PRIMORSKI DNEVNIK
PAbbn\^ac,anV »otovim postale I gruppo
Cena 35
TRST, torek 1. avgusta 1961
Drugo važno zborovanje slovenskih županov, pokrajinskih in občinskih svetovalcev ^• ■■■     1 ■ ■ - ■■■■■ ■ ■ •    — ............
Štiri resolucije o naših
življenjsko važnih vprašanjih
Slovenski izvoljeni zastopniki zahtevajo dodaten zakon o slovenskem šolstvu, zavračajo popis prebivalstva po narodnosti, zahtevajo prenehanje raznarodovalnega naseljevanja istrskih beguncev v slovenske kraje in narodno enakopravnost v okviru bodoče avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine
kov poudarja, da je mnogo | vnesejo tudi določila, ki jih
 “ - i i _	J  ^ niwi 'r\	✓>	7	ono	n	Q	r»
ne<ieljsk
eSa II. zborovanja slovenskih županov, pokrajinskih in občinskih svetovalcev v tržaški Gregorčičevi dvorani
V tržaškiljo30' t' 'm- je bil° rani Gregorčičevi dvo-
Ver>skih ■ ^° zborovanje slo-skih iv, lz^?Jjenih pokra j in-cev ’jv,7 ?očinskih svetovalske jna .Sa ozemlja, go-lle- Kot v*demske pokraji-naši čitatelji spo-^ie ’ bilo prvo zboro-lk. Kot ,et°valcev 18. juni-se zboro-slov v nedeljo udele-ijeni ®nski svetovalci, iz-stah a vseh volilnih li-l?nske svetovalcev Slo-fclov nemokratske zveze in
^ski svetovalci, iz-
ra
*ttl ToSK>8 katoliške skupno-
DCmer»i Ha	bila
zbfwvnrneni, da je bila Sromtia niu navzoča o-' vV°ljen-v,Ve^‘na slovenskih ? biejnih svetovalcev treh z°čilih p .^krajin. Po po-
ba
rt dru,T Jlh objavljamo anevnikaV strani našega aj o štirih, za ob-
st°j m
;&» Zbo bje
£	«n
ske:
. slovenske v 'talin življenj-so
sprejeli nasled-resolucije: 1. o za
Ju Prebivalstva po tvi niči
:tb etni|a?cev na sloven-
n
avt°dbosfi- ^‘nvaistva po ;iftobomvo’ , 0 ustanovitvi
9 u Za	°
n 0 štetjuaye^.sko šolstvo
Jrt'Julijska uezclp Furlani-(..‘bežičpgfv kra;ina in 4. o
b6ollnIlaseljevanju ; “C^uncev na
o
cnem ozemlju.
i°lstva a^°nitvi slovenskega ■, mL \ sf je zaključila rle7n Narin 2 izglasova-5,nbtfca nc9a zakonskega *°lstvo bi komisiji
*hor
i^,nskih
uQotavlja
genskih. ’ ■ih.
°akev b Italiji
županov, pokrajinskih
Vov,
a> dr,
o7lsk° toUt’1 Zakon za slo-totr se /J'00 sprejet 16 let Trn v°irn k^učila sve-Z ^UlTu ,ln Sknro 7 let e«i0e londonske Spo-b) ° soglasju;
ščiti,!* prvi zakon, ra?, *ške },S slu člena 6
ZZ nafe °bsto^ in
atlMne e narodnostne zZ da )e
in„ steuen , sPrejeti zakon anmjivnsko šolstvo po-
' ker ni ■
n°st nje9ova veljav-
ba videZ!Snjena tudl kieT “f^sko pokrajino, Paše n„' dobršen del sine■ dnostne manj-
ker 'd
jasnini0*, s suojimi T11 toimn - tor'rnulacija-lahk0 ,	ki	so
3. ZTU ŠOl^u: Sl°Ven'
dostni rZlotavlia v za-slove* , sarnobitno-ne udoL šolstva
4. I* ^eZegaa^??Ve'
*er
nikome u^di vsem šol-
?° čakali S0 tako dol SVo jr 1 na ...»Ji,-,
mer
značaja;
vpoZ%°^av;ia -j ?p°števn,Jdaj nudijo.
reditev Luzbenega raz-
zbor
°vitve;
slovi
vse zgornje
Poziva
SS0***S"S“1, *™»,
*b nhalcev V Pt fraiinskih rt a zakon,!}*}1*- vlado *istn,p°spešhn	doma’
bi } iakoriov S?reje<,e vseh ‘ “ Se bo člen «° l°tTeb-
en 6- republi-
ške ustave mogel dejansko tudi. izvajati;
da se v parlamentu odobreni zakon o slovenskem šolstvu takoj objavi v lira dnem listu;
da se sprejmejo k izglasovanemu zakonu o slovenskih šolah še dodatne zakonske določbe, ki bodo odpravile pomanjkljivosti, navedene v zgornji točki.
