SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 49 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 3 de diciembre - 3. decembra 1998 Marjan Schiffrer Nekaj misli ob lokalnih volitvah POROČILO SKD 0 VOLITVAH Rezultati volitev so znani, zato s števi-ne bi izgubljal nepotrebnih besed. Unesli niso nič presenetljivega, če izvzamemo kar ugodnih 12,5% glasov za SKD (vse predvolilne ankete so nas postavlja-e tja med 2 in 3%) ter sesutje SLS, kar pa Je bilo za spremljajočo stranko v koaliciji Predvidljivo. Pozornost bralcev bi skušal osredotočiti na uspeh stranke neodvisnih (ne-a*<0 jo je treba imenovati), ki je s svojimi11 13,5% zasedla zavidljivo tretje mesto. n tem si pa ne smemo predstavljati enotne stranke z določenim progra-orni temveč je to le skupek ljudi, ki se ®°vetijo z eno ali več občinami, v bistvu .rez cilja ali bolje s platformo: čimveč ^ti zase in za svoje. Ta pojav je zaskrbljujoč, kajti v prihodih državnozborskih volitvah leta 2000, Se bodo verjetno odvijale po dvokrož-em večinskem sistemu, bo stvar kaj dostavna. Slovenija bo kot dosedaj rabljena na 88 volilnih enot. V teh enotah Se bo volilo kot dosedaj, ne bodo pa JjP°števani nobeni parcialni rezultati, f^agovalec bo tisti kandidat, ki bo dobil ali več odstotkov v svoji volilni enoti. ® tega ne bi dosegel, bi bil v nasledi\ji °S volitev pritegnjen še kandidat, ki je °segel drugo naj višje število glasov. ako bo poslanec izvoljen. Toda, kdo bo 13 oseba? Po zakonu, ki ga je državno zbor ^Prejel pred nekaj meseci, je položaj žu-ar,a kompatiblen z mestom državnega DELO, 24. nov. 61 ZPAJ , Tl MOJ ZUPAN Z /*V ✓ o Knjiga velikanka V imenu Avstralsko slovenske Konfe 8a lerence, Slovenskega narodne-v sveta ACT in Avstralsko sionskega društva Canberra je pred-^ednik Cvetko Falež poslal predsed-u Zedinjene Slovenije čestitno pis-0 °b izdaji Zbornika. Takole piše: i imenu vseh treh organizacij eno čestitam k Vašemu ogrom-jftu delu in neprecenljivemu us-j.? u Pri izdaji Vaše knjige - ve-anke. v 50 letih ste nagrmadili 3®en zaklad, ki je v čast ne 'gentinskim Slovencem, am- pak vsemu narodu. Avstralija nima zakladov Vašega obsega, niti si kaj podobnega ne more želeti. Obžalujem celo, ker se mnogi naši rojaki niti v Avstraliji niti v Sloveniji ne zavedajo Vaših neprecenljivih zaslug. Želim Vam, da bi nadaljevali in vztrajali ter nam bili zgled še veliko let. Bog Vam dobro delo povrni, kajti na svetu smo slabi plačniki. Vso srečo in veliko uspeha Vam želim še v bodoče, Bog pa naj Vas hrani in vodi še mnogo let.” poslanca. Ker je volilna enota (88 v vsej Sloveniji) večja od sedanjih občin (192), se bodo dva ali trije župani volilnega okrožja sestali, se preko navadnega trženja dogovorili, kdo izmed njih bo kandidiral za poslanca, se vsi proglasili za neodvisne z geslom: ..Tradicionalne stranke proč, politika je umazana, nas poznate, mi poznamo srenjske težave, kdor nas ne bo volil, ni iz našega kraja.” Skušali se bodo izogniti vsem političnim debatam, obljubljali bodo ceste, nove zgradbe itd., itd. Kontrole političnih strank ni, volilni programi političnih strank jih ne zanimajo. Upal bi si trditi, da bo več kot polovica prihodnjega državnega zbora sestavljena iz neodvisnih županov: torej „ Kardeljeva nadstrankarska družba”. S tem se popolnoma zamegli vsa preteklost: „o mrtvih naj govorijo mrtvi”, se ustvari neka poštimovska sprava: „vsi so bili krivi”, se pa potencira goi\ja za materialnimi dobrinami. „Župan, pred volitvami si obljubil to in to, kdaj boš obljubo izpolnil?” Krivec oziroma uspešnež ni več daljna vlada ali neka ljubljanska stranka, je domači župan, ki ga imamo tu pri roki. Še en dodatni motiv, ki ga živi zlasti Dolenjska: počasi se je začel proces stapljanja domobranskega (preostalega) in partizanskega elementa. Kaj je boljšega vključiti se v skupino, kjer se o politiki ne govori, kjer se družinsko tradicijo poriva v kot ( v Novem mestu se bosta za župana merila v drugem krogu ammmmmmmmmumm kandidata, eden iz LDS, ki mu oče leži v Rogu, in „ne-odvisni” - naš kandidat - iz partizanske družine). Rešitev? V teh desetih letih je edino Cerkev koristno uporabila svoj čas. Zbrala je na stotine mladih, toda sedaj jih bo treba prepričati, da bodo šli na ceste: velik izziv za premalo število gorečih duhovnikov. Po 99% preštetih glasov na nedeljskih lokalnih volitvah lahko zaključimo, da so volitve za Slovenske krščanske demokrate bile uspeh - majhen sicer. Stranka se je s 5. mesta med vsemi strankami na zadnjih volitvah povzpela na 3. mesto, za nami sta Združena lista in celo SLS, kljub bistveno nižji udeležbi kot na zadnjih parlamentarnih volitvah smo presegli absolutno število glasov iz leta 1996 (tedaj je za SKD glasovalo dobrih 102.000, sedaj dobrih 109.000), napredovali smo v odstotkih (z 9,62% leta 1996 na 12,35%), medtem ko so tako v odstotkih kot absolutnem številu glasov nazadovale vse pomembnejše stranke (LDS, SLS, SDS), razen Združene liste. V prvem krogu že imamo 21 županov (Bloke, Črenšovci, Kostel, Kuzma, Lovrenc na Pohorju, Lukovica, Majšperk, Mežica, Naklo, Oslilnica, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Sv. Jurij, Škofljica, Šmarje pri Jelšah, Trnovska vas, Vodice, Vojnik, Železniki) 25 županskih kandidatov SKD nastopa v drugem krogu, ko nastopa tudi še dodatnih 7 županov, ki jih SKD podpira (na zadnjih lokalnih volitvah leta 1994 smo imeli skupno 21 županov). Manj ugodna je primerjava z našimi rezultati na lokalnih volitvah leta 1994, ko smo dosegli izjemnih 18,4%, za nas pa je volilo kar 149.609 volivcev. Le v malokateri občini nam je tokrat uspelo ponoviti ta rezultat. SKD smo prva med strankami v naslednjih občinah: Ajdovščina, Bohinj, Črenšovci, Dol pri Ljubljani, Hodoš, Kuzma, Lukovica, Majšperk, Markovci, Miren-Kos-tanjevica, Šentjur pri Celju, Škofljica, Tabor, Vodice, Vojnik, Vuzenica, Zavrč, Želez- Frlec v Vatikanu Zunanji minister Boris Frlec se je 25. novembra v Vatikanu srečal z državnim tajnikom Svetega sedeža kardinalom Angelom Sodanom in s tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami nadškofom Jean-Louisom Tauranom. Pogovarjali so se o sodelovanju med Slovenijo in Svetim sedežem. Frlec je tudi izročil uradno povabilo papežu Janezu Pavlu II., naj prihodnje leto znova obišče Slovenijo. Sveti oče naj bi v Maribor na razglasitev Antona Martina Slomška za blaženega predvidoma prišel maja, in sicer za en dan. Daljši in vsebinsko poglobljen pogovor je imel Frlec z vodjo diplomacije pri Svetem sedežu nadškofom Tauranom. Pomembna tema so bili odnosi med cerkvijo in državo. Urejanje odnosov med državo in cerkvijo je proces, ki naj poteka po sodobnih civilizacijskih načelih družb, Kjer je država ločena od cerkve, sta se strinjala Frlec in Tauran. Menila sta tudi, da bi bilo treba doseženi odnos utrditi. Dogovora, kako naj bi to dosegli, še ni, bilo pa bi koristno, če bi ga dosegli čimprej. niki, Žiri, Žužemberk. Kako se je v podobni situaciji odrezala SLS? SLS je na letošnjih lokalnih volitvah padla z 19,38% na dobrih 11,58%. Pred nami je sedaj drugi krog volitev za župana. Naši kandidati se bodo borili za župansko mesto v naslednjih občinah: Do-brova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Ig, Kamnik, Kranj, Krško, Ljutomer, Logatec, Loška dolina, Markovci, Nova Gorica, Novo mesto, Pivka, Polzela, Sodražica, Sv. Andraž, Šempeter-Vrtojba, Šentjur pri Celju, Školja Loka, Tabor, Turnišče, Velike Lašče, Vrhnika, Zavrč, Žalec, Žužemberk. V nekaterih občinah se bosta v drugem krogu spoprijela kandidata SLS in SDS. Pri izjavi o podpori upoštevajte lokalne