^LovensKA
DRŽAVA
I
PRAVI NAMEN ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA .
NI ZNANJE, TEMVEfc j NRAVNOST, MORALA, DOBROTA.
IIA
LETNIK XXXIX - VOLUME XXXIX	MAJ 1988	§t 5 No. 5
RAZGOVOR MED MARKSIZMOM IN KRŠČANSTVOM?
List clevelandsks škofije Catholic Universe Bulletin je objavil 18. decembra 1987 prispevek Josepha F. McKenna pod naslovom "Skupno polje za Marksa in kristjane". V njem poroča o obisku v ZDA slovenskega družboslovca dr. Zdenka Roterja, ki se je specializiral na družboslovni študij vere. Čeprav je bil na obisku sorodnikov, tudi predaval na ameriških univerzah, vključno John Carroll in Cleveland State. Universe Bulletin je intervju-val dr. Roterja s pomočjo prof. dr. Karla Bonutti-ja (oba sta tudi na sliki).
duhovnike, vključno pok. škofa "ovka. V Sloveniji je res več svobode kot v drugih komunističnih deželah, toda komunistična stranka, ki predstavlja samo 7% ali se manj prebivalstva, ima popolni monopol nad obrtjo. Božič je še vedno navadni delavnik, čeprav je bilo dognano, da želi nad 80% Slovencev, da bi bil priznan za praznik. Nasprotno pa je uspelo komunističnemu konzulu Ivo Vajglu, da je organiziral s pomočjo dr. Bonuttija proslavo najvišjega komunističnega praznika 29. novembra na Cleveland State University.
Katoliška komunizem
Cerkev
in
marksizem.
socializem,
List pripisuje dr. misli:
Roterju v glavnem naslednje
Humanistična, nedogmaticna oblika marksizma se izkazuje, da je združljiva s krščanstvom. Izhajajoč iz zgodnjih del Marksa pozdravlja ta oblika marksizma spoštljiv razgovor s krščanstvom v skupnem iskanju resnice. Dr. Roter poudarja, da je ta oblika marksizma zelo različna od "prevladujoče" oblike marksizma, ki pomeni totalitarnost. V Sloveniji je "povprečen kristjan odprt za to vprašanje" dialoga med kristjani in marksisti. Kot dokaz je navedel, da uživata v Sloveniji šef komunistične partije in nadškof enak ugled med državljani. Čeprav ohranjata država in Cerkev ločeno identiteto, je dialog sam "velikega pomena, ker ustvarja sociološko paradigmo [model]," ki utegne vplivati na druge dežele. Dr. Roter piše članek o krščanstvu in marksizmu za jezuitski tednik America. Po Roterju je bil mladi Marks bolj humanističen kot pozneje. Marks je postavil "versko ustvarjalnost
v»	. ,
ob gospodarsko ustvarjalnost." Čeprav je označil pozneje religijo za "opij" ljudstva, vendar ni nikjer razpravljal o smrti vere. Humanistični marksisti se bližajo danes svoji gospodarski filozofiji z odprtim duhom. Enako gledajo v dialogu s krščanstvom pot, da se rešijo "stigmatizacije", da so ali izključno kristjani ali izključno marksisti.
26. februarja 1988 je prinesel isti list odgovor šentviškega Župnika Jožefa Boznarja, ki je označil "Vsak dialog z marksisti je samo govorjenje". Med materializmom in krščanstvom ni možna nobena zveza. Dialog prepostavlja tudi enakopravnost, toda Cerkev v Sloveniji je močno zapostavljena. Dr. Roter mora prej pokazati, da vodi nova interpretacija mladega Marksa do pripravijenosti komunistične stranke, katere clan je Roter še vedno, da deli oblast in vodstvo.
15. marca 1988 je poslal Leopold Ornahen (Rich-mond Heights, OH) uredniku Catholic Universe Bul-letina dokumentacijo "Kako infiltrirajo komunisti Ameriko". Dokumentacijo je poslal tudi mnogim predstavnikom cerkvenih, univerzitetnih in političnih ustanov, organizadjam in obveščevalnim sredstvom, med njimi tudi uredništvu America-e, (ki vsaj doslej se ni objavilo napovedane Roter-jeve razprave).