Končno svetovalci zahtevajo, da se priznajo vse jugoslovanske visokošolske in srednješolske diplome in spričevala.
O popisu po narodnosti
Zbor slovenskih županov, pokrajinskih in občinskih svetovalcev Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine, je na sestanku 30. julija 1961 razpravljal o izvedbi popisa prebivalstva po narodnosti, kar so sprožili v tukajšnjem tisku pripadniki vladnih strank.
Zbor izvoljenih predstavnikov ugotavlja;
a) da so še žive posledice fašističnega raznarodovanja in da še obstajajo diskriminacije do slovenske manjšine;
b) da republiška ustava in mednarodne pogodbe priznavajo narodnim manjšinam pravice ter jamčijo ohranitev etničnega značaja, ne glede na število njihovih pripadnikov;
c) da predlagani sistemi popisovanja po narodni pripadnosti ne bi dali stvarne slike o številu Slovencev, ki živijo v Italiji.
Zato zbor slovenskih županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine v sedanjih pogojih odklanja popis p, narodnosti ali jezikovni pripadnosti;
upoštevajoč zgoraj omenjene razloge, opozarja merodajne oblasti, da bi v trenutku, ko slovenska manjšina ne uživa vseh pravic predvidenih v 3. in 6. členu republiške ustave, Posebnem statutu in mednarodnih dogovorih, popis poudaril razlike med pripadniki večinskega naroda in pripadniki manjšine, kar bi i-melo kvarne posledice za
iiiiiiMiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniM
Ch. Bovvles pri Titu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel včeraj dopoldne na Brionih državnega podtajnika ameriškega zunanjega ministrstva Che-stera Bov/lesa, ki ga je spremljal ameriški veleposlanik v Beogradu George Kennan. Razgovora sta se udeležila tudi generalni tajnik predsednika republike Crnobrnja in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je po sprejemu priredil kosilo v čast ameriškemu državnemu podtajniku. Chester Bowles je po vrnitvi v Beograd z Brionov, od koder je odpotoval v Nikozijo na Ciper, odbil vsako izjavo novinarjem. Malo bolj zgovoren je bil veleposlanik Kennan, ki je izjavil, da so se z maršalom Titom in Kočo Popovičem raz-govarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
slovensko etnično skupnost na zakonodajnem, upravnem, gospodarskem in političnem področju.
Zbor slovenskih zastopni-
važnejša od popisa čimprejšnja izvedba ustavnih določil in mednarodnih pogodb, kajti edino tako bodo zajamčeni pogoji za dejansko pravno m socialno enakopravnost med obema tu živečima narodoma.
O deželni avtonomiji
Slovenski župani, občinski in pokrajinski svetovalci, izvoljeni v občinske in pokrajinske svete Tržaškega ozemlja, goriške in videmske pokrajine se pridružujejo raznim akcijam za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina.
Menijo namreč, da bi u-stanoviten avtonomne dežele učinkovito prispevala k rešitvi gospodarskih, socialnih in kulturnih vpiasanj v deželi.
Zlasti pa pričakujejo, da bi ustanovitev dežele omogočila tudi ureduev vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Zato zahtevajo, da se v ustavni zakon o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine
predvidevata člena 3 in 6 republiške ustave in ki bodo v skladu z besedilom in duhom Posebnega statuta londonskega sporazuma.
O raznarodovalnem naseljevanju
Zbor slovenskih županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev je dne 30. julija 1961 razpravljal o množičnem naseljevanju istrskih beguncev na slovenskem etničnem ozemlju.
Ugotovil je, da oblastva in ustanove kljub odločnemu nasprotovanju prizadetega slovenskega prebivalstva na daljujejo s sistematičnim in načrtnim naseljevanjem i-talijanskega življa v slovenske kraje.