razmere, dejansko usmeritev kandidatov in občinskih odborov obeh omenjenih strank! Posebej bodite previdni v primerih, kjer je kandidat SLS skupen kandidat LDS in SLS! V nadaljnjih 20 občinah se v drugem krogu z levim kandidatom spopadeta kandidata SLS ali SDS! Podprite pomladnega kandidata, če je tega vreden, in po možnosti sklenite dogovor, ki bo v obojestransko korist. V teh dneh je - zaradi nizkega rezultata SLS - ponovno veliko govora tudi o združevanju SKD in SLS. Naj zato še enkrat ponovimo že večkrat izraženo stališče SKD: združitev da, a ob pogoju, da SLS izstopi iz vlade. Mi smo svoj politični davek plačali z izidom parlamentarnih volitev leta 1996. Z delom od tedaj do danes smo dokazali, da s prenovo mislimo resno in kakor dokazujejo zadnje lokalne volitve, so nam volivci to priznali. Prav gotovo bi bila združitev z SLS, ne da bi ta izstopila iz vlade, popolnoma v nasprotju s tem, kar smo delali do sedaj- Marsikdo se tudi sprašuje, kako bo, če bo uve\jav]jen večinski sistem. (V tem primeru bodo parlamentarne volitve skoraj zagotovo že pred letom 2000.) Odprtih je več možnosti. Želimo si združitve z SLS, morda pride celo do združitve vseh treh strank. V vsakem primeru pa bo potrebno tesno sodelovanje in zaupanje, da bomo v vsaki izmed 88 volilnih enot predlagali le enega samega kandidata za parlament. Kar posebej zaskrbljuje je, da so se vse mestne občine, z izjemo Ptuja, obrnile izrazito v levo. Tako je tudi v celoti gledano izid lokalnih volitev v prid levici, pomladne stranke imajo bistveno pod polovico glasov. Če upoštevamo še velik poraz SLS in malenkostno nazadovanje SDS to tudi kaže, da desnosredinski volivci a) niso zadovoljni z razcepljenostjo novih političnih sil in b) pogrešajo jasnejšega, celovitejšega in glasnejšega političnega sporočila novih političnih sil. Tu pa se ponuja nova priložnost za zmerno linijo Slovenskih krščanskih demokratov, ki se zavedamo, da morajo nove politične sile ne samo napraviti rez s komunistično preteklostjo Slovenije, ampak rešiti tudi gospodarstvo, Slovenyo zanesljivo in varno pripeljati v Evropsko zvezo, zagotoviti primeren položaj družine, ohraniti ljudi na kmetijah in še kaj. Hilda Tovšak, glavna tajnica SKD STRAN 3: Temna stran meseca Iz življenja v Argentini Naša skupnost živi! Naši slikarki Marjetka in Andrejka Dolinar sta imeli uspešno razstavo svojih del v Parizu, v galeriji Marie dr Holmsky. Gospa Andreja pa razstavlja svoja dela tudi v Casa de la Provincia de Buenos Aires v našem glavnem mestu. V torek, 17. novembra zvečer je bilo v Slomškovem domu srečanje podjetnikov, ki ga je priredla Slovensko Latinskoameriška trgovska zbornica ob obisku 22-članske delegacije Gospodarske Zbornice Slovenije. V četrtek, 19. novembra, je bil v Domu v San Martinu redni sestanek sanmar-tinske Lige žena-mati, ki jo vodi ga. Ančka Podržaj. Isti večer je bil v Slovenski hiši seja Medorganizacijskega sveta, katero je vodil g. Marjan Loboda, pedsednik Zedinjene Slovenije. Na sporedu je bila priprava okvirnega programa prireditev za leto 1999. V soboto, 21. novembra, je bil v Slovenski hiši duhovna obnova za žene, katero je vodil msgr. Vinko Kobal in katere se je udeležilo 110 žena. V nedelo, 22. novembra, pa je bila duhovna obnova za može, katero je prav tako vodil msgr. Kobal. Udeležilo se je je 94 mož. V torek, 24. novembra, je bil v Slomškovem domu "minikoncert" Otroškega zbora Zedinjene Slovenije. V soboto, 28. novembra, je bilo v Slovenski hiši predavanje msgr. dr. Mirka Gogala z naslovom "Vera in teologija danes" in sicer v mali dvorani Slovenske hiše. Isti dan popoldne je bilo v Slomškovem domu srečanje zakoncev, katerega je vodil msgr. Kobal iz Slovenije. Prav tako v soboto je bila ob 19. uri v mali dvorani Slovenske hiše sklepna prireditev Tečaja ABC po slovensko - za otroke in odrasle. Popoldan pa je bil sklep pouka Srednješolskega tečaja Ravnatelj Marko Bajuk - prav tako v Slovenski hiši. V nedeljo, 29. novembra, je bilo na Naši domačiji mladinsko srečanje z msgr. Vinkom Kobalom, ki se gaje udeležilo lepo število naših mladih. Tisk. ref. Zedinjene Slovenije FAZ: Začasna rešitev v Sloveniji Nemški dnevnik Frankfurter AUgemei-ne Zeitung objavlja 26. novembra krajšo vest o novem slovenskem obrambnem ministru „za tri mesece” ter vojaških vajah zveze NATO. Ministrski predsednik Drnovšek je predsedstvu parlamenta sporočil, da bo minister za znanost in tehnologijo Marinček tri mesece vodil tudi obrambno ministrstvo, uvodoma piše FAZ in dodaja, da bo imel Drnovškov koalicijski Podobnik v tem času ponovno priložnost imenovati kandidata za obrambnega ministra. Marinček je član Podobnikove Ljudske stranke (SLS), ki ji v skladu s koalicijskim sporazumom z Liberalnimi demokrati (LDS) pripada obrambno ministrstvo, pojasnile nemški dnevnik in dodaja, da je še pred iztekom predpisanega roka za imenovanje novega ministra Podobnik za obrambno ministrico predlagal nestrankarsko ■■■■■■■■■■■■■■ni PREMIERA EKVINOKCIJA SKLADATELJA MARJANA KOZINE Ansambel ljubljanske opere je pripravil opero v štirih dejar\jih Ekvinokcij slovenskega skladatelja Marjana Kozine 12. in 14. novembra. Skladatelj Marjan Kozina (1907-1966) je diplomiral leta 1930 na Dunaju, nato dirigent in direktor šole Glasbene matice v Mariboru. Kasneje je poučeval na beograjski glasbeni akademiji. V obdobju med leti 1947 in 1950 je bil upravnik Slovenske filharmonije, nato pa profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Skladateljsko poslanstvo je Kozina videl v ustvarjanju „povedne” glasbe. Zavračal je čisto racionalne umetniške konstrukte. Kozina je svoje najobsežnejše delo, opero Ekvinokcij, začel pisati v Beogradu leta 1940. Za osnovo libreta si je izbral dramo Iva Vojnoviča o izseljevanju Dalmatincev v Ameriko. Delo je dokončal leta 1942, premiero je opera doživela 2. maja 11946 v ljubljanskem opernem gledališču. Lepih uspehov je bila opera deležna tudi na tujem. Kozina je napisal več orkestralnih in vokalnih del ter uglasbil nekaj samospevov. Znan je tudi kot avtor filmske glasbe. Ukvarjal se je tudi s pisanjem o glasbi. Leta 1948 je prejel Prešernovo nagrado. državno sekretarko za finance v obrambnem ministrstvu Ribičevo; njeno imenovanje na ta položaj je ministrski predsednik v preteklosti že zavrnil; nasledila naj bi Turnška (SLS), čigar odstop je zahtevala njegova stranka. Njegov naslednik je postal zdaj že ..odstavljeni” Krapež, kar se je formalno zgodilo zaradi tega, ker je dobil službeno stanovanje, ki mu ni pripadalo. Odstop obrambnega ministra je bil povezan tudi z zahtevo, naslovljeno na Drnovška glede odstopa ministra za šolstvo Gabra, ki mu očitajo nepotizem, prav tako pa njegova „strogo laicistična” šolska politika obremenjuje odnose med državo in Cerkvijo. Drnovšek omenjene zahteve ni izpolnil. Izid nedeljskih lokalnih volitev, ki je prinesel prednost LDS, za SLS pa je bil porazen, in ki jih na splošno ocenjujejo kot Javnomnenjski barometer*, je samo še okrepil premierovo držo. V soboto se bodo končale vojaške vaje v okviru programa zveze NATO Partnerstvo za mir v Sloveniji, kjer sodelnje 5500 vojakov iz osmih držav. Tudi zaradi zastoja na vrhu obrambnega ministrstva je državni zbor šele v sredo na pobudo poslancev iz vrst opozicijskih Krščanskih demokratov (SKD) in socialdemokratov (SDS) sprejel pravno podlago za vaje. Sicer bi kljub članstvu Slovenije v Partnerstvu za mir vojaške vaje potekale v „skoraj brezpogod-benem stanju”, končnje FAZ. ZASEDANJA DRŽAVNEGA ZBORA NA INTERNETU Kolegij predsednika državnega zbora (DZ) si je ogledal poskusne posnetke zav- t