Dokumentacija ugotavlja, da je bil Marks tudi v zgodnjih letih odločen ateist in veri sovražen. Roter je še vedno clan komunistične stranke, ki je ateistična in je bil tudi član komunistične tajne policije. Kot tak je zasliševal prof. Sirca, ki je bil obsojen na smrt, pa mu je uspelo uiti in predava sedaj v Angliji. Komunistična tajna policija je imela med svojimi žrtvami tudi številne
Marks je, s pomočjo Engelsa, zdruzil Feuerbachov materializem s Hegelovo dialektiko in tako ostva-ril filozofijo, ki se mora dopolniti v praksi, dialektični materializem. Vse družbeno življenje je končno le odsev proizvajalnih odnosov. Vsa zgodovina je zgodovina razrednih bojev. Sedanji kapitalistični sestav gradi na zasebni lastnini proizvajalnih sredstev. Zlomiti ga je treba z revolucijo. Odprava zasebne lastnine proizvajalnih sredstev bo odpravila razrede. Po prehodni dobi diktature proletariata bo zavladal raj na zemlji, ko bo odmrla država in bo vsak prispeval družbi po svojih močeh in jemal od nje samo, kar res potrebuje.
Ko je pokazal komunizem zlasti pod Stalinom svoj pravi obraz, so začeli nekateri iskati v marksizmu bolj "človečanski" obraz. Rešitev so videli v nekaterih bolj zgodnjih sestavkih Marksa, ki so prišli na dan šele 1. 1932. V teh je težišče Marksovih prikazovanj, da se človek odtujuje v proizvajalnem procesu od proizvoda svojega dela in končno od samega sebe in od družbe.
Katoliška Cerkev je že zgodaj obsodila socializem zaradi material«.sma, protiverske gonje in zaradi zahteve po popolni socializaciji zasebne lastnine na proizvajalnih sredstvih, Te obsodbe od Pija IX. (1848) preko Leona XIII., Pija XI. in Pija XII. so bile splošne, vendar zadevajo socializem kot sistem. Pij XI. priznava sicer v okrožnici Ouadragesimo anno (1931), da se je socializem v času spremenil in da obstojajo poleg komunizma, ki hoče "najostrejsi razredni boj in popolno odpravo zasebne lastnine" (Qa 112) tudi milejše oblike socializma, vendar vztraja: "Socializem, -naj se motri kot nauk ali zgodovinsko dejstvo ali kot akcija, če ostane res socializem - še tudi potem, ko je v tistih stvareh, ki smo jih omenili, [razredni boj in zasebna lastnina] popustil resnici in pravici, ne more spraviti v sklad z verskimi nauki katoliške Cerkve, zakaj njegova zamisel družbe je popolnoma tuja krščanski resnici" (Qa 117). Papež polaga očitno važnost, da obdržijo besede svoj pomen in ga bistveno ne spreminjajo.
Zato je tudi obsodil izraze kot "krščanski socializem", ker vlada med obema - če besede naj res kaj pomenijo - nepremostljivo nasprotje v pojmovanju človeka in družbe. Jezikovna raba pa na žalost ne sledi vedno tej logiki. Kar je veljalo v dobi Platona za realizem, imenujemo danes idealizem, da omenim samo en primer. Angleški kardinal je izrecno izjavil, da papeževa obsodba socializma ne velja za angleške socialiste, ker niso proti veri. V dobi "ponujene roke" je Pij XI. še poostril smernice v okrožnici Divini Redemptonis (1937) o
Nadaljevanje na str. 2
Tuje agencije
POROČAJO:
Zadnje dni v maju je agencija Reuter ponovno poročala iz Ju goslavije o puskusu vojaškega udara v RS. Po teh poročilih naj bi bil general Vis-njifi, poveljnik ljubljanske vojne oblasti obiskal notranjega ministra Tomaža Ertla zadnje dni narca z dolgo listo novinarjev, pisateljev in drugih izobražencev, ki da skušajo prevrni ti oblast v Sloveniji in tako ogrožajo ustavni red v državi,in mu ponudil policijsko in vojaško pomoč v primeru neredov ob aretaciji teh državi nevarnih elementov. Minister Ertl je o tem obvestil vlado, nakar sta Milan Kučan in Stane Dolanc bloki rala tako akcijo s tem, da sta obvestila federalno vlado v Beo gradu, ki je izjavila da o taki akciji mimo civilnih oblasti nič ne ve. Zanimivo je, da je kmalu po teh dogodkih odstopil admiral Mamula, kar pa da ni nujno posledica dogodkov -v Sloveniji.
