgio Depangher, ob 20. uri pa je sledila predstavitev fotomonografije o Skilanovi jami, Okus teme Bogdana Kladnika. Obe predstavitvi je priredila Tržaška knjigama, ki je tudi letos prisotna s svojo stojnico pod belimi šotori na Trgu Unita. Kot je povedal vodja knjigarne Igor Starc, je vsekakor pomemben stik z občinstvom tudi zunaj lokacije knjigarne same, prav tako je pomembna prisotnost slovenske kulture v okvira te prireditve: »Ce zahtevamo priznanje, je sploh nemogoče, da nas ne bi bilo na Gutenbergo-vem trgu,« je poudaril. Glede pobude same je še omenil, da se letos še kako pozna, da je bilo na razpolago manj sredstev; Trst bi lahko od tega veliko več vnovčil, ko bi se le potrudil z velikopotez-nejšimi reklamnimi prijemi. Pri predstavitvi zadnjega italijanskega prevoda Prešernovih poezij, ki je nedavno izšlo pri Založništvu tržaškega tiska, so poleg Igorja Starca, sodelovali še prevajalec, pesnik Giorgio Depangher, - profesorica Marija Pirjevec, docentka za slovensko književnost na visoki šob za prevajalce, ki je stala prevajalcu ob strani pri njegovem delu in je tudi spisala uvod k izdaji, župan Občine Devin-Na-brežina Marino Vocci in Nikla Panizon ter Patrizia Vascotto, ki sta jim uvedli srečanje z dvojezičnim branjem Sloves od mladosti in prve Gazele (f. KROMA). Marija Pirjevec je osvetlila lik Franceta Prešerna, ki je italijanskim bralcem dokaj neznan, čeprav je doslej izšlo že precej prevodov, pri katerih so prevajalci žal preveč površno opravili svoje delo. Depangherjev prevod se je nasprotno trgal pri veliki odvisnosti od izvirnega jezika in je delo slovenskega pesnika podal v sodobnem italijanskem jeziku. Marino Vocci je poudaril, kako je pomembno, da se Prešernova poezija predstavlja na glavnem tržaškem trgu, ki je nekakšen reprezentančni salon mesta, ki je gluho za medsebojno spoznavanje. Kot bralec je povedal, da se mu je ob branju Prešerna odprlo okno v svet, na kulturo, na katero so Italijani gledali z nekakšnim omalovaževanjem. Giorgio Depangher je spregovoril o težavah pri prevajanju poezije, saj pri prevodu preide na bralce le majhen odstotek izvirnega pesnikovega sporočila. Dejstvo, da gre za pesnika iz prejšnjega stoletja, mu je olajšalo večje spoštovanje do avtorjevega sporočila. Delo je namenjeno italijanskemu bralcu in njegovo poslanstvo bo opravljeno, če bo zbudilo radovednost Italijanov. Sinočnji spored Gutenbergovega trga je sklenila predstavitev knjige o eni najlepših kraških jam, Skilanovi jami, Okus po temi, ki je izšla pri slovenski založbi Zaklad - v Italiji pa jo zastopa Tržaška knjigama. Ob prisotnosti fotografa Bogdana Kladnika in avtorice besedila Clare Ferlatti, je spregovoril Sergio Dolce. Sledila je projekcija čudovitih slik. (bov) SDGZ / VABILO V BAZOVICO V torek srečanje slovenskih gostincev Govor o številnih pobudah za promocijo gostinstva in ogled novega obrata Pri Upi V torek, 1. junija, ob 15.30, prireja SDGZ srečanje gostincev v Restavraciji Hotelu Pri Lipi v Bazovici, kjer je napovedana vrsta pobud. Najprej bo predstavitev promocijske pobude Enjoy The Best F-VG, ki predvideva tisk 20 krajevnih zemljevidov dežele Furlanije-Julijske krajine. Gostinci, ki to želijo, bodo vključeni v turistično-kul turne zemljevide Krasa (tržaški in goriški Kras) in Tržaškega nabrežja, ki bodo v distribuciji (naklada 30.000 komadov) v Severni Italiji, Avstriji, Bavarski in Sloveniji. Agencija PR Studio iz Vidma bo prikazala možnosti in tarife za omembo obra- tov. Na zemljevidih bodo navedeni, poleg gostincev in hotelirjev, tudi proizvajalci vin in drugih krajevnih pridelkov, kmečki turizmi in umetnostni obrtniki. Nadalje bo govora o možnostih sodelovanja krajevnih gostincev s stanovskimi kolegi onkraj meje (za skupno promocijo kraške-ga območja) in iz Koroške, slednji ponujajo možnost ogleda kvalitetnih gostinsko-turi-stičnih struktur v Avstriji, ki so značilne za letni turizem. Ob priliki torkovega srečanja bosta upravitelja Nada Debenjak in Erino Fabrizi prikazala prostore nove, komaj ot-vorjene Restavracije - Pizzerie in Hotela (3 zvezdice) Pri Lipi. Druga pomenljiva točka srečanja bo degustacija kunčjih jedi, ki jo bo ponudil klavniški obrat Mestrad iz Mačkolj. Le-ta se bo predstavil krajevnim gostincem s kunčjim mesom visoke kvalitete, bogatim z beljakovinami in vitamini, revnim v maščobah in holesterolu. Na predstavitev zemljevidov Enjoy The Best F-VG so vabljeni, poleg gostincev, tudi umetni obrtniki v okviru SDGZ. Vse, ki se mislijo udeležiti srečanja vabimo, da potrdijo svojo udeležbo organizacijskemu tajništvu SDGZ (tel. 040-362949). DEVIN-NABREŽINA / MINULI TEDEN V PRIREDBI SOLE I. GRUDEN Šolski otroci so se srečali na ekološkem dnevu Pomerili so se na orientacijskem pohodu Nižja srednja šola Igo Gruden iz Nabrežine je v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina priredila v petek, 28. maja, ekološki dan za učence prvih razredov obeh nižjih srednjih srednjih Sol v občini (se pravi tudi italijanske šole C. de Mar-chesetti iz Sesljana), pa Se za vse pete razrede osnovnih šol v občini. Glavna točka na sporedu je bila orientacijska igra. Start in cilj sta bila na trgu pri nabrežinskem pokopališču. Tu se je odvijalo tudi nagrajevanje najboljših udeležencev. Ekološkega dneva so se udeležili tudi ravnatelji šol in predstavniki občinske uprave. Slo je za priložnost za tutrje-vanje medsebojnega poznanja in sodelovanja. NOVICE Obiska novega predsednika zavarovalnice Generali Pred kratkim izvoljeni predsednik zavarovalnice Assicurazioni Generali Alfonso Desiata je bil včeraj na obisku pri tržaškem županu Riccardu Hlyju in pri predsedniku deželnega odbora Robertu Anto-nioneju: v obeh primerih so naglasih tesno povezavo med zavarovalnico in mestom, kjer je nastal zavarovalniški kolos. Drevi zadnji TV Mozaik Drevi bodo po televizijskem dnevniku oddajali zadnji TV Mozaik letošnje sezone. Najprej bo na vrsti fotografska razstava Erika Hartmana in razmišljanje o nacističnem genocidu. Nato bodo lahko gledalci v družbi dolinskih srednješiolcev spoznah Škotsko in letošnjo Evrošolo. Po razposajenih dijakih bo Benečan Giovanni Stulin razodel vse skrivnosti pletarske obrti, sledil bo prispevek o na-brežinskih kamnolomih. Tudi o umetnosti bo govor in to v peti točki, ko bo o svojih slikarskih in arhitekturnih delih spregovoril David Faganel. Oddaja se bo zaključžila z zvoki narodnozabavne glasbe Kraškega kvinteta. Ponovitev TV Mozaika bo v četrtek, 3. junija, ob 20.50. Jutri na Kontovelu večer o komunikaciji Jutri bo v Zadružni gostilni na Kontovelu večer posvečen tematiki »Strategije v komunikaciji« (Strate-gie della comunicazione). Večer organizira Združenje »Gente Adriatica« in Studijski center »Nicolo Tommaseo«, pripravil pa ga je prof. Enzo Kermol, docent na tržaški univerzi, ki zagovarja tezo, da se človek sam odloča za komuniciranje in za način kako ta odnos voditi in nadaljevati. O tem in še o marsičem bodo na večem govorih: Manlio Cerovim, kot pisatelj, fizik Stefano Fontana, pesnik Claudio Grisancich, novinarka Marina Silvestri Ferrari in glasbenik Claudio Bilucagha. Pri glasbenih vložkih bodo sodelovah Omeha Serafini, Fabio Zo-ratfi in Paolo Amodio. Večer bo vodil, kot vedno, Edoardo Kanzian. (N.L.) Srečanje o Italijanih na drugi strani meje Vprašanju vloge Italijanov, ki so na drugi strani meje, bo posvečeno srečanje, M bo jutri ob 17.30 v knjigami Minerva v Ul. S. Nicolo 20. Prireja ga orga-nizacija za pohtično kulturo »Luoghi comuni« v sodelovanju z Evropskim federalističnim gibanjem. Spregovorili bodo izvedenci, med katerimi zastopnik zunanjega ministrstva Andrea Romano ter ita-hjanska poslanca v zagrebškem oz. slovenskem parlamentu Furio Radin in Roberto Battelli Vodeni ogledi razstave Jean-Micnela Basguiata Kot je že običaj, muzej Revolteha organizira ob koncu obiske razstav s strokovnim vodstvom. Danes dopoldne ob 11. uri bo obiskovalce v zadnji nadstropji muzeja, kjer so na ogled dela sodobnega ameriškega ustvarjalca Jean-Michela Basquiata, pospremil prof. Geroni. Vsekakor pa je muzej odprt vsak dan, razen ob torkih, od 10. do 20. me. KRIŽ / PRIHODNJO NEDELJO V DOMU A. SIRKA rINSTITUT GOETHE / VCERAJh Zaključni nastop Baletnega odseka športnega društva Mladina iz Križa V soboto, 5. junija bo v domu A. Sirk v Križu zaključni nastop Baletnega odseka SD.Mladina iz Križa. To bo že triindvajseta prireditev, ki jo omenjeni odsek pripravlja ob koncu šolskega leta, nastopili pa bodo v glavnem osnovnošolci in »najstniki«. Na začetku se je v baletni odsek vpisalo večje število mladih, zaradi šolskih obveznosti ali drugih razlogov pa so morali nekateri obiskovanje prekiniti. Temu navkljub jih bo na sobotni prireditvi nastopilo kar lepo št-evilo: kriškim baletnikom se bo namreč pridružila še baletna skupina KUD »15 februar« iz Komna. Oba odseka namreč vodi dolgoletna učiteljica Anka Cepelnik - Kocijančič - v Križu že od začetka, v Komnu dve leti. Tako so se tudi stkale prijateljske vezi med obema kraje- ma, ki si izmenjujeta vse pogosteje mdsebojne kulturne prireditve. Vaje in treningi so potekali dvakrat tedensko v prostorih osnovne šole A. Sirk in so bili letos porazdeljeni v dve skupini. Na prireditvi bo sodeloval tudi otroški zborček KD Vesna, ki ga vodi prof. Jana Drasich, ki je pred leti tudi sama obiskovala to baletno šolo. Delo baletnega odseka je kar pestro. Tako so že v tej sezoni sodelovali na proslavi 85-letnice KD Primorec v Trebčah, v petek pa na 30. obletnici poimenovanja šole po kriškem umetniku Albertu Sirku. Prihodnjo nedeljo, 6. junija bodo mladi baletniki nastopili na prireditvi v Zgoniku, 25. junija pa na državnem prazniku v Komnu. N.L. »Odprta vrata« starim in novim prijateljem Ob 250. rojstnem dnevu Goetheja je želel tržaški inštitut, ki po njem nosi ime, »odpreti vrata« na stežaj. Včeraj popoldne je namreč v prostorih, v katerih že desetletja potekajo tečaji nemškega jezika in se vrstijo številne prireditve, organiziral družabnost z igrami, namenjenimi odraslim in otrokom, ob tem pa je tudi predstavil svojo dejavnost (f. KROMA). TREBČE / POGOVOR Z MLADIM ČLANOM ANSAMBLA LUKO KRALJEM - CARLIJEM Godba Viktor Parma načrtuje vrsto nastopov v letošnjem poletju Preteklo soboto je godba nastopila v Domžalah, v nedeljo pa v Postojni Godba Viktor Parma iz Trebč (uradno je to Godbeniška šola V. Parma) je v zadnjem času zelo aktivna. Preteklo soboto so godbeniki pod vodstvom svojega dirigenta Lean-dra Pegana, nastopili v Domžalah na proslavi, ki jo je pripravila tamkajšnja godba ob 115-letnici svojega delovanja. Naslednji dan so trebenski godci nastopili še v Postojni, kjer so imeli koncert za obiskovalce Postojnske jame. Sedaj se že pripravljajo na zaključni nastop gojencev šole za mlade glasbenike, ki bodo v bližnji bodočnosti okrepili vrste domače godbe; ta pomembna prireditev bo v nedeljo, 20. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Godba Viktor Parma bo seveda imela vrsto nastopov tudi v poletnih mesecih na raznih šagrah in domačih praznikih. O vsem tem in še o marsičem smo se pogovorili z mladim članom omenjenega ansambla Luko Kraljem-Carlijem, ki poučuje na domači glasbeni šoli klarinet in saksofon, ob sredah pa vodi še pouk iz teorije. S tem pa se delovanje našega mladega intervjuvanca nikakor ne konča: po opravljenem šestletnem študiju iz klarineta in saksofona bo v septembru podal sprejemni izpit za dveletni pouk na tržaškem konzervatoriju Tartini, nakar si bo prislužil naslov profesorja za obe glasbili. Luka pa ni samo redni član godbe iz Trebč, saj mu je dirigent Leander Pegan, ki vodi omenjeno godbo od leta 1985, že nekajkrat zaupal dirigiranje godbenikov. V tej vlogi smo ga tako videli ob praznovanju 85-letnice društva Viktor Parma, ob božičnem in novoletnem koncertu ter na zgoraj omenjenih nastopih v Domžalah in Postojni. Mladi trebenski godbenik je vesel in ponosen, da ga dirigent Pegan tako ceni in želi ostati zvest svoji godbi, kar je pravzaprav v njegovi družini prava tradicija. Lukov no-no je namreč v domačem društvu igral pozavno, stric klarinet, medtem ko je bil oče dolga leta pevec trebenskega zbora. Poleg poučevanja na domači glasbeni šoli obiskuje Luka četrti letnik zgodovine na tržaški univerzi, v dopoldanskem času pa je za štiri ure zaposlen na tržaški radijski postaji in sicer v uradu za računalniško obdelavo tekstov in dokumentov. »Godba Viktor Parma šteje trenutno 28 )dbenikov, mek katerimi je osem deklet. V asbeni šoli poučuje Leander Pegan igranj6 i rog, trobento, pozavno, bariton, bas in avto, sam pa poučujem klarinet in sak-ifon. Tako bosta naša gojenca David Ciac-h iz Bazovice in Sara Magagnato končala udije iz basa, oziroma roga. Na splošno fiskujejo našo šolo zelo mladi gojenci, s° i tudi taki, ki so s študijem začeli relativ-d pozno, kot na primer Tomaž Fabec (leL k 1974), ki je začel v letošnjem letu študij rzavne. Menim, da starost pri študiju gl3'' le sploh ni važna; važno je veselje, dobra rlja in seveda pripravljenost za sodelo' mje v godbenih sestavih. Porabljam Prl' ko, da preko Vašega časopisa pozvani lade, da bi se odločili za študij trobente-a konec naj še dodam, da smo z delon1 iše šole zadovoljni in ponosni, kot so, nU' im, zadovoljni tudi vsi naši godbeniki, F di nastopajo in seveda radi sprejemajo tn pohvale«, je svoj pogovor sklenil Ln^3’ Kot zanimivost naj še navedemo, da v odbeniško društvo iz Trebč v kratke ičelo s snemanjem CD plošče v ^or^c^ujces OPČINE / VESELA POMLAD Srečanje s starši in vsemi prijatelji Predzadnji majski nedeljski popoldan so člani preživeli v dvorani Finžgarjevega doma Predzadnji majski nedeljski popoldan so mak pevci openskega društvE Vesela pomlad posvetili družinam. Praznik z dolgoletno tradicijo je bil tudi letos prijetno srečanje malčkov ne le s svojimi starsi in ostalimi družinskimi člani, pač pa z vsemi zvestimi obiskovalci tovrstnih prireditev, ki se vedno z veseljem odzivajo povabilu malih pevcev. Zbrane v dvorani Finžgarjevega doma je nagovorila predsednice društva Vesela pomlad Nadja Sosič Perini, ki je poudarila pomen podobnih srečanj in podčrtah vlogo družine kot primarne družbene celice. Letošnji praznik so mali pevci oblikovali nekoliko drugače. Namestc običajnega Šopka otroških pesmic so zbranim poslušalcem ponudili krajše kantato Mirjam Tozon in Stanka Premrla Pomlad je tu. Vloge prvih spomladanskih cvetic in drobnih živalic, Meglice in Kapljice so odpeli, v glavnem v duetih in tercetih, pevci otroškega zbora, v vlogah Vetra, Sonca in Pomladi pa so nastopile pevke udadinskega zbora Vesela Pomlad. Poslušalcem, oz. gledalcem je besedilo približal Zvonko Vidau.s Projekcijo serije čudovitih barvnih diapozitivov. Pevci so nastopili pod Vodstvom zborovodkinje hlartine Batič, pri klavirju Pa jih je spremljal Martin Vremec. Prisrčna izvedba, ki sta ji dajali pečat °troska neposrednost in igrivost, si je upravičeno zasluzila topel aplavz vseh prisotnih v dvorani. . Nekaj misli o družini 111 njenih vrednotah, o vlogi moža in žene, o Starsevstvu in otrocih je v Svojem posegu razpletla Prof. Marija Stekar Košu-a- Najprej se je zaustavila Pri posamezniku in življenjskih vrednotah, atere postopoma spoznava in dojema od rojstva alje. Kristjan npr. urav-ava svoj pogled na ^vljenje po temeljni lestvi vrednot, po božjih apovedih. Starši pa so ^ vi in prvenstveni porabniki le-teh. Sledijo rsa družinska in župnij- ska skupnost ter ustanove, vsi pa smo, ne glede na to, ah smč starši ah ne, poklicani, da vzgajamo za vrednote. Dalje se je dotaknila vloge moža in žene, ki se v vsej svoji različnosti drug drugemu izročata in sprejemata, kar je tudi bistvo ljubezni. Današnji čas ju lahko zmede, vendar sta lahko zmožna, kljub vsemu, če to le hočeta in če sta pripravljena tej volji podrediti svoje ravnanje, oblikovati srečno in zdravo družino. Slednja ima pomembno vlogo, saj se v njej človek počuti trden in gotov na svoji poti skozi življenje. V današnjem času doživlja družina velike preizkušnje, vendar jih je na različne načine doživljala tudi v preteklosti. Na nas je, da se trudimo težave premagovati, saj nas to le še dodatno krepi in nam vliva občutek ponosa in veselja. Omenila je tudi pomembno vlogo starševstva, česar se mnogi mladi ljudje danes bojijo. Vendar otrok ne potrebuje nadčloveških staršev, temveč le očeta in mater, ki sta ga pripravljena sprejeti, ljubiti in mu stati ob strani. Starševstvo je vsakodnevni izziv, ki nas kot osebe dopolnjuje in izboljšuje in čeprav prinaša veliko trdega dela, daje tudi veliko radosti. Za zaključek je izbrala misel libanonskega pesnika Khalila Gi-brana, ki poudarja, da otroci niso naša lastnina. Prihajajo po nas, a ne iz nas. Imajo svoje misli, ki so uprte v bodočnost. Nikakor jih ne poskušajmo prisiliti, da bi ravnali tako kot mi, kajti življenje teče naprej... Starsi smo kot loki, iz katerih so bili kot žive puščice izstreljeni naši otroci. Lokostrelec pa gleda cilj na poti neskončnega in nam posreduje svojo moč, da bi njegove puščice letele hitro in daleč... Gostje letošnje izvedbe Praznika družine so bili mladi člani Slovenskega odra, ki so otroke in odrasle razveselili z igrico Žarka Petana Obtoženi volk. V domiselnih kostumih, ki jih je zasnovala Magda Samec, izdelala pa Fabia Trento, so igralci nastopili prepričljivo in doživeto pod režijskim vodstvom prof. Lučke Su-sič. Za gib je poskrbela Nikla Panizon, Magda Samec je izdelala sceno, Aljoša Saksida pa je igrico opremil z učinkovito glasbo. Prednost igrice je v tem, da pri razpletu zgodbe sodelujejo tudi otroci-gledalci, ki so zato ves čas izjemno pozorni na odrsko dogajanje. Kulturnemu delu prireditve je sledil družabni del ob prigrizku, ki je nudil priložnost za prijetno kramljanje odraslih in sproščeno igro najmlajših. Majda Danev VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 30. maja 1999 SV. TROJICA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.24 - Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 5.47 Jutri, PONEDELJEK, 31. maja 1999 PANKRACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,5 stopinje, zračni tlak 1024 mb narašča, veter 7 km na uro seve-ro-zahodnik, vlaga 71-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje. I .* LEKARNE Nedelja, 30. maja 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. Ma-scagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002), Ul. Rossetti 3. Danes slavita v Bazovici 40. obletnico poroke Pepi in Dora Žagar Se obilo let skupnega Življenja jima želi sin Mitja z ženo Jasno Z Laro in Mitjo se veselimo ob rojstvu prvorojenca Igorja kateremu želimo dolgo in srečno življenje. Cerkveni pevski zbor v Mavhinjah Sandro in Sarina si bosta danes večno ljubezen obljubila in vsa klapa se bo z njima veselila. Sfmfse zmj’rej t’ku, vama želi VABADABADU NaSemu članu Vinku Skerlavaju je žena Magda povila prvorojenko Veroniko Srečnima staršema in novorojenki Zeli obilo sreče Godbeno društvo Prosek gojiteljici naj prejmejo čestitke ponosnih staršev. V četrtek je MARIJA v Rimu doktor postala. Statistiko je z odliko in pohvalo končala. Čestitamo! Veliko sreče in uspeha želimo, v upanju, da se v Trstu čimprej dobimo. Tržaški prijatelji. Danes praznuje svoj rojstni dan nas dragi no-no SREČKO. Robert, VValter in Viktor mu kličejo Se na mnoga leta! SARINA in SANDRO stopata danes na skupno življenjsko pot. Mnogo sreče in medsebojnega razumevanja jima želi SKD Slavec. Danes stopata na novo življenjsko pot SARINA in SANDRO. Vso srečo jima želijo Nadja in Leandro, Marina in Robi, Andrea in Massimo. Danes prejme sveto obhajilo KAROL ŠEGU-LIN iz Gročane. Da bi ji ostal ta lep praznik v najlepsem spominu ji želijo nono Albin in stric Rado z ženo Mariso. Pa-trik in Petra pa ji pošiljajo poljubčke. MePZ Igo Gruden se prisrčno zahvaljuje družini FABEC za izredno prijeten večer in pogostitev v njihovi osmici v Mavhinjah. Jutri, 31. maja, praznuje rojstni dan nas pa-pačko IGOR. Mnogo zdravja, sreče in soudou mu želijo njegove punce Katerina, Lara in Erika. Veselimo se novega člana! Igor je razveselil Laro in Mitjo. Staršem čestitamo, malemu Igorju želimo vse najboljše v življenju SKD Cerovlje-Mavhinje Med nami imamo novo pevko Veroniko Veselju mame Magde in očeta Vinka se pridružujejo pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora Sv. Jernej z Opčin BARI 44 CAGLIARI 65 FIRENCE 49 GENOVA 64 MILANO 62 NEAPELJ 79 PALERMO 34 RIM 10 TURIN 12 BENETKE 47 24 33 17 48 17 42 55 72 53 6 72 65 38 77 5 19 88 29 59 82 66 80 81 74 69 73 6 76 61 27 80 52 3 16 62 32 30 4 87 88 Danes praznuje 20 let nas Igor Gherdol Iz vsega srca mu želijo mnogo sreče, zdravja in vsega, kar si sam najbolj želi mama, očka, stric Sandro in vsi, ki ga imajo radi V četrtek, 27. maja je na fakulteti za statistiko univerze La Sapienza v Rimu z odliko in pohvalo diplomirala Marija Mamolo Ob lepem uspehu ji čestitajo mama, papko, Marta, nona, teta Vera in stric Pavel z družinami Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080). Od ponedeljeka, 24. do sobote, 29. maja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 040 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 040 633050), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (tel. 040 200446) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Roma 15, UL Tiziano Vecellio 24, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lun-gomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (tel. 040 308982). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja Včeraj sta si obljubila večno zvestobo Alessia in Andrej Želimo jima, da bi ju spomin na ta prelepi praznični dan spremljal skozi skupno srečno in veselo življenje Pino, Alenka, Jasmin in Peter in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. E ČESTITKE 25. maja sta praznovala 25. obletnico poroke NEVA in CLAU-DIO. Se na mnoga zdrava in vesela leta jima želijo sin Michele z Eleno, sestra Nadja z družino in Marija. VATOVEC DRAGO in Zena DRAGICA iz Brezovice, sta 25. maja slavila 25 let skupnega življenja. Obilo zdravja in da bi se se naprej tako dobro razumela kot doslej, jima želi Dora z družino. Hurra! OTROŠKI VRTEC IZ BORŠTA je ponovno osvojil zasluženo prvo nagrado na natečaju Julius Kugy. Mali risarji in iznajdljivi vz- Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot 28 dobitnikov s 5 točkami 3.460 dobitnikov s 4 točkami 139.843 dobitnikov s 3 točkami 15.360.733.370-lir 23.649.328.874-lir 3.072.146.674-lir 109.719.500-lir 887.900 - lir 21.900-lir BF S.R.L. ZA TOPLINO VAŠ€GA DOMA, IZDČLAMO ZA VSAK PROSTOR, LONČ€N€ P€ČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO Ž€UI NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS št.7 -TRST ® 040.370151 ©0348.4117048 JULI/01 OP JUNIJA PO S€PT€/V\BRfl POlCTIie Z NAMI NA NAJ16PŠČ SR€D0Z€MSK€ PLAŽE S POSčBNIMI L€TI IZ LJUBUflN€ 8 dni v hotelu na otoku Samos od 555.000 lir dalje -+- takse 8 dni v hotelu na otoku Karpathos od 653.000 lir dalje + takse 8 dni v hotelu na otoku Kefalonija od 686.000 lir dalje + takse In še MALTA, PORTUGALSKA in MAROKO Vzemite naš katalog, v katerem boste prav gotovo našli ponudbo primerno za vaše počitnice! Zavarovano parkiranje na ljubljanskem letališču je vključeno v ceni. I. .julia viaggi Trg Tommaseo 2/b TRST Tel. 040/367636-367886 POTOVANJA IN BIVANJA SKUPINSKA POTOVANJA IZ TRSTA JEZERO MAGGIORE IN ŠVICA od 24. do 27. junija.550.000 lir PRAGA od 30. junija do 4. julija 690.000 lir BIVANJE NA KANARSKIH OTOKIH - JUŽNI TENERIFE od 20. do 27. junija - hotel 4 zvezdice polni penzion pijače vključene Otroci brezplačno na počitnice!!! . ..1.110.000 lir PALMA Dl MAIORCA Polet iz Ronk od 15. do 22. junija - hotel 3 zvezdice polni penzion pijače vključene 990.000 lir BREZ VPISNINE ^ PRAZNIK ##> ČEŠENJ 1999 SPORED: Danes, 30. maja ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra s Proseka, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet; Jutri, 31. maja ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet. SKD JAKA ŠTOKA Mladinska skupina _____________________ v sodelvanju z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS Svetlana Makarovič SHOW STRAHOV mladinski muzikal Režija Suzi Bandi Glasba Tom Hmeljak 1 Ples Ivana Ban , danes, 30. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita ob izidu knjige dr. Milice Kacin VVohinz LAVRENČIČ, PODGORNIK IN STANGER V PARLAMENTU na predstavitveno okroglo mizo NAŠI POSLANCI V RIMU 1921-1929 Sodelujejo avtorica, zgodovinarji in uredniki vseh štirih belih priročnikov, ki prinašajo parlamentarne nastope naSih predvojnih zastopnikov v Rimu Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3 v Trstu, v torek, 1. junija ob 20. uri ZDRUŽENJE LUPUSINFABULA vabi na odprtje razstave knjig, ki so jih ustvarili otroci slovenskih osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu pod mentorstvom Vesne Benedetic MAVRICA V NOČI v petek, 4. junija 1999 ob 18. uri v Občinski ludoteki narodov (Ul. Colautti 3 v Trstu) Razstavo in delavnico omogočila NTKB OBČINA ZGONIK 35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV ZGONIK Danes, 30. maja ob 16. uri odprtje kioskov, ob 19.30 koncert Igorja Spetiča na diatonično harmoniko, ob 20. uri nagrajevanje likovnih izdelkov in fotografskih posnetkov o naravi otrok iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine v organizaciji KRD Dom Brisciki, nagrajevanje vinogradnikov, od 20.30 do 24. ure ples ob zvokih ansambla Kraški kvintet Ponudba tipične domaCe hrane Vsak dan so vam na ogled likovni izdelki in fotografski posnetki o naravi otrok iz vrtca in osnovnih šol zgo-niske občine v organizaciji KRD DOM BRISCIKI ZAGOTOVLJEN PARKIRNI PROSTOR! Vabljeni! SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA Junijski večeri 2. junUa: Osvajarije Šišapangme u sliki in besedi na urhouih Himalaje 4-. junija: The Original Klezmer Ensemble srečanje z judovsko glasbo 11. junija: Trio Kras večer pristne ljudske glasbe 18. junija: Vaška godba Komen srečanje s prijatelji godbeniki 25. junija: Pesem ob Studencu zborovski večer Na dolinski K'luži ob 21. uri, v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani .................-.. 1 Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V Trstu in KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabi na okroglo mizo ob izidu knjige pisatelja ZORKA SIMČIČA ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE O tretji izdaji tržaško-argentinskega romana bodo govorili literarni zgodovinar dr. Jože Pogačnik, urednik prof. France Pibernik in dr. Janez Dular. ——----------Prisoten bo tudi avtor---------- Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, jutri, 31. maja ob 20.30 _____ PD SLOVENEC BORŠT-ZABREŽEČ 2 9. pnnzNiH vi n n _______i : : 14., 5. in 6. junijo 1999 v parku Hribenca v Zabrežcu DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 4. junija ob 18. uri v dvorano Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 na predstavitev knjige DRAGA ŠTOKE PO PREHOJENI POTI Spominske črtice 11 Na predstavitvi bosta poleg avtorja sodelovala I Časnikar Sasa Martelanc in Livij Valenčič DRAMSKA SKUPINA SKD IGO GRUDEN vabi na premiero komedije B. Nusič Gospa ministrica v petek, 4. junija ob 20.30 v dvorani doma Albert Sirk v Križu 23 OBVESTILA KRUT obvešča elane, da razpolaga še z dodatnimi 20. mesti za letovanje v Vemdeli (Pula), od 10. do 19.7.1999 (druga izmena). Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do 6. junija PRAZNIK TISKA NA TRGU HORTIS. Program: Danes, 30. maja, ob 18.30, srečanje s Časnikarjem Fulviom Grimaldijem, glasba s skupino Expander. Jutri, 31. maja, ob 20. uri igra ansambel Bailando. Torek, 1. junija, ob 18.30 debata na temo: Imperializem in neokolonializem v Evropi; koncert skupine Paolo Paolin e i Rocciosi. Sreda, 2. junija koncert s skupinami Moran Brothers, GPV, Rudi Mentali. Četrtek, 3. junija glasba s skupino Blues Ete. Petek, 4. junija, ob 18.30 debata na temo: Umetno oplojevanje in zakon 194, koncert skupine Kili Joy. Sobota, 5. junija: koncert Jose Stevens in Bian-ca Stella Croce. Nedelja, 6. junija: igra ansambel Expan-der. KMETIJSKI OBRAT PA-ROVEL iz Mackolj (tel. 040-231908) vabi vse ljubitelje naših vin in našega extra deviškega olivnega olja na ogled kleti in torki j e danes, 30. maja, od 10. do 18. ure, ob priliki mednarodne pobude ODPRTE KLETI - WINE- DAY. Letos bomo prvič tudi predstavili malvazijo in olivno olje »Kasher Le-Pesach« proizvedena za židovske skupnosti iz vsega sveta. KRIŠKA SRENJA obvešča elane, da so na razpolago dovoljenja za odvoz z lastnimi prevoznimi sredstvi posekanih drvi na Babci. Informacije pri odbornikih. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita ob izidu knjige dr. Milice Kacin VVohinz »Lavrenčič, Podgornik in Stan-ger v parlamentu« na predstavitveno okroglo mizo NASI POSLANCI V RIMU 1921-1929. Novo knjigo bo predstavil zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Sodelovali bodo avtorica dr. Milica Kacin VVohinz in urednika že v prejšnjih letih izdanih zbirk parlamentarnih govorov Vir-gila Sceka Marko TavCar ter Engelberta Besednjaka in Josipa Vilfana dr. Egon Pelikan. Okrogla miza bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu, v torek, 1. junija ob 20. uri. SRENJA BOLJUNEC, FANTOVSKA BOLJUNEC, SKD F. PREŠEREN in MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabijo vse vaščane na sestanek za čiščenje vasi ob priliki vaškega patrona in šagre, v torek, 1. junija ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. SRENJA OPČINE sklicuje redni občni zbor, ki bo v TOREK, 1. JUNIJA v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo, predsednika o dejavnosti v preteklem letu; 2.) blagajniško poročilo; 3.) stanje upravičenih posestnikov oziroma lastništva pri posestvovanih zemljiščih; 4.) razno. SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Ba-zovskem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in črnobela tehnika). Za informacije tel. št. 040-226505 in 040-226659. KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan. TRŽAŠKO POKRAJINSKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV sporoča, da bo v sredo, 2. junija 1999 ob 17. uri v Modri dvorani sedeža Združenja tržaških trgovcev na drobno v Ul. S. Nicolo 7, predavanje DIABETIS DANES - kako ga preprečiti in zdraviti. Predaval bo diabe-tolog dr. Francesco Dapas. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, ki so prispevali razne dia o Krasu, na srečanje z R. Jagodicem v petek, 4. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi. KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariane Čeme, slikar, kipar in pesnik, rojen v Skednju«. Otvoritev razstave bo v petek, 4. junija 1999 ob 20. uri v društveni dvorani. Sodeluje Aljoša Žerjal, s filmsko le- pljenko o tržaških umetnikih. Urnik razstave: 5., 6., 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delovnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in založba MLADIKA vabita v petek, 4. junija na predstavitev knjige Draga Stoke Po prehojeni poti. Predstavitev bo v dvorani Zadružne kraške banke, Ulica Ricreatorio 2 na Opčinah, s pričetkom ob 18. uri. Na predstavitvi bosta poleg avtorja sodelovala še časnikar Saša Martelanc in Livij Valenčič. PD SLOVENEC Boršt-Za-brežec priredi 29.. PRAZNIK VINA v parku Hribenca v Zabrežcu. V petek, 4. junija, ob 19. uri zaključek športnega dne osnovnošolskih otrok didaktičnega ravnateljstva v Dolini, zvečer ples z ansamblom Zamejski kvintet. V soboto, 5. junija zvečer ples z ansamblom Status symbol. V nedeljo, 6. junija ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, zvečer ples z ansamblom Status symbol. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov. POJ, PLESI IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM, dvodnevna prireditev v organizaciji pevskega društva Vesela pomlad in Marijanišča na Opčinah. V soboto, 5. junija ob 20.30 v dvorani Finžgarjevega doma KOCERT MPS Vesela pomlad, DVT Ver laetum in MePZ Resonet, v nedeljo, 6. junija ob 16. uri na dvorišču Marijanišča VELIKA OTROŠKA PRIREDITEV z nstopom OPZ Zvonček z Repentabra, OPZ Kraški cvet iz Trebč, OPZ A. M. Slomšek iz Bazovice in OPZ Vesela pomlad z Opčin ter Mladinske godbe na pihala Glasbene šole iz Sežane. Zbrane otroke bo zabavala pevka in priljubljena otroška animatorka ROMANA KRAJNČAN. Pričakujemo vas! SD MLADINA - Baletni odsek priredi v soboto, 5. junija t. 1. ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni! DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LETNICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do 5. junija, vsak dan, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. V DOMU ALBERTA SIRKA v Križu je odprta razstava kriških ustvarjalcev, vsak dan od 18.30 do 20.30, ob nedeljah od 11. do 13.ure. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA iz Ricmanj toplo vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 6. junija. Urnik: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri v športno-kulturni center v Zgonik na prireditev VSI SMO PRIJATELJI. ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V Ž AVL J AH ob- vešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena jutranja smučarska šola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. V OBČINAH Devin-Na-brežina, Zgonik in Repenta-bor so zaceli delovanti centri Le orme - Sledi, namenjeni otrokom od 6. do 10. leta in mladostnikom od 11. do 18. leta starosti, v prostorih in po urnikih navedenih v zgibankah, ki so bile razposlane po domovih družin, bivajočih v treh občinah. Za podrobnejše informacije se lahko zglasite vsak ponedeljek od 9. do 12. ure v Uradu za pravice in možnosti otrok in mladostnikov, v poslopju nižje srednje šole Igo Gruden, Nabrežina Kamnolomi 16, tel. štev. 040-2024004, kjer bo obenem vsak dan delovala telefonska tajnica. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SRED1SCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ŽAV - Kje? V Marijanišču na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za otroke iz osnovne šole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, trenutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajni- ca 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški tečaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure. VANTA66I0 VOLVO 185.100 lir mesečno* ‘Primer Volvo V401.8 Optimo: Ceno ključi v roke 46.516.950 lir (IVA vključena, davek IP1 izključen). Predujem ali morebitna zamenjava 20.016.950 lir - 24 mesečnih obrokov po 185.100 lir, možnost odkupa za 24.653.984 lir. Stroški za postopek 270.000 lir, JAN 8,25% 1AEG 8,92%. Predhodna odobritev finančne družbe. Serijska oprema Volvo 40 v enačici Optimo: ABS • Servo volan • Airbag tuli size • Bočni oirbag (SIPS bog) • Naprava VVHIPS • Elektronski imobilizer Avtomatska klima ECO (ročna na 1,6) • Varnostne bočne luči • Električno nastavljiva in ogrevana zunanja ogledala Električni pomik prednjih in zadnjih stekel • Lita platišča 15" 195/55 • Lesni vložki • Oblazinjenje iz velurja Madison Možnost nastavitve voznikovega in sopotnikovega sedeža po višini • Daljinsko centralno zaklepanje • Usnjena obloga volana Vantaggio Volvo, nova formula finansiranja, ki jo nudijo koncesionarji Volvo, je možna do 30. junija za vse enačice Serije 40. Love Cars vouvo __________________ POBUDA KONCESIONARJA TRST - Strada della Rosandra 50 - Tel. 040.281365 _____________KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La baha«, r. Marco Bellocchio, i. Maya Sansa, Fabrizio Ben-tivoglio, Valena Bruni Te-deschi. EXCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Letters from a killer«, i. Patrick Swayze. PS ^ni F—y bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 Milje - Trg caduti liberta 2 Sesljan - drž.c. 14 SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Opčine - cesta 202 (križišče) IP Riva O. Avgusta 2 erg Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta EKCELSIOR AZZUR- RA - 18.00, 20.00, 22.00 »Harem suare« r. Serzan Ozpetek, i. Marie Gil-lain, Alex Descas, Lucia Bose. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Matrix«, i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ed tv«, r. Ron Hovvard, i. Elisabeth Hurley. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gube« (II cubo). Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Terapia e pallot-tole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre amici, un ma-trimonio e un funerale«, i. Gwyneth Paltrovv. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes. NAZIONALE 4 - 18.40 20.30, 22.20 »Afflic-tion«, i. Nick Nolte, James Coburn. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Carlotte al sado party«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »8 mm - Delitto a luči ros-se«, i. Nicolas Gage, Anthony Heald. Prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Di-vorcing Jack«, r. David Caffrey, i. Robert Carlyle. J PRIREDITVE UCENCI IN UČITELJICE osnovne šole Albert Sirk iz Križa ponosno obveščamo, da OBČINA DOLINA OBVESTILO O DRAŽBI Prot. 7487/99 Občina Dolina razpisuje dne 22. 6. 1999 javno dražbo za zakup službe za dodeljevanje kosil občinskim uslužbencem za dobo 1. 7. 1999 do 30. 6. 2000 in za izklicno ceno 12.000.-Lir brez davka IVA (6,19 Evra), ki odgovarja ceni posameznega jedilnega kupona. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in zadevni pravilnik v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljne informacije v Knjigovodski urad (tel. 040-8329260) Dolina, 25. maja 1999 Odgovorni urada za zakupe in pogodbe (Dr. VValter Coren) praznujemo letos 30-let-nico poimenovanja šole. Obletnico bomo proslavili v sodelovanju z vaškimi društvi in z otvoritvijo razstave del vaških umetnikov, danes, 30. maja, ob 18. uri z zaključno prireditvijo v sodelovanju z otroškim vrtcem. Obe prireditvi bosta v Kulturnem domu Albert Sirk. Prisrčno vabljeni! KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na KONCERT, ki bo danes, 30. maja v cerkvi v Rojanu ob 17. uri. Nastopili bodo: zamejska organista Andrej Pegan in Stefano Bembi, Primož Malavašič organist-diplomat na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sopranistki Tamara Sta-nese in Nataša Gregori, Gojenka Glasbene matice v Trstu Valentina Bembi - viola . Na sporedu bo tudi prva izvedba Psalma št. 113, ki ga je za orgle in dva soprana uglasbil Andrej Pegan. SDD JAKA STOKA Prosek-Konotovel v so-delvanju z ZSKD in RAJONSKIM SVETOM ZA ZAHODNI KRAS vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič SHOW STRAHOV danes, 30. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku (režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban). VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI in MLADINSKI KROŽEK S PRO-SEKA-KONTOVELA pod pokroviteljstvom pokrajinskih združenj VZPI-ANPI ANED in ANPPIA prirejata proslavo ob 55. obletnici obešanja desetih talcev na travniku blizu pro-seške železniške postaje, danes, 30. maja ob 11. uri. Slavnostna govornika: tovariš Mario Bettoli - podpredsednk pokrajinskega odbora ANPI iz Pordenona in član vsedržavnega sveta ANPI in tovarišica Nadja Debenjak - Solnica in podpredsednica Deželnega zavoda za pedagoško raziskovanje in eksperimentiranje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MoPZ Vasilij Mirk in Amaterski oder Jaka Stoka s OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure v Proseka-Kontovela. Napovedoval bo Matjaž Rustja. MePZ IGO GRUDEN prireja zaključni koncert letošnje sezone v soboto, 5. junija ob 20.30 na Ušajevi domačiji v Nabrežini. Gost večera bo MoPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Vabljeni. s_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU, ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščajo udeležence izleta v Vipavsko dolino in Trnovski gozd, da je odhod avtobusa, danes, 30. maja ob 8. uri s Trga Oberdan (Deželna palača) in ob 8.15 z Opčin (Prosvetni dom). PRIMOTOR KLUB obvešča vse člane in prijatelje, da je odhod na motociklistični izlet v Benečijo danes, 30. maja ob 9. uri iz Bazovice. SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Garda-land, ki bo v nedeljo, 6. junija z odhodom ob 5. uri pred barom Centrale na Opčinah. Cas vpisovanja še v torek, 1. junija od 20. do 21. ure. Za informacije pokličite na tel. 040-225804 ali 040-327284. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Vlila Vicentina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani. KRUT prireja 7-dnev-no križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Ci-cerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. H ŠOLSKE VESTI DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, če v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in če bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna šola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji srednji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan, od 9. do 13. ure na tel. 040/567144 ali 54356. hotel Restaurant PlZZERIA 7k^6čo- Zahvala vsem, ki so se udeležili otvoritve LIPA SRL VETO SNC MALI OGLASI tel. 040 7786333 NUJNO IŠČEMO diplomirane bolničarje ali bolničarke. Curriculum pošljite na naslov-LA QUERCIA, Corso Italia 10, 34126 Trst. PRODAM štiri kamnite posode. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. TEČAJI VEGETA-RIANSKE kuhinje za začetnike v Saležu, 19. in 20. junija. Rezervacije na tel. št. 040-2296012 (po 20. uri). UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išče tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TAJNIK/TAJNICA. UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išče uradnika s tehnično usmeritvijo, z opravljeno višjo šolo (po možnosti na DPZIO J. Stefan) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK. PRODAM traktor nibi 329 Lamborghini 24 HP in motokultivator (frezd). Tel. 040-228498. PRODAM dve klavirski harmoniki, 60 basov, prva z dvema registroma, druga s tremi, generalno uglašene. Tel. 040-228168 v večernih urah. CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepremične, pokličite v večernih urah na tel. št. 00386-67-25202. UVOZNO-IZVOZNO podjetje na Goriškem išče tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika in z večletno prakso pri vodenju knjigovodstva. Pisne ponudbe z navedbo »curriculuma« poslati na Servizi aizendali, Peric Adriano, Ul. S. Michele 334 - 34170 Gorica. ZELO UGODNO PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo (kuhinjska omara se lahko razstavi). Informacije na tel. št. 040-421412. NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina. LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Čuk -Opčine. Tel. 040-212289. PSIHOLOG v okviru svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Čuk -Opčine ob petkih. Tel. 040-212289. V PREBENEGU so Kocijančiči osmico odprli, da bi se ga nažrli in kmalu zaprli. OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci št. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen št. 32. V MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice. V SALEŽU št. 61 ima osmico Jožko Škrk. V MEDJE VASI ima osmico VValter. V PRAPROTU je odprt agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040- 200848. OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agriturizem ob petkih, sobotah in nedeljah. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. t Prerano nas je zapustil naš dragi Rado Štok Žalostno vest sporočajo mama Ivica, tete Rafaela, Vlasta in Sava ter drugi sorodniki Pogreb bo v sredo, 2. junija ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v trebensko cerkev. Trebče, 30. maja 1999 Dragi Rado, neizmerno hudo nam je, ker te ne bo več med nami. Tvoji soletniki iz Trebč Mami Ivici najiskrenejše sožalje ZAHVALA Srčna hvala vsem, ki so kakorkoli počastili spomin moje mame Otilije Posebna zahvala g. župniku, gospe Almi, cerkvenim pevkam in moji dobri teti Anici. Dani Nabrežina, 30. maja 1999 ZAHVALA Ob izgubi očeta Mariota Sossija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga na katerikoli način počastili, posebno g. župniku in sosedom. Družina Bazovica, 30. maja 1999 Vse težke boje pozabil je v miru zlatem sanja. 1899 24. maj 1999 Jože Volpi Ob stoletnici rojstva ljubega moža, očeta in nonota se ga z neutešljivo bolečino spominjajo vsi njegovi Spomin nate naj bo priča naše hvaležnosti za vse, kar si nam dal. Nabrežina, 30. maja 1999 + Nenadoma nas je zapustila naša draga Alenka Purič por. Ferluga Žalostno vest sporočajo mož VValter, hči Sara, mati Miranda, brat VValter, tast Oskar in vsi sorodniki Pogreb bo v torek, 1. junija ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Prosek. Prosek, Veliki Repen, 30. maja 1999 Ob prerani izgubi Alenke Purič por. Ferluga izreka odborniku VValter ju in družini najgloblje sožalje FC Primorje Sara, ob prerani izgubi mame, vedi, da smo ti prijatelji in sošolci iz 5. C razreda ob strani Balinarska komisija ZSSDI sočustvuje s prijateljem in dolgoletnim članom VValter jem ob težki izgubi drage žene Ob izgubi drage žene izreka svojemu prijatelju VValterju iskreno sožalje Balinarska sekcija Poleta Ob prerani izgubi drage žene izrekamo VValterju Ferlugi občuteno sožalje balinarji SZ Gaje Ob prerani izgubi Alenke izrekajo prijatelji iz Križa, Gabrovca in Proseka občuteno sožalje možu VValterju, hčerki Sari in svojcem 30. 5. 1989 30. 5. 1999 Mirko Radovič V rodnem domu, v tej hiši domači, prelep so-min nate živi, kot da z nami si še ti Tvoja družina Nabrežina, 30. maja 1999 OBČINA / PRED JUTRIŠNJIM ZASEDANJEM SVETA GORICA /ECONOMIA ISONTINA SOVODNJE / V PETEK 4. T.M Kar dva ugovora proti razpisu referenduma na pobudo svetovalcev Odbor za referendum zahteva srečanje z županom Predstavitev vloge in dela SGZ Sovodnje skozi čas Zbornik je napisal novinar Marko VValtritsch Goriška občinska uprava vztraja pri dosedanjem stališču, ki je povsem skregano z osnovnimi načeli demokracije, to je, da se občani ne morejo izreči glede tako pomembnega vprašanja kakor je bolnišnica. Odbor garantov je Ze pred časom zavrnil pobudo zelenih (v obliki občanske peticije), prav tako pa se, kakor smo izvedeli iz vrst opozicijskih svetovalcev, pripravlja zavrniti pobudo o istem vprašanju, ki so jo formalno predstavili Zeleni, SKP in skupina "Isontino per FEuropa”. V osnutku sklepa o katerem naj bi občinski svet razpravljal na jutrišnji seji, sta namreč navedeni kar dve mnenji visokih občinskih funkcionarjev, ki spodbijata možnost, da bi posvetovalni referendum izvedli. Prvo je mnenje občinskega tajnika dr. Ginija, ki se sklicuje na stališče, ki ga je pred časom izrekel odbor garantov glede (ne) pristojnosti da bi o tem vprašanju glasovali občani. Drugo, prav tako neugodno mnenje pa prihaja s strani funkcionarja odgovornega za računovodske zadeve. Referendum tako kot predlagajo zgoraj omenjene svetovalske skupine, bi občinsko blagajno stal okroglih 150 milijonov lir, so izračunali. Tega denarja pa Občina nima in zato je to, zmeraj po mnenju funkcionarjev, neizvedljivo. Nasprotnega mnenja so seveda pobudniki, ki trdijo, da bi se dalo po- NOVICE Spremembe v voznem redu Podjetje za storitve (AMG) obvešča, da bodo z jutrišnjim dnem prilagodili vozni red avtobusov na progi št. 1. Spremembe zadevajo vozni red avtobusov med 6. in 7. uro. Tako bo avtobus, ki je doslej odpeljal ob 6.10 s postajališča v Standrežu odpeljal že ob 6. uri. Avtobus, ki je doslej odpeljal s postaja-hšča na Svetogorski ob 6.25, bo od jutri odpeljal ob 6.15 in avtobus, ki je doslej odpeljal ob 6.50. bo odpeljal ob 6.43. Sprememba je povezana z uvedbo poletnega votnega reda vlakov. Omejitve prometa v Revmi Goriški Zupan je v zvezi z zaključnimi deli za prenovo vodovodnega omrežja v Pevmi in na Oslavju ter v zvezi s polaganjem nove asfaltne prevleke izdal ukaz, ki omejuje parkiranje in promet motornih vozil na območju, kjer bodo delali. Ukaz začne veljati od 1. junija, delali pa bodo postopoma. ASCOM: srečanje gostincev Reforma na področju trgovinske dejavnost zadeva, v nekaterih delih, tudi upravitelje javnih lokalov. O novostih bo govor na javni skupščini, ki bo v torek, 1. junija, ob 16. uri, na sedežu združenja ASCOM v Gorici. Uvodnemu poročilu bo sledil poseg občinskega odbornika Amiranteja, ki bo pojasnil smernice, ki jih namerava upoštevati občinska uprava. Srečanje je namenjeno upraviteljem javnih lokalov (gostiln, barov, restavracij, picerij) na ožjem goriškem območju. Podobna srečanja bodo namreč priredili tudi na območju Gradeža, Gradišča in Krmina. Slovesnost pri Petovljah Ob spominskem obeležju pri Petovljah bo jutri dopoldne spominska slovesnost ob 27-letnici krvavega atentata proti karabinjerjem. Slovesnost se bo začela ob 10. uri ko se bodo pred obeležjem zbrali predstavniki krajevnih in pokrajinskih oblasti, borčevskih združenj in sorodniki umorjenih karabinjerjev. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira v župnijskem parku Med lipami PRAZNIK ŠPARGLJEV DANES, 30. MAJA: ob 19. uri OŠ F. Erjavec iz Štandreža, MlPZ Vrh sv. Mihaela, Do-mi-sol; sledi plesna zabava SOBOTA, 5. junija: ob 20.30 plesna zabava NEDELJA, 6. JUNIJA: ob 17. uri srečanje pritrkovalcev, ob 19. uri MPZ Mirko Filej in MePZ Vrtojba, nagrajevanja, veseloigra štandreške skupine Selitev, sledi plesna zabava Igrali bodo ansambli Souvenir, Kvintet mi, Oasi in Kraški kvintet. Na voljo bodo odlični šparglji, domača jedača in pijača, bogat srečolov, fotografski natečaj. svetovalni referendum izpeljati razmeroma poceni. Povedali so tudi kako: brez pošiljanja osebnih volilnih potrdil, z minimalnim stroškom za tiskanje obvestil in lepakov ter s prostovoljskimi (neplačanimi) skruti-natorji. Omenjeni sklep na predlog Zelenih in drugih dveh skupin je bil uvrščen na 5. mesto dnevnega reda jutrišnje seje, ki bo, kot se zdi, spet zelo vroča. Drugačna tudi ne bi mogla biti, ob takšnem protidemokratičnem zadržanju uprave. Člani odbora, nam je po telefonu povedal Fio-relli, bomo jutri prosili župana za srečanje, ki pa naj bi bilo še pred sejo občinskega sveta oziroma še pred razpravo o omenjenem sklepu. Predstavniki zelenih ob tem ugotavljajo, da je občinski svet suveren glede sprejemanja odločitev. Pripombi, oziroma ugotovitvi funkcionarjev lahko vzame na znanje, lahko pa sprejme tudi drugačno odločitev ter seveda z njo povezane obveznosti. Okrog tega se bo, kot je mogoče pričakovati, razvila razprava v občinskem svetu. Zasedanje je napovedano za 17.30. Medtem je kot se zdi, obtičala na mrtvem tiru pobuda, ki so jo pred časom začeli v rajonskih svetih. Manjka namreč še mnenje rajonskega svet a za Pevmo, Oslavje in Stmaver. Mnenje sicer s formalnega vidika ne more spremeniti stanja, vendar pa bi bilo s političnega vidika le pomembno. Najnovejša številka Revije Economia isonti-na (št.3), ki jo izdaja Goriška trgovinska zbornica, prinaša, poleg drugih člankov, tudi zanimiv prispevek o vlogi Slovenskega gospodarskega združenja ž naslovom Sodelovanje, kohezija in čezmejno povezovanje Posočja. Članek prikazuje naravnanost združenja in vlogo te gospodarske organizacije pri pospeševanju evropske integracije. Osnovna smernica je zapopaden v kratkem stavku : ” razmišljati in delati je treba tako, kakor da je Slovenija že polnopravna članica EU in torej vključena v vse njene tokove. Članek nadalje poudarja vlogo te sin- dikalne ustanove, ki je bila vedno vloga povezovalca med gospodarskimi ustanovami Nove Gorice in Gorice. Pa še ena zanimivost: članek je natisnjen tako v italijanščini, kakor v slovenščini. Gospodorsko Združenje ivanje, kohezija nejno »vanje posočja $ slrofccTvnrm izpopolnjevanjem in soudeležbo. Rovno foto b' morata shmuJfrafr in potskoh med svojim čtansNom nove zomisJi in nove prejet fe, po možnosti inood/ste s čezmejno usmerjenostjo. Njihovo vtago se s Jem ne zottijuči Vozen ekmenf predsKrrijo posredovanje informacij tako na spbšno čianstvv, kakor seveda predsedujočemu Čezmejne Zaveze. Sfovensto GospoctarsJco Združenje je vedno postavljata Svoje izkulnje, poznavanje slovenskega jez/ko in kulture no razpolaga celotni posoiki gospodarski skupnostr. Sovodnje skozi čas je naslov knjige o zgodovini in dogajanju na Sovodenj-skem, ki jo je, na pobudo in po naročilu občinske uprave, napisal časnikar in zgodovinar Marko VValtritsch. Pisec je sovodenjskim bralcem znan, ker je v prejšnjih letih napisal že več del o dogajanju v teh krajih: dve o zgodovini domače posojilnice, tisto o 50-letni zgodovini Kulturnega društva Sovodnje, daljši spis o partizanskem gospodarstvu v teh krajih in tistega o zgodovini šole Glasbene matice v So-vodnjah. V Sovodnjah in vaseh, ki so v tej občini, je izšlo že več brošur in katalogov o posameznih društvih, šolah in drugih ustanovah. V vseh primerih je šlo za uokvirjen prikaz delovanja določenega društva ali šole. Izšli sta KULTURNI DOM / SREČANJE Režiser in pisatelj Stefana Agosti Kmalu začetek snemanja filma "II Muro" o Francu Basagli tudi dve brošuri o delovanju občinske uprave. Pred leti je izšel zbornik Sovodnje, ki so ga napisali člani raziskovalnega tabora. V tej knjigi, ki ima 224 strani velikega formata in nad sto slik in reproduciranih dokumentov, je zajeto življenje na Sovodenjskem od rimskih časov do današnjih dni. V njej bomo našli nekaj o dogajanju v srednjem veku, še zlasti to, kar je vezano na grad v Rubijah, kasnejša dogajanja v tem gradu in prihod francoske vojske na Goriško. Veliko je napisanega o avstrijskih časih v prejšnjem stoletju in na začetku našega, ko so se Sovodenjci občinsko osamosvojili od Mirna. Prvič so objavljene slike vseh sovodenjskih županov v tem času. Veliko je napisanega o takratnih političnih sporih, ki so takrat zašli tudi na kulturno in gospodarsko področje. Posebej so tu omenjeni dogodki med 1. in 2. svetovno vojno. Prvič so objavljeni podatki iz življenja občine v dvajsetih letih, dokler ni bila občina leta 1927 ukinjena in priključena Mirnu. Največ je v knjigi napisanega o dogajanju po 2 svetovni vojni, še zlasti potem, ko so Sovodnje leta 1951 spet pridobile samostojnost in sta jim bila priključena tudi Rupa in Vrh. Avtor je material za svoje delo črpal predvsem iz arhivskih dokumentov, kar nam pove, da je to prvič objavljeno. Veliko novic je dobil v časopisih, ki so pri nas izhajali pred 1. vojno, med vojnama in v zadnjih petdesetih letih. Knjigo bo Marko VValtritsch predstavil v Kulturnem domu v Sovodnjah v petek, 4. junija 1999, ob 20. uri. Sovodnje: Predstavitev liste Enotnosti V občinski sejni dvorani bo v torek, 1. junija, ob 20.30 predstavitev kandidatov in programa liste Občinske enotnosti v Sovodnjah. V petek, 4. junija pa bo Občinska enotnost ob 20.30 priredila volilno zborovanje na sedežu SKD Vipava na Peči. Na pobudo kulturnega združenja ”Kairos” ter Departmana za umsko zdravje je v petek in včeraj v Kulturnem domu potekalo srečanje s pisateljem in filmskim ustvarjalcem Silvanom Ago-stijem, umetnikom, ki bo sredi prihodnjega meseca začel snemati film o Francu Basagli, psihiatru, ki je prav v Gorici pričel svojo, novo pot, zdravljenja duševnih bolnikov in rušenja zidov, za katerimi so bili ti bolniki (pre)dolgo zaprti. V Kulturnem domu so pripravili retrospektivo Agostijevih filmov, v katerih obravnava aktualne IŠČEMO EKONOMISTA UVELJAVLJENO MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE ISCE DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA Z IZKUŠNJAMI ZA VODENJE FINANČNEGA POSLOVANJA. ZAHTEVA SE PISNO IN POGOVORNO ZNANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA IN DELA Z RAČUNALNIKOM. PISMENE PONUDBE S CURRICULUM VITAE POŠLJITE NA P. P. ST. 33 (LUCINICO/LOCNIK - GORICA) teme vojne, umsk*ega zdravja, družbenih pretresov in spopadov leta 1968. V okviru srečanja z svojstvenim in an-tikonformističnim avtorjem je bil včeraj tudi seminar na temo Od nemoči do ustvarjalnosti. Dvodnevno srečanje se je sklenilo s podelitvijo nagrad udeležencem likovnega natečaja, ki ga je razpisalo združenje ”Kairos”. Na srečanju je o Ago-stiju spregovoril ravnatelj Departmana za umsko zdravje Paolo Bertagni in poudaril razloge, zakaj je ta ustanova pristopila k organizaciji zanimivega dogodka. Agosti je med italijanskimi filmskimi ustvarjalci in pisatelji eden redkih, ki posebno pozornost namenja obravnavi "bolezni” psihičnega nelagodja. Po več kakor dvajsetih letih od začetka nove poti, ki jo je prav v Gorici pričel Franco Basaglia pa je prav Agosti avtor, ki bo skušal na filmskem traku posredovati izkušnjo, na katero so mnogi že pozabili. Na sliki - foto Bumbaca - Agosti v pogovoru s študenti. Odbor za enake možnosti za pomoč kosovskim otrokom Pokrajinski odbor za enake možnosti je pristopil k pobudi zbiranja pomoči za otroke s Kosova, ki so postali sirote. Pobudo so preko časopisa ”11 Sole 24 ore” podprla združenja ANCI, UPI in konferenca italijanskih dežel. Kosovskim otrokom, ki so se zatekli v Albanijo naj bi nudili zatočišče ter primerno zdravstveno oskrbo. V sklopu te pobude bo jutri ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani javno srečanje pod geslom "Nujna pomoč za otroke s Kosova”. Srečanja se bodo udeležili pisateljica Kenka Lekovič, don Ruggero Dipiazza, odgovorni za nadškofijsko Caritas, Cristina Totaro, ki v občinskem merilu odgovarja za civ. zaščito in Enrico Barba, predstavnik Odbora proti vojni. SDAG bo poskrbela načrt in za gradnjo parkirišča Načrtovanje in izvedbo del za zgraditev novega parkirišča za tovorna vozila na območju avtoporta bo opravila družba SDAG. Sporazum v tem smislu je bu podpisam v petek med predstavniki Občine in omenje; ne družbe SDAG. Strošek za gradnjo parkirišča naj bi znašal okrog 150 milijonov lir. Prednost takega pristop3 je, kakor navaja kratko sporočilo za javnost, da bo dela mogoče opraviti hitreje. Za pripravo načrta naj bi poR®' bovali tri mesece, za izvedbo del, pa šest mesecev. P° dograditvi parkirišča naj bi tja preusmerili vsa težka vozila, ki so sicer parkirana na javnih cestah. ŠOLA /ZAČEL SE JE POSKUSNO PRED ŠTIRIMI MESECI m ČRPALKE hJ PRIREDITVE S IZLETI Tečaj slovenščine za starše učencev OŠ ”0. Župančič” Poskusnemu obdobju bo jeseni sledila nova pobuda tudi za starše otrok iz vrteča - Pozitiven odziv in malo osipa Vsak začetek je težak, pravi ljudska modrost, vendar pa se da z vztrajnostjo in potrpljenjem premostiti Se hujše težave. V to je trdno prepričana večina od skoraj štiridesetih tečajnikov, ki od začeka februarja, enkrat tedensko, prihaja v prostore osnovne šole ”Oton Zupančič” na tečaj slo-veščine. Z junijem bo ta dejavnost prenehala, saj se bo v kratkem končal tudi redni pouk na šoli, vendar pa je velika večina tečajnikov, še bolj pa pobudniki in učitelji, odločena da s to nadvse pozitivno izkušnjo nadaljuje v jeseni. Takoj velja povedati, da so slušatelji tečaja starši otrok, ki obiskujejo OS v ulici Brolo. Prihajajo iz zelo različnih kulturnih, oziroma jezikovnih okolij. Večinoma so italijanske narodnosti, vendar pa je med slušatelji tudi nekaj takih, ki ponovno odkrivajo lastne korenine. Jeseni naj bi spoznavanje slovenskega jezika in kulture omogočili tudi staršem otrok iz vrtca. Do jeseni bo, predvidoma, rešeno tako vprašanje učiteljev kakor tudi finančna plat. V tečaja - osnovni in nadaljevalni - so je prijavilo skoraj štirideset slušateljev. Nekaj je bilo osipa, pravita učitelja, Marjan Vončina in Daša Hoban, vendar pa je večina vztrajala do konca. Težave, ki jih seveda skušajo na najboljši način takoj premostiti, so seveda dvojne: tudi za učitelja M lahko, saj imata med tečajniki osebe različnih poklicev, različne izobrazbe in z različnim jezikovnim znanjem (italijanščine). Razporeditev tečajnikov v dve skupini, osnovni in nadaljevalni tečaj, je bila slejkoprej nujna. Jeseni, ko bodo tečaj ponovno priredili bodo v največji možni meri skušali upoštevati izkušnje, pravi Andrej Fajt, elan Združenja staršev, ki stoji za celotno pobudo. Tako naj bi se dobivali vsaj dvakrat tedensko, čeprav bi bile lekcije lahko krajše. Izostanek bi bilo lažje nadoknaditi. Sicer pa bodo svoje ugotovitve in predloge posredovali tudi slušatelji sami. "Vsi skupaj se pravzaprav učimo”, pravi Daša Hoban, ki ima s poučevanjem slovenščine že nekaj izkušenj. Nekaj kratkih vtisov se je nabralo ob obisku na šoli, sredi maja, tik pred pričetkom lekcije. Na vprašanje o razlogih odločitve za tečaj je študentka Marta povedala, da bi rada nadoknadila česar ni utegnila. ”2al sem obiskovala italijansko šolo. Slovenščino sicer govorim po domače, vendar bi znanje rada dopolnila”. Gospa Fides navaja podobne razloge. Zavestno za učenje slovenščine pa se je odločila Bianca, sicer učiteljica telesne vzgoje, po narodnosti Italijanka. Oba otroka sta obiskovala vrtec in nato osnovno šolo. Eden je že na nižji srednji. . "Pobudo zelo cenim, saj bom tako lahko sledila