zeli za pospešitev postopkov pri izvedbi projekta naposrednih prenosov parlamentarnih zasedanj prek računalniškega omrežja Internet. Neposredni prenosi zasedanj DZ prek Interneta naj bi bili veliko cenejši od televizijskih prenosov, zainteresiranim pa naj bi omogočili, da spremljajo delo DZ s katerekoli točke na Zemlji. V sodelovanju s strokovnjaki RTV Slovenija so pripravili poskusno snemanje in pripravili strokovni elaborat v zvezi s tehnično opremo in stroški, potrebnimi za realizacijo te pobude. Ob demonstraciji takšnega prenosa je slika sicer slabše kakovosti, zvok pa je zelo dober in omogoča zvočno prepoznavanje nastopajočih govornikov. Par neznak se je razkrilo preteklo nedeljo, ko so bile notranje volitve za predsedniško kanditaruro opozicijske Povezave. Rezultati so zanimivi in lahko bi rekli celo, da vzbujajo optimizem. Medtem pa vlada tudi ne zamuja časa - predsednik Menern se ne vda. ZMAGALA JE ZMERNOST Zmagal je radikalni kandidat, vodja vlade prestolnega mesta Buenos Aires, Fernando De la Rua. A bistveno je zmagala zmernost. V tej presoji si je edina večina opazovalcev. S tem se kaže volja precejšnjega dela prebivalstva do spremembe, a tudi pogoj, da naj bo ta sprememba predvidljiva, zmerna in ne skok v neznano. Presenetljive so zlasti številke izidov in to v raznih pogledih. Najprej je presenetil obseg zmage. Glasovi tistih, ki so podprli de la Ruo, so dejansko pogazili pristaše gospe Graciele. Kar 63% se je izreklo za radikale, le 36% za zastopnico Solidarne fronte. Upoštevajmo, da so razne ankete napovedovale razliko 14% in da se je celo ta zdela opazovalcem prevelika. Izid je treba pripisovati načinu kampanje enega in drugega. De la Rua je poudarjal svojo izkušnjo v politiki in vladanju in se naslanjal na glasove radikalne stranke. Graciela Fernandez Meijide pa je pozivala zlasti neodvisne volilce (vse, ki niso včlanjeni v nobeni izmed strank). Tukaj pa naletimo na drugo izmed zanimivih številk: volilo je skoraj dva milijona štiristotisoč volilcev. To je izredno visoka številka, če upoštevamo, daje šlo za notranje volitve in da te v Argentini nimajo politične tradicije. A organizatorji (in anketni zavodi) so pričakovali precej več. Od tod tudi nizka nabirka glasov Solidarne fronte. Neodvisni glasovi, ki naj bi pokrili razliko nasproti radikalom, se niso odzvali v pričakovani meri, ali so celo glasovali za radikalnega kandidata. Še več; če mnogi nečlani niso šli volit, lahko razumemo kot da so bolj simpat izirali z De la Ruo, kateri je imel s strankinim aparatom že zagotovljeno zmago. Presenetljive pa so še druge številke. Radikal je zmagal v vseh volilnih okrožjih -razen v lastnem. Edino zmago je gospa beležila v prestolnem mestu in sicer 53% proti 46%. V okrožjih Vel. Buenos Airesa sta izenačila s to značilnostjo, da je De la Rua zmagal na severu, gospa pa na jugu un jugozahodu. V La Matanzi na primer je bila razlika v prid Solidartne Fronte kar 17%. H gospe so se nagnili tradicionalno peronis-tični glasov. A v notranjosti province je poplava radikalnih glasov nagnila tehtnico. PRELJUBO VESELJE, OJ KJE SI DOMA Zanimivo je to, da so ob De la Riyevi zmagi vsi veseli, razen seveda poražene fronte. Veselili so se najprej radikali, ki so po dolgem času doživeli prepričljivo zmago. Celo pred dvema letoma, ko je De la Rua zmagal v prestolnici, to no bilo popolno, ker jih je Fronta pogazila na istočasnih volitvah za mestni svet. Vesela je bila vlada; nikomur ni bila tajnost, da si je menemizem naravnost želel radikalne zmage. Smatrajo namreč, da bo radikalna vlada manj brskala po preteklosti, kot bi to storila pod vodstvo gospe Graciele. V fronti so večkrat sumili, da vlada indirektno pomaga radikalom pri volilni kampanji. Veselili so se v la Plati, prestolnici province Buenos Aires. Tudi ni tajnost, da si Duhalde, ki vzdihuje po peronistični predsedniški kandidaturi, ni želel tekmovanja z gospo, ki ga je že enkrat (čeprav ne osebno) porazila. Prav tako guverner stvarno ugotavlja, da bodo volilvi peronistične- Tone Mizeril ga izvora v osrčju obkrožnega pasu okoli mesta kaj težko volili „čistega” radikala, medtem ko bi kaj radi oddali glasove ® Fernandez Meijide. To se je izkazalo na teh volitvah v prej omenjenih peronističnil' občinah. Gospa pa je sedaj, po poraz*1' nekoliko „opečena”. Končno je bilo zaznati zadovoljstvo v cerkvenih krogih. Zadnje dneve je s strani hierarhije prišel kaj jasen namig, da si želijo zmage radikalizma. De la Rua se nenehno proglaša za vernega katoličana, medtem ko se gospa Graciela ponaša s svoj®1 brezboštvom. Poleg tega je tudi znano, ® se De la Rua trudi, da bi spremenil soži® kodeks mesta in prepovedal prostitucp medtem ko se Fronta temu vztrajno upi* RAZNE KANDIDATURE Kakor hitro je bila jasna radikalna znW' ga, je nastalo vprašanje: kaj sedaj? NajP1^ so v povezavi razvideli potrebo, da ne p°u darjajo preveč poraza Fronte. Vse je bilo torej izpeljano „v bratskem duhu”. Še več' tistih nekaj urah med novico in proglasit® jo so se že domenili, da takoj objavijo, ® bo „ona” kandidirala za guvemerstvo P1’0' vince Buenos Aires. Gospa je seveda s tel" soglašala in s to razglasitvijo utišala por82 Ostalo pa je odprto vprašanje kandi^8' j ta za podpredsednika. To pa je že teŽJe-Radikali pritiskajo, naj za to mesto kandi® ra voc}ja Fronte Chacho Alvarez. Kot razl°» navajajo, da ima dobre stike z raznimi p? ronističnimi (ne menemističnimi) krogi-bo pa bistveni pogoj za normalno delo vi* de v Kongresu. Ne pozabimo, da je P00 predsednik države obenem predsednik & nata, kjer bo imel peronizem pozadnjeI11 „ropu” dve sedežev lastno večino. Za ®f mesto je torej treba spretnega človeka. Alvarezova kandidatura zo podpredse« ništvo pa ne najde množičnega odmeva Fronti sami. Smatrajo, da bo tam preve izpostavljen a premalo viden. Računi0 nai\j že kot predsedniškega kandidata letu 2003. Zato gospa Graciela sama svet11 je, naj raje kandidira za vodjo mestne vlad (kjer bi zamenjal De la Ruo), da bi s tes mesta lažje ustvarjal ugled vestnega goSP®" darja, kar je za predsedniškega kandida zelo važno. - Potem pa so začela trenja tudi že oK ministrskih mest. To pa je zaenkrat pravi nesmisel. Do volitev manjkaj0 dolgi meseci in do prevzema oblasti (kd bo pač zmagal) še dolgo leto. PREDSEDNIK SE NE VDA Med drugim je Menemu treba pni daje izredno iznajdljiv politik. Naj se si obrnejo tako ali drugače, on se zna P0SI^ viti na pravo mesto. Ko je ves svet g°v0 o volitvah Povezave (pravzaprav 0ltie:je svet, večina je govorila o klubu Boca, po dolgih letih osvojil domače nogon^0. . de} prvenstvo), je on presenetil vse, ko je1 da bo vlada predlagala, naj bodo vse tve neobvezne. Tako je naslednji dan de la Rui in kljub Boci bil tudi on vidnem mestu v časopisju. voli' kli»* V vladi res pripravljajo tozadevno be^ ,^1(5 dilo zakonskega osnutka. Kaj predse®1 tem išče? Zaenkrat ni jasnega odg°v Tradicionalno so bili politični opazoval , Argentini menja, da obvezne volitve ^ jo peronizmu. Menem očividno sTnskih fakultet, osem na državnih ^ erzah in devet na privatnih. Na njih 1qq ’ra okrog 60.000 študentov. Na vsakih Vtfljj Prebivalcev imamo danes 30 zdrava.,, 0v’ kar pomeni povprečno 330 oseb na ^ega zdravnika. 