AP poroSa 5.junija, da je vojaški državni tožilec v Sloveniji odredil aretacijo treh Slovencev : Janeza Janša, kandidata za predsednika Slovenske mladinske Zveze, narednika Ivana Borltner-ja in novinarja pri Mladinini Davida T&siCa,Beš, da so izdali vojaške tajnosti.Kaj so bile te "tajnosti"ni znano. Znano pa je, da je Janrfa prispeval k Šlanku revije Mladina, ki je pisala, da je Arnada načrtovala drSav ni udar in nasovne aretacije v Sloveniji.
V tej zvezi piše Reuter dne 2.junija, da je 88 slovenskih pisateljev in izobražencev na sestanku zahtevalo takojšnjo izpustitev Janeza Janša. Spomenico je prebral Rudi Šeligo, predsednik Združenja slovenskih pisateljev. Sponenica pravi, da je zapor Janšeta akt ustrahovanja in kršenje o-snovnih svobošSin, -svobode pred strahom.
Nadaljevanje s str. 1
brezbožnem komunizmu. Kljub mnenju nekaterih svetovalcev, da bi bilo dovolj napisati "o komunizmu", je vztrajal papež na pridevniku "brezbožnem", ker je hotel poudariti, da je glavni razlog obsodbe prav njegova protiverska usmerjenost in borba. Dekret Svetega Oficija je 1. julija 1949 izrecno izvedel praktične posledice: prepovedal je katoličanom vstop v komunistične stranke ali jih podpirati. Tudi jim ni dovoljeno izdajati, brati, širiti ali pisati knjige, časopise, revije in letake, ki zagovarjajo komunistični nauk ali ravnanje. Utemeljitev je bila, da je komunizem protikrscan-ski: "Komunistični voditelji so dejansko v učenju in ravnanju sovražni Bogu, čeprav včasih zatrjujejo, da vere ne preganjajo".
Velike spremembe na vseh področjih po drugi svetovni vojni so privedle tudi v Cerkvi do sprememb v odnosu do sveta. Obsojevalna in obrambna mentaliteta se je umaknila spoznanju, da postaja cel svet vedno bolj medsebojno prepletena enota, v
•	V	^
kateri predstavljajo katoličani manjšino. Opustiti
V	v	**
je treba umišljeno idejo obstoja krscanske družbe in se sprijazniti s kulturnim pluralizmom. Obenem je dozorelo tudi prepričanje, da so katoličani dovolj duhovno močni, da se uveljavijo v tej mešanici pogledov na svet in da je najboljša pot do tega, da se opro na svoje lastne vire. Ta prelom je viden pri papežu Janezu XXIII. V svoji okrožnici "Mati in učiteljica" izhaja še iz naravnega prava in doda na koncu (v 4. delu) verski vidik, v okrožnici "Mir na zemlji" pa izhaja iz verskega
....	v
vidika in dodaje razloge naravne pameti sele kot dodatek. To smer nadaljuje tudi Janez Pavel II. V okrožnici "0 človeškem delu" naglasa, da jo je treba razumeti v duhu prejšnje okrožnice "Človekov Odrešenik". Ko začne razpravljati o delu, začne s prvo Mojzesovo knjigo.
v	*
V takem ozračju je postala možno prilagoditi novim razmeram smernice za sodelovanje z drugover-ci in brezverci, kar vključuje mnoge vrste socialistov. Okrožnica "Mati in učiteljica" omenja sodelovanje katoličanov z nekatoličani v prizadevanjih za uveljavljanje človečanskih pravic, kar ponovi tudi okrožnica "Mir na zemlji". Tam je še dodano, da je treba ločiti med zmoto in med osebo, ki se moti. Ta še vedno ostane človek in s tem ne zapravi svojega človečanskega dostojanstva. Tudi je treba razlikovati med "zmotna filozofijo o naravi, izvoru in namenu človeka in sveta in med gospodarskimi, družbenimi, kulturnimi in političnimi podvzetji, četudi bi imela taka podvzetja svoj izvor in svoj navdih od te filozofije" (PT 159). Res je, da se filozofske formulacije ne spreminjajo, toda podvzetja se ne morejo izogniti vplivom spremenjenih razmer. Razen tega je možno, da vsebujejo tudi kake "dobre in priporočijive" elemente.
v
Čeprav so na 2. Vatikanskem cer/frenem zboru zahtevali nekateri škofje, naj bi izrecno obsodili komunizem, najdemo v njegov^ih dokumentih le omembo prejšnjih obsodb, ki so potrjene. V navedbi cerkvenih dokumentov, kjer se te obsodbe nahajajo, pa ni dekreta Svetega Oficija iz 1. 1949. Toda marksizem je omejen vsaj posredno na drugih mestih, kjer je govora o ateizmu v zvezi z gospodarskimi in družbenimi vprašanji, n. pr. v pastoralni konstituciji "Cerkev v sodobnem svetu" v členih 20 in 21. Kljub zavračanju ateizma pa naglasa dol-znost sodelovanja vernih in nevernih pri pravični izgradnji sveta.