šolskemu delu svojih otrok. To je dobra pobuda. Za dosego cilja pa je treba seveda tudi nekaj žrtvovati, narediti”. Pogovor je tekel deloma v slovenščini, deloma v italijanščini. In seveda obratno, ko ni bilo ustreznega izraza. Največje težave? Sklanjatev in strah, da boš kaj narobe povedal. Nekaj več osipa je bilo v tečaju za začetnike, ki ga vodi Marjan Vončina. "Bali smo se, da bo hujše, ko bo začetno navdušenje popustilo. Začeli smo v nekem smislu orati ledino in res škoda bi bilo, ko bi ne nadaljevali”. V štirih mesecih se slovenščine ne da naučiti, to je bilo jasno vsakomur, vendar pa je večina tečajnikov le prejela osnove znanja jezika, ki je res nekoliko poseben, oziroma različen od italijanščine. Vendar jezik kot vsi drugi. In še zanimivost: med tečajniki je tudi pripadnik karabinjerskega zbora, doma iz Lombardije. (V.K.) GORICA/NOVA GORICA / PRIJAVE DO 11. JUNIJA Nagradni natečaj za cvetoče balkone in vrtne kotičke med Gorico in Novo Gorico L nagrajevanje Danes so na Goriškem dežurne črpalke: GORICA MONTESHELL -Ul. Trieste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia, 103 TRŽIČ MONTESHELL -Ul. Matteotti, 23 ESSO - Ul. 1. Maggio, 59 IP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich, 21 KRMIN MONTESHELL -na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu RONKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 22. do 28. maja RODILI SO SE: Nicole Smaltini, Annamaria Petrama, Martina Falcicchia, Alberto Marconato. UMRLI SO: 84-letna Maria Perusco, 76-letni Addo-ne Zulli, 91-letna Emilia Šinigoj, 80-letni Edmondo Andreta, 79-letna Edera Apolonio, 83-letni Guerri-no Ciani. OKLICI: delavec Carlo Mrakic in trgovska pomočnica Eriča Marassi, šofer Marco Buttignaschi in delavka Serenella Gianesi, glasbenik Vincenzo Giorgi-ni in negovalka Elena Cat-ta, odvetnik Michele Co-ceani in učiteljica ročnih del Federica Geotti. POROKE: karabinjer Roberto Marelli in uradnica Barbara Barbato, zdravnik Sergio Muesan in Cristina Gasparini, uradnik Vincenzo Marolta in uradnica Giorgia Drufuca, raziskovalec Luca Dordit in študentka Emanuela Bozzini. POGREBI Jutri iz Gorice: 8.30, Cor-rado Srebernic iz splošne bolnišnice; 10.00, France-sco Fiorencis iz splošne bolnišnice; 10.00 Maria Vetto-rel vd. Faragona iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič. Jutri v Tržiču: 10.50, Giuseppe Misciali iz bolnišnice; 12.00, Marina Ligov ich vd. Ligovich, iz bolnišnice. MLADINSKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA vabi jutri ob 20. uri v SKC Danica na glasbeni in pevski poklon ob zaključku sezone. Nastopili bodo mladinski pevski zbor, gojenci podružnice SCGV E. Komel ter dramska skuppina PD Standrež z igro Tat s čirom. UCENCI IN UČITELJI osnovne šole Josipa Abrama v Pevmi vabijo na Čarobno junijsko noč. Prireditev bo v torek, 1. junija, ob 20. uri v kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. KD SKALA - Gabrje vabi na Koncert na borjaču v soboto, 12. junija, ob 20.45 na prireditvenem prostoru v Gabrjah. Nastopil bo moški pevski zbor Skala Gabrje pod vodstvom Mirana Rustje ter, kot gost, mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža. KONCERTI GLASBENA MATICA Gorica vabi na ZAKLJUČNE PRODUKCIJE, ki bodo: v torek, 1. junija, v avli Glasbene matice, ulica Croce 3 v Gorici; v četrtek, 3. junija, v Kulturnem domu v Sovodnjah; v petek, 4. junija, v Glasbeni sobi (Mučeniška ulica, 6) v Doberdobu. Vse produkcije bodo ob 18. uri. ^ OBVESTILA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo odprto vsak torek in četrtek, od 9. do 13. ure. KD BRIŠKI GRIČ vabi člane na redni občni zbor jutri, 31. maja, ob 20.30 v prvem in 21. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu na Bukovju. V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Otroci bodo v središču ob igri, delu in športnih dejavnostih preživeli nepozabne dni. Za otroke iz sovodenjske in doberdobske občine bo mejen prevoz. Prijave (število mest je omejeno) v Dijaškem domu tel. 0481/533495. KSD KRAS vabi na izlet na avstrijsko Koroško v soboto, 12. junija 1999. Vpisovanje in informacije pri Vandi Vižintin (tel. 0481-78241) vsak dan razen sobote in nedelje od 17. do 19. me do 5. junija 1999. SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba 'obvešča, da je bil izlet na jezera Maggiore, Lugano in Orta prenešen na 3., 4. in 5. september 1999. Vpisovanje in informacije pri Mili. KINO GORICA vnroRiA i i5.io-i7.3o- 20.00- 22.20»The matrix«. I. Keanu Reeves in Carie-Anne Moss. VITTORIA 3 16.15-18.15-20.15-22.10»Harem suare«. Rež. Ferzan Ozpetek. CORSO Rdeča dvorana: 17.45- 20.00-22.15»Letters from a killer«. L Patrick Swayze. Modra dvorana: 17.45- 20.00- 22.15»Terapia e pal-lottole«. I. Robert De Niro Rumena dvorana: 17.30- 19.45- 22.00»Ed TV«. L Matthevv Mc Conaughev. TRŽIČ EKCELSIOR 17.45-20.00-22.10»Attacco al potere«. ČEDAD RISTORI 16.00-18.10- 21.00 »Terapia e pallottole«. f] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri sv. Ani, ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. ZAHVALA Emiliana, Gaetano in Stefano Valenti se iskreno zahvaljujemjo vsem za izraze sočutja in solidarnosti ob slovesu Carlotte Gorica, 30. maja 1999 Društvo slovenskih lovcev FJK “Doberdob” izreka globoko sožalje elanu Mariotu Lebanu ob izgubi mame Koncert "lastChance11 v Novi Gorici Prejšnjo soboto je Zamejska glasbena skupina «Last Chan-Ce«iz Gorice igrala v prostorih bara Gledališče v Novi Gorici. Zamejski glasbeniki so imeli celovečerni koncert in priznati Moramo, da so se iiadvse dobro izkazali- Prisotni, med kate-drni je bilo tudi pre-CejSnje število “fan-Sov” iz zamejstva, so navdušenjem spremljali njihovo iz-^ajanje. Ponudili so “o g at spored lahke §lasbe . Bili smo priča Poletnemu glasbene-J11*! dogodku, ki po-riuje, da se naši an-Sa®bli uspešno pred-^avljajo tudi onkraj Iržavne meje. (ik) Nova Gorica ima v grbu vrtnico, Gorica pa je od nekdaj znana kot "avstrijska Nizza”. Obe mesti pa si z raznimi pobudami prizadevata za lepši in prijeten videz. V ta prizadevanja vsekakor sodi natečaj, ki so ga razpisali na pobudo Centra za ohranjanje ljudskega izročila v Podturnu ter v sodelovanju s Mestno občino Nova Gorica, Občino Gorica ter Krajevno skupnostjo Nova Gorica. Nekdanja pobuda "Cvetoči balkon”, ki jo ne prirejajo že več let, je prerasla v pobudo "Cvetje našega mesta”, pri kateri bodo letos prvič lahko sodelovali prebivalci obeh mest. To je nagradni natečaj za najlepši cvetoči balkon ali vrtni kotiček ali cvetlično gredo na območju Gorice in Nove Gorice. Glavni pogoj je, kakor smo že pred dobrim mesecem napovedali, ob prvi predstavitvi pobude, da je cvetje vidno z ulice, saj je eden glavnih ciljev pobude prispevati k lepšemu in bolj prijetnemu videzu mesta, oziroma tistih delov, ki so odprti in torej dosegljivi vsakomur. Natečaj je bil torej razpisan. Interesenti, ki nameravajo sodelovati pri pobudi se lahko od 1. do 11. junija prijavijo v trgovinah Agraria Isontina v Ločniku (tel. 0481/390187), Floricoltu-ra Gaggioli v Gorici (tel. 0481/3/91991), Alimenta-ri Mian (0481/533985), Gurtner (0481/5311814), ter pri Eddi Cossar (0481/535534). Gojitelji cvetja na območju Nove Gorice pa se lahko prijavijo do 11. junija in sicer vsak delovnik med 10. in 13. uro na sedežu krajevne skupnosti, na Erjavčevi 4 (tel. 22756). Komisija si bo cvetoče gredice, balkone in vrtove ogledala (nenapovedano) v dneh 18., 19., 21. in 22. junija. 28. junija pa bo v deželnem avditoriju v Gorici razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad. MRtoAMEKnri RONKE (GO), UL. REDIPUGLIA 244 ZARADI OBNOVE PROGRAMA PRIREJA IZDELKOV NA ZALOGI S Npr: lesena dnevna soba IDEALMOBILI Cena: 5 8/0 000 56% popusta = 2.584.000 neto ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI / 2 KONGRES IN 33. REDNI OBČNI ZBOR Ob narodnem in kulturnem poslanstvu je cilj Zveze v združevanju in povezovanju Dolgoletni predsednik Ace Mermolja bo odslej »v kotičku« - Novo predsednica je Nives Košuta ACE MERMOLJA / OCENE IN NAPOTKI »V naši kulturni viziji je bistven človek, dialog« OPČINE - Z »intimnim prepričanjem, da je Zveza slovenskih kulturnih društev solidna slovenska organizacija v Italiji«, tako z vsebinskega kot tudi s finančnega vidika, je dolgoletni predsednik (organizacijo je vodil skoraj 13 let) Ace Mermolja začel poročilo na včerajšnjem 2. kongresu in 33. rednem obenem zboru Zveze. Težav ne manjka, ustvarja jih npr. tudi birokracija, ker pa je skromnost pravilo organizacije je Mermolja naglasil, da je po njegovem več razlogov za optimizem kot pesimizem. K optimizmu pa navaja tudi dejstvo, da je Zveza preživela prelomna obdobja prejšnjih let in »kljub krcem ohranila zadovoljivo zdravje«. Podatki o številu članic, prireditev in dejavnosti pa so porok, da ljubiteljska kultura, kateri se posveča Zveza, »ostaja občutena potreba Slovencev v Italiji«. Ob tem pa je Mermolja naglasil, da je potreba po organizaciji kakršna je ZSKD, osebna, človeška in obenem narodna: »S kulturnim delom se dopolnjujemo kot ljudje in kot narodna skupnost. Prav tako pa je pomembno združevanje ljudi v sodobnih družbenih in produkcijskih procesih.« Po Mermoljevem mnenju je tudi napočil Cas, da Slovenci v Italiji dobijo zaščitni zakon. Izpostavil je pomen vloge društev, ki so ob svojem kulturnem poslanstvu vez med ljudmi, ljubiteljska kultura pa je vezni Člen med najpomembnejšimi dosežki naroda in drugih ob njem ter množico odjemalcev kulturnega »blaga«. Istočasno pa je kultura posrednik tudi drugih številnih potreb, ki so del osebnega in skupinskega življenja, in prav v tem je, čeprav je slika nekoliko idealizirana, »narodno in občečloveško poslanstvo Zveze«. Takoj nato je dosedanji predsednik želel podčrtati, da govori o laičnem, odprtem modelu kulture: »V naši kulturni viziji je torej bistven človek s svojimi osebnimi in skupinskimi pravicami, je bistven dialog, je nenadomestljiva demokracija komunikacije in dejanj.« Podal je krajši pregled bistvenih elementov delovanja Zveze, ki je seveda vodstvo in kot tako ponuja tako nasvete kot tudi servise Članicam, nastopati pa mora tudi kot proizvajalec lastnih prireditev. Kakovostnih ponudb pa danes ne more biti veC brez povezovanja in sodelovanja: Mermolja je naglasil pomen sodelovanja tako v okviru manjšine, kot tudi s Slovenijo in številnimi italijanskimi organizacijami. Na področju sodelovanja je bilo že veliko narejenega, vendar je po Mermoljevem mnenju treba to težnjo, tako v notranjih kot v zunanjih odnosih, še okrepiti in nadalje razvijati. Svoje razmišljanje o bodočem delovanju Zveze pa je sklenil z mislijo, da »je bistveno ohraniti pogled na zvezde, ki usmerjajo naš voz, in sicer: narodno in kulturno poslanstvo, dviganje zavesti naših članov in omogočanje kakovostnejšega življenja, solidarnost med nami, ohranjanje skupnega slovenskega kulturnega prostora, kar ni vedno lahko, ter seveda potrpežljivo nadaljevanje stikov s someščani in sovešcani italijanske narodnosti.« OPČINE - Na včerajšnjem srečanju, ki je združeval 2. redni kongres in 33. občni zbor, je Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji potrdila svoje vsebinske usmeritve, pregledala triletno delo, odobrila finančne dokumente za lansko oz. letošnje leto, obnovila deželno vodstvo in se poslovila od dolgoletnega predsednika Aceta Mermolje. Kot je poudaril v zaključku svojega predsedniškega poročila, ne odhaja, ker bi bil naveličan, ampak zato, ker je za zdravo organizacijo nujno, da po določenem času spremeni vsaj del vodstva in tudi predsednike. Za predsednico so delegati (v Prosvetnem domu je bilo vCeraj zastopanih 56 na 73 članic oz. 77 ods., vCeraj pa so v Zvezo sprejeli 74. članico, in sicer otroško in mladinsko pevsko društvo Vesela Pomlad) izvolili Nives Košuta, ki je bila že doslej kot deželna tajnica v vodstvu organizacije. Včerajšnjega kongresa, začetek katerega je po predsednikom pozdravu naznanil Trobilni kvintet godbenega društva Prosek, so se udeležili številni gostje, organizatorji pa so k mikrofonu pozvali predvsem predstavnike sorodnih organizacij. S pozdravom »dragi prijatelji dober dan« je-svoj poseg začel tržaški župan Roberto Da-miani, ki je predvsem naglasil pomen Mermoljeve-ga poudarjanja sodelovanja in povezovanja. Tudi glede nepotrebnosti birokratksih zapletov je soglašal z Mer-moljo, pri tem pa kritično pripomnil, da nekatere javne uprave zase zadržijo denar, ki ga dobijo za ljubiteljske dejavnosti (namig na tržaško pokrajino je bil očiten, op. ur.). Občuteno se je spomnil pred kratkim preminulega Fulvia To-mizze in tokrat mu je pritrdil Mermolja rekoč, »bil je naš prijatelj«. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, katere članica je ZSKD, Rudi Pavšič je poudaril, da gre Zvezi zahvala za kulturno in splošno rast celotne slovenske skupnosti v Italiji. Vstop v 3. tisočletje je za vse organizacije velik izziv, rešitve na številna odprta vprašanja pa mora vsak iskati v vsakodnevnem delu ob dobrodošli pomoči ostalih. FranCek Rudolf, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije je med drugim opozoril na naloge slovenske profesionalne in ljubiteljske kulture na poti v novo Evropo, za Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS pa je Danijel Božič najprej želel izpostaviti nekatere vidnejše dosežke slovenskih zborov oz. vokalnih skupin iz FJK, potem pa vsem zaželel, da hi lahko delali v sožitju in miru. V imenu vsedržavnega vodstva ARCI, Zveza je včlanjena v to organizacijo, je zbrane pozdravila Lorena Donda, medtem ko je kasneje Luisa Antoni prenesla pozdrave deželnega vodstva USCI, v tem združenju prav Antonijeva z A. Purič zastopa Zvezo. Pomen sodelovanja med nosilci ljubiteljske kulture sta naglasila tako Damijan Paulin za Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, kot Marij Maver za Slovensko prosveto iz Trsta. Paulin je poudaril, da gre za pravilno pot, ki bogati ljubiteljsko kulturo, Maver pa se je izrekel za izdelavo skupne strategije za nekatera bistvena vprašanja. S podobnimi. Čeprav ne povsem enakimi problemi se po oceni Janka Malleja s Slovenske prosvetne zveze v Celovcu srečujejo Slovenci v Avstriji, za obe manjšini pa je kulturno sožitje nujno. Zbrane pa je v imenu Zveze slovenskih cerkvenih zborov pozdravila Berta Vremec. V glavnih obrisih je triletno delovanje Zveze v poročilu zaobjela dosedanja tajnica in nova predsednica ZSKD Nives Košuta, Jd je tudi naglasila, da je večina članic prilagodila statute novim predpisom, kar je bilo zelo zahtevno delo. Adriano Kovačič pa je podal zelo pregledno blagajniško poročilo, iz ka- terega izhaja, da je organizacija zaključila poslovno leto ’98 z manjšo izgubo (okrog 3 milijone lir). V razpravi je prišla na dan predvsem težnja članic po tesnejših stikih z vodstvom (premalo je »spodbujanja«), po povezovanju ob skupnih projektih oz. sinergiji, o kateri je govoril tudi predsednik v poročilu, po »kadrovanju« oz. vključevanju mladih, o boljšem pretoku misli, predlogov in pobud. Ob zaključku pa je bila seveda še enkrat izreCena zahvala dosedanjemu predsedniku Acetu Mer-molji, novoizvoljenim članom deželnega vodstva in predsednici Nives Košuta pa predane želje, da bi uspešno izvedli program, s katerim so se predstavili na volitvah, bip PREGLED TISKA / KOMENTAR V MARIBORSKEM VEČERU Boris M. Gombač pozitivno o Masellijevem osnutku MARIBOR - Italijanski parlament naj bi še pred poletjem obravnaval zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. Osnutek, kot ga je pripravil poslanec Domenico Maselli, je, tako kaže, končno takšen, da omogoča globalno zaščito Slovencev več kot 50 let od druge svetovne vojne in veC kot dve desetletji od osimskih sporazumov, po vrsti neuspešnih poskusov. Aktualno dogajanje ob manjšinskem zakonu je za sobotno številko VeCera komentiral Boris M. Gombač, avtor knjige Slovenija, Italija, od preziranja do priznanja. V zvezi s skoraj pregovorno (ne) enotnostjo manjšinskih Slovencev je Gombač povedal, da ima določene pomisleke med silami, ki v manjšini nekaj štejejo, le stranka Slovenske skupnosti. Buri jih namreč Masselijevo pojmovanje "mobilne" zaščite. Nekaj je tudi "pozerstva", meni GombaC. Po odločnem preok-retu italijanske ljudske stranke, ki je sprejela stališče, da nič ni mogoCe brez vpletanja občin in paritetnih komisij, so se odpori tudi tu omehčali in grožnja z internacionalizacijo je le strašilo. V naših glavah naj bi bil zakon obračun s preteklostjo, je povedal GombaC. Ni zakona, ki hi Slovencem v Italiji vrnil stanje pred prvo svetovno vojno. Zahtevati vračilo Narodnega doma v Trstu je anahronizem par excelence. Potem bi nam morali vrniti banke, meščanstvo, paroplov-ne družbe, Vilfana, Besednjaka itd. To je kratkomalo nevzdržno. Zakon naj bo prijazen in naj slovenskemu jeziku in slovenski kulturi po- nudi možnost, da preživi v okolju-dvo- ali večjezičnosti. Čistih Slovencev je v Trstu, Gorici in Čedadu namreč vse manj in še manj jih bo, Ce jih bomo tlačili v kalupe enoje-zicnosti, je prepričan Gombač. Omenil je tudi, da nekateri v okviru stranke Slovenske skupnosti dvomijo v osnutek Masselijevega zakona zaradi izogibanja imenovanju 35 občin, kjer naj bi se zakonsko izvajala zaščita Slovencev. GombaC je tudi pojasnil, da ga ob dejstvu, da so številne doline in celo občine ostale tako rekoč brez prebivalstva, bolj razveseljuje "mobilni" koncept zaščite kot pa ravnanje po geografskem naCelu. Med drugim je GombaC v pogovoru še spomnil na zgodovinsko izkušnjo, ki nam govori, da se je Italija vedno izogibala priznanju dvojezičnosti v velikih mestnih središčih in priznanju Slovencev v Benečiji. Ta dva tabuja pa sta po Gombačevem mnenju z Mas-selijevim zakonom dokončno presežena, saj zakon določa, da se javna raba slovenščine zasidra v mestnih središčih in da se Benečiji vrne čast Čedermacev. Po Gombačevih besedah se morata Slovenija in Italija obnašati kot suvereni in demokratični državi. Ob tem je poudaril, da so "težnje, da hi ponovno, tokrat za zeleno mizo, zamešali karte zgodovine, navzoče v zavihkih strank in nekaterih služb"-Kljub temu pa ne gre zanemariti poskusov revizije in posledične dominantnosti nekaterih njihovih' konstruktov. Med njimi sta paradna konja fojbe in optantsko (ezulsko) vprašanje. (STA) \^)lk dlako menja, nravi pa ne. Kot že v neštetih drugih primerih se lahko tudi tokrat, ob odobritvi v italijanski poslanski zbornici zakonskega osnutka o umetnem oplojevanju, poslužimo stare ljudske modrosti, ki s svojo neposrednostjo brez ovinkarjenja meri v cilj. Z odobritvijo besedila, ki dopušča možnost umetnega oplojevanja samo v okviru uradno priznanih parov (izključuje zunanje donatorje) in ki uvaja posvojitev zamrznjenih embrijev (med drugim prepoveduje nadaljnjo zamrznitev embrijev), predvsem pa še z izglasovanjem priporočila vladi, naj pripravi »premišljen in uravnovešen predlog sprememb zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti«, je postala še najbolj naivnim in do različno mislecih strpnim opazovalcem povsem jasna igra, ki jo je v parlamentu izvedel sicer neenovit katoliški tabor. Za pestro, novonastalo večino, ki si je sama za osnovno značilnost izbrala uve-Ijavi-t e v k a -toliške morale pred laično zasnovo države, je zakonska ureditev perečega vpra-šanja OB SPREJETJU ZAKONA O UMETNEM OPLOJEVANJU Križarske vojne sodijo v temačno preteklost Breda Pahor umetnega oplojevanja (v obstoječi zakonski nedorečenosti takšne posege že dvajset let v državi opravljajo razne zdravstven strukture, javne in zasebne) pravzaprav drugotnega pomena, glavni namen je pohod na nikoh »prebavljen« zakon št. 194 (o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, odobren 22. maja ’78). Ob tem se zavestno pozablja, da je bil med osnovnimi razlogi sprejetja zakonskih določil boj proti ma-zaškim splavom, zakon ni »ovrednotil« splava, temveč je predvsem želel zaščititi žensko in njeno zdravje. In podatki kažejo (znižanje za 50 ods. posegov), da je glede tega uspel, druge naloge je slabše opravil (npr. glede delovanja družinskih posvetovalnic in podpore parom in ženskam), vendar pa bi bilo treba najprej, kot je v teh dneh izjavil Giovanni Berlinguer, novi predsednik vsedržavnega odbora za bioetiko, zakonska določila udejanjati, nato šele spreminjati. Ne