1200 državnih bolnicah je na razpola-•000 bolniških postelj, v 1500 privat- go pre. in klinikah pa 65.000. To 1 Ha i„taV^a Približno 4,5 bolniške postelje na ^ bolnicah sta\ ^00 Prebivalcev. gem. an.)e zdravstveno zavarovanje v Arij^ 1 temelji na treh različnih sistemih: 2acijVflem> sindikalnem ali delovnih organise^. er Privatnem. Ti trije sistemi so med Kes J Povezani na različne načine in danda-Vs> odvisni med seboj. Najmočnejša 60 Slovenske akademije znanosti in umetnosti Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) te dni praznuje šestdesetletnico obstoja. Za začetek delovanja naslednice nekdanje Academie Operosorum, ustanovljene leta 1693, velja datum 12. november leta 1938. Akademija, najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova, ki združile znanstvenike in umetnike, izvoljene na skupščini Akademije zaradi posebnih dosežkov v znanosti in umetnosti, danes združuje 72 rednih, 23 izrednih in 82 dopisnih članov. Za prvega predsednika slovenske akademije „nesmrtnih” je bil tedaj z ukazom jugoslovanskega kralja imenovan slavist Rajko Nahtigal. Akademijo je vodil do leta 1942. Med okupacijo je bil nato do leta 1945 njen predsednik Milan Vidmar. Za prvega povojnega predsednika (1945-1950) je bil izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič. Od leta 1950 do leta 1952 je bil predsednik jezikoslovec Fran Ramovš. Sledil mu je kritik Josip Vidmar, (1952-1976). Za njim je vodstvo SAZU prevzel sodni medicinec dr. Janez Milčinski do leta 1992. Za prvega predsednika SAZU v samostojni Sloveniji je bil leta 1992 izvoljen literarni zgodovinar prof. dr. France Bernik. SAZU zajema šest razredov: za zgodovinske in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za naravoslovne vede, za umetnosti in za medicinske vede. SAZU je članica pomembnih mednarodnih znanstvenih teles. Na SAZU so v sklopu proslav 60-letnice njenega delovanja v navzočnosti predsednika Akademije prof. dr. Franceta Bernika, številnih akademikov, predstavnikov oblasti in ljubljanskega nadškofa ter slovenskega metropolita Franca Rodeta 25. novembra slovesno predstavili Biografski zbor- povezava je očitna med sindikalnim in privatnim sistemom. Da se omenjene tri sisteme razume in primemo pojmuje, moramo vsaj malo pogledati v zgodovino. Do leta 1945 je bil zdravstveni sistem v Argentini zelo enostaven. Višji in srednji sloj sta imela privatni sistem in ga tudi na svoj račun vzdrževala. Nižji sloj je pa imel na razpolago javne bolnice, ki jih je vzdrževala država. Emigrantske skupine so si ustanovile svoje zdravstvene zavode z vzajemno, dobrodelno ali zadružno organizacijo. Nekatere narodnosti so dosegle lastne bolnice, ki še danes delujejo, ne samo v Buenos Airesu, temveč tudi v notranjosti dežele. Kot rečeno, na primer v Buenos Airesu so še danes na zelo visokem nivoju nemška, italijanska, francoska ali britanska bolnica. Ko je leta 1946 peronizem prevzel oblast, so pa nastale velike spremembe na polju medicinske nege in socialne varnosti. Prenovile in modernizirale so se državne bolnice po vsej državi. Fondacija „Eva Peron”, ki jo je ustanovila in vodila predsednikova žena, poznana Evita, je pa v veliki meri nadomestila dobrodelne ustanove in zelo veliko delala in storila za revnejše sloje. Na delavskem polju pa so se osnovali nik SAZU, zbornik prispevkov z mednarodnega simpozija o bibliji z naslovom Interpretacija Svetega pisma, ter Bibliografijo publikacij SAZU in njenega ZRC v letih med 1981 in 1990. Biografski zbornik je ob 60-letnici SAZU poglavitna publikacija. V tem zborniku je po šestih razredih predstavljenih 180 rednih, izrednih in dopisnih članov SAZU. Predstavitve so prispevali zvečine člani sami, z izjemo dopisnih članov. Dodan je seznam 194 preminulih članov SAZU. Zbornik Interpretacija Svetega pisma, ki obsega 1909 strani, je sad mednarodnega simpozija, s katerim so leta 1996 obeležili izid novega komentiranega slovenskega prevoda Svetega pisma. Simpozij je bil tedaj organiziran pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Janeza Drnovška, nadškofa Alojzija Šuštarja in akademika Franceta Bernika. Knjiga je posvečena 60-letnici SAZU. V njej so zbrani vsi nagovori, glavnina pa je 82 znanstvenih in strokovnih prispevkov v treh razdelkih. Prvi se nanaša na starejše prevode in hermenevtiko Svetega pisma, drugi na slovanske in druge prevode Biblije, tretji pa obravnava inter-pretacijo Svetega pisma na različnih področjih. V ljubljanski Drami je bila dan za tem osrednja slovesnost ob 60-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slavnostni govornik je bil njen predsednik prof. dr. France Bernik. Poudaril je, da je Akademija od ustanovitve do danes preživela različne vladavine in politične sisteme, prešla več razvojnih stopenj, vendar pomeni v njenem obstoju najbolj radikalno prelomnico leto 1991, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Ob pomembnem jubileju je SAZU doslej prejela čestitke vrste svetovnih in evropskih akademij. sindikati, ki so bili tesno povezani z režimom in praktično njegova glavna politična opora. Sindikati so na splošno tudi organizirali lastne zdravstvene zavode za oskrbo svojega članstva. Te ustanove so bile popolnoma samostojne in brez kakega državnega nadziranja. Leta 1970 je ta sistem, ki je doslej preživel „de facto”, bil legaliziran in je postalo obvezno včlanjenje vseh zaposlenih v rednem delovnem razmerju. Finančno vzdrževanje tega sistema izvira iz tripro-centnega delavskega deleža od plač in 6% kot prispevek delodajalcev. Čeprav so te ustanove na vznotraj solidarne, so pa velike razlike med različnimi sindikati, zaradi razlik v plačah in odnosno v dohodkih, v številu članov in pa razlike v učinkovitosti upravljanja. Nekateri najmočnejši sektorji, kot na primer bančni delavci in železničarji, so si zgradili lastne bolnice. Te razlike povzročajo v sistemu znatno konflikti-vnost. Kot že omenjeno, so bili sindikati, matične ustanove teh zdravstvenih zavodov, trdno opredeljeni za peronizem in zato so bili v stalnih političnih konfliktih z nepe-ronističnimi vladami. Eden osrednjih razlogov za te spopade je dejstvo, da so politične protiperonistične sile vedno hotele iztrgati delavskim veljakom pomembne dohodke teh zdravstvenih skladov, ki jih ti niso vedno uporabljali za zdravstvene namene ampak tudi poneverjali za politične namene, za splošno utrjevanje moči na svojih položajih in tudi za korupcijo. Čeprav je vlada organizirala tako imenovani Institute Nacional de Obras Socia-les (INOS), to je Državni inštitut za zdravstvene zavode, ki naj bi nadzoroval te ustanove, da bi vsi zaposleni imeli pravico in dostop do enakih zdravstvenih uslug in oskrbe, tega ni dosegla v zadovoljivi meri. Poleg kontroliranja je ta Inštitut tudi imel namen doseči pravno organizacijo, a do leta 1990 je uspel edinole povišati delavske vloge in prispevke delodajalcev, ki so danes, kot sem že omenil, 3% in 6%. Sindikalni zavodi so primorani sklepati s privatnim sektorjem odkupne pogodbe za nabavo uslug, ki jih njihovo članstvo potrebuje. Zato sem preje omenil, da je najmočnejša povezava med sindikalnim in privatnim sistemom in da danes, vsak na svoj način, vzdržujeta obstoj drug drugega. Dandanes je sindikalni sistem najvažnejši, saj ima zdravstveno zavarovanih 41% zaposlenih, to je približno 8,5 milijona delavcev. Ta sistem praktično omogoča obratovanje privatnega. Po zadnjih reformah sedaj tudi jemljejo pobude nekaterih državnih bolnic . Privatna medicina ima pa danes brez dvoma pri vsem tem najboljši položaj. Na podlagi reforme države, ki jo je vlada zasnovala pred leti s finančno pomočjo Svetovne banke ter pod vplivom globalizacije, se namerava preobraziti ves sistem. Vendar smernice še niso popolnoma jasne. Svetovna banka zahteva od vseh zdravstvenih organizacij: odstraniti nadšte-vilno osebje, prilagoditi izdatke dohodkom in medsebojno združitev, po kateri bi imela vsaka minimalno 10.000 članov. Privatizacija