Dalj kot sodelovanje pa segata dialog in medsebojno razumevanje. V okrožnici "Ecclesiam suam" (1964) je izjavil Pavel VI., da Cerkev kljub obsodbi ateizma "skuša dojeti v duhu ateistov skrite vzroke zanikanja Boga in je mnenja, da je treba vprašanja, ki jih postavlja ateizem, resno in poglobljeno preiskati tako zaradi ljubezni do vseh ljudi kot tudi zaradi zavesti o važnosti teh vprašanj". Katoličani morajo pomagati btszvercu, da "bo dosegel tako pojmovanje objektivne resničnosti kozmičnega universuma, ki vzbuja v duši smisel za božjo navzočnost in prinaša na ustnice ponižne besede osrečujoče molitve". Vatikan II. pa izjavlja, da so verni večkrat sami odgo\?rni za pojav ateizma (GS 19,7).
Kot posledica se je znatno povečalo sodelovanje
.V	(	/	v
katoličanov zlasti na družbenem področju s predstavniki drugih ver, pa tudi s svetnimi organizacijami tako v poedinih državah kot tudi na mednarodnem področju.
Kako je torej z. Roterjevo zamislijo dialoga?
Zasluženo
priznanje
v
zaze-
Dialog kristjanov z marksisti je vsekakor len. Do kakega večjega uspeha pa more voditi le, če nehajo marksisti katerekoli barve vsiljevati drugim svoj materiallzem. Demokratske socialistične stranke zapadne Evrope so n. pr. po 2. svetovni vojni javno izjavile, da ne smatrajo vec materia-lizma za sestavni del svojega programa. Tudi "humanistična, nedogmatična oblika" marksizma, ki se sklicuje na mladega Marksa, se mu mora odpovedati.
**	^ ^ v
Čeprav je bilo tezisce Marksa v prvih letih pred-
se
je bil aktiven krščan-
vsem borba proti človekovemu "odtujenju*, ves čas ne samo prepričan, ampak tudi ateist in sovražnik vsake vere, zlasti stva. V skupnem delu Marksa in Engelsa "Sveta družina" (1844) sta trdila, da je materializem nujno povezan s komunizmom in socializmom. Tudi po mladem Marksu se človek sam ustvari z delom in
je v J >
si je
tako zanika vsako potrebo po Stvarniku. Kako *
tem primeru možno "skupno iskanje resnice", težko predstavljati.
Dr.RUDOLF ČUJEŠ imenovan za člana Slov. Kulturne Akcije.
Slovenska kulturna akcija je inieno-
Kedaj, med kom in v kakšnih okoliščinah naj pride do dialoga, morajo - kar zadeva katoličane -modro premisliti "predsvem tisti, ki imajo vodilno vlogo v življenju občestva in v teh posebnih področjih" (PT 160,2), to se pravi strokovnjaki s
okoliščinah
področja ved.
teologije, filozofije in družboslovnih
Dr. Roter si domišlja, da bi mogel dialog v Sloveniji ustvariti družboslovno paradigmo [model], ki bi mogla vplivati tudi na druge dežele. Dialogov med kristjani in marksisti pa je bila ze cela vrsta, zadnji med njimi pred nedavnem celo v slovenski sosescini. na Madžarskem.
Kot ugotavlja Leopold Omahen, je dr. osebno obremenjen tako z zgodovino komunistične tajne policije) kot s sedanjostjo (član komunistične stranke, ki ravna z verniki kot državljani z zelo omejenimi pravicami) in kot tak nekvalificiran za uspssen dialog.