To naseljevanje se izvaja z državnimi sredstvi, ne da bi obstajali za to potrebni gospodarski pogoji, in celo proti volji ogromne večine samih istrskih beguncev.
Zbor ponovno oosoja ravnanje oblasti in ustanov, ki očitno težijo za tem, da se z množičnim naseljevanjem umetno spremeni sestava
Anglija in Danska bosta začeli pogajanja za včlanjenje v evropsko skupno tržišče
Mac Millan je v spodnji zbornici zagotovil, da bodo pri pogajanjih upoštevali interese držav Commonvvealtha in držav EFTA ■ Tudi ostale države EFTA bodo proučile možnost včlanjenja v skupno tržišče
LONDON, 31. — Mac Millan je sporočil danes v spodnji zbornici, da bo Velika Britanija začela pogajanja za sprejem v evropsko skupno tržišče, če bo mogoč zadovoljiv sporazum, in da bo dokončna odločitev odvisna od izida pogajanj.
«Po dolgem in resnem razmišljanju, je nadaljeval
Mac Millan, je prišla vlada do zaključka, da bi bilo u-mestno, da Velika Britanija predloži uradno zahtevo na podlagi člena 237 rimske pogodbe z namenom, da se včlani v evropsko gospodarsko skupnost, če bodo mogoči zadovoljivi sporazumi, da se upoštevajo posebne potrebe Združenega kraljestva, Commonwealtha in združenja svobodne izmenjave.*
Mac Millan je nadaljeval: «Brihodnji odnosi med evropsko gospodarsko skupno-tjo, Združenim kraljestvom, Com-monvvealthom in ostalo Evropo so vprašanja poglavitne važnosti v življenju naše dežele in tudi v življenju vseh držav ((svobodnega« sveta. Gre tako za politično kakor za gospodarsko zadevo. Rimska pogodba, čeprav se tiče gospodarsKih zadev, teži po važnem političnem smotrn, to je delovati za enotnost in stabilnost v Evropi, ki sta bistveni činitelj v borbi za svobodo in napredek na vsem svetu. V današnjem modernem svetu vodi težnja po širših skupmab držav, ki naj skupno delujejo v skupno korist, k večji enotnosti in na ta način veča moč v borbi za svobodo. Toda če bi tesnejši odnosi med Združenim kraljestvom in državami evrop-sike gospodarske skupnosti morali škodovati starim zgodovinskim vezem in med Združenim kraljestvom in državami Commonwealtha, tedaj bi
[ (Nadaljevanje na 2. strani)
Afriško-azijska skupina zahteva
izredno zasedanje skupščine OZN
Tunizijski zunanji minister odpotuje danes v Moskvo - Hruščev je včeraj sprejel predstavnike devetih afriških držav, s katerimi se je razgovarjal o francoskem napadu na Tunizijo - Izjave Belkasema o pogajanjih v Lugrinu
NEW YORK, 31. — Afriško-azijska skupina je danes formalno zahtevala izredno sejo glavne skupščine OZN v zvezi s francoskim napadom na Bizerto. Seja se lahko skliče v štiriindvajsetih urah po privolitvi večine držav članic.
V Washingtonu je ameriški
državni tajnik Dean Rusk sprejel danes popoldne tunizijskega poslanika Burgibo. Ta je po razgovoru izjavil, da je težko predvidevati neposredne razgovore med Francijo in Tunizijo, dokler bo Tunizija zasedena po francoskih četah in dokler ne bo Francija sprejela načela umika francoskih čet iz Tunizije.
Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je nocoj zapustil Tunis, da se vrne v Kairo. Ob pristanku na letališču v Rimu je Hasuna izjavil, da je prebivalstvo v Tuniziji mirno, toda pripravljeno je braniti se. Izrekel je upanje, da Francozi ne bodo napravili nobene geste, ki bi lahko pomenila izzivanje. Dodal je, da se njegova sedanja dejavnost tiče predvsem izvedbe šeste
točke sklepov sveta Arabske lige, ki je, ustanovitev odbora v tej ligi, ki bo skrbel za koordinacijo in izvajanje sklepov.
Nocoj se je zvedelo, da bo tunizijski državni tajnik za zunanje zadeve Mokadem odpotoval jutri v Sovjetsko zvezo na posebno odposlanstvo.