zdravstvenih sistemov v neki meri pomeni spremeniti bolnika v klienta in vsebuje veliko nevarnost, da bi gospodarski ali tržni interesi prevladali nad potrebami prebivalstva. Nadaljevanje prihodnjič Gospodarski Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Obisk slovenskih podjetnikov V trenutku, ko je Slovenija stopila na pot samostojnosti, je bil večji del njene proizvodnje usmerjen na tedanji jugoslovanski trg. Z ustanovitvijo lastne države so se slovenskim podjetjem zaprla vrata na Balkan. Treba je bilo spremeniti smer, dvigniti kvaliteto in začeti boj za prodor na zahod. Danes je slovenska proizvodnja bistveno usmerjena v zahodno Evropo, zato tudi večkrat ni smisla (ne potrebe) za oddaljena tržišča, kot je to Mercosur. Vendar zmogljivost slovenske industrije, huda kompetenca pa tudi rastoča globalizacija svetujejo, da si domača proizvodnja poišče pot tudi v naš južni trg. To je bil namen številne slovenske delegacije, ki se je od 15. do 21. novembra mudila v Argentini. Skupino v režiji Gospodarske zbornice Slovenije so sestavljala sledeča podjetja: Brumec Ručigaj (Mengeš), Comet (Zreče), Efekt (Črniče), Etol Celje, ETI Elektroele-ment (Izlake), Iskra Varjenje (Ljubljana), Kompas Turizem (Ljubljana), Latina Consulting (Ljubljana), Liv Postojna, Luka Koper, Mehano (Izola), Metalna Ecce (Maribor), Rog (Ljubljana), Steklarna Rogaška (Rogaška Slatina), Swaty (Maribor), SŽ-Metal (Ravne), Tajfun Planina (Planina pri Sevnici) ter Unior (Zreče). V času svojega obiska v Argentini so gostje imeli razne sestanke s tukajšnjimi gospodarskimi oblastmi, funkcionarji zunanjega ministrstva pa tudi srečanja z zastopniki uvozniških ter izvozniških podjetij in z gospodarstveniki. Med temi srečanji omenimo sestanke z najvišjimi predstavniki Argentinske trgovske zbornice in Združenja argentinskih industrialcev (UIA). Obiskali so tudi industrijsko-trgo-vsko področje La Plata in v notranjosti območje Rosario, kjer so se sestali tako z industrialci kot z gospodarskimi oblastmi province Santa Fe. Gostje iz Slovenije pa so stopili v stik tudi z našo skupnostjo in sicer v popoldanskih urah v torek, 17. novembra. Ob tem omenimo, da jih je spremljala ekipa aerostatičnega balona, ki je z napisom „Slovenija” in slovenskim turističnim mo-nogramom povsod vzbujala pozornost. Gostje so si ogledali slovenska velepodjetja bratov Oblak na Ruta 3 in eno izmed podjetij Hermana Zupana (Interpack -planta 2) na Camino de Cintura. V obeh podjetjih so jim gostitelji razkazali proizvodne obrate ter razložili delovanje industrijskih objektov in stanje podjetij. Seveda ni manjkalo pogostitev. V večernih urah istega dne pa so uclje delegacije imeli srečanje tudi s člani Slo- PISMA BRALCEV venske latinskoameriške trgovske zbornice. Veliko število slovenskih podjetnikov in profesionalcev, ki so povezani v zbornici, pa tudi mnogo nečlanov, se je sestalo v Slomškovem domu. Goste in domače je najprej podzdravil podpredsednik Zbornice Marjan Loboda, jim izrekel dobrodošlico in obrazložil program večera. Potem je tudi še povezoval celoten razvoj srečanja. Pozdrav in priložnostne besede je izrekel tudi veleposlanik RS v Argentini, univ. prof. dr. Janez Žgajnar. Zatem je prevzel besedo predsednik Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Herman Zupan. S pomočjo projiciranih grafikonov je obrazložil stanje argentinskega gospodarstva, posebej vključevanje v Mercosur, kjer Argentina in Brazil prednjačita v integracijskem procesu Južne Amerike. Herman Zupan je potem še predstavil gostom nastoj in ustroj Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice in tudi obstoj in delovanje celotne naše organizirane slovenske skupnosti v Argentini. V imenu delegacije je spregovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Jožko Čuk. V sproščeni in tekoči besedi je nakazal gospodarski položaj Slovenije, delovanje Zbornice in možnosti zunanje trgovine. Sledila je predstava posameznih podjetij, ki so sestavljali delegacijo. Vsak od gostov se je predstavil in razložil stanje in delovanje zastopanega podjetja ter izdelke, ki jih nudi in s katerimi želi prodreti tudi na tukajšnji trg. Zatem ni manjkalo razgovora o možnostih podjetniškega sodelovanja, s posebnim poudarkom na priložnosti, ki jih nudi .joint venture”, ki se lahko izkaže kot najbolj donosni način gospodarskega sodelovanje med slovenskimi podjetji in morebitnimi argentinskimi (slovenskimi?) interesenti v tej deželi. Po izmenjavi daril in priznanj gostov in gostiteljev je nato sledil še „družabni” del. Ob bogati postrežbi prigrizka se je razvil živahen razgovor, ki se je odvijal do poznih ur. Prevladovala je seveda gospodarska snov ob tej prvi priložnosti tako velike delegacije. To potovanje je bil gotovo prvi korak. Težko je pričakovati, da bi rodil takoj sunek gospodarske izmenjave. A led je bil prebit in pot odprta. Od zanimanja in vztrajnosti ene in druge strani je odvisno, da medsebojna izmenjava dobi tisti razmah, ki je gotovo mogoč in tudi obojestransko potreben. K tej snovi se bomo na tem mestu še večkrat povračali. -e. -t. Uredništvu lista „Svobodna Slovenija" V imenu svoje družine se čutim boleče prizadeto in užaloščena zaradi pisma, ki je bil pod neznanko R.S. objavljen dne 8. oktobra v Vašem časopisu. Pismo ne odgovarja resnici in oseba, ki ga je napisala, ne pozna dejstev. Najhujše razočaranje pa je, da ste to pismo objavili brez preverjanja resnice in s tem oblatili mene, 93-letno starko, in mojo družino, ki je zadnja desetletja darovala mnogo časa in gmotnih sredstev za očeta. Štirje by-passi, več operacij na očeh, gangrena na nogi, skleroza in nešteto drugih bolezni so ga spravljali stalno ob rob življenja. Interniran je bil vsaj desetkrat, tako da je sam prosil, naj ga rešimo teh mučnih operacij. Bog ve, da ni bila lahka odločitev za v Dom sv. Vincencija. Zatekla sem se posvet k mons. Škerbcu, župniku Šenku in dr. Kremžarju, in oče je popolnoma privolil na to, ker je spoznal, da sem sama na robu onemoglosti, on pa da potrebuje strokovno pomoč, ki mu je mi nismo mogli in znali nuditi. Kljub daljavi smo ga vsaj trikrat na teden obiskovali, poleg drugih mnogih prijateljev. Pa ga je zadnje čase skleroza močno dajala in je sproti pozabljal naše obiske, kakor je tudi trdil, na primer, da mu dobre sestre sploh ne dajo nič jesti. Kakšne namene je imel Bog, da ga Je tako dolgo ohranil pri tako prizadetem življenju, to ve samo On. Nam je bil P16, drag mož in ljubi oče in stari oče, katerega smo vsi srčno ljubili in tako je dočakal visoko starost 93 let. Umazali pa ste tudi | spomin moža, globoko vernega in popolno-ma predanega božji volji, ki ni nikdar, nikdar potožil nad svojo usodo. In on, daje od žalosti umrl? Ne bo mi lahko odpustiti neznani osebi, ki je to napisala. Naj ji Bog odpusti. S spoštovanjem Josipina Smers" ^ HtM LJUBLJANA - Cankarjeva založba je ob izidu faksimilirane izdaje pripravila preds-tavitev zbirke Pesmi štirih, ki so se Je udeležili vsi štirje pesniki - Kajetan Kovk. Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček Predstavljeni faksimile je že četrti pona® Pesmi štirih, skupne knjižne objave uvel)3 vljenih pesnikov, ki so po besedah Tone® Pavčka vsi skupaj doslej objavili več koj 300 knjig. Zbirka Pesmi štirih je v 15®* izvodih pred 45 leti izšla pri Slovenskem kr\jižnem zavodu v Ljubljani. Pisali smo pr V PRIHODNJIH DNEH in tednih bodo prišli spet novi transporti s koroškimi begunci. Ker je stanovanjska stiska velika, prosimo vse slovenske begunce, da priskočijo svojim rojakom na pomoč. Povrpra-šajte pri starejših slovenskih naseljencih, ki vedo za veliko prostih hiš in vam bodo radi pomagali, ako ste že poznani z njimi. Javljajte naslove praznih hiš, začasnih stanovanj in zasilnih namestitvenih mest društveni pisarni ali pa sami poiščite v Hotelu koroško begunsko družino, kateri boste pomagali. Pomagajte takoj, kajti potreba je nujna. Prihajate redno in večkrat po pošto v društveno pisarno! Javljajte spremembo naslova - veliko pošte in sporočil čaka, P* jih društvena pisarna ne more odposl ker ne ve naslovov. Razmestitev... Slovenci iz prve kor® ške skupine so razen nekaj izjem vsi zapuS' tili Inmigrantski hotel. Iz te skupine st* odšla ... dva močna transporta v Mendoz® Otrokom iz obeh skupin je Društvo Slo- vencev dalo na pot sladkarij in pomarab Na postajo so slovenske družine s števil^ mi zdravimi otroki zbujala splošno manje pri domačinih. Vsi so se zanimali deželo, iz katere so prišli, ter strmeli strahotami komunističnega nasilja. Svobodna Slovenija, št 1. decembra Slovenija, m Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk med govorom Lepote Slovenije na znamkah 28. mednarodna nagrada Asiaga za filatelijo - v sekciji za prostor je bila pred dnevi podeljena nelepši slovenski znamki iz 1997. To je planinska znamka s sliko Snežnika. (Fotografija: Hinko Poročnik; oblikovanje: Boštjan Botas-Kenda) Snežnik -1796 m je najvi.šji vrh slovenskega Krasa in hkrati tudi rutj višja slovenska zunajalpska gora. S svojimi tremi vrhovi, obloženimi s snegom še dolgo v pomlad, je viden z večine drugih slovenskih gorskih vrhov. Pa tudi sam ponuja izjemen razgled po večjem delu domovine, po Istri, Kvarnerskem in Tržaškem zalivu. Že pred dve- je, je s svojim jat vrhom res pravi prebij1 lakov. Dvigne te tako da se z njenega vrha tvoje oko sprehaja po deželi daleč naokrog p ... lahko tvoji vidni žarki P\. tijo tudi prek morja v jo, Dalmacijo, Hrvaško, Turčijo in Vs™ vsod naokoli. Js: Snežnik je samosvoj tudi v geološ* še posebej pa v botaničnem pogledu. P0*1. ja množico izjemnih kraških pojava' brezni, jamami, kraškimi izviri, mraziš^ vidnimi sledovi poledenitev. Obsega čji gozdni kompleks na Slovenskem-botanične zvrsti so bile razlog, da je pjegov temenski del razglašen za rezervat. Posebnost snežniškega ras$^ tva je, da tu najdemo rastline, značilhe ^ alpsko območje, in rastline, značilbe gorovja Balkanskega polotoka. ma tisočletjema so g°r° snežno belim vrhom p0! kronisti rimskih osvnjaN jo imenovali Mons Alb1 i Janez Vajkard Valvasor J i razgledu s Snežnika nam®1' ' slikovit zapis: Ta gora, & 1 na splošno Snežnik t Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini LJUBLJANA - Seizmografi državne mreze potresnih opazovalnic so v Posočju zabeležili zmeren potresni sunek, katerega Predhodno ocenjena velikostna stopnja je bila 3,2. Žarišče potresa je bilo po predho-<*n*h podatkih 80 kilometrov severozahod-110 °d Ljubljane. Po prvih podatkih so bili Ucir,ki potresa v širšem nadžariščnem ob-m°čju četrte do pete stopnje po evropski Potresni lestvici. LJUBLJANA - Letošnjo nagrado za r|ajboljgi prvenec Slovenskega knjižnega SeJma, izdan v obdobju med novembrom '997 in oktobrom 1998, je prejela pisatelji-caNina Kokelj za roman Milovanje. Knjiga J® izšla pri Študentski založbi v zbirki Bele-ki jo ureja Mitja Čander. Plaketo krilati lev za najboljšo tehnično izdelavo pa je dobila Tiskarna Mladinska knjiga za “eografski atlas Slovenije. Nagradi so pobelili na knjižnem sejmu v Cankarjevem °mu, kjer se je predstavila tudi Mohorjeva 'Uzba iz Celovca: edina predstavnica ^roških Slovencev na sejmu je predstavila *A|izni dar ’99 in otroško knjigo Amalija in dalija avtorice Ele Peroci. LJUBLJANA - V okviru 14. slovenskega *%žnega sejma v CD so razglasili najlepše ovenske knjige minulega leta; najlepše so ^glasili v štirih od skupno petih kategorij. ° mnenju žirije, ki ji je predsedoval dr. ..^e Bernik, so najlepše: v kategoriji kn-j vnost Veliki dnevi alpinista Staneta Be-3*^ šraufa - oblikovalca Lena Pislak in °ris Balant, založba Sidarta. V kategoriji ^anstvene knjige in učbeniki je najlepša 2 irka Tretji dan - oblikovalec Peter Ogrin, ^°žba Družina. V kategoriji stvarna litera-je nelepša knjiga Vinski brevir avtorja tura ra8a Medveda - oblikovalec Matjaž Vipot-> založba Rokus. V kategoriji umetniške Monografije, fotomonografije in bibliofils-® izdaje je najlepša knjiga Poezije dr. ^ceta Prešerna, bibliofilska jubilejna iz-s faksimili in reprinti - oblikovalec ^tjaž Vipotnik, založba Nova revija. V tegoriji otroška in mladinska književnost 8rade niso podelili. BRNIK - Na brniškem letališču je prista-n°Vo letalo slovenskega letalskega pre-znika Adrie Airways. Letalo Canadair egional Jet 200LR kanadskega proizvajal- ca Bombardier je tretje letalo tega tipa v Adriini floti in nadomešča letalo DC9, ki iz flote odhaja prihodr\ji teden. Prvi dve letali so prevzeli januarja letos, nadomestili pa sta turbopropelerski letali Dash 7. Canadair ima 48 sedežev in je v svetu najbolje prodajano regionalno reaktivno letalo. LJUBLJANA - V Ljubljani je potekal enodnevni seminar o priznavanju spričeval in diplom, ki ga je pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport. Tudi na tem področju se namreč obetajo spremembe, potrebne predvsem zaradi velikega povečanja števila vlog za nostrifikacijo spričeval in diplom, deloma pa tudi zaradi približevanja Evropski zvezi. Slovenija naj bi že do konca letošnjega leta pripravila vse za ratifikacijo Lizbonske konvencije, ki jo je Svet Evrope sprejel lani, predvidene pa so tudi spremembe obstoječih predpisov. MURSKA SOBOTA - Murski val, ena od najpopularnejših in znanih regionalnih radijskih postaj, je praznovala štiridesetletnico oddajanja. Radio so ustanovili časnikarji murskosoboškega Vestnika s pomočjo honorarnih tehnikov. Pred 40 leti je oddajal trikrat tedensko po pol ure, do danes pa se je povzpel v sam vrh slovenskih radijskih postaj. Na devetih festivalih slovenskih lokalnih radijskih postaj je zmagal osemkrat, s po največ osvojenimi naslovi za najboljše oddaje po časnikarskih zvrsteh. Murski val skrbi tudi za ohranjanje slovenske manjšine v Porabju. OREŠJE NA BIZELJSKEM - Na kmetiji Vinka Demikoviča v Orešju na Bizeljskem je potekala slovesnost ob 100. obletnici rojstva prvega slovenskega poklicnega filmskega snemalca Antona Smeha - Harij a (1898-1953). Smeh je bil eden pionirjev slovenskega, hrvaškega in srbskega filma, snemalec, pa tudi igralec. Svojo poklicno pot je začel v prvi polovici dvajsetih let v Zagrebu, jo nadaljeval v Beogradu, po 2. svetovni vojni pa v Ljubljani pri Triglav filmu; snemal je Filmske obzornike in kratke dokumentarne filme. Že pred vojno je Smeh kot snemalec soustvarjal prvi slovenski zvočni film Mladinski dnevi (režiser Mario Foerster). Na slovesnosti so odkrili spominsko obeležje in predstavili sne-malčevo življenje in delo. ve PARK CITY’ ZDA ' 0dličen štart sl°-99tv smučark in smučarjev v sezono 98/ p Kaze tudi razvrstitev v Pokalu narodov. °srnih tekmovanjih je Slovenija na 3. - za Avstrijo in Norveško! To je v sJa uvrstitev slovenske reprezentance k^ov,ni svetovnega pokala. V ženski Av renci J ° Slovenija še boljša - druga za j^nio, v slalomu pa celo prva. Urška slaj^ ve^° pridobila, saj se je v „ 011111 utrdila v skupini super prvokate- ttiert °’ V ve*es'a'olnu Pa se sPet prebila se . f)etnajst najboljših. In Alenka Dovžan t, Po nekaj letih spet vrnila med je °tiše slalomistke. Na svetovni lestvici ^toajsta. Tudi v moški reprezentanci so je »V°^n* z uvodnimi tekmovanji, čeprav Pril UrC ^°®ir v slalomu zapravil sijajno t»e^2n°St' temu je