*
dres
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
vala dr. Rudolfa Cuješa za rednega člana Odseka za družbene vede. Mednarodno priznan znanstvenik, strokovnjak za sociologijo in zadružništvo dr.Ru dolf Čuješ se je rodil v Šmarju pri jelšah 14. junija 1916. Maturiralje v Mariboru leta 1935 univerzo pa končal s pravno diplomo leta 1939. v Ljubljani. Po končani vojni 1945. je odšel v emigracijo in nadaljeval študijev Gradcu, kjer je doktoriral iz političnih ved, s specializacijo v sociologiji,leta 1947. Ker ni bilo izgledov za zaposlitev v Avsriji, je leta 1948. emigriral v Kanado. V začetku je bil zaposlen kot gozdni delavec, pozneje pri drugih delihs a končno je le pris-Roter tudi" Pel do zaželjenega cilja.V jeseni (kot Član leta 1961. je dobil ponudbo za profesorja sociologije na univerzi sv. Fračiška Ksaverija v Antigonishu, Nova Scotia. Poleg sociologije je predaval tudi zadružništvo in v obeh panogah postal mednarodno priznani stro kovnjak. Udeležil seje mednarodnih kongresov in je avtor številnih razprav in več knjig. Sedaj je upokojen, a ne miruje še vednosodeluje na univerzi in objavlja razprave ter članke v sllovenskem in tujem tisku. Ponatisnjeno po Glasu SKA mar.- april 1988. Našemu večletnemu uredniku in neutrudljivemu sodelavcu iskreno čestitamo!
PH-PALACE HOTEL, CorsoUalia 63 34 170 Gorizia-Gorica, llaly; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
KATALOGIZACIJA
Katalogizacija prebivalstva v današnji SFRJ. Slobodan Inič, "DA-NAS" št.310, str. 11, jan.26.1988 V današnji Jugoslaviji lahko govorimo o : 1. partijskih komunistih...("organizirani samo partijci"), 2. partijskih nekomunis-
tih...(tisti, ki samo članarino plačujejo"), 3. nepartijskih komunistih...(" tako imenovani levičarji")
4. izven partijskih komunistih...("neorganizirani komunis-
ti"), 5. izven partijskih bivših komunistih...("neorganizirani bivši komunisti"),
6.	državljanih nekomunistih...("to so taki, ki so postali neaktivni ter se brigajo le še za materialne in morda celo za "duhovne koristi"),
7.	državljanih anti-komunistih...(" s političnim programom ali pa brez")...
To zveni kot Ribničan-jevo mleko: "Kislu mlajku, sladku mlajku, pusnetu mlajku...in mlajku kar taku". (Op.uredn)""
Višarsko slovenstvo Lamberta Ehrlicha
■s
Ali ni čudno, da je po
50	letih tega preroškega vidca bilo ravno Sv. Višarje izbrano za prvo romanje "Treh Dežela"? Letos,dne 25. junija bo ze šesto tako romanje in sicer to pot v kraj Krka na Koroškem, katerega se bo udeležil tudi papež Janez Pavel II. ki bo tam spregovoril tudi v slovensčini. Kraj Krka je bil izbran za jubilejno leto svete Heme, na grobu te svetnice ob 700 letnici proglastitve k blaženim in 50 letnici njene pro
glasitve za svetnico.
i/
Sv.Ema je živela tudi v
v
51	ovenij i.Njen moz Viljem je bil iz savinjske doline.
Na tem kraju se bodo srečali verniki iz Slo-venije, Furlan^je, Štajerske in Koroške, kjer bodo vsak v svojem jeziku "obhajali spomin Smrti in Vstajenja na-
v"
sega gospoda Jezusa Kristusa." V Sloveniji je za to romanje precej zanimanja; sodelovali bodo tudi slovenski cerkveni zbori.
"Dr.Ehrlich po naravi ni bil, niti ni želel biti ljudski tribun. Tako Slovenci doma in v zdomstvu po večini ne poznajo njegove izredne osebnosti in dejavnosti za slovensko stvar. Njegova veličina je bila poznana le najožjemu krogu. Sam ni iskal priznanja!" (Bivši član Ak. Kluba Straža)
Canadian Youth. Free pointers for your future
Dve knjigi, "Kot 100" ir. "Job Future Kandbock" ^ ta vam sedaj na razpolago za pomoč pri odločitvah, ki jih soočate prav v teh dneh. Knjigi -tabili napisani prav za vašo potrebo, da vam pomagate načrtovati vašo bodočnost. "Hot 100" vsebuje podroben opis 100 državnih programov in služnosti za mladino, vključno službe, strokovno izobrazbo, potovanja in kulturo, kakor tudi zdravja, telesne vzdžljivosti in podpornih služnosti. "Job Futura Handbook" je pa zanimiva knjiga o možnostih v bodočnosti 7 več kot ?00 poklicov do leta 1995. Kot Minister odgovvoren za mladino ser» prepričan, da vam bodo te knjige koristile. Pišite po brezplačne kopije, ali pa pošljite priloženi . k -up on na : _
r
Please send me HOT 100
I I (bilingual)
JOB FUTURES HANDBOOK
I I English Q French
Name Street City Prov.