Agencija Tass javlja, da je Hruščev sprejel na njihovo zahtevo predstavnike naslednjih afriških držav: ZAR, Gane. Gvineje, Maroka, Sudana, Tunizije, Malija, Somalije in Etiopije. Omenjeni predstavniki so sporočili Hruščevu stališče svojih vlad glede francoskega napada na Tunizijo. Hruščev je med razgovorom obrazložil sovjetsko stališče in govoril tudi o sovjetski podpori naporom Afriča-
    i
Nov sestanek laoških princev
Sestali se bodo v Pnom Penhu - Suvana Fuma bo verjetno predsednik koalicijske vlade
PNOM PENH, 31. — Danes, vlade, dokler ne bo zgrajena sta prispela v Pnom Penh pred-| nova prestolnica na planoti
sednik laoške vlade Suvana Fuma in predsednik uporniške vlade Bun Um.
Bun Um je izjavil, da je prišel v Pnom Penh na sestanek s Suvano Fumo in da 6re nadaljevanje zueriškega sestanka. Dejal je, da bo Suvana Fuma morda prišel po razgovorih v Vientiane. Zatrjujejo, da bo Bun Um verjetno privolil, da Suvana Fuma sestavi novo koalicijsko vlado.
Suvana Fuma pa je izjavil: «Ce mi bo kralj poveril nalogo za sestavo nove vlade, je izjavil Suvana Fuma, bom še ta teden odšel v Ks.jeng Huang. da določim podrobnosti s Su-fanuvcngom, zatem pa bom šel v Luang Prabang na razgovor s kraljem«. Dodal je, da je treba .notranje in zunanje ministr. stvo poveriti članom nevtrali-stične stranke.
Dalje je Suvana Fuma izjavil, da bi morala mednarodna nadzorstvena komisija in policija skrbeti za varnost med zamenjavo vlade ter, da ga bo spremljal v Luang Prabang vo. jaški oddelek iz Ksjeng Huan-ga. «Tu, če bo,šlo vse dobro, bom določil prestolnico laoske^
Traninh v Srednjem Laosu«
-—-«»-----
Konferenca diplomatov ZDA
NIKOZIJA, 31. - V Nikoziji se je davi začela pod predsedstvom Chesterja Bowlesa konferenca 150 ameriških diplomatskih predstavnikov, ki so akreditirani v 21 državah Srednjega vzhoda in Severne Afrike.
Na konferenci je Bovvles obrazložil glavne obrise Kenne-dyjeve zunanje politike. Izjavil je, da morajo ameriški diplomati upoštevati naslednje: 1. ZDA so naklonjene samoodločbi novih neodvisnih dežel, 2. ZDA se bodo držale te politike, tudi če jih bo to spravilo v spor s kako prijateljsko državo. 3. ((Ameriški diplomati morajo razumeti in biti sposobni obvladati eksplozivne revolucije, ki so v teku v Afriki, Aziji in Latinski Amer ki«. 4 ((Zelo se trudimo, da razumemo upe in i-deje ter težnje povprečnega človeka«.
nov, da utrdijo svojo neodvisnost in da likvidirajo tuja vojaška oporišča na svojem o-zemlju. Sporočil je vso naklonjenost Sovjetske zveze do borbe tunizijskega ljudstva in sožalje zaradi velikih izgub, ki jih je Tunizija utrpela zaradi napada. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi zunanji minister Gromiko in ravnatelj oddelka za afriške zadeve v zunanjem ministrstvu Švedov.
ŽENEVA, 31. — Voditelj alžirske delegacije na pogajanjih v Lugrinu Krim Belka-sem je govoril danes po televiziji v Ženevi in podrobno obrazložil vzroke, zaradi katerih so bila pogajanja spet prekinjena. Izjavil je, da se je francoska vlada vrnila na pogajanja neomajna na svojih prvotnih položajih. Poudaril je, da je za Francoze načelo likvidacije kolonializma abstraktno načelo, ker hočejo Francozi obdržati francosko suverenost nad delom alžirskega ozemlja.