zadržal mesto Pa Sedrnerico najboljših, v veleslalomu •tied6 ^ Z ocM*čnim smučai\jem spet prebil Petnajsterico. Po]« Portugalska - Slovenija je v Pry lna*U ten>škega ekipnega evropskega stva za ženske (druga skupina) pretila t z in se bo v finalu pomela ^ uxemburgom, ki je ugnal Portugals-UWji lem usPehom so se Slovenke že tekm 6 V na‘iv*§)° skupino tega evropskega m°vanja. Med posameznicami sta zma- Iz Mendoze Društvo Slovencev v Mendozi je v soboto, 14. novembra v večernih urah organiziralo dva lepa kulturna dogodka: koncert pevskega zbora in razstavo akvarelov Ivana Bukovca. Dogodek je, da se je Bukovec odzval vabilu Mendoščanov in tako prvikrat razstavljal „v deželi sonca in dobrega vina”. Lepo število rojakov se je zbralo v Domu. Še pred koncertom so si ogledovali razstavljene akvarele, nakar je arh. Božidar Bajuk predstavil slikarja in spregovoril o Bukovčevi umetnosti kot sintezi slovenstva in argentinske danosti. Besedilo je zanimivo in bo objavljeno v Glasu SKA. Sedemnajst slik je bilo na ogled v veži Slovenskega doma, nekaj teh ustvarjenih v Sloveniji (Kočevje, Krka, Višnja gora in morda še katera), druge v okolici Buenos Airesa (pe-jsaži ali po naše paisajes) ali v Cordobi, ki mu je draga. Njegove pokrajinske najbolj ugajajo, kar so potrdili tudi kupci. Nekaj razstavljenih del je bilo na ogled tudi v Slovenyi (mislim, da v Škofovih zavodih) in so dale povod kritiku Sedeju, da je Bukovca uvrstil med slovenske ekspresioniste. To je vrsta tistih, ki so navidezno najmanj figurativne, skoro že abstraktne. Razstava je bila odprta še tudi naslednji dan, pred nedeljsko mašo in po njej- Koncert je bil ponovitev programa, ki so ga naši pevci naštudirali za gostovanje v Buenos Airesu ob 50-letnici Zedinjene Slo- venije in tudi lastni 50-letnici, kar so proslavili na letošnjem Slovenskem dnevu. Večina bralcev je verjetno bila na koncertu v Slovenski hiši v petek 9. oktobra, kjer je nastopil poleg našega tudi sanhuški mladinski zbor, zato ne bomo ponavljali programa. Povemo naj pa, da je bila po sodbi pevcev in redkih poslušalcev, ki so bili na obeh predstavah, mendoška verzija boljša kot premiera v Buenos Airesu. Bodisi, ker so tukaj „lokalni” in ni bilo treme, ali pa - in tudi - zaradi spočitosti in verjetno boljše akustike. Dejstvo je, da je zbor dovršeno izvedel sobotni program in resnično navdušil publiko. Saj je kar čudežno, da se je skozi pol stoletja ohranil in zdaj še obnovil in prenovil, da je v ponos Društvu v vsej slovenski srenji. Tudi koncert je izvenel v znamenju integracije slovenskega izročila v argentinsko danost. Zborovodkinja, Roxana Munoz, je domačinka, polovico pesmi je od argentinskih avtorjev. A slovenske narodne in umetne so donele tako pristno in naravno, kot se seveda naši skupnosti spodobi. Samospevi Danice Bajuk ob klavirski spremljavi zborovodkinje so lepo popestrile glasbeni večer. Kako pa je bilo na praznovanju dneva tradicije - dfa de la tradition - ki ga je tudi organiziralo Društvo - v Puesto La Tonada v Vistalbi - pa prihodnjič. Vir mmmms sam mmmmm GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA ’99 gali Matevžičeva in Mulejeva, v igri dvojic pa sta izgubili Rajhova in Škafarjeva. BEAVER CREEK, ZDA - Nataša Bokal je zmagovalka slaloma ZDA Visa super serija v ameriškem Beaver Creeku. Popolno slovensko zmagoslavje je tokrat pokvarila le Avstrijka Karin Koellerer - bila je namreč druga -, saj je Alenka Dovžan pristala na tretjem mestu, Špela Pretnar pa je bila četrta. BONN, Nemčija - Slovenska košarkarska reprezentanca je v 7. krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 1999 v Franciji (skupina A), premagala Nemčijo z 91:76 (44:35) in tako obdržala vodstvo v svoji skupini. MARIBOR - Slovenska košarkarska reprezentanca je v Mariboru v 6. krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 1999 v Franciji premagala Grčijo z 79:66. Na lestvici po šestih krogih vodita Slovenija in Nemčija s petimi zmagami, Grčija in Bolgarija imata po tri, Slovaška in Belgija pa po eno zmago. LJUBLJANA - Teniška zveza Slovenije je posredovala najnovejše podatke o uvrstitvah slovenskih teniških igralcev in igralk na svetovnih lestvicah. Pri ženskah je n^jvišje uvrščena Tina Križan na 141. mestu, Petra Rampre je 262., Katarina Srebotnik pa 370., pri moških pa je Iztok Božič 213., Marko Urh 304. in Marko Tkalec 525. Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe (GMD) za leto 1999 prinaša „knjige, ki niso za enkratno branje”, saj prinašajo zgodbe in pričevai\ja o delu Slovencev v Italiji, njihovi zavezanosti lastnim koreninam ter zvestobi slovenskemu narodu in slovenski besedi, ki jo je GMD gojila tudi v obdobju najhujšega preganjanja Slovencev; tako je zbirko na predstavitvi v Katoliški knjigami na Travniku v Gorici označil tajnik založbe Marko Tavčar. Predstavili so Koledar Mohorjeve družbe, ki je nekaj med zbornikom in almanahom o delu Slovencev v Italiji. Zajetna je pomemben vir informacij o zgodovini, družbenem udejstvovanju in verskem živl-jenju zamejcev. Saša Rudolf, vo4ja informativnega oddelka slovenskega radia Trst A, je spregovoril o knjigi svojega očeta Ivana Rudolfa, Meistrovega borca, narodnega buditelja, Tigrovca in človeka, ki je primorske fante v Afriki bodril, da so se odšli borit za slovenski narod med zadnjo vojno. Ki\jiga, naslovljena Spev v nanoško jutro, je izbor črtic pokojnega Rudolfa, napisanih v 50. letih. RAZSTAVA REPLIK STARIH SLIK V Umetnostni galeriji Univerze v Clevelandu (ZDA) bodo od 4. do 18. decembra razstavljene slike na steklo, dela Irene in Ivana Jurjeviča iz Ljubljane, ki s pomočjo replik obujata v 18. in 19. stoletju po srednji Evropi na Slovenskem zelo razširjeno ljudsko umetnost. Ob razstavi z naslovom Okna v nebes, bodo predvajali tudi dokumentarni film o Slovencih v Clevelandu z naslovom Mnogo glasov - eno srce. Ugledne meščane Clevelanda ter številne potomce slovenskih izseijencev, za katere bo »razstavni prikaz obzorja, okolja in verovanj” naših prednikov gotovo še posebej zanimiv, bodo povabili na slovesni sprejem v Umetnostno galerijo 12. decembra. Tržaški pisatelj Boris Pahor je za letošnjo zbirko GMD prispeval knjigo Po-# gled iz jamborovega koša; zbirka člankov, esejev, govorov, intervjujev in drugih zapisov na 350 straneh je skupno razmišljanje o narodnem vprašanju, ki je Pahorja vselej najbolj zanimalo. O zborniku z naslovom Domovina, kje si?, ki je izšel ob stoletnici rojstva Alberta Rejca, enega najvidnejših predstavnikov protifašistične organizacije TIGR, je spregovorila soproga leta 1976 umrlega Rejca in povzela svoj spominski prispevek v knjigi. Dr. Branko Marušič je za zbornik zbral pričevanja in spomine. Osebne novice Rojstvo: V ponedeljek, 30. novembra se je rodila Aldana Sofia Čeč, hčerka Marka in Lucijane roj. Servin. Srečnim staršem naše čestitke! Krst: V nedeljo, 22. novembra, je bil krščen v farni cerkvi Santa Rosa de Lima (Munro) Maksimilijan Vazquez, sin Julia in Zinke roj. Klemen. Botra sta bila Silvia Vazquez de Corro in Miha Klemen. Srečni družini iskreno čestitamo! Zlata poroka: Zlato poroko sta obhajala z zahvalno mašo v cerkvi Marije Pomagaj Drago Čater in Marija roj. Strle iz Caserosa. Čestitamo! Smrt: Umrla je v Capitalu Adrijana Gregorčič (70). Naj počiva v miru! Nova diplomantka: Na fakulteti za arhitekturo buenosaireške univerze je diplomirala in prejela naslov „disenadora grafi-ca” Irena Žužek iz Bariloč, sedanja predsednica naših mladinskih organizacij. Iskreno čestitamo! Mali oglasi | TURIZEM Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. ,,E“ - Capital -Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F", San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmai\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Obvestita SOBOTA 5. decembra: Sklepna prireditev Rozmanove šole v San Martinu: ob 18.30 akademija, igra „Zvezdica zaspanka", ob 20.30 miklavže-var\je. Prešernova šola na Pristavi prireja spevoigro Sneguljčica ob 19.30. Sklepna prireditev Slomškove šole in miklavževanje ob 18.30 v Slomškovem domu. Prihod sv. Miklavža v Hladnikov dom ob 20. uri Zaključek Jurčičeve šole v Carapa-chayu ob 19.30 in nato prihod sv. Miklavža. NEDELJA, 6. decembra: Sklepna prireditev Balantičeve šole in po njej prihod sv. Miklavža ob 17. Sklepna prireditev Prešernove šole na Pristavi in miklavževanje ob 19.30. V Rožmanovem domu celodnevna prireditev z mašo in skupnim kosilom. TOREK, 8. decembra: Sklepna prireditev Baragove šole v Hladnikovem domu ob 20. uri. SOBOTA, 12. decembra: VII. veselica mednarodnih plesov ob 20.30 uri na Pristavi. NEDELJA, 13. decembra: Članski asado Društva Slovenska vas ob 12.30 uri v Hladnikovem domu. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 1. decembra 1998 1 dolar 162,99 SIT tolarjev I marka 95,77 SIT tolarjev 100 lir 9,67 SIT tolarjev 0 tem niso pisali Ko bi kdo pisal portret Leona Štuklja ob srečanju z Abrahamom, bi moral pisati o solidnem vestnem sodniku, ki se je nekoč z vso svojo energijo posvečal ljudem, kadar so iskali pravico. Moral bi pisati o možu, prepričanem v vrednote legalnosti in narodnjaštva, ki se je distanciral od ideološke agresivnosti in nasilja, pa je živel z glavo med rameni. Moral bi se opredeliti do tistih, ki so ga zaradi tega imeli za izdajalca in plavogardista in kolaboranta ter ga tekli ovadit. Težko bi se izognil skrajno negativni karakteristiki, ki si jo je s tem pridobil; lahko bi uporabil citate z zaslišanja, ki gaje opravil eden vodilnih vosovcev, prav tako jurist, ena glavnih zvezd vzhajajočega revolucionarnega prava. rrmum »»-»■» m Portret bi se moral nadaljevati z opisom preiskave, ki je bila opravljena po osvoboditvi, in sodnega procesa, ki je sledil. Končal seje z oprostitvijo, a mož, ki ga zdaj tako slavijo, je zgubil pravico do opravljanja svojega poklica. Čas okoli petdesetletnice je Leon Štukelj preživel kot brezposeln, siromašen, zatrt človek srednjih let. Brez kart in točk in bonov, ki so tedaj edini omogočali prehrano in oblačenje. Sodil je namreč, po besedah tedanjih vodilnih velmož, v problematični sloj filistrov, v reakcijo, gnilo sredino, ostanke starega reda. Ko je končno našel pravico do službe, je postal nižji komercialni referent. Alenka Puhar, Delo (14. 11.), povzetek SLOVENIJA^ i iiiu.nnm. SLOVENIJA r Ob Štukljevi stoletnici so izšle tri znamke: Štukelj, na vaji, s Samaranchom Hrvaška zavrnila pogoje AUTO EC0L0GIC0 Hrvaška je zavrnila nove slovenske pogoje za obnovo dobave električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK). „Danes sem ministru Metodu Dragonji sporočil, da je zadrga slovenska ponudba za Hrvaško nesprejemljiva,” je dejal hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges. Pogajanja s Slovenijo, je pojasnil Porges, potekajo v dveh smereh: prva je doseganje meddržavnega sporazuma o statusu NEK, druga pa operativni problem, ki se nanaša na dobavo elektrike Hrvaški. Osrednje vprašanje lastništva NEK še naprej ostaja odprto, obe strani pa se ne moreta sporazumeti, ali je Hrvaška preko Hrvaškega elektrogospodarstva le sovlagatelj ali pa solastnik nuklearke. Z umazanijo v Ljubljanico Pod Ljubljano leži več kot tisoč kilometrov kanalov javne kanalizacije, po katerih v sušnih obdobjih vsak dan steče okoli 100.000 (v deževju še enkrat toliko) ku-bikov odpadne vode iz gospodinjstev, javnih ustanov, obrti in industrije ter del meteorne vode. Ker žal Ljubljana ne premore popolne centralne čistilne naprave, steče ta voda, bolj ali manj onesnažena, v Zalogu vsak dan naravnost v Ljubljanico in se po dveh kilometrih izlije v Savo. Večina (95%) odplak gre v napol zgrajeno centralno čistilno napravo Zalog, kjer se voda le mehansko „prečisti”. V Zalogu izločijo iz odpadne vode trde odpadke (ogra-bke, pesek in maščobe), nato pa jo spustijo v Ljubljanico. Pri tovrstnem čiščenju v Zalogu vsak dan „naberejo” približno tri tone trdih odpadkov, ki jih odlagajo na deponijo Barje. „Kdor tega kupa ne vidi na lastne oči, ne more verjeti, kaj vse naši vrli meščani strpajo v straniščne školjke!” so ogorčeni v čistilnici. Marsikdo še vedno ne loči straniščne školjke od koša za smeti. V Ljubljani s pomočjo štirinajstih lokalnih čistilnih naprav biološko (popolno) očistijo le pet odstotkov vse odpadne vode. Upapje je, da se stvari v doglednem času popravijo, sqj direktive Evropske zveze za pridružene članice zahtevajo, da vsa mesta z več kot 15 tisoč prebivalci zgradijo čistilno napravo do leta 2000. Un novedoso auto que usa el hidrogeno como combustible fue presentado en Bariloche el dia 20 de noviembre. El padre de la idea es dr. Juan Carlos Belcich, de larga trayectoria en el centro Atomico Bariloche. El auto es un Renault 9 adaptado para utilizar nafta o hidrogeno. Entre las ventajas del vehiculo cuentan la ausencia de la contaminacion ambiental, y la perspectiva nada desdenable de reempa-zar los hidrocarburos con una fuente de energia virtualmente inagotable. El rodado concebido por Belcich posee un compartimiento para almacenar el hidrogeno gaseoso a presion que a traves de un sistema de inyeccion electronica multipunto llega a čada cilindro. Bolcich es presidente de la Asociacion Argentina del Hidrogeno y encabeza el Grupo de Innovacion Tecnologica de Rio Negro. Actualmente es docente del Instituto Balceiro. Los padres del dr. Bolcich son eslovenos y actualmente viven en Necochea. Balantičeva šola Sklepna šolska prireditev in po njej prihod sv. Miklavža bo 6. decembra, ob 17. uri FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211 Registro Nac. de la Propiedad Iutelectual N" 881153 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Cini Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. ITredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p®"0 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1™ USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija-Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiUaI')e z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. CT čeke na ime „Eslovenia Libre“^ Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.Bi' Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar Slomškova šola • sklepna prireditev v soboto, 5. decembra miklavževanje po skepni priredita Rožmanova šola v San Martinu Vabi na sklepno prireditev * v soboto, 5. dec., ob 18,30 akadeihi® in igra Zvezdica zaspanka * ob 20,30 Miklavževanje Prešernova šola Vabi * na spevoigro Sneguljčic8 V soboto, 5. decembra, ob 19:30 na Prista'1 režija: Veronika Vivod - klavir: Anka Gas# * na sklepno prireditev in Miklavževanje v nedeljo, 6. decembra, ob 19,30 uh VII. VESELICA MEDNARODNIH PLESOV 12. decembra 1998 ob 20.30 uri na Pristavi Vabi Slovenska folklorna skupina PristavS KDOR NE HRANI KRAJCARJEV, NE ŠTEJE CEKIN0' pravi ljudska modrost. Vaši prihranki vam prinesejo lep dobiček. Če imate Karto SLOGA, dobite poleg mnogih ugodnosti še pravico do žrebanja za dve letalski vozovnici BUE-LJU-BUE Sloga vam je blizu, saj ima svoje pisarne sredi slovenskih središč kot: Ramos Mejia, San Justo, Castelar, San Martin in Slovenska vas. Obiščite nas! Telefon za vas:: 656-6565 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!