Postal Code

Mail to: Jean J. Charest
Minister of State for Youth Hot-100/Job Futures 140 Promenade du Portage Ottawa-Hull K1A0J9

Minister of State for Youth Jean J. Charest
Ministre d État i la Jeunesse Jean J. Charest
Canada
t 0K i A Miti l< T f 11KI ll II t'NílV.'-SI I V PKOH Stik
Tiste čase nismo mladi Slovenci nikjer doma imeli prostora in varnosti za svobodno besedo, za kovanje bodočnosti. Izpod diktature tujih oblastnikov smo za to bežali tja, kjer ni bilo nad nami druge moči ko prosto nebo in sinji plašč Matere Božje. Sešli smo se tam na njegov pritajeni klic / vseh vetrov raztrgane domovine: i/ Prekmurja in Primor-ja, iz soseščine Gospe svete in od jadranskih svetilnikov, iz Štajerske in iz srca našega sveta, iz Kranjske.
Po dnevu ugibanj in načrtov, razhajanj in soglaševanj, složne molitve in nasprotujoče si misli smo kurili sveti, obredni večerni ogenj, ki so mu naša vera in naša pričakovanja dajal še večjo in višjo svetlobo. Prepričani smo bili, da ga bo prej ali slej zagledala in pozdravila vsa razkosana domača zemlja. Tam, vrh mejnika naših treh sužnosti, je tedaj boječe, celo ob odprou najbolj zatiranih, vstajala misel o samostojni in združeni svobodni Sloveniji.
S pojemajočim kresom so ugašale pesmi in glasovi. Noč in daljave so nas prestavljale nekam v drugi, sanjski svet. Ko ni nihče več vedel, kaj bi dejal, ali zapel, je iz teme za nami spregovoril on:
»Ni naključje, da smo se zbrali prav tukaj, marveč je božja volja. Božja volja nam prav na Višarjah razodeva,
kaj je naloga Slovencev tam, kjer živimo. Ob temeljih te svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena. Njihovi valovi, prihajajoči od juga, severa in vzhoda, bi se udarili prav tu. Germani, Romani in Slovani bi prav tukaj skušali drug drugemu riniti mejnike nazaj. A naši očetje so bili modrejši od nekdanjih in sedanjih vodij in vojskovodij. Namesto plotu so na ta otok med tremi narodi postavili hišo božjo. To je edini mejnik v Evropi, ki ne loči, temveč združuje. V višarski cerkvi molimo vsi eno, čeprav v treh jezikih. Nekoč bo tak mejnik vsa naša domovina, ker morai prav ona vezati Jug s Severom in Vzhod z Zahodom. Sama| ne sme biti ne eno, ne drugo, ne tretje, ne četrto. Ostati mora, kar so Svete Višarje. To je božja volja. A to nalogo bo| mogla izpolnjevati le v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel na kateri koli strani tujega neba. Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo, ne samo čakajoče živimo, ker se božji volji nihče ne sme lagodno izmikati!«
V tistem nočnem, skrivnostnih pobliskov in neznanih, pritajenih šepetov polnem svetu smo bili bliže zvezdam kakor zemlji. Ob njegovi mehki a neizprosni besedi smo vsaj za trenutke živo čutili, da je božja volja resnica, prisotna
povsod: v življenju, politiki, v usodi narodov verujejo vanjo, kakor je veroval on.
MOZ B0ZJE VOLJE
če ljudje
Stičišče romanske, germanske in slovanske kulture
Marijina božja pot Sv. Višarje je danes brez dvoma evropski romarski kraj. 2e v 16. stoletju je bila gora cilj romanj Romanov, Germanov in Slo-
vanov. Višarje so dragulj v naravi, so pa tudi stičišče treh že omenjenih velikih narodnih družin.
Iz knjige: PERO IN CAS II.
Mirko Javornik.