Alžirska vlada je bila pripravljena na važne koncesije, med drugim tudi glede prihodnosti Francozov v Alžiriji. Alžirija bi bila prva kolonizirana dežela, ki bi ponudila pravico do državljanstva državljanom kolonizatorske države. Razen tega je alžirska vlada ponudila Franciji politično in gospodarsko sodelovanje. Kar se tiče ustavitve sovražnosti, je ta odvisna od politične ureditve vprašanja. Vendar pa je bila alžirska vlada pripravljena sprejeti ukrepe za pomirjenje s pogojem. da bi razgovori pokazali možnost sporazuma. Na žalost pa ni bilo tako. «Naj se je vprašanje proučavalo na kakršen koli način, je dodal Belkasem, smo vselej zadeli ob francoski pogoj, da je .Sahara zadeva zase’, t.j. francoska Sahara. Zaradi tega so morala pogajanja nujno zaiti v slepo ulico. Prekinitev je bila torej neižbežna«. Poudaril je, da je treba vzrok prekinitve pogajanj iskati v o-menjenih vprašanjih in ne kakor trdi francoski tisk, da jih je treba iskati tudi v zvezi z Bizerto ali v zvezi s prihodnjim sestankom vsedržavnega sveta alžirske republike, ki se bo sestal v kratkem blizu Tunisa.
Krim Belkasem je tudi o-menil, da so vse afriške dežele, ki so si priborile svojo suverenost, dosegle neodvisnost v okviru svojih teritorialnih meja. 'Cernu na« bi torej Alžirija bila izjema?« se je vprašal Belkasem. »Francoska vlada je opustila mit francoske Alžirije, a je ustvarila novega, t.j. mit francoske Sahare. Francoska delegacija je skušala izključiti to vprašanje iz pogajanj s celo vrsto proceduralnih vprašanj. Zato je bilo zaman razpravlja-
ti o politični prihodnosti Alžirije, ne da bi določili njene meje. Če bi to sprejeli bi pomenilo sprejeti alžirsko državo, ki bi bila skrčena na petino svoje razsežnosti«.
_—«#------
V nedeljo je umrl kardinal D. Tardini
VATIKAN, 31. — V nedeljo zjutraj je umrl državni tajnik Vatikana, kardinal Domenico Tardini v starosti 73 let. V vsem katoliškem svetu je njegova smrt imela velik odmev, ker je pokojnik opravljal za papežem najvažnejšo funkcijo v cerkveni hierarhiji. Pogreb bo v sredo zjutraj v vatikanski baziliki.
2e sedaj se postavlja zelo važno vprašanje njegovega naslednika. Po najnovejših vesteh bo papež Janez XXIII za novega državnega tajnika imenoval sedanjega milanskega nadškofa kardinala Montinija,
bila izguba večja kakor dobiček. Commanwealth predstavlja velik vir stabilnosti in moči za Zahodno Evropo in za svet v celoti in prepričan sem, da države članice evropske gospodarske skupnosti v celoti cenijo njegovo vrednost. Ne verjamem, da bo angleški prispevek v Commonwealthu zmanjšan, če se Evropa združi. Nasprotno, mislim, da se bo njegova veljavnost povečala. Z gospodarskega vidika bi skupnost, ki bi zajemala države »svobodne Evrope«, lahko ustvarila gospodarstvo, ki' bi se -naglo razvijalo in bi -lahko poživljalo eno samo tržišče sfc-oraj tri sto milijonov ljudi. To gospodarstvo v naglem razvoju lahko s syo-je strani pripelje do povečane zahteve za proizvode drugih delov sveta in na ta način lahko prispeva k razvoju svetovne trgovine in k izboljšanju možnosti za manj razvita področja na svetu. Nobena angleška vlada se ne bi mogla pridružiti evropski gospodarski skupnosti brez prejšnjih pogajanj, ki naj u-poštevajo potrebe držav ^Com-monwealtha. naših družabnikov, ki pripadajo področju svobodne izmenjave, in angleškega kmetijstva, pri čemer se ne smejo pozabiti glavna načela in smotri, ki so navdihnili zamisel evropske e-notnosti, in ki so sestav-ni del rimske pogodbe.«
Zatem je Mac Millan omenil potovanje nekaterih ministrov po državah Commonvvealtha m je dejal, da so ti ministri obrazložili politične in gospodarske poglede, ki jih vlada mora u-poštevati. Prizadete vlade pa so brazložile svoje stahsče m v nekaterih primerih tudi zaskrbljenost za svoje interese. Pripomnil je. da je vlada obljubila državam Commonvvealtha. da se bo tesno posvetovala med morebitnimi pogajanji. Isto velja tudi glede področja svobodne izmenjave. Vlada je odločena ščititi življenjsko raven kmetijske skupnagl.i. Qme-nil, je, da so v zadnjih devetih mesecih imeli odkrita posvetovanja z vladami skupnega tržišča in da v sedanji fazi ni mogoče več napredovati, ne da bi začeli uradna pogajanja.