samo priporočilo vladi, naj v luči »spremenjenih družbenih razmer in novih znanstvenih spoznaj pripravi predlog za spremembo zastarelega zakona«, temveč tudi nekatere postavke v odobrenem zakonu o umetnem oplojevanju (o zakonu se sicer mora izreci še senat in laični del parlamenta je že napovedal oster boj proti odobritvi tega besedila) kažejo na glavni cilj, ki ga s parlamentarno razpravo o umetnem oplojevanju skušajo doseči sicer razpršene oz. dru-g a C e r a z -p o - rejene, vendar v zagovoru etične države še vedno složne katobške sile. Dokaz, da je glavni in končni cilj sprememba ali dejansko razvrednotenje veljavnega zakona, je tudi v izjavi ene glavnih pobudnic priporočila vladi, posl. Irene Pivetti, ki si zelo prizadeva, da bi si ponovno izborila mesto pod žarometi politične scene. Kot je z zadovoljstvom naglasila po izidu glasovanja, »se z zakonom o umetnem oplojevanju začenja opredeljevati embrio kot pravni subjekt«. In se med drugim takoj postavlja tudi nezamerljivo vprašanje juridicnega odnosa med žensko, v kateri se embrio razvija, in slednjim. Kdo bo SCitil oz. kateri oblasti bo podvržen embrio v ženskem trebuhu, komu bo morala odgovarjati ženska, »lastnica trebuha« kot »gostiteljica« avtonomnega subjekta, embria? Da bi imela opredelitev embria kot pravnega subjekta tudi takojšnje učinke na zakon st. 194, je na dlani (npr. rok, v katerem je možen poseg prostovoljne prekinitve nosečnosti, bi se skrajšal). Predvsem pa se s tem načenja očitno nikoli izpeta razprava o ženski kot celostni osebi. Nekateri komentatorji so odobritev zakona v poslanski zbornici povezali tudi z nastopom predsedniškega mandata Carla Aze-glia Ciampija, Ceš komaj se je laični (dasi katohško verni, ki pa ni bil »izbranec« Ljudske stranke) predsednik naselil na Kvirinalu, že je v poslanski zbornici prodrl ostro katoliško profiliran zakon, in še, komaj je zavladal »voditelj, ki je Italijo pripeljal v Evropo, poslanci ponovno trgajo Italijo iz EU«. V drugih članicah Evropske unije so a m r e C vprašanje umetnega oplojevanja zakonsko že uredili in ne po »italijanskem vzorcu«, nad katerim je svoje zadovoljstvo že izrekla tudi neposredna italijanska soseda, vatikanska država. Umetna oploditev z gametami tujega donatorja je zakonsko predvidena v | Franciji, Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Švedskem in Norveškem in tudi v Španiji, umetno oplodi- tev ženske, ki nima partnerja, od navedenih dopuščajo samo v Veliki Britaniji in Španiji, medtem ko je v vseh omenjenih članicah EU z izjemo Francije dovoljena zamrznitev embrijev. Besedilo, ki ga je poslanska zbornica odobrila v sredo, 26. maja (na 447 prisotnih je voblo 419 poslancev, od teh jih je bilo 266 za, 153 proti, vzdržalo se jih je 28, za so volili strnjeno z nekaterimi vzdržanimi pripadniki NZ, LS, FI in SL), pa v glavnih postavkah predvideva: dovoljena je samo umetna oploditev z gametami para, ne pa tujega donatorja, vsekakor se k tej metodi lahko zateCe samo par z dokazano neplodnostjo, ki je ni mogoče odpraviti terapevtsko; za zdravnike, ki bi metodo izvajali z gametami tujega donatorja ali ki bi pripomogli k rojstvu otroka po smrti enega od dveh partnerjev, so predvidene stroge kazni, in sicer od 3 do 10 let zapora in denarne kazni do 300 milijonov Ib, para pa se ne kaznuje; metode umetne oploditve se lahko po-služijo pari, tudi neporočeni, vendar morata biti partnerja polnoletna, v plodnem obdobju in različnega spola; glede starosti je izrecno rečeno, da morajo biti pari v »potencialno plodnih« letih (najprej je bila za žensko določena meja 52 let); doslej zamrznjeni zarodki bodo lahko posvojeni, če jih par, »biološki proizvajalec«, v roku treh let ne zahteva za vsaditev; strogo je prepovedano človeško kloniranje, kazni gredo od 10 do 20 let zapora; »otroke epruvete« bo lahko priznala tudi samo mati, vsekakor pa mora moški priznati kot svojega oboka, ki se je rodil z metodo umetne oploditve z gametami tujega donatorja (gre za primere, do katerih je oz. bo prišlo do dokončne odobritve zakona ali za protizakonite primere); parom, ki se želijo posluziti umetne oploditve morajo strokovnjaki predociti vse možne, zdravstvene in psihološke posledice njihove izbire, istočasno jih morajo obvestiti o možnostih, da bi posvojili ali dobili oboka v varstvo. Prvotno zakonsko besedilo, sestavljeno v okviru sedanje vladne večine (poročevalka, predstavnica LD Bolognesijeva, je odstopila ob izglasovanju popravka, ki je odpravil možnost posluževanja gamet zunanjega donatorja) ob upoštevanju pripomb opozicije, je izhajalo iz osnovne težnje, da bi uredili zelo občutljivo področje. Glavna želja predlagateljev je bila zagotovitev Cimboljših pogojev za vse tiste pare in tudi posamezne ženske, za katere je umetna oploditev edina možnost zanositve in do-nositve otroka. Istočasno bi zakonska ureditev zdravstvenim ustanovam zagotovila mirnejše delovanje. Pričakovati je bilo, da bo razprava dokaj polemična, vendar pa je bilo upati, da zagovorniki etične, v katoliškem duhu urejene države ne bodo ponovno (kot so npr. ob razpravi o zakonu o prostovoljni prekinitvi nosečnosti) sprožili »križarske vojne«. V obdobju, ki ga v splošnem zaznamujeta nesbpnost in zaverovanost v lasten prav, sicer takšen izzid niti ni osupljiv. Zato pa je simplicistično navajanje musubnanskega integralizma kot edinega tovrstnega pojava v da-nanšnjem svetu vse bolj nesprejemljivo. Sicer prinaša izid razprave v poslanski zbornici še vrsto grenkih ugotovitev, tako npr. glede vloge žensk v politiki. Nove sile navadno vnašajo svežino, kar nesporno drži tudi za ženske, so nositeljice novosti, tako npr. prečnega povezovanja glede specifičnih vprašanj, vendar pa so tudi, kot se je izkazalo ob podelitvi volilne pravice italijanskim državljankam, bolj zasidrane v tradicijo. Priporočilo vladi, naj »posodobi zastarel zakon št. 194«, je namreč sad truda dveh poslank, ki sta se, tokrat po vzorcu moške nečimrnosti prednjacenja, tudi sporekb glede »materinstva« teksta: predstavila ga je bivša predsednica zbornice Irene Pivetti, članica nove Ma-stellove formacije, in sestavila pa Maria Burani Procaccini (FI). Ce so nekatere ženske odločilno pripomogle, da so prevladali njim sovražni interesi, se niti v splošnem poslanci niso kdovekako izkazali glede poznavanja vprašanja. Na ta vidik so opozoriti sbokovnjaki, ki so podčrtati, da je večina v poslanski zbornici za orientacijo izbrala politični oz. strankarski interes, niti ne zagovor eticno-verskih naCel. Ce k temu dodamo še skrb zaradi bližnjih volitev, potem lahko z besedami strokovnjakov, ki se vsak dan soočajo s problemi umetnega oplojevanja, zaključimo, da so poslanci želeli biti »bolj papeški od papeža«, v prepričanju ati želji, da jim bo tak zakon o umetnem oplojevanju oz. jasno izpostavljen odnos do zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti zagotovil volilni konsenz. Vsekakor pa je slo (kot dejansko ob vsakem vprašanju) tudi za merjenje moči, saj je voditelj LS Marini pozval Veltronija (LD), naj v senatu dokaže svojo moč, Ce je ima dovolj za zavrnitev ali spremembo odobrenega besedila. Večina poslancev se nadalje ni obremenjevala s praktičnimi posledicami odobritve taksnega teksta, med možnimi je tudi zatekanje parov po pomoč v tujino, kot se je dogajalo pred odobritvijo zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Zakon mora torej Se v senat, v katerem pa je glede tega vprašanja ozračje manj segreto. Iz tega bi lahko sklepati, da senatorji teksta poslanske zbornice »ne bodo požegnali« (naj mi bo dovoljena uporaba tega izraza), iz vrst senatne komsije za zdravstvo so že sporočili, da »se ne mudi«, ker se je treba zadeve lotiti premišljeno v iskanju sporazuma med težnjami katoliških in laičnih krogov. Ob spoštovanju vseh verskih prepričanj, zato pa ob zavračanju vsiljevanja načel enega za urejanje pravnih odnosov med državljani in slednjih do države, bi bil za vse nadvse koristen in spoštljiv zaključek, Ce bi v senatu spremenili črko in duh zakona in ga spet naravnali na izhodiščno težišče. • e TRST - TRG STARE MITNICE 1 (Largo Barriera vecchia) OD TORKA, 1. JUNIJA DAUE 0 POPUST NA VSEH PROIZVODIH V PRODAJI DO IZČRPANJA ZALOG Zaprto ob sobotah popoldne v mesecih junij - julij - avgust od 18. julija do 9. avgusta zaprto zaradi počitnic »La piroga delLAdriatico« oziroma naša Cupa, plovilo, drevak, ki ima za sabo dolgo zgodovino in ki je po tisočletnem življenju resno tvegalo, da tone v pozabo. Gre za karakteristično plovilo, ki jo je Jadralni klub Cupa rekonstruiral z uporabo velikega debla iz postojnskih gozdov... S temi besedami je novinar Mario Marzari uvedel bralce majske številke priznane revije »Nautica« v spoznavanje zgodovine in posebnosti naše domaCe Cu-pe, to je plovila, s katerim so se tudi naši ribici dolga stoletja podajali na morje. Cupi je tako v zadnji številki Nau-tice namenjenih kar šest strani, bogatimi s fotografijami, slikami, načrti. Ce izvzamemo pomanjkanje strešic (ki bi jih lahko tudi pripisali tehničnim težavam fotostav-nice ali tiskarne...), je Mar-zarijev Članek dokaj bogat z najrazličnejšimi informacijami o naših krajih, o zgodovini ribištva vključno z domačimi imeni nekdanjih ribičev, ki so se zadnji podajali na morje s Cupami. V svojem pregledu zgodovine Cupe, od osnovnih tehničnih in zgodovinskih podatkov pa vse do etimološkega razvoja različnih imen za podobna plovila pa avtor zaobjema širok obalni pas od Kvarnera do Benetk. Najpomembnejše pa je morda dejstvo, da novinar ne pozablja, kakor je bilo to včasih v navadi, da gre tu za Slovence, za slovenske ribice, za slovenske kraje, za slovensko jadralno društvo Cupa, ki je lani praznovalo 25-letnico ustanovitve. In ravno ob priliki praznovanj Cetrtstoletne jadralne dejavnosti v Sesljanskem zalivu je društvo lani jeseni izdalo zanimivo brošuro, v kateri je navedeno tudi rojstvo najnovejšega primerka starodavnega plovila. Večkrat je bilo rečeno, da je to primitivno plovilo - Cupa namreC-simbol naše prisotnosti na obalnem pasu Jadranskega Diorja med Trstom in izlivom Timave. Obenem se Cupa kot taka lahko ponaša z zavidljivim rekordom, saj je edino plovilo na svetu, ki je bilo v stalni rabi celo tisoč- letje. V Marzarijevem članku je tako povedano, da se je se-sljanski slovenski klub ne predlog predsednika Marine Košute odločil, da v počastitev svoje 25-letnice izdele Dov primerek Cupe na osno-yi raziskav in načrtov, ki jih )e opravil kapitan Brune ^olpi-Lisjak. Skupina, ki je bila zadolžena za ta projekt se je tako podala na Pivko kot je bilo to običajno, ko je ^eja Slovenskega ozemlja begala do tržaške obale. Iz oebla 140 let stare jelke je Dato v mizarski delavnici “orisa Grilanca v Saležu nastala nova Cupa s katero sta ^ato zaveslala v morje Zdravko Caharija - BabCev in badi Gruden - Martincev, sigova lastnikov zadnjih dveh cDp. V Marzarijevem prispevku sta tudi dve fotografi1 iz časa lanske Barcolane ko sta Aleksander Tretjak in Aljoša Paulina zaveslala oh tržaškem nabrežju in s tem popeljala slovesnko plovilo v samo mestno jedro, in to med najodmevnejšo tržaško jadralno manifestacijo. - Od starih, originalnih Cup s tržaške obale pa sta znana le še dva primerka: prva, z imenom Maria je danes last Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, medtem ko je drugi primerek, Lisa, skladiščen v Trstu, v sklopu bogate (vendar še vedno neovrednotene) zbirke Diega de Henriqueza. Bruno Volpi-Lisjak sicer že dolgo let razsikuje zgodovino slovenskega ribištva. Poseben uspeh je doživela njegova knjiga »Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave« ter italijanska priredba o tuno-lovu. V sodelovanju z Odsekom za zgodovino NSK je nato neutrudni kapitan pripravil razstavo o ribištvu z naslovom »Vonj po morju«, ki je iz Trsta romala v Ljubljano, kjer je bila ves mesec marec na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju, nato pa v Tehiškem muzeju Slovenije pri Vrhniki. »Naše poslanstvo izhaja iz pomorske navezanosti naših prednikov — slovenskih ribičev -, ki so že stoletja zgodovinsko prisotni na tej obali. Z našo športno-ja-dralno dejavnostjo si prizadevamo ohranjati njihovo, pomorsko tradicijo...«, je dejal predsednik JK Cupa v svojem pozdravu na lanski proslavi ustanovitve kluba. In Košutovim prizadevanjem gre v dobri meri pripisati tudi nemajhen sloves, ki ga Cupa uživa tudi v italijanskih jadralnih krogih. Svojim italijanskim sogovornikom vedno znova razlaga pomen za jadralni klub tako neobičajnega imena. In s tem v zvezi se njgovi sogovorniki vsakič seznanijo tudi s Slovenci v Italiji, z njihovo zgodovinsko prisotnostjo in navezanostjo na obalo, ki je tudi slovenska. Ce se povrnemo na sam Marzarijev Članek v reviji Nautica pa gre beležiti dejstvo, da je pisanje o Cupi naletelo na številne pohvalne ocene. »Mario Marzari je namreC dober in strokovno podkovan novinar in kot tak se je izkazal tudi v tem primeru«, nam je zadovoljno dejal Marino Košuta, ki avtorja Članka tudi osebno pozna. V nadaljevanju je Košuta še posebej poudaril pomen obravnavanja naše pomorske-kulture na tako prestižnem pivoju, saj je revija z visoko naklado zelo razširjena tako v Italiji kot tudi v tujini. Sicer pa je Cup o v krajšem Članku februarja meseca obravnavala tudi druga pomorska revija, in sicer »Ya-cht Digest«. Po Košutovem mnenju je to konCno znak priznanja slovenske prisotnosti in pomorske kulture. Obenem se bo sredi junija v Ravenni odvijalo prvo vsedržavno srečanje starih in zgodovinskih Čolnov, na katero je bila izrecno vabljena tudi Cupina Cupa. S tem bo Cupa res ponosno zaveslala v sam »jet-set« italijanskega pomorstva. ■ Ob pohvalnih ocenah novinarja, ki je spisal članek pa predsednik Cupe seveda naglasa tudi nemajhne zasluge samih elanov kluba, ki z vsebino in rezultati polnijo jadra sesljanskega društva. »Predvsem mlade tekmovalne skupine dosegajo rezultat za rezultatom, in to na najvišjih nivojih«, je ponosno poudaril predsednik Košuta. Po drugi strani pa je tudi življenski utrip kluba stalno na nivoju, saj društveni odbor pazljivo sledi globalnemu razvoju celotnega Sesljanskega zaliva, v katerem je mlado jadralno društvo že trdno zakoreninjeno, (igb) mm Cupe so monoksilna plovila, iztesane iz enega samega hloda. Uporabljali so jih Slovenci od samega začetka naselitve na jadranski obali proti koncu prejšnjega tisočletja. V Tržaškem zalivu so bile v rabi Slovenskih ribičev vzdolž vse obale od Barkovelj do izvira Timave. Ko so bili zgrajeni pristani v Barkovljah, Cedazu in Križu, so začele postopoma izginjati. Zamenjali so jih bolj modemi čolni, primerni za ribolov z velikimi mrežami. V Nabrežini, ki je ostala brez pristana, so se Cupe obdržale do sredine tega stoletja, na mestu z ledinskim imenom«Pri Čupah», povezanim z vasjo preko«Bibiške poti». Tu so jih shranjevali visoko na bregu, daleč od valov, v posebnih jarkih imenovanih«fasaIi». Zadnja čupa po imenu Maria, zgrajena leta 1898, je zapustila morje prav tu, leta 1947 in je sedaj last Slovenskega Etnografskega muzeja v Ljubljani Drugi primerek z imenom Lisa, zgrajena v letu 1882, leži sedaj v nekem skladišču v Padričah, last tržaške občine zbirke de Henriqueza. Mere tega plovila so bile vedno odvisne od hloda, jelke (abies alba) ali bora (pinus marittima), ki ga je imel človek na razpolago; vsekakor v srednjem so se gibale okoli 7 m dolžine, 0, 7 m širine in 0, 6 m višine. Ker razmerje med dolžino in širino je bilo približno 1:10, je bila povprečna stabilnost slaba, zaradi tega so bile čupe opremljene z dvema dolgima veslima naslonjena na dolgi prečni drog imenovan«tesIir». To je dajalo veslaču možnost statičnega in dinamičnega bi-lansiranja. Cupa velja danes v mednarodnem merilu za pravo zgodovinsko-etnološko redkost, saj je edini primer primitivnega plovila v nepretrgani rabi več kot eno tisočletje v srednji Evropi. HB IL RfTORNO DELLO ZOPPOLO LA PIROGA DELLADR1ATIC0 rii Murk} Mntžati Uno scaio con ima luna* *Wri» dhrtro 1» »el«, rtws ha risclitoto
  • Asia t* ii$ ifaikine 4iT o ' žbpp*Aii“. S hitita tis un mm&kt tš &&&< m <6 «8 č&rtflfodS' tm teti Mritte udrtem «! rtrffcMrfo ki im M.-d frW&? fno etiS sntii #li« amtrtuia auBftf* nnafidlčik 6 imt&teb*: m tis ktftgiMtA Certč atufittee tiki ntf tm&n* tm vtatitmkm imote, um piro## rmiiM?# *mwta '»tjijo i« mma cmi*. Mppuf &m$t ih ptM ptmarti t&Hh t?$ Atm-sirts * S. Cfticš: ttepto to mem- ti* goebs mtstidtoto *i i hemi «i tim mA: etetrtjitort m attMtir- g(i mpptili « 'MW, mm čamamUi 8 prtow. tmunm ati * iUttm Cjcutkiv, deit« ew, tt d#l 1994 f« putta dtotto actjto siato dal Comutte * Tttostc * A stoto mtaufato; »čbamdto rt*l 1898, Mm ati Aurtolm, 8j>pttft«»ww ad Atigutsi« 5iafvm|a.. 4att& nam 6 iti imrmia tim »i S 947 «d tm a mmm-?<> ai Ehtograhe« di Ltibtoffck ki tm «ra <4ak> »ceifirto da titt fmtv ca drthcf* krngo 9 tArtfi prgum rtfento dal ii lium« fhvkA (Buča), da dottp Perl ol rsei mitite dl i. uho speseo« <6 cirtB omtimetri, pamtit pol at mam con i buos.. Afti&mnfa hm« Ji feiseotMio. emr phemaa peto una st&a k>» cm. So auartto ques$f> s«*ia trmmutit* feojsa o rtppeio} era min ven e pmprl mfajm <6 mat* o di iieeetoo*, ma da č&citet&tti, Msavatno j ipa 8 dm< motto nu andie moki tonti <8 torosno m» da čemtedim. i’iw h tmavma p&p&Gm to hs ki m modo ftoeckom a cokk ptet (me sera. ftopo 8 duro toeoro rkJ fcasg.« i$ Birni dtooo iwt eampj, o ealrtci Wimo aito mm, mm rag&ititt}-bdi da ima, craandb mm tm« e "mmm* itoranti c*m ico- tk> etisttero Adi Adrlaiteo, pertteolatv daframrniregli« C. stntddr« delu cupa' ,»doditi rbcrtta . 13.49 (IR) Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.44), Tržič (13.27). 11.58 (IR) Tržič (12.22), Portogruaro (13.02), Mestre (13.49), Benetke (13.59), nadaljuje v Milano. 14.49 (IR) Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.44), Tržič (14.27). 12.33 (IC) Tržič (12.57), Portogruaro (13.36), Mestre (14.17), Benetke (14.27), nadaljuje v Milano. 16.20 (D) Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.15), Tržič (15.57). 12.58 (R) Tržič (13.22), Portogruaro (14.02), Mestre (14.49), Benetke (14.59, nadaljuje v Milano. 16.29 17.07 (IC) (IC) Mestre (14.45), Portogruaro (15.26), Tržič (16.57). Benetke (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.04), 13.58 (IR) Tržič (14.22), Portogruaro (15.02), Mestre (15.49), Benetke (15.59), nadaljuje v Milano. 17.49 (IR) Tržič (16.44). Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.44), 14.24 (R) Tržič (14.54), Portogruaro (15.54) - 0. Tržič (17.27). 14.58 (IR) Tržič (15.22), Portogruaro (16.02), Mestre (16.49), 18.49 (IR) Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.44), Benetke (16.59), nadaljuje v Milano. Tržič (18.27). 15.58 (IR) Tržič (16.22), Portogruaro (17.02), Mestre (17.49), 19.49 (IR) Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.44), Benetke (17.59), nadaljuje v Milano. Tržič (19.27). 16.17 (IC) Tržič (16.41), Portogruaro (17.20), Mestre (17.59). 20.49 (IR) Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.44), 16.58 (IR) Tržič (17.22), Portogruaro (18.02), Mestre (18.49), Benetke (18.59), nadaljuje v Milano. 21.54 (IC) Tržič (20.59). Mestre (20.12), Portogruaro (20.51), Tržič (21.56). 1728 (R) Tržič (17.57), Cervinjan (18.07) 22.23 (IC) Mestre (20.40), Portogruaro (21.20), Tržič (22.00). 17.58 (IC) Tržič (18.22), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), 23.20 (E) Benetke (21.22), Mestre (21.33), Portogruaro (22.11), Benetke (19.59), nadaljuje v Milano. Tržič (22.56). 18.58 (R) Tržič (19.23), Portogruaro (20.13), Mestre (21.14), Benetke (21.26), nadaljuje v Milano. 23.34 (E) Benetke (21.56), Mestre (21.57), Portogruaro (22.36), Tržič (23.11). 19.34 (E) Tržič (19.59), Portogruaro (20.42), Mestre (21.26), Benetke (21.35), nadaljuje v Bologno. 0.38 (R) Benetke (22.20), Mestre (22.33), Portogruaro (23.34), Tržič (0.16). 19.45 (R) Tržič (20.15), Portogruaro (21.14) -1,1 "L 20.22 (E) Tržič (20.46), Portogmaro (21.24), Mestre (22.04), nadaljuje v Milano. 21.37 (E) Tržič (22.01), Portogruaro (22.45), Mestre (23.26), nadaljuje v Milano. 22.30 (IR) Tržič (22.56), Portogruaro (21.03), Mestre (21.47), Benetke (21.59). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.13 (D) Tržič (5.38), Gorica (6.01), Videm (6.32) - ™". 