Slovenija
Moja dežela
Smrt podjetnega, svetovno znanega Slovaka - Kanadčana
torontske, lavrentijske in St.Francis univerze v Antigonishu. Pogrebnih obredov v novi katedrali se je udeležilo 2000 ljudi, med njimi najuglednejši predstavniki deželnih verskih gospodarskih in političnih voditeljev. Pogrebne obrede je vodil prezv. škof Michael Rusnak, duhovni voditelj 30.000 slovaških katoličanov bizantinskega obreda, ob asistenci torontskega nadškofa prezv. dr. Alojzija Ambrožiča in prezv. škofa Isidore Boreckyja.v prisotnosti to-rontZskega kardinala Emmetta Carterja s številnimi škofi in duhovščino. Ontarijske civilne oblasti je predstavljal Lieutenant-Governor Lincon Alexander, fe-
deralno vlado žena Ministerskega predsednika, ga. Mila Mulroney in finančni minister g. Michael Wilson. Navzoč je bil tudi bivši predsednik Ontarija g. William Davis. Pokojni Štefan Roman je bil tudi prijatelj Slovencev. Bilje častni član Slovenske Narodne Zveze v Kanadi in vseskozi naročnik Slovenske Države. Predstavništvo teh dveh organizacij se je udeležilo pogreba, izrazilo sožalje družini in namesto venca poklonilo dar za katedralo, kot so želeli sorodniki. Naj v miru počiva, njegov duh pa naj vzpodbuja druge, da bi nadaljevali z njegovim uspešnim in plemenitim delom.
Uredništvo S.D.
fDr. Andrej Kobal
Sredi marca je v Zapadni Nemčiji umrl dr. Andrej Kobal v visoki starosti 88 let. Mnogi Slovenci se ga s po minjajo kot pisatelja knjige "Svetovni popotnik pripovedu je." Bil je pa več kot pisatelj. V rani mladosti je priSel iz Idrije v Združene drža ve, kjer je z železno voljo premagal težave emigranta in postal zelo pomemben član nove domovine. Njemu gre zahvala, daje v svojstvu višjega ameriškega obveščeval nega uradnika preprečil bombardiranje Ljubljane med drugo svetovno vojno in tako rešil mnogo slovenskih živ-lenj. Bilje zaveden Siovenec.naro-čen na naš časopis, za kate rega nam je večkrat dajal vzpodbudo. Naj počiva v miru na »vashingtons-kem pokopališču!
Stephen B. Roman, K.C.S.G., O.C., LLD. April 17,1921 - March 23,1988
PLEASE ACCEPT OUR HEARTFEIT GRATITUDE FOR YOUR VERY KIND EXPRESSION OF SYMPATHY ON THE PASSING OF OUR BELOVED STEPHEN, HUSBAND AND FATHER
Dne 26. marca t.l. je na svoji farmi blizu Toronta zadet od srčne kapi umrl zelo poznani kanadski multibilionar, Štefan B. ROMAN. Štefan Roman je bil kmečki sin, rojen v Kelky Rustov na Slovaškem, odkoder je s svojim bratom kot 17 letni fant emi griral v Kanado, malo pred začetkom druge svetovne vojne. Prvo službo v novi domovini je opravljal na kmetiji vzhod no od Toronta, kjer je pobiral paradižnike.
Imel je neomajno zaupanje v bodočnost nove domovine, zato je takoj začel vla gati svoje skromne prihranke v kanadske delnice. Čeprav je v prvih investicijah zgubil nad $ 2000 ( kar je bilo takrat zanj veliko denarja), ni izgubil zaupanja v Kanado. Začel seje zanimati za iskanje novih mineralov v Severnem Ontariju. Imel je srečo, ko je v Elliot Lake odkril ležišče uranija, ki se je pozneje izkazalo za največje in najbogatej še ležišče na svetu.Takcrj je ustanovil "Deni-son mineš" in pozneje " Roman Korporacijo", ki sta skupno z še drugimi tvorili "Roman Imperij" z nad 6 bilijonskim kapitalom in nad 13.000 uslužbenci.
Ta uspeh je dosegel predvsem zato ker je imel izredne naravne gospodarske sposobnosti brez formalnih univerzitetnih diplom (za te ni imel časa) in pa zato ker je imel brezpogojno zaupanje v bo-
dočnost mlade kanadske domovine. Bil je odločen zagovornik demokracije in privatne gospodarske podjetnosti, pri tem pa odločno skeptičen do socialistično-komunističnega gospodarskega sistema. Štefan Roman pa pri vsem delu za svoja podjetja ni pozabil in ni zanemarjal lojalnosti narodu, iz katerega je izšel.Poleg tega, da je bil navdušen Kanadčan, je bil tudi vzoren domoljub Slovak, ki se svojega naroda ni sramoval. Bil je ustanovitelj in do svoje smrti predsednik Slovaškega Svetovnega Kongresa, organizacije demokratskih Slovakov v tujini in mecen slovaškim in drugim kanadskim ustanovam. Bil je vdano veren praktičen katoličan. Svoje bogastvo je želel deliti s svojim narodom. Na svoji 1200jutrov veliki farmi v bližini Toronta je podaril zemljo in nato večinoma s svojim denarjem zgradil katoličanom slovaškega Vzhodnega obreda veličastno katedralo Kristusovega Spremenjenja, katere te-melnji kamenje posvetil papežJa-nezPavel II. ob priliki obiska v Kanadi,leta 1984. Že papež Janez XXIII mu je za zasluge podaril odlikovanje Viteza reda sv. Gre-gorija Velikega in papež Pavel VI. gaje imenoval za edinega kanadskega lajičnega delegata ob zasedanju koncila Vatikan II. Bil je predsednik in član neštetih ustanov, med njimi tudi častni doktor
^ÂK ^cstCiL ¿V y

--i-. -C?**

•Vfcs?.