Mac Millan je poudaril, da ni še mogoče, presoditi, ali je za Veliko Britanijo mogoče včlaniti se v omenjeno skupnost, dokler ne bo imela jasne slike c pogojih za včlanjenje C lem 237 določa pogoje za sprejem novih članov in spremembe pogodbe na podlagi sporazuma. Zato so potrebna pogajanja. da se določijo pogoji za včlanjenje.
Mac Millan je zaključil: «Ce, kakor zatrdno upam, bo naša ponudba za začetek pogajanj z evropsko gospodarsko skupnostjo sprejeta, ne bomo šted:-li z napori, da dosežemo zadovoljiv sporazum. Pogajanja bodo neizbežno podrobnega in tehničnega značaja, ker se bodo tikala zelo številnih, zelo kočljivih in zelo težavnih vprašanj. Zato bodo lahko dolga in zaradi tega ne more biti nobenega jamstva za uspeh. Ko bodo pogajanja prišla do zaključka, tedaj bo dolžnost vlade priporočati zbornici, kakšno stališče naj se zavzame. Ne bo sklenjen noben sporazum, dokler ga ne bo odobrila zbornica po izčrpnem posvetovanju z drugimi državami Common-ivealtha po postopku, o kate-
pooroCje svobodne izmenjave
SKUPNO EVROPSKO TRŽIŠČE
'čf g-UO'?. P/r-j
rem še bodo te države strinjale.«
Voditelj opozicije Gaitskell je zahteval od Mac Millana svečano zagotovilo, da se Velika Britanija ne bo včlanila v Skupno tržišče, dokler ne bodo sprejeti zadovoljivi u-krepi za zaščito interesov Commonwealtha. Mac Millan je odgovoril, da se bodo s Commonwealthom vedno posvetovali. Ce bo potreben sestanek ministrskih predsednikov Commonvvealtha med pogajanji, ga bo on prvi zahteval.
Nekateri skrajno desničarski konservativni poslanci so protestirali in zahtevali odstop Mac Millana, ker da »se igra z britansko suverenostjo v Evropi«. Na neko drugo vprašanje je Mac Millan odgovoril, da ne ve, ali bodo pogajanja uspešna, da pa upa na uspeh. Zgodita se lahko dve stvari: skupina šestih bi lahko izjavila, da ni mogoče upoštevati vseh naših zahtev (vštevši določbe, ki se tičejo angleškega kmetijstva, Commonvvealtha in družabnikov EFTA); tedaj bi se pogajanja končala zelo naglo. Zato bi se pogajanja lahko razbila v malo tednih.
Ce bi se to zgodilo, bi nastale hude posledice ža življenje v Evropi. V nasprotnem primeru pa bi se pogajanja lahiko nadaljevala v najmanjših potankostih in v tem primeru bi rezultat predložili parlamentu.«
Na vprašanje nekega konservativnega poslanca ali v primeru neuspeha pogajanj ne bi nadaljevali politi.e evropske enotnosti za vsako ceno, je Mac Millan odgovoril, da bi v takem primeru lahko bili prisiljeni vnesti velike spremembe v angleško zunanjo politiko in v prekomorske obveznosti Velike Britanije.
Mac Millan je tudi izjavil, da se je zdelo vladi bolj primerno zahtevati pravo včlanjenje v skupno tržišče, kakor
  ..
Hruščev predlaga sestanek na vrhu med Vzhodom in Zahodom o Berlinu?
McCloy je včeraj sporočil predsedniku ustno poslanico Hruščeva Velika Britanija je naklonjena pogajanjem s SI o Berlinu
WASHINGTON, 31. — Predsednik Kennedy je sprejel danes svojega svetovalca za razorožitvene zadeve McCloya Ta je sporočil predsedniku ustno poslanico Hruščeva, s katerim se je pred dnevi razgovarjal v Sočiju ob črnem morju o razorožitvi in tudi o Berlinu.