6.41 (D) Videm (5.21), Gorica (5.52), Tržič (6.15) - '*! 5.40 (R) Tržič (6.09), Gorica (6.34), Videm (7.11)-1**! 724 (R) Videm (5.57), Gorica (6.31), Tržič (6.56). 6.10 (D) Tržič (6.34), Gorica (6.56), Videm (7.28) -n. 7.44 (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.21) - <*>. 6.40 (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10) -m. 828 (R) Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.59). 7.13 (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21). 8.34 (R) Videm (7.27), Tržič (8.09)-1*1. 8.06 (R) Tržič (8.36), Gorica (9.01), Videm (11.37) - 8.38 (r) Videm (7.10), Gorica (7.45), Tržič (8.09) - '**! 8.13 (D) Tržič (8.39), Gorica (9.03), Videm (9.33) -". 8.43 (D) Videm (7.36), Gorica (8.00), Tržič (8.21). 9.13 (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Videm (10.21). 9.13 (R) Videm (7.45), Gorica (8.19), Tržič (8.44). 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (10.59), Videm (11.35) - '**! 9.48 (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (9.26). 11.13 (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21). 10.39 (D) Videm (9.23), Gorica (9.52), Tržič (10.14). 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.33), Videm (13.08) -n. 11.38 (R) Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.09) - '*T 12.06 (R) Tržič (12.35), Gorica (13.00), Videm (13.37) - '“l 12.34 (IR) Videm (11.27), Gorica (11.51), Tržič (12.12). 12.13 (R) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) - 13.38 (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.09) - '**! 12.40 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11) - '*! 13.42 (D) Videm (1223), Gorica (12.54), Tržič (13.42) - <*t 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21). 14.23 (R) Videm (12.46), Gorica (1325), Tržič (13.51) - ™". 13.23 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54)-'*! 14.34 (IR) Videm (13.27), Gorica (13.51), Tržič (14.12). 14.06 (R) Tržič (14.35), Gorica (15.00), Videm (15.36) - '“l 15.13 (R) Videm (13.41), Gorica (14.18), Tržič (14.45) - '‘l 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) - '*! 15.41 (R) Videm (14.13), Gorica (14.48), Tržič (15.12) - '**! 14.35 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06) -'*'. 15.45 (D) Videm (14.26), Gorica (14.47), Tržič (1520) - '*! 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21). 15.46 (R) Videm (14.13), Gorica (14.51), Tržič (15.15) - '*! 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36)-1"! 16.34 (IR) Videm (15.27), Gorica (15.51), Tržič (16.12). 16.10 (D) Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.28) - '*1 17.39 (R) Videm (1623), Gorica (16.51), Tržič (17.14) - '*! 16.38 (R) Tržič (17.10), Gorica (17.36), Videm (18.15) - '*! 17.40 (R) Videm (16.12), Gorica (16.46), Tržič (17.11) - '**! 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21)'. 1821 (R) Videm (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.52) - '‘l 17.28 (R) Tržič (17.54), Videm (18.40)-1*1. 18.34 (IR) Videm (17.27), Gorica (17.51), Tržič (18.12). 17.40 (R) Tržič (18.09), Gorica (18.33), Videm (19.09) - '‘l 19.21 (R) Videm (17.49), Gorica (1826), Tržič (18.54) - '*'. 18.06 (R) Tržič (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36) - '**'. 19.42 (D) Videm (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.17) - '“l 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Videm (19.29) - '*'. 20.28 (R) Videm (18.55), Gorica (19.32), Tržič (19.59) - '***'. 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Videm (20.11) -'*t 20.24 (R) Videm (18.56), Gorica (19.31), Tržič (19.57) -'*IB! 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21). 20.34 (IR) Videm (19.27), Gorica (19.51), Tržič (20.12). 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Videm (21.29). 21.45 (D) Videm (20.27), Gorica (20.58), Tržič (21.21)- '**! 21.13 (IR) Tržič (21.37), Gorica (21.57), Videm (22.21). 22.04 (D) Videm (20.40), Gorica (21.15), Tržič (21.37). 22.34 (IR) Videm (21.27), Gorica (21.51), Tržič (22.12)1 0.56 (R) Videm (23.27), Gorica (0.02), Tržič (0.27) - '*! Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA rVRSTA SMER 9.55 13.00 - 17.45 0.30 (E) (E) (E) (E) iz Benetk, preko Trsta v Ljubljano in nato do Zagreba Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk Ljubljana, prihaja iz Trsta Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 8.59 16.21 19.14 5.40 (E) (E) (E) (E) prihaja iz Ljubljane m nadaljuje do Trsta - (*> prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane nadaljuje preko Trsta do Benetk prihaja iz Zagreba preko Ljubljane prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane nadaljuje preko Trsta do Benetk IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak m - ne vozi ob nedeljah in praznikih. - vozi samo ob nedeljah in praznikih. - vozi samo ob predprazničnih dneh. D - Brzovlak R Deželni vlak 1,1 - ne vozi ob sobotah. 121 - vozi ob sobotah in praznikih. 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. Srečanje s pisateljico Majo Novak V petek, 4. junija bo Mestna knjižnica Piran v portoroški spominski hiši Cirila Kosmača pripravila srečanje z uveljavljeno slovensko pisateljico in prevajalko Majo Novak, ki se je rodila leta 1960 v Novi Gorici. Gimnazijo in študij prava je opravila v Ljubljani, za diplomsko nalogo pa si je izbrala zanimivo temo z naslovom “Morfološka zgradba in urbanistična zasnova naselja Podgrad v Brkinih” (1989). Pripravništvo je opravljala v Skupščini RS, nato je bila zaposlena kot tajnica v Jordaniji, novinarka v zunanjepolitični redakciji preminulega Časnika Slovenec, leto dni pa je bila zaposlena na Svetovnem slovenskem kongresu. Med vsemi temi življenjskimi izzivi se je nazadnje ustalila kot svobodna pisateljica in prevajalka. Za svoje delo, ki poleg romanov obsega številne revijalne in radijske objave ter prozo za mladino je prejela različne literarne nagrade. V osemdesetih in na začetku devetdesetih let je v slovenski literaturi opazna težnja po pisanju žanrske literature. Med slednjo se je poleg ljubezenskega romana, zlasti po zaslugi Branka Gradišnika in Maje Novak začela prebijati tudi kriminalka. Avtorica prve slovenske kriminalke “Neznani storilec” (1939) je bila žen- ska, pisateljica Ljuba Pren-ner, po poklicu odvetnica. Vendar gre odločilni vpliv na razvoj sodobne slovenske kriminalke pripisati Branku Gradišniku. Silvija Borovnik poudarja, da Gradišnik kriminalko tako poglobi kakor parodira, s svojo večslojno kodiranostjo literarnega dela pa je utrl pot romanu Izza kongresa ali umor v terito-rijalnih vodah (1993) Maje Novak, ki predstavlja novost v razvoju tega žanra pri nas, obenem pa doslej najbolj izrazito postmodernistično slovensko kriminalko. K temu velja dodati, da Novakova oživlja kriminalko predvsem kot moralistično zatrt žanr. Njeno skromno prisotnost v slovenskih literarnih logih povezuje s prirojenim strahom naših intelektualcev v povojnem obdobju, ki so se bali priznati, da radi prebirajo tudi t.i. trivialno literaturo. Ne nazadnje velja omeniti, da je Novakova tudi spretna poznavalka političnega žargona, s katerim karikira stranpoti birokracije, policije, dogmatizma, nacionalizma itd. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Novakova podobnp kot njena predhodnica Prennerjeva svojo kriminalko zapisala izrazito družbeno kritično, ter pri tem izpostavila zenske like, katerih moralna moC in intelekt prekašata moške. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK bo od 1. do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Ca-lende, igra Piera Degli Espositi. GORICA Kulturni dom V sklopu sezone Gorica - Kinema bo v Četrtek 10. junija večer posvečen Emi-ru Kusturici in sicer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell« V Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalba-fa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v Četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Preview, na katerm bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja __________SLOVENIJA________________ LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko V torek, 1. junija, ob 20.00, Bernard Shaw »Pig-malion«. Ponovitve do 4. junija, od 7. do 8. junija in od 16. do 19. junija vedno ob 20. uri. V torek, 1. junija ob 16. uri bo zaključna predstava dela Suzanne von Lohuizen »Primer Ronald Akkerman«. V ponedeljek, 31. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«. Ponovitve bodo 9., 10., 11., 14. in 15. junija vedno ob 20. uri GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16-do 19. ure. Pomladanska simfonična sezona 1999 - nastopa Orkester Gledališča Verdi pod taktirko dirigenta Gaborja Oetvosa. V petek, 4. junija ob 20.30. Na sporedu skladbe Richarda Straussa. Pomladanska simfonična sezona 1999 - nastopa Quatour Oliver Messiean z Myung-Whun Chung. V soboto 5. junija ob 21. uri, izven abonmaja. Danes, v nedeljo, 30. maja ob 18.00 koncert zbora gledališča Verdi. Na programu »Petite Messe Solennelle« Gioachina Rossinija Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek 7. junija, ob 20.30 bo v sklopu »Poletnih koncertov« na sporedu recital pianista Gianluce Luisi. Gledališče Rossetti Društvo »Ginnastica Triestina« predstavlja danes, v nedeljo, 30. maja, ob 21.45 »Klasični, sodobni balet in modern jazz«, vstopnice bodo na razpolago od 13.30 pri blagajni gledališča. ROJAN Danes, v nedeljo, 30. maja ob 17. uri bo v cerkvi koncert. PROSEK Kulturni dom SDD Jaka Stoka Prosek-Kontovel vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič »Show strahov« danes, v nedeljo 30. maja, ob 18. uri. Režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban. GORICA Center »Emil Komel« V torek, 1. junija ob 20. uri bo zaključni nastop Osnovne sole J Abram iz pevme z delom »Čudežna junijska noC«. ___________SLOVENIJA_______________ NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V ponedeljek, 31. maja, ob 20.15 se bo predstavila vokalna skupina Canti-cum, iz Maribora, zborovodja Jože Fiirst. LJUBLJANA SNG opera in balet V ponedeljek, 31. maja ob 11.00 Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«. V petek, 28. maja ob 15.00 Peter Iljic Čajkovski »Trnuljčica«. Cankarjev dom V ponedeljek, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit. Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Trnjuljcico Petra Ilijca Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekmanove. V torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. ZaCela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. RAZSTAVE - RAZSTAVE ™ RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan °d 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Vec kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 uo 1800. Odprta celo leto °d 9.00 do 13.00. Caffe stella pofare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler. Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. ju- oija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00. ^hrzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od l0-00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vkljuCno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. J^njigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: do 4. junija bo razstavljala Claudia Raza. Ogled možen ob Urah odprtja knjigarne. ^ razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljud-skem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj uCenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled do 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. ln od 16. do 19. ure. razstavnih prostorih Turistične in letoviscar-ske ustanove (Ul. S. Nicolo, 20) bo od 31. maja Oa ogled razstava slik »L’Adiriatico di Pisani«. azstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob ne-eljah od9. do 13. ure. om Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo u- stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na gled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek n Petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo do-P°ldan od 11. do 12. ure. KD Ivan Grbec - Skedenjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariano Černe, kipar, slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Otvoritev razstave bo v petek, 4. junija, ob 20. uri v društveni dvorani. Sodeluje Aljoša Žerjal s filmsko lepljenko o tržaških umetnikih. Urnik razstave: 5., 6., 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delavnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah). MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških prad-metov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoCe ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. REPEN Se danes, 30. maja, bo v prostorih sedeža Konzorcija vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. št. 040-327124. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Center »Emil Komel« V Četrtek, 3. junija ob 20.00 bo v Komorni dvorani zaključni notranji nastop S.C.G.V. E. Komel. V torek, 8. junija bo v Veliki dvorani zaključni nastop učenčev S.C.G.V. E. Komel, z naslovom »Najmlajsi uCenci pojejo, plešejo in igrajo«. V soboto, 12. junija bo v Komorni dvorani ob 16.30 »Državni klavirski nateCa«j v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane. V soboto 12. junija bo v Veliki dvorani, ob 20.30 zaključni nastop gojencev šole klasičnega baleta »Tersicore« iz Manzana. VENEJO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. ____________SLOVENIJA________________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. KOMEN Stara sola: na ogled je razstava barvnih fotografij Boštjana Budihne, pod naslovom »Brez naslova«. Razstavo si lahko ogledate ob praznikih do 6. junija. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo od 28. maja do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00- 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo Se danes, 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava, o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. 7^ 24 Nedelja, 30. maja 1999 ŠPORT _____KOLESARSTVO / RAZGIBANA ŠTIRINAJSTA ETAPA_ Savoldelli osvojil etapo Pantani spet v roza majici »Gusar« se je znebil še nekaterih tekmecev za končno zmago - Danes v Oropi s ciljem v strmini BORGO SAN DAL-MAZZO - Po štirinajsti etapi kolesarske dirke Po Italiji je roza majico vodilnega v skupnem seštevku znova oblekel prvi favorit in lanski zmagovalec Marco Pantani, ki je v 187 km dolgi gorski etapi osvojil drugo mesto za rojakom Paolom Savodel-lijem, za katerim je zaostal minuto in 47 sekund. Dosedanji nosilec roza majice Francoz Jalabert je v cilj prišel z glavnino, ki je za zmagovalcem zaostala več kot tri minute. »Gusar« je odločilno potezo na današnji dirki storil 65 kilometrov pred ciljem, ko se je na začetku najtežjega vzpona etape na 2.511 m visok prelaz Colle Fauniera v družbi poznejšega zmagovalca Savodellija in Ivan Golti (desno) je na cilj prišel skupaj z »gusarjem« zmagovalca "gira" iz leta 1997 Ivana Gottija odlepil od glavnine in se spustil v lov za ubežno trojko (Pena, Caucchioli in Mis-saglia), ki je pobegnila 20 NOVICE Italijanski odbojkarji spet boljši od Avstralije SYDNEY - Tudi v drugi tekmi svetovne odbojkarske lige je bila Avstralija za Italijo prelahek plen. Čeprav nastopajo »azzurri« na tem prvenstvu v zelo spremenjeni in pomlajeni postavi so spet zmagali z gladkim 3:0 (25:11, 25:22, 25:20). Od Italijanov je bil najboljši Hristo Zlatanov, ki je bil v napadu skoraj nepogrešljiv (88%), od novih obrazov pa je še najbolj presenetil Mastrangelo, manj pa Nuzzo. Italijan in Avstralija se bosta med sabo spet pomerili v petekj v Brindisiju in v nedeljo v Bariju. Juventusovi skrajneži razdejali tiskovni center TURIN - Skupina kakih 50 razboritih Juventusovih skrajnežev je popolnoma razdejala tiskovno dvorano stadiona Comunale v Turinu. V beg so pognali kakih 15 Časnikarjev in vratarja turinskega kluba Rampullo. Bologna - Inter za pokal Uefa BOLOGNA - Bologna, ki je že v Milanu zmagala z 2:1, bo drevi ob 20.45 igrala povratno tekmo proti Interju za uvrstitev v pokal Uefa. Inter, kijev tej sezoni docela razočaral, bo drevi nastopil brez svojega asa Ronalda in nima večjih možnosti, da bi obrnil rezultat v svojo korist in se tako uvrstil v pokal Uefa. Tekmo bo neposredno prenašal Canale 5. Jutri pa bo v Turinu ob 20.45 povratno srečanje med Juventusom in Udinesejem. Prva tekma v Vidmu se je končala brez zadetkov. Disiplinska komisija italijasnke nogometne zveze je glede petkove tekme v Vidmu za eno kolo diskvalificirala Coneja in Ferraro (Juventus) in Giannicheddo (Udinese). 1. SNL: Novogoričani doma NOVA GORICA - V predzadnjem kolu 1. slovenske nogometne lige bo drugouvrščeni Hit Gorica igral doma proti Potrošniku. Vodilni Maribor Tea-tanic pa bo gostoval v Murski Soboti pri Muri. Ostali današnji spored (vse tekme ob 16. uri): Rudar - Primorje, Korotan - Koper, SCT Olimpija -. Publikum, Živila Triglav - BS Tehnik. Prav v zadnjem kolu bo v Mariboru veliki derbi med Mariborom in Hitom Gorico. Še v manjših dvoranah BOLOGNA - Zveza košarkarskih prvoligaških klubov je skoraj soglasno še za dve leti zamrznila predpis, da morajo klubi domače prvenstvene tekme igrati v dvoranah z veC kot 5000 sedeži. Do sezone 2000/2001 ostaja v veljavi možnost igranjav dvoranah z le 3.500 sedeži. Vcerjašnji sklep se posebej ustreza Gorici, R. Emiliji, Riminiju in Cantuju. Slovenci neporaženi KOPER - V drugi tekmi tretjega kroga kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2000 na Hrvaškem so slovenski rokometaši zmagali Se šestič zapored. Tokrat so bili v Kopru z 32:25 (16:10) boljši od Fincev. V Helsinkih so slavili s 35:32 (18:17) Za potrditev osvojenega in uvrstitev na EP bo Slovenija morala jeseni premagati še eno reprezentanco, določeno z žrebom. km prej ter si ustvarila že osem minut in pol prednosti. Ko se je strmina začela stopnjevati, je Pantani pobegnil tudi Savo-delliju in Gottiju ter neusmiljeno manjšal prednost vodilne trojke. Pri spustu pa je bil najdrznejši Savodelli, ki je v cilj prispel po 5 urah 22 minutah in 13 sekundah. Drugi je v ciljno Črto pripeljal Pantani, za njim pa Spanec Daniel Calvero in Gotti, vsi trije z minuto in 47 sekundami zaostanka za zmagovalcem. Po včerajšnji etapi obstaja resna nevarnost, da bo zanimanje za dirko upadlo. Vsi tujci so dejansko že out. Propadla sta tudi Camenzind i(vCe-raj +5 minut) in Jimenez (kar +20), Jalabert se je nekako Se ubranil, vendar bodo zanj usodne naslednje vzpetine. Zdaj drugouvrščeni Savoldelli v gorah nima veliko možnosti. Edini resen tekmec za Pantanija je Ivan Gotti, ki pa ga je »gusar« nadigral že na Gran Sassu. Med kolesarjema je bilo včeraj ob vznožju Madon-ne del Colletto nekaj iskr in tudi prerivanja. Očitno se ne marata, a le malo-verjetno je, da bi lahko Gotti resno ogrozil Pantanija. Današnja kratka (143 km) etapa s ciljem v strmini v Oropi je spet ugodna za Pantanija. Vrstni red 14. etape: 1. Savoldelli (Ita-Saeco) 5.22:13 (12 sek. odbitka) s povprečno hitrostjo 34, 821 km na uro; 2. Pantani (Ita) + 1:47 (8 sek odbitka); 3. Clavero (Spa) 4 sek, odbitka; 4. Gotti (Ita); 5. Virenque (Fra) + 3:28; 6. Zincenko (Rus); 7. Caucchioli (Ita); 8. Bue-nahora (Kol); 9. Frattini (Ita); 10. Heras (Spa); 11. Velo (Ita); 12. Pena (Spa); 13. Zaina (Ita); 14. Garzel-li (Ita); 15. Simoni (Ita); 18. Axelsson (Sve); 20. Jalabert (Fra); 30. Camenzind (SSvi) + 5:33; 60. Ziille (Svi) + 20:24; 64. Jimenez (Spa) Slcupni vrstni red (prevoženih 2, 409 lan): 1. Pantani (Ita-Mer-catone Uno) 63.14:00 s povprečno hitrostjo 38.094 km na uro; 2. Savoldelli (Ita) + 53 sek.; 3. Gotti (Ita) + 1:21; 4). Clavero (Spa) + 1'22; 5. Jalabert (Fra) + 1:45; 6. GonCar (Ukr) + 3:47; 7. Axelsson (Sve) + 3:54; 8. Simoni (Ita) + 5:01; 9. Camenzind (Svi) + 5:18; 10. Sgambelluri (Ita) + 6:13; 11. De Paoli (Ita) + 6:50; 12. Zincenko (Rus) + 6:56; 13. Velo (Ita) + 7:04; 14. Di Grande (Ita) + 7:04; 15. Buenahora (Kol) 7:39; 24. Virenque (Fra) + 11:52; 37. Ziille (Svi) + 20:49; 38. Maria Jimenez (Spa) + 21:24; 94, Cipolli-ni (Ita) + 1.32:48; 136. Asmaker (Fra) + 2.22:07 Prva tekma play-offa PESARO - Trie-stina bo danes v Pešam ob 16.30 igrala prvo tekmo play-of-fa proti domači ekipi Vis Pesaro. Tržačani so se za to srečanje temeljito pripravili in tudi vzdušje v ekipi je po potrditvi trenerja Mandorlinija in finančni ureditvi v društvu precej vedro. Tržaška ekipa bi se verjetno danes lahko zadovoljila tudi z neodločenim izidom in bi nato v povratni tekmi, ki bo 6. junija v Trstu, skušala izločiti tega nasprotnika. Drugi polfinalni par je Sandona - Rimini. Uneltex na vse ali nič Začetek ob 19. uri TRST - Tržaški Lineltex bo drevi ob 19. uri (in ne ob 18. uri kot običajno) igral doma peto in odločilno tekmo za napredovanje v Al italijansko košarkarsko ligo proti ekipi Bini-viaggi iz Livorna. Tržaška ekipa, ki si je že dvakrat v Livornu zapravila možnost, da bi zadala nasprotniku končni udarec, bo danes skušala izkoristiti prednost lastnega igrišča in doseči toliko pričakovani prestop v višjo ■ligo. Tržaška športna palača bo seveda danes nabito polna. pl NOGOMET^ [H KOŠARK/TT-] ppNOGOMET h Triestina danes v Resam Preiskava o tekmi Perugia ■ Milan Afero sprožil igralec Melli RIM - Nogometna zveza je uvedla preiskavo v zvezi z nedeljsko tekmo med Pemgio in Milanom, ki je odločala o naslovu prvaka. Povod za preiskavo je zadržanje Perugiinega rezervnega igralca Alessandra Mellija, ki v drugem polčasu ni hotel stopiti na igriSCe. Nekateri elani vodstva Perugie so po tekmi očitali svojim igralcem, da se niso dovolj potrudili in se »zadovoljili« s porazom. Včeraj so vsi vse zanikali. Prevladujoči vtis je, da bodo preiskavo kaj kmalu arhivirali. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE Izpadel tudi Patrick Rafter Po porazih Gaudenzija in Farinove Italija brez predstavnika Gustavo Kuerten zdaj. glavni favorit Pariza PARIZ - V Parizu se počasi končuje prvi teden uvodnega teniškega grand slam turnirja. V ženski konkurenci so se v šestnajstino finala že uvrstile Američanki Lindsay Davenport in Monica Seleš, ter Nemka Steffi Graf. Isto je uspelo tudi ruski lepotici Ani Kurnikovi, ki je v enem od najzanimivejših dvobojev 3. kroga v treh nizih premagala 11. nosilko Švicarko Patty Schnyder. Od favoritinj je imela znova največ dela Da-venportova, ki se je morala za zmago proti malo FORMULA ENA / DANES VELIKA NAGRADA ŠPANIJE V BARCELONI Ob Hakkinenu bo v prvi vrsti štartal Eddie Irvine Irvine na treningu boljši od Schumacherja BARCELONA - Prvo Startno mesto na jutrišnji veliki nagradi Španije v formuli 1 si je v Barceloni v kvalifikacijskem treningu priboril svetovni prvak Finec Mika Hakkinen z mclaren-mercedeson. Z dragega mesta bo zaCel ferrarijevec, vendar to ne bo Michael Schumacher, ampak Irec Eddie Irvine. Nemec, Cigar nastop na dvodnevnem treningu se je z dvigom temperature Čedalje slabšal (na koncu so na asfaltu nameirh 42 stopinj), bo na startu šele Četrti, pred njim je še Škot Coulthard. Dobroih 35 minut treninga je bil nepričakovano v vodstvu Francoz Jean Aleši s sauberjem. »Pole position žal ne daje točk, jaz pa jih še kako potrebujem,« je dejal Hakkinen, ki ga bridke izkušnje z nekaterih prejšnjih dirk navajajo k skrajni previdnosti, še posebej, Ce pomislimo, da naj bi bilo dirkališče Montmelo v Barceloni ugodno za melame, prednost katerih pa je bila na treningu res minimalna. »Ferrari bo letos zagotovo osvojil svetovni naslov,« je bil vCeraj komentar Alaina Prosta. Startna mesta: 1. vrsta: Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:22, 088; Irvine (Irs/Fer-rari) 1:22, 219; 2. vrsta: Coulthard (VBr/McLaren-Mercedes) 1:22, 244; M. Schumacher (Nem/Ferrari) 1:22, 277; 3. vrsta: Aleši (Fra/Sauber-Pe-tronas) 1:22, 388; Villeneuve (Kan/BAR-Supertec) 1:22, 703; 4. vrsta: Barrichello (Bra/Stewart-Ford) 1:22, 920; Frentzen (Nem/Jor-dan-Mugen Honda) 1:22, 938; 5. vrsta: Trulli (Ita/Prost-Peugeot) 1:23, 194; R. Schumacher (Nem/Wil-liams-Supertec) 1:23, 303; 6. vrsta: Hill (VBr/Jordan-Mugen Honda) 1:23, 317; Diniz (Bra/Sauber-Petro-nas) 1:23, 331; 7. vrsta: Fisichella (Ita/Benetton-Supertec) 1:23, 333; Herbert (VBr/Stevvart-Ford) 1:23, 505; 8. vrsta: Panis (Fra/Prost-Peu-geot) 1:23, 559; Salo (Fin/BAR-Su-pertec) 1:23, 683; 9. vrsta: Zanardi (Ita/Williams-Supertec) 1:23, 703; Wurz (Avt/Benetton-Supertec) 1:23, 824 10. vrsta: De la Rosa (Spa/Ar-rows) 1:24, 619; Takagi (Jap/Ar-rows) 1:25, 280; 11. vrsta: Gene (Spa/Minardi-Ford) 1:25, 672; Ba-doer (Ita/Minardi-Ford) 1:25, 833. znani Kolumbijki Fabio-li Zaluagi precej potruditi. Prvi niz je dobila v podaljšani igri, drugega pa s 6:3. V dvoobju z Američanko Caprijatije-vo je bila Italijanka Silvia Farina prisiljena odstopiti V moški konkurenci je v tretjem krogu izpadel tretji nosilec Patrick Rafter. Premagal ga je Brazilec Meligeni. S tem porazom je Rafter izgubil priložnost, da bi se povzpel na vrh jakostne lestvice ATP. Svoje delo je uspešno opravil 8. nosilec, Brazilec Gustavo Kuerten. Brez večjih težav je ugnal Nizozemca Sjenga Schalkna. Krajši konec je potegnil tudi Andrea Gau-denzi proti Cehu Ulihra-chu. Včerajšnji izidi: Zenske, 3. krog: Seleš (ZDA/3) - Sanchez-Lo-renzo (Spa) 6:1, 6:4; Graf (Nem/6) - Carlsson (Sve) 6:1, 6:4; Davenport (ZDA/2) - Zuluaga (Kol) 7:6 (7:5), 6:3; Garcia (Spa) - LihovCeva (Rus) 7:6 (3), 7:6 (3); Martinez (Spa) - Smašnova (Izr) 6:2, 7:5; Kurnikova (Rus) - Schnyder (Svi/ll) 3:6, 6:0; Capriati (ZDA)" Farina (Ita) 6:2, 4:0, pr®' daja; Halard-Decugi3 (Fra/16) - Torrens Valero (Spa) 7:5, 4:6, 7:5 Moški, 3. krog: Kou- bek (Avt) - Grosjean (Fra) 6:3, 6:4, 6:4: MaU' tilla (Spa/14) - Haas (Nem) 7:6 (3), 6:1, 6;4; Kuerten (Bra/8) Schalken (Niz) 6:2, 6- j 6:3; Ulihrach (Ceš) Gaudenzi (Ita) 6:3, 7-6:4; Di Pasquale (Fra)' Rund (Nor) 3:6, 6:1, 6:3; Corretja (Spa) -dio (Arg) 6:4, 6:3, Meligeni (Bra) - Ra (Avs/3) 6:4, 6:2, 3:6, b-' Medvedjev (Ukr) - ° (Zim)6:l,6:2, 3:6, 6:1- ODBOJKA / MEMORIAL POVŠE Finale Camst ■ Olympia Hit presenetljivo izločen iz finala - Danes od 16. ure r m 8= V današnjem finalu ženskega odbojkarskega memoriala »Igor Povše« v priredbi SZ Olvmpia sta se uvrstila domača 01ympia in videmski Camst, za 3. mesto pa se bosta potegovala Val in HiT. Camstova uvrstitev v finale je bila pričakovana, zmaga 01ympie proti HiT-u pa je nekoliko presenetljiva a zaslužena. Goricanke so zmagale s 3:2, a bi lahko slavile že po treh setih, saj se je po vodstvu z 2:0 v setih in 25:24 v točkah njihov blok kočal v outu. V prvi tekmi sta se pomerila Camst in valovke. Vi-demčanke, ki so napredovale v BI figo in so se na tum-riju predstavile v popolni postavi, so bile za valovke premočne razen v tretjem setu. Sterove varovanke so se zlasti v 2. in 3. setu dobro upirale favoriziranim nasprotnicam, čeprav so igrale nekoliko okrnjene. Vse ekipe razen 01ympie so preizkusile libera (za Val je bila to Barbara Uršič), prvi nastop z novim sistemom točkovanja pa so spremljale Se kar ugodne ocene. IZIDA Camst - Val Siderimpes 3:1 (25:17,25:22,21:25,25:12) VAL: Ambrosi, Humar, Monica in Michela Toma-sin, Paola Uršič, Zuccari-no, Plensičar, Libero: Paola Uršič. CAMST: Adami, Bene-vol, Ceconi, Comelli, Da-nelon, Garza, Marega, Mo-lassi, Vincenzi, Zotti, Pen-tonuti. Libero: Baracchini. Trajanje setov: 16, 20, 20 in 13 minut. 01ympia Kmečka banka - HiT Gorica 3:2 (25:20, 28:26, 25:27,15:25,15:6) OLVMPIA: Corsi Mirjam in Vanja Černič, Lucia in Silvana Princi, Trapuzzano, Gruden, Dit-ta. NOVA GORICA: Katarina in Iris Soban, Furlan, Cičič, Kitaljevič, Pla-nišček, Tabaj, Repič, Križman, Stendler, Cvijanovič. Libero: Petrač. Trajanje setov: 20, 25, 25, 20 in 10 minut. DANAŠNJI SPORED 16.00 za 3. mesto: Val Siderimpes - HiT; sledi za 1. mesto: Camst Videm -01ympia; sledi nagrajevanje. Na sliki: posnetek s prve včerajšnje tekme med Camstom in Valom Po zelo počasni regati zmaga 2M Od naših predstavnikov najboljši Eugenio Frandolič (Čupa) - Danes okoli Brionov H NAM. TENIŠTn H JADRANJE / REGATA TRST - BRIONI Za Kras še en bron Ekipno med mladinkami Na državnem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu sta krasovki DaSa Bre-sdani in Martina Milič včeraj osvojili bronasto medaljo v ekipnem tekmovanju mladink. Po zelo težkih bojih v izjemno kakovostni kvalifikacijski skupini sta krasovki šele v polfinalu klonili pred ekipo domačega Temija, ki sta jo sestavljali Bosijeva in Cipria-nijeva. Bronasta medalja predstavlja vsekakor za krasovke odličen rezultat Prvenstvo se bo končalo danes s posamičnimi boji mladink in najmlajših deklic. PULJ - Ce je bila 14. regata Trst -Brioni, v organizaciji PPK Sirena in JK Vega iz Pulja, rekordna po udeležbi (48 jadranic), pa je bila doslej tudi daleč najbolj počasna. Prva jadrnica je namreč v cilj priplula točno ob 12. uri in 17 minut. Če pomislimo, da je v nekaterih prejšnjih regatah zmagovalec prijadral že pred šesto uro zjutraj 14. regato je osvojila jadrnica 2M iz Slovenije s krmarjem Mitjo Simčičem pred čolnom SVBG Alienom s krmarjem Balliellom. Da je bila ta regata dokaj težka, priča tudi dejstvo, da je od 48 jadranic dokončalo tekmo le 21, torej več kot polovica jih ni priplulo do 15. ure do Brionov. Vsa regata se je odvijala skoraj v brezvetrju ali z »luknjami« z bo-naco. Od naših predstavnikov je bil najboljši Cupin jadralec Frandolič na Isa-dori, ki je osvojil 11. mesto. Regato sta dokončala Se Andrej Križnič in Pavel Milič, oba Cupina predstavnika, med- tem ko nihče od Sireninih zastopnikov ni dokončalo tekme. Sirenin predsednik Livio Pertot, ki je bil na tej regati kot sodnik, je takole ocenil včrajšnjo tekmo: »Ze od vsega začetka sodelujem na tej regati kot organizator, tekmovalec in sodnik. Tako počasne regate pa še nisem nikdar videl. Moram pa pohvaliti vse jadralce, saj so pokazali izredno vztrajnost. Biti kar dvajset ur na morju je nanmreč zelo naporno. Tudi letošnja regata je v glavnem dobro uspela, negativna nota pa je ta, da na njej ni nastopila niti ena puljska jadrnica, čeprav je organizator regate puljsko jadralno društvo.« VRSTNI RED 1. 2M (Mitja Simčič, Slovenija) 12.17’; 2. Alton (Bettiolo, m SVBG); 3. Xrey (Orioli, SVOG); 4. Beatrix (Lu-pieri); 5. Geronimo (Zugna, CV Mug-gia); 11. Isadora (Frandolič, Cupa); 18. Kima (Andrej Križnič, Cupa); 19. Sciuscia (Pavel Milič, Cupa). Danes bo na sporedu regata okoli Brionskega otočja. Start bo ob 8. uri. j ATLETIKA - Svetovni rekord Fabia Ruzzierja Hitra hoja: med over45na3km V okviru uradne manifestacije FfiDAL za rekreativce na tržaškem stadionu na Kolonji je naš hitrohodec Fabio Ruz-zier postavil nov svetovni rekord v hoji na 3 km med veterani over 45. Razdaljo je prehodil v 12 minutah 43, 9 sekunde, s čimer je osem let stari rekord Američana Garyja Nulla popravil za 37 sekund. Ruzzier ima v žepu še dva svetovna veteranska rekorda in sicer na 35 km in v triurni hoji. Pri včerajšnjem rekordu je bil Ruzzierju v veliko oporo zmagovalec letošnjega Vivicitta Roberto Furlanic, ki mu je prva dva kilometra diktiral tempo. Skupno je nastopilo 10 hitrohod-cev. BALINANJE / PRVENSTVO FIB C LIGE Polet zamudil lepo priložnost Po rednem delu lige 2. na lestvici, v polfinalu izgubili proti Muggii Letošnja pot Poletovih balinarjev v C ligi v okviru italijanske balinarske zveze (FIB) se je končala s polfinalom. Poletovce je namreč izločila Muggia. Openski balinarji so si v povratnem polfinalu zapravili veliko priložnost, da bi zanesljivo premagali Miljčane in se uvrstili v finale tega tekmovanja in tako poskusili juriš na B ligo. Poletovci so v regularnem delu v svoji skupini osvojili 2. mesto za Maddaleno. Tretji je bil San Giovanni, četrta pa Triestina. V prvem polfinalu v Miljah je domače moštvo premagalo Polet s 6:4. Openci so zmagali v tehničnem zbijanju in v »krogu«. V povratni tekmi pa so igrali le neodločeno s 5:5 in so tako izločeni iz tekmovanja. Poletovci so zmagali v »krogu« in trojkah, igrali pa so neodločeno v dvojkah. Prvič je v tem prvenstvu izgubil v tehničnem zbijanju Carisio Belič. Polet je v tem prvenstvu nastopil v naslednji postavi: Carisio Belič, Giuliano Bartoli, Vasja Gulič, Gigi Stepančič, Segio Pemsco, Renato Ka-talan, Drago Stoka in Luciano Giraldi. Balinarska sekcija SD Polet bo v nedeljo, 6. junija priredila pokrajinsko tekmovnaje C kategorije v dvojkah. Organizator pričakuje številno udeležbo naših in drugih ekip. Vstopnina je brezplačna, predvidene pa so bogate nagrade. do.ami iport Danes Nedelja, 30. maja 1999 NOGOMET TROFEJA VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE 10.30 v Vilešah: Villesse - Primorje; 10.30 v GradeZu: Gradese - Sovodnje HOKEJ IN LINE MOŠKA Al UGA 18.00 v Milanu: Milano 24 - ZKB Kwins TENIS ITALIJANSKI MOŠKI POKAL 9.00 na Padričah: Gaja - Muggia B ODBOJKA 1. MEMORIAL POVSE 16.00 v Gorici, Slovenski športni center: prireja SZ 01ympia Obvestila Poletovca Giuliano Bartoli in Vasja Gulič. (Foto KROMA) ______KOŠARKA / KONČNICA PROMOCIJSKE LIGE_ Breg po odlični igri izločil favorizirani Momo Gio Momo Gib - Breg 72:73 (42:32, 62:62) BREG: Bogateč 15 (3:3 za eno, 3:6 Za dve, 2:5 za tri točke), Berdon 2 (0, 1;2, 0), Schiulaz 7 (7:10, 0:2, 0:1), Kralj 4 (2:2,1:2,0:1), Barini (0,1:1,0), Gobbo, Gulič 19 (3:7, 8:13, 0), Klafajan 20 (4:5, 8:11,0), Vodopivec 2 (6,1:6, 0:1), Brazzani 2 (0,1:2, 0). ON: 31, PON: Berdon (38), Brazzani (42). Bregovi košarkarji si po zmagi v ndlocilni play off tekmi proti Momo jftoju sicer Se niso zagotovili napre-novanja v D ligo, vendar je bilo v pe-ek zvečer v Miljah vzdušje v njiho-y®jn taboru ravno taksno, kot da bi Ze Dni četrtoligaši. Njihovo veselje sku-Pa) s številnimi naviojači je bilo pov-Seto razumljivo, saj so iz boja za pre-y°P v višjo ligo po zelo dobri igri iz-nnili favoriziranega zmagovalca red-^nga dela promocijske lige. Odločilno tretjo tekmo (v prvi je preteklo soboto zmagal Momo Gio, v sredo v Dolini pa so slavili Brežani) bi lahko razdelili v tri dele. V prvih 15 minutah igre je Breg trdno vodil, čeprav je zaigral z nekoliko drugačno peterko od običajne, saj sta standardna igralca Vodopivca (bolečine v hrbtu) in Kralja (netreniranost zaradi službenih obveznosti) nadomestila Bogateč in Schiulaz. Z dobro obrambo in premišljeno igro v napadu so držali nasprotnika v šahu. V zadnjih petih minutah pa se igralci žal niso držali navodila, da bodo igrali kontrolirano in so s prenagljenimi meti in izgubljenimi žogami v napadu dovolili nasprotnikom, da so z delnim izidom 13:0 povedli za deset točk. Do ponovnega preobrata v korist Brega je prišlo okoli 30. minute. Z dobro mož-moža obrambo so fantje začeli postopno manjšati nasprotnikovo predno- st 15 točk. Ko je prednost Momo Gioja zdrknila pod mejo 10 točk, je bil izid tekme de facto spet odprt. Brežani so s podvojeno obrambo na najboljše posameznike osiromašili nasprotnikov napad in dosegli priključek. Junak končnice izenačenega podaljška je bil Gulič, ki je po skoku v obrambi pretekel z žogo celo igrišče, nad njim je bil v zadnji sekundi storjen prekršek, Gulič pa je uspešno zadel enega od dveh prostih metov in s tem zapečatil usodo srečanja. MVP igralca tekme sta bila vsekakor Klabjan in Bogateč, Berdon pa je v vlogi organizatorja igre igral na lanski visoki ravni. Zdaj čaka Breg še naporna serija tekem z zmagovalci prvenstva v ostalih treh pokrajinah. Tekme bodo v kraju San Giorgio di Nogaro 6., 9., 10. in 13. junija. V D ligo bosta napreod-vali dve ekipi. H HOKEJ IN LINEh ZKB Kvvins v Milanu Polet Ktvins bo danes v Milanu v 5. kolu Al italijanske lige v hokeju in fine igral zelo pomembno tekmo za 2. mesto na lestvici proti domači ekipi. Milančani so v prejšnjem kolu premagali Lodi le z 2:1 in zato niso »nepremagljivi«, so pa izredno nevarni na domačem igrišču, ki ima podlago »karanam«, to je zelo drsečo plastiko, na kateri se seveda odlično znajdejo. Za igralce ostalih ekip pa utegne biti ta podlaga zelo nehvaležna. Za poletovce pa bo naloga še težja, saj mnogi igralci se niso povsem sanirali poškodb. SD MLADINA - Baletni odsek priredi v soboto, 5. junija 1.1. ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni! SK BRDINA obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Garda-land, ki bo dne 6. junija z odhodom ob 5. uri pred barom Centrale na Opčinah. Cas vpisovanja še v torek, 1. junija od 20. do 21. ure. Za informacije pokličite na tel. 040-225804 ali 040-327284. SZ SLOGA prireja odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika 87 in mlajše. Kamp bo trajal od ponedeljka, 14. do srede, 23. junija 1999 vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto pa do 13. ure. Prijave sprejemamo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na sedežu ZSSDI, ali na telefonski številki 040-635627. SD PRIMORJE sklicuje 36. redni občni zbor v sredo, 2. junija v društvenih prostorih ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo; 2. blagajniško poročilo, 3. razrešnica, 4. razprava, 5. razno. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija 1.1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska šola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. MLADINSKI ODSEK SPDT organizira danes, v nedeljo, 30. maja izlet za osnovnošolce v dolino Glinščice. Zbirališče ob 9. uri na Gorici v Boljuncu. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: I. od 21.6. do 2. 7., H. od 5. 7. do 16. 7. in IH. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do '93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858. Nogometaši na Športelu Jutri ob 22.30 bo kot običajno na programu kopske tv tedenska oddaja o zamejskem športu Sprotel. V studiu bodo predstavniki nogometnih ekip promocijske fige, s katerimi se bodo pogovorih o pred kratkim končani sezoni. Na terenu so posneli mednarodni ženski odbojkarski turnir v organizaciji SZ 01ympia, turnir v malem nogometu na Peči in še kaj. Ne spreglejte nagradne igre »Več sreče prihodnjič« ter rubrike »Šport pod Triglavom«, v kateri bodo predstavih vlečenje vrvi, kot enega novejših športov, ki se je iz zgolj zabavnih tekmovanj razvil v pravo tekmovalno igro. Nedelja, 30. maja 1999 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Lupo Alberto jSH TV dnevnik Športna tribuna TV Mozaik ® RAI 1 6.30 6.40 7.30 8.00 8.30 9.45 9.55 12.30 13.10 13.30 14.00 16.00 16.10 18.00 18.30 20.00 20.35 20.45 22.40 22.45 23.40 0.15 0.30 Euronews Nan.: Star Trek - Voyager Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello zecchino, vmes Topo Gi-gio in risanke Nabožna oddaja: A sna iirmagine j Maša Angelus in papežev blagoslov Aktulna oddaja o narav-[ nih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave Šport: Pole Position Dnevnik Avtomobilizem Fl: VN Španije Šport: Pole Position Nedeljski variete: Dome-nica in (vodijo Giancarlo Magalli, Tullio Solenghi, Anna Falchi) Dnevnik Šport: 90. minuta Dnevnik Šport Nan.: Un medico in fami-gba - Zdravnik v družini (i. Giulio Scarpati, Lino Banfi, Claudia Pandolfi) Dnevnik Aktualna oddaja: Fron-tiere (vodi Lambert-o Sposini) Aktualno: Glasba in solidarnost Dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Roberta Armani RAI 2 6.50 7.00 8.00 9.25 10.05 11.15 11.30 13.00 13.25 13.45 15.00 15.50 18.05 18.50 19.25 19.30 20.30 20.50 22.45 23.45 0.00 0.30 0.35 1.45 Aktualno: 7 minus 7 Dnevnik, nato juutranja odd.: In famiglia- - V družini (vodita Tiberio Timperi, R. Capua) 9.00, 9.20,10.00 Dnevnik Avtomobilizem Fl: VN Španije, VVarm up Variete: Nedeljski Disney Nanizanka Variete: Ventanni Dnevnik TG2 Motorji, vreme Film: Aquila solitaria (biog., ZDA ’56) Nan.: Bonanza Film: Totb e Carolina (kom., It. ’54) Regata morskih republik Komični filmi Vremenska napoved Šport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: 5 ore di paura (thriller, Nem. '94, i. H. Jaenicke, Anica Dobra) Športna nedelja Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Vreme Film: Le sorelle Heid (dram., Nem. ’97) Aktualna odd.: LavOra m, RAI 3 6.00 8.50 10.00 11.15 12.00 13.10 14.00 14.30 18.55 20.00 20.15 20.30 20.45 22.30 22.55 0.00 0.30 0.40 1.15 Aktualno: Fuori orario Koncert: Opera Šport: Giromattina T3 Evropa Aktualno: TeleCamere, 12.30 Okkupati Pravljice in risanke Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Kolesarska dirka po Italiji, 17.05 Proces etapi, 18.00 SP v veslanju Vreme, dnevnik, deželne vesti Šport: T-Giro Aktualno: Tisoč in ena Italija Variete: Blob Oddaja o zdravju: Elisir (vodi Michele Mirabella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ragazzi del ’99 Šport: Giro notte T3, pregled tiska, Meteo TeleCamere Fuori orario, filma: Illu-minazione intima (dram., Ceškosl. ’65), II ballo dei pompieri (dram., r. M. Forman) §2 RETE 4 M Nan.: Un volto, due don- I ne Pregled tiska jM Nedeljski koncert Aktualno: La domenica del villaggio Maša La domenica del villaggio Dnevnik Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: Bellezze al bagno (glas., ZDA ’44, i. E. Wil-liams, Red Skelton) Film: II sentiero ddella rapina (vestem, ZDA ’58) Nan.: EZ Streets Dnevnik Film: In mezzo scorre il burne (dram., ZDA ’92, r. R. Redford, i. Brad Pitt) Glasb, odd.: Antonella Rug-giero Pregled tiska @ CANALE 5 10.00 10.45 11.30 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 18.55 20.35 23.05 0.35 6.00 8.00 9,00 9.45 10.15 12.00 13.00 13.30 18.10 18.40 20.00 20.50 22.45 22.50 23.50 0.20 0.50 3.00 4.