/
Sf-	¿a/1-s ižf^;
' 4
7	S y
.--f.-vt^-r
1" Toussaint
Hočevar
tPokojni vseučiliski profesor Toussaint Hočevar je pripravil pred svojo pre:godnjo smrtjo s prof. Miranom Hladnikoa priročnik "The Slovene for Travelers". Priročnik , ki ga spreslja tudi magnetofonski trak (90 minut):obsega pogovore :a vse aogoče primere, v katerih se znajde popotnik. Dodani so tudi opisi običajev in življenskih navad na Slovenske«. Knjiga obsega 136 strani. Slovenščina :a popotnike bo dobrodošla predvsem mladini, ki ne obvlada dobro slovenščine in namerava obiskati slovensko ozemlje v Sloveniji, pa tudi v Trstu, na Primorskem ali na Koroškem. Naroča se pri; Mrs. T. Hočevar 4005, Hildair Drive, New Orleans, LA 70122 U.S.A,
in stane t US 13.95 s poštnino vred.
ŽUPNIJSKA HRANILNICA ia POSOJILNICA "SLOVENIJA*
Vam nudi raxne finančna uaiuga: PoaojHa za avtomobila. potovanja, ttucftj ttd. Vaèi prihraniti pa obrMtujajo po najvity možni atopnji.
ro6Lužnr se na4e slovenske
FINANČNE USTANOVE! URADNE URE
•a «II Maaaiat A*«. Totmmo
Torek — »rada_
četrtek - pelafc Sobota_
aa 739 Browa'i Um, Toronto
Torek - »rada__
četrtek - petek_
Sobota_
TH.: SJI-M7S 10 a.m. — 3 p.m. 10a.m. - 8p.m 10 a.m. — 1 p.m.
Tel.: 255-1742 10 a.m — 3 p.m.
1 p.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m.
Tel: 5*1-9952
* HiaUtow pri »*. Grrfwrij» VtHktm Vaak petek od 4h do 8h rvačac
Sobota od 10 a.m. do l.p.m,
SE O ZIMSKI OLIMPIJADI
O XV. zimski Olimpija-di v Calgary smo dobili dve odlični poročili od tam navzočih Slo vencev. Prvo poročilo iz "najbolje organizirane zimske ol impi jade'', nam je poslal ing. Borut, znani športnik in navdušen Slovenec iz Toronta.Drugo poročilo, s podrobnimi rezultati in uspehi Slovencev na tej olimpijadi nam je pa poslal športni izvedenec PAK iz Calgarija. Obžalujemo, da radi pomanjkanja prostora to pot ne moremo objaviti teh dveh zanimivih clan'' kov. Bomo jih pa shranili in objavili za obletnico, da bomo med se' boj obnovili spomine na uspehe slovenskih sport* nikov.
sLovenska
drŽava
Subscription rates
$12.00 per year $1.00 single issue
Advertising 1 column x 1*$4 20 1987 - 1988
Member of Multilingual Press	Member of Canadian
Association of Ontario	Multilingual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
646 Euclid Ave., Toronto, ON M6G 2T5
Edited by Editorial Board
Urejuje konzorcij Slovenske Drtave
Zastopnika
Martin Duh	Ludvik Jamnik
Calle 105, No. 4311	79 Watson Ave.
Villa Ballester, Argentina	Toronto, ON M6S 4E2 Canada
Letna naročnina znaša Za ZOA in Kanado $ 12. za Argentino in Braziliio po dogovoru.. Anglija. Avstrija. Avstralija. Francija. Italija in druge države $12 US. Po letalski poŠti po dogovoru Za podpisane članke odgovarja pisec Ni nuino. da bi se avtorjeva nazirania morala skladali v celoti z mišljenjem uredništva in >zdaiatel|a