V političnih krogih sprav, ljajo prihod McCloya v Wa-shington in njegov sestanek s Kennedyjem v zvezo z morebitnim bližnjim sestankom med Vzhodom in Zahodom na najvišji ravni v zvezi z Nemčijo in Berlinom. V omenjenih krogih trdijo, da je Hruščev predlagal Kennedyju sklicanje takega sestanka v zvezi z Berlinom.
Dalje trdijo, da je Hruščev izrekel pripravljenost, naj bi na omenjenem sestanku govorili samo o Berlinu in o Nemčiji.
Razgovor med Kennedyjem,
Ruskom m McCloyjem je trajal eno ure Predstavnik Bele hiše ni hote! podati nobene izjave v zvez: r. razgovorom.
Kangres pa danes končal postopek v z ezi z ukrepi, ki pooblaščajo • ( ;inedyja, da lahko pokliče ood orožie 250 ti-
soč rezervistov in podaljša rok za nadaljnjih dvanajst mesecev.
V Londonu je med razpravo o zunanji politiki v spodnji zbornici pomočnik zunanjega ministra Heath izjavil, da je Velika Britanija naklonjena pogajanjem s Sovjetsko zvezo in z zahodnimi državami v zvezi z Berlinom. Ni pa hotel povedati, ali bi se morala pogajanja raztegnili na celotno nemško vprašanje :.li pa omejiti se samo na Berlin.
Zatem je Heath izjavil, da je Velika Britanija z zadovoljstvom sprejela nedavni govor Kennedyja. Pripomnil je, da so potrebni previdnostni ukrepi, toda potrebno je tudi poskrbeti, da ti ukrepi ne bodo veljali za grožnjo.
Laburistični predstavnik He-aley je predlagal, naj se Zahod začne pogajati s Sovjetsko zvezo o mirovni pogodbi z Nemčijo, še preden Sovjet-
ska zveza podpiše pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Pri tem je dodal: »Mislim, da, če se prihodnja svoboda zahodn. Berlina ne zajamči, še preden Sovjetska zveza podpiše mirovno pogodbo, bo prenos oblasti na Ulbrichta v veliki meri povečal nevarnost vojne v Evropi«. Dodal je še, da bi moral Zahod upoštevati v okviru pogajanj možnost dveh važnih koncesij Sovjetski zvezi: 1. Dokončno rešiti vzhodno mejo Nemčije s sprejemom meje na Odri in Nisi. 2. Iskanje možnosti nadzorstva nad orožjem in oboroženimi silami na področju Srednje Evrope.
Britanski zunanji minister Lord Home pa je po televiziji izjavil, da bodo v prihodnjih mesecih skušali videti z normalnimi diplomatskimi posvetovanji, ali je mogoče najti možnost pogajanj. O tem se bodo razgovarjali tudi v petek v Parizu. Izjavil je dalje: »Mi ne vidimo nobene nevšečnosti v tem, da Sovjetska zveza podpiše mirovno pogodbo v Vzhodno Nemčijo. Dopustiti pa ne moremo, da ta mirovna pogodba odpravi svoboden dostop v Berlin.«
pa navadno povezavo, ker t ne bi odstranila sedanjih g( spodarskih težav za Commoi 'vealth, Velika Britanija p ne bi imela nobenega vpliv v Evropi.
V spodnji zbornici bodo ra: pravljali o izjavah Mac Ml lana v sredo in v četrtek.
Iz Kopenhagna poročajo, d je tudi danska vlada prav t: ko kakor Velika Britanija z: htevala začetek, pogajanj evropsko gospodarsko sku] nost-jo za včlanjenje v to o ganizaciio.
Danski zunanji minister ; izjavil časnikarjem, da se b do po njegovem mnenju p gajanja z evropsko gospoda sko skupnostjo lahko zače! šele septembra ali oktobra i da bodo lahko trajala eno 1 to ali dve. Dodal je, da s Velika Britanija ne bo vklju čila v omenjeno skupnost, če ne bo Velika Britanija dosegla zadovoljivega sporazuma.
Svet evropskega združenja svobodne izmenjave, ki se ie sestal v petek v Ženevi jc prN pravil izjavo, ki so jo objavili po današnjem govoru Mac Mil-lana. Izjava pravi med drugim, da so ministri na omenjeni seji sklenili, da bodo na svojem prihodnjem sestanku znova proučili, ali je mogoče doseči skupni smoter enega samega evropskega tržišča s pogajanji za včlanjenje v evropsko gospodarsko skupnost ali pa za povezavo z njo. Sporazumeli so se o smernicah za ta pogajanja, na podlagi katerih naj se pogajanja koordinirajo v EFTA.