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Nan.: Happy Days TV Hlm: Amid per la vita (dram., ZDA ’84, r. David Hemming, i. Mimi Rigers, Ed Begley jr.) Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby) Dnevnik Nedeljski variete: Izbor oddaje Buona domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Claudio Lippi, Massi-mo Lopez, Paola Barale, Lauca Laurenti)" Nan.: Due per tre - Jejja, jellati e jellatori (i, J. Do-relii, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Nogomet: Bologna - Inter Dnevnik Aktualno: Target (vodi Nataša Stefanenko), 23.20 Nonsolomoda Parlamento in Nočni dnevnik Film: Prigionieri deli’ onore (zgod., VB ’91, r. Ken Russell, i, Richard Dreyfuss) Nanizanka: Hill Street noC in dan Nočni dnevnik ITAUA 1 6.30 7.00 10.20 10.55 11.25 11.55 12.25 13.00 14.00 16.00 18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 22.35 0.30 0.55 2.30 Nan.; Le redim del cuore Variete za najmlajše, vmes risanke Aktualno: Ciak junior Šport: Gimmy, svet fit-nessa Nan.: Mr. Cooper Šport: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich) Odprti studio Glasba: Super Nan.: Melrose Plače (i. H. Locklear, C. Thorne-Smith, D. Zuniga) Nan.: Detective Extralar-ge (i. Bud Spencer, Philip M. Thomas) Dokumenti: Ushuala Odprti studio Risanke Variete: Bermy Hill Show Nan.: X-Files - Area 51 (i. David Duchovny, Gillian Anderson) Film: Predator (fant,, ZDA /87, i. Arnold Schvvarzenegger, Carl Weathers) Šport studio TV hlm: II ragazzo dal kimono d’ oro - L’ ultima stida (pust, It. '92, i. Ron VVilliams) Nan.: Voci nella notte, 4.30 Kung Fu # tele 4 g Udinese - Juventus Zdravje Tržaška popevka Film: Nodo alla gola Automobilissima Osebnosti in mnenja Košarka TS p? Film: Nella trappola Kt] Musichiamo fr" Slovenijo 1 fr Slovenija 2 Napovedniki |»! 2iv žav: Živahni svet iz B zgodb R. 'Scarryja, 8.25 lil -Tabaluga, 8.50 Srebrno-glavi konjič, 9.15 Teleri- B! me, 9.20 Pika Nogavička Ozare Baletno tekmovanje Dok.: Podvodni razisko- valec Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Pomagajmo si Evrosong ‘99 (pon.) Po domače Obzornik, vreme, šport Slovenski magazin Okolje in mi Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zoom Večerni gost: Zorko Simčič Poročila, vreme, šport Balet: Kamniti cvet (S. Prokofjev - J. Grigorovič, balet Kirov) šSi Okolje in mi w Vremenska panorama TV prodaja Videoring z Natabjo Nad.: Ples na glasbo Časa -30. leta (VB, 2. del) Dok.: Zvezde Hollywoo-da - Cary Grant Mladinski pevski festival Celje Nan.: Murphy Brovvn Šport DP v show plesu Teniški magazin EPvSRG SP z gorskimi kolesi Tekmovanje v dresuri Šport Videoring s Sergejo Nad.: Ščuke pa ni... (1.) Dok.: Stoletje ljudstva Šport v nedeljo Film: Pandorina skrinjica (Nem. ’29, r. G. W. Pabst, i. L. Brooks, G. DiessI) EPvSRG TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Parada humorja (1. del) Košarka: Slovenija -Makedonija (mladi) Videostrani- Program za otroke: Risanka Videostrani Obiskali smo... Črniče Poti do uspeha Košarka: Slovenija - Reprezentanca po izboru novinarjev Euronews Risanke Rokomet: Slovenija - Finska (kvalif. za EP) Odmev Program v slovenskem jeziku: TV Poper Minute za TV dnevnik, šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... Film: Tom Dollar (It. ’67, i. M. Poli, Georgia Moll) Vsedanes - TV dnevnik Športni dnevnik Potovanje po Nemčiji: ie-na Vsedanes - TV dnevnik ® MONTECARLO 12.45 8.30 13.35 14.00 16.00 18.20 20.35 23.55 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 dnevnik , Nan.: Club Havvaii Aktualno: Blu & Blu Film, ki ste ga vi izbrali 16.50, 17.25 SP v motociklizmu Film: Allegri eroi (kom., ZDA ’35, i. O. Hardy) Film: Club Paradise (kom., i. P. O’ Toole) Film: Barriera invisibile (dram., ZDA ’47) a S § o z M »E OVEN 21. 3. - 20. 4.1 Preden se navdušite nad kakšnim novim poslovnim korakom, dobro premislite, kakšne posledice prenaša. Doma se boste veliko pogovarjali,; a se boste bolj malo dogovorili. BIK 21. 4. - 20. 5.: Marsikaj, za kar se vam zdi, da nujno potrebujete, v resnici sploh ne rabite. Bodite nekoliko skromnejši - mirneje boste živeli. Med ljudmi boste zelo prikupni in priljubljeni. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.; Večji del časa boste razmišljali o tem, kako priti do denarja. A vam bo to bolj malo koristilo. Zaklada najbrž ne boste nas- li, loterija pa vam tudi ne bo v pomoč. RAK 22. 6. * 22. 7.: Zdaj boste navdušeni nad tem, naslednji trenutek pa že nad nečem cisto drugim. Tako spreminjanje mnenja pa je lahko želo naporno, tako za vas kot za vaše bližnje. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8,30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ptički brez gnezda (F. Milčinski, r. M. Prepeluh); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Igra: Izvoz dečkov in deklic (F. Rudolf, r. J. Babič); 15.05 Z naših prireditev; 16.15 Z naših prireditev: ŽCP zbor A. Vavkna; 17.00 Poročila, nato Šport in glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon,, vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3 -107,6 MHz) 7,15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.15 Prvih 50 let, koledar iz arhiva; 8.30 Jutranjik; 9.30 Zlatih 50 let iz našega arhiva; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?! (humoristična odd.; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih: pregled vesti, oglašanja z nogometnih tekem; 20.00-22.00 Večer večnozelenih; 22.30-0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9,30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI, Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Veseli tobogan; 11,05 Poslušalci čestitajo; 12,05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17,35 Klasika; 18.05 Igra; 18,35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer z J. Ropretom; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Nogomet; 16.05 Popevki tedna; 18,00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solistii; 10.40 Izbrana proza; 11.05 Koncert; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba, 20.00 Sedmi dan; 20.15 Zborovska skladba Urok; 22.05 Prevodne strani: 22,30 Vokalno-instrum, glasba; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška!-Guten Mor-gen, Kdrnten- Duhovna misel (žpk. Franc Hudi); 18.00-18.30 Glasbena mavrica; - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00. LEV 23. 7. - 23. 8.: Veliko dela vas čaka prihodnji teden. Sodelavce boste znali pridobiti na svojo stran, tako da vam bodo v veliko pomoč. Od partnerja si boste želeli več nežnosti in pozornosti. <61 DEVICA 24. 8. ■ 22. 9.; Zvezde so vam še vedno naklonjene. Energije vam ne ho primanjkovalo, dobre volje pa tudi ne. Ker boste zelo družabni, se boste najbolje počutili med ljudmi. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Dobro se boste počutili doma pa tudi v službi. Čeprav na delovnem mestu vse teče kot po maslu, bodite previdni, ko se odločate, Obetajo se zapleti! ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: Veliko boste raz : misijah in se: spuščali na do zdaj za vas Se neznana področja. S partnerjem se bosta odlično ujela, saj bo edini, ki vas bo lahko razumel. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Niste ravno v naj- boljši fonjii, zato, poskrbite, da boste imeli dovolj počitka. Na delovnem mestu vas čaka cel kup dolžnosti. S partnerjem se bosta dobro razumela, J? KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Čeprav se boste svojemu delu posvetili z dušo in srcem, si boste zaželeli več prostega Časa in svobode. Partner vam pripravlja prijetno presenečenje. VODNAR 21.1.-19.2.: čaka vas nekaj vec dela Lot ste računali. Lotili se ga boste z veseljem in zag0 nom, nato pa boste ugotovili, da ne morete uresničil vseh svojih idej. kot ste v začetku načrtovali. RIBI 20. 2. • 20. 3.: Pred vami so dnevi, ko se b° ste lahko malo bolj posvetili svoji družini. Sluz 0 boste opravljali z lahkoto, pa ne zato ker bi bilo nr 0 dela, pac pa zato, ker boste polni energije. A RAI 3 40^ slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Miki Makin črkopis (pripravlja Eva Škofič -Maurer) TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.35 10.25 12.25 12.35 13.30 14.00 14.35 15.25 15.45 16.15 17.50 18.00 18.10 18.35 19.30 20.00 20.35 20.50 22.50 22.55 0.15 0.45 1.15 Euronevvs Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Nan.: Monty Aktualno: Letno poročilo guvernerja Bance d’ Italia Vreme in dnevnik Nan.: Remington Steele Dnevnik Tribuna za evropske volitve Nan.: II tocco di un angelc (i. Roma Downey) Dok.: Kvarkov svet -Morsko življenje otočja Galapagos Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles in nan. Časa Solletico Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: V pričakovanju koncerta Pavarotti & Friends ’99 Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: Caccia al lupo! TV film: Nuda proprieta vendesi (kom., It.-Fr. '97, i. Lino Banfi, A. Gas-sman, Annie Girardot) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Rai Educational: II grillo, Media/Mente Potihoma RAI 2 Aktualno: 7 minus 7 Nan.: I ragazzi del muret-to Jutranji Go cart Rubrika o zidovski kulturi: Sorgente di vita Nanizanka jtra Tg2 - Medicina 33 njffl Dnevnik in vreme Nan.: Naš prijatelj Char-lie Dnevnikl3.30 Navade in družba Nan.: Primer za dva, 15.10 Marshall Poročila TV film: Caterina di Rus-sia (zgod., ZDA ’95), vmes (17.15) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, Garett Maggart) Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Evropske volilne tribune Dnevnik, v parlamentu, vreme, filmske novosti Film: La trappola - Past (dram., ZDA ’98, r. Ted Demme, i. M. Sheen) Jik RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lemma Deset let Harema Šport: Giromattina Dnevnik, šport, 12.30 Bellitalia Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Giro d’ Italia, 17.05 Pro-des etapi Vremenska napoved Nan.: Projekt Eden (i. D. Farentino, A. Sabato) Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Šport: T-Giro Nad.: Un pošto al sole Dok.: Velika zgodovina -Dobri papež Dnevnik, deželne vesti Un giorno in pretura Šport: Giro notte Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti RAi News 24-Superzap (§2 RETE 4 Dokumenti, 6.30 nad.: Un volto due donne Pregled tiska Nad.: Arojna de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: La figlia del vento (dram., ZDA ’38, i. Bette Davis, H. Fonda) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York TV film: Peccati di fami-glia (dram., ZDA ’95, i. B. Brovm, K. Davis) Film: F.I.S.T. (dram., ZDA ’78, r. N. Jevvison, i. S. Stallone, R. Steiger) Pregled tiska @ CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 10.45 11.30 13.00 13.30 13.45 14.20 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.05 23.10 1.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Elettorando Nan.: Komisar Scali 12.30 HiSa Vianello -Prihaja gorila Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful Nad.: Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Chicago Hope (i. Hector Elizondo, Mandy Patinkin, A. Arkin) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Paradi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Izbor oddaje Stri-scia la notizia Film: Mission: Impossi-ble (pust., ZDA *96, r. Brian De Palma, i. Tom cruise, Jon Voight) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.15) aktualna odd. Elettorando Nočni dnevnik ^)> ITALIA 1 Slovenija 1 $T Slovenija 2 6.10 6.40 9.20 10.15 12.20 13.00 13.30 14.20 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.25 0.25 0.35 0.45 Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mac Gyver Film: II brigadiere Pa-squale Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. '73, i. Lino Banfi, Aldo Giuffre) Odprti studio, 12.25 Šport, 12.50 Fatti e mi-sfatti Nan.: V osmih pod isto. streho Risanke Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmlajše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Baywatch Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Družina tretjega tipa, 19.30 Pappa e ciccia Glasb, odd.: Sarabanda Film: L’ incantesimo del lago (ris., ZDA ’94, r. Richard Rich) Nogomet: Bayern Miin-chen - Milan Odprti studio Evropske volitve Šport, avtomobilizem Fl - VN Španije S TElE4 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Oddaja za otroke, 9.40 Lahkih nog naokrog, 10.20 Dober večer, 11.10 Na vrtu, 11.35 dok. Svet čudes (Avstral.), 12.00 Slovenski magazin, 12.30 Utrip, 12.45 Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Film: Zbogom, trinajst (Norveška) Vremenska panorama Polnočni klub Dober dan, Koroška Radovedni Taček: Pasje življenje Nanizanka: Pika Nogavička Obzornik, vreme, šport Recept za zdravo življenje Žrebanje 3 X 3 plus 6 Risanka TV dnevnik, vreme, šport Nan.: Komisar Rex - Zguba (Avstrija, zadnja ep.) Odstiranja: Diagnoza -Rak Odmevi, univerzitetni razgledi, kultura, vreme šport Odstiranja, pogovor Recept za zdravo življenje 8.45 9.00 10.00 12.00 12.25 12.50 13.45 15.35 16.05 17.30 18.05 19.00 19.00 20.00 21.00 22.30 23.00 0.25 1.50 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor Sobotna noč: Ob 15-letni-ci Druge godbe Baaba Maal, dokumentarec Nadaljevanka: Otok Jer-sey (VB, 9. del) Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 14. ep.) Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB, 4. del) Euronevvs TV prodaja Kinoteka Film: Genevieve (kom., VB 1953, r. Henry Corne-lius, i. John Gregson, Di-nah Sheridan, Kenneth Moore) Po Sloveniji Nadaljevanka: Sestre (ZDA, 19. del) Kontaktna oddaja: Jasno in glasno Štafeta mladosti Gospodarska panorama: Ekonomska razpotja Studio City Humoristična serija: Leteči cirkus Montya Pythona Brane Rončel izza odra Film: Genevieve (pon.) 16.45, 23.00, 1,30 Dogodki in odmevi to Vendetta di ima donna K Film: Sabotaža Stj Košarka Športna oddaja Aktualna oddaja ■ m Športna oddaja Ea Film TV PRIMORKA ® MONTECARLO , 16.00 Videostrani Obiskali smo... Črniče 19.45, 22.40, 1.10 Dnev- Nogomet: Rudar Velenje nik - Primorje Film: 11 padre americano Videostrani (Fr. ’85, i. G. Gemma) Program za otroke: Ri- Nan.: Quincy, 13.05 II sanka Santo Videostrani Film: Barriera invisibile Dnevnik, vreme, iz tiska (dram., ZDA ’47) Za zdravje srca in ožilja: Variete: Tappeto volante Pritisk Film: La parola ai giurati Športni ponedeljek (dram., ZDA ’57) REJ Nogomet: Hit Gorica-Po- Film: Hello-Goodbye il trošnik (kom., VB 70) Dnevnik TV Primorka K Koper Euronevvs IBS Risanke Piranski glasbeni večeri Vesolje je Istra in... B Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika [BBS Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Slovenski magazin B Kulturni magazin: 2000 besed Osebnosti našega časa Vsedanes - TV dnevnik Sre Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel Primorska kronika O® Športna mreža r A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepeluh); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Valenčič); 12.40 Primorska poje: 2PZ Audite nova; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna'kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba: Filharmonični orkester iz Vidma; 18.00 Znanstveno raziskovanje: M. Jugg Molek; 18.20 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (Pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.00-9.00 Jutranji pr,; 6.30 Poročila; 6.45 Pr-vih 50 let; 7.00 Jutranjik; 8.30 Poročila; 10.00 rešetu (tel. 066/400450 za KP, 065/29725 za NG; 11.00 Pregled športnih vesti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Razvedrilna odd.: Daj, povej: vse o avtomobilih in motornih kolesih; 16.50 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamentarnih hodnikov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19,00 Mladinska odd.: Bla bla radio; 20.00 Primorska poje; 21.00 Modri abonma. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14,45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10,00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11,05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15,00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasb, generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Sezona Evroradia; 22.30 Komorni studio; 0.00 Poročila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG CASINOS N EWS Nova Gorica - Slovenija ANNA 0XA, koncert 3.6.99 Iz naših zabavnih programov HIT MOTEL CASINO' PERLA • ANNA OXA, koncert 3.6.99 • LADY SWING, francoska variete skupina: 8. - 27.6.99 • ANNY NASTRI, cabaret - illusionistični spektakel: 10.6.99 • DE SANTIS - DALI, modna revija: 17.6.99 • MARCO FERRADINI, koncert: 24.6.99 •BELINDA KING BALLET, angleški spektakel: 28.6. - T.8.99 HIT HOTEL CASINO' PARK •TRIO AXA, glasbena skupina: 1. - 30.6.99 • R0CKY ROBERTS, koncert: 11.6.99 • RICK E GIAN, cabaret: 11.6.99 •BIKINI SHOVV: 18.6.99 • ENZO GRAGNANIELLO, koncert, 25.6.99 • NAJVEČJI TRENUTNO ODPRTI JACK POTI (sit. 17.5.99) v CASINOJU PARK: LIT 130.000.000 (igralni avtomati) v CASINOJU PERLA: LIT 124.000.000 (igralni avtomati) CAPTAIN HOOK’S CLUB PERLA • CATY & CO, glasbena skupina: 1. -14.6.99 • SUSANA BAČA, koncert perujske glasbe: 7-6.99 • ASERE, koncert kubanske glasbe: 7-6.99 • LADY SWING, francoska variete skupina: 8. in 9.6.99 - 21. in 23.6.99 • BIKINI SHOVV: 15., 16., 17., in 19.6.99 • MARGARETH MENEZES, koncert brazilske pevke: 22.6.99 • BELINDA KING BALLET, in glasbeni spektakel “Rock at the Opera”: 28. - 30.6.99 CASINOS j < s ...tvoje poletje 3* velikih doživetij! Polno igre, nagrad, presenečenj, zabave! Sam, v dvoje in s prijatelji! Pridi, sodeluj in zmagaj v veliki nagradni igri! V Novi Gorici od 1.6, dalje v h!T HOTEL CASINO PARK HlT £§) HOTEL CASINO PERLA ^ © +386 65 1262633 +386 65 12630 Dobrodošli v svetu zabave in veselih presenečenj! • HlT HOTEL CASINO' PARK H?T HOTEL CASINO' PERLA KUT HOTEL CASINO' RELAX KRANJSKA GORA HlT CASINO' OTOČEC HlT CASINO' KRISTAL ROGAŠKA SLATINA VREME ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANil- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 S VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadržuje zelo topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.44. Dolžina dneva 15.24. Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 5.47. X__ V PLIMOVANJE Danes: ob 4.30 najnižje -58 cm, ob 10.57 najvišje 27 cm, ob 16.05 najnižje-16 cm, ob 22.01 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.57 najnižje -60 cm, ob 11.29 najvišje 27 cm, ob 16.33 najnižje -13 cm, ob 22.25 najvišje 48 cm. J MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje C. v BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. Sredi dneva in zgodaj popoldne se bo pojavila toplotna obremenitev. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAK °C 500 m.............25 1000 m.............20 1500 m.............15 2000 m............12 2500 m ............9 2864 m.............6 X \ C DANES GRADEC 14/29 TRBI2 SP CELOVEC O 13/29 O KRANJSKA GORA O S. GRADEC 12/28 MARIBOR O 14/30 CEDAD-^^. 16/30 O OVIDEM 16/30 O TRŽIČ 13/28 O KRANJ O PTUJ CELJE 013/29 M. SOBOTA 0,4/30 GORICA 14/30 O ^N. GORICA 14/30 LJUBLJANA ,5/30 POSTOJNA ,,/29 N. MESTO ,4/30 O ZAGREB ,5/30 O Danes bo pretežno jasno Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno in zelo toplo vreme, P°' poldne bodo na območju Alp nevihte. JUTRI GRADEC ,4/29 'Tb£-5^B M. SOBOTA O 14/30