Vlade EFTA so mnenja, da Sklep Velike Brikanije in Danske, da začneta pogajanja s skupnim tržiščem, nudi možnost primerne rešitve za vse države EFTA. Svet EFTA bo na svojih prihodnjih sestanek proučili, kakšna bo potrebna nadaljnja akcija njenih članov v zvezi z novim razvojem.
Tudi evropska skupnost za premog in jeklo je v svojem uradni izjavi sporočila, da je Velika Britanija uradno obvestila oblasti te skupnosti o svojih namenih. Londonska vlada ne omenja možnosti, da začne istočasno tudi pogajanja za vključitev v to skupnost, toda prevladuje vtis, da bo angleška vlada med pogajanji s šestimi napravila nadaljnji korak za vključitev v druge evropske skupnosti, t. j. v premo, govno in jeklarsko skupnost in euratom.
V poučenih krogih pravijo, da se bosta Mac Millan in de Gaulle kmalu sestala na razgovor o raznih mednarodnih vprašanjih, predvsem pa o vprašanjih, ki se tičejo evropskega skupnega tržišča. Sestala pa se ne bosta pred drugo polovico avgusta.
Nedeljski atentat na Južnem Tirolskem
RIM, 31. — Edina važna novica zadnjih dveh dni prihaja iz Južne Tirolske, kjer so a-tentatorji po precej dolgem presledku v nedeljo zjutraj porušili še en stolp električnega daljnovoda. Policija je priprla še nadaljnje štiri, zaprla pa tri že prej priprte osebe, med katerimi je tudi nemški državljan Anton Stoet-ter iz Augsburga. Južnotirol-ski poslanec Ebner pa je zanikal izjave, ki jih je neki švicarski list objavil kot njegove, češ da je med drugim dejal, da ni gotov za izid morebitnega plebiscita na Južnem Tirolskem.
Velik odmev je doživel v Rimu Mac Millanov govor o pristopu Velike Britanije k skupnemu evropskemu tržišču Zelo ugodne izjave so dali v tej zvezi: Fanfani, Segni, Mat-tarella, Bella in Saragat.
Drugo zborouanie slovenskih županov in svetovalcev
Ponovni poziv svetovalcem SDZ in SKS na enotno nastopanje v borbi za obrambo slovenskih narodnostnih pravic
(Nadaljevanje s 1. strani)
tlovenskega etničnega o-zemlja, kar je najučinkovitejše sredstvo za raznarodovanje avtohtonega prebivalstva.
Ker se vse to dogaja v krčečem nasprotju z natančnimi določili Posebnega statuta Londonskega sporazuma in z besedilom in duhom 3. in 6. člena ustave, pozivajo oblastva in ustanove, da takoj prenehajo z naseljevanjem istrskih beguncev v slovenske kraje.
Za predsedniško mizo je sedelo pet županov: Bizjak, župan repentaborske občine, Ce-ščut, župan sovodenjske občine, Pirc, župan zgoniške občine, Lovriha, župan dolinske občine in Škrk, podžupan devinsko - nabrežinske občine, ki je nadomestoval obolelega župana Furlana. Zborovanje je otvoril župan češčut, ki je pozdravil vse prisotne in je nato podal besedo dolinskemu županu Lovrihi, da je v imenu vseh poročal o sprejemu pri ministrskem predsedniku Fanfaniju.
Glede priprav za ta spre-
jem je Lovriha dejal, da je bila želja vseh in zlasti želja vseh županov, da bi bil z njimi prisoten tudi sedmi slovenski župan, in sicer župan števerjanske občine. Zato so se takrat tudi nanj obrnili in kazalo je, da je naklonjen tej zamisli. Prečital je tudi spomenico, ki je bila pripravljena in se je z njo strinjal. Potem so seveda nastopili strankarski faktorji, tako da se temu vabilu ni odzval.
Glede samega sprejema pa je dolinski župan dejal, da jih je Fanfani sprejel kot nezaželene goste in med drugim omenil, da so ves čas stali. V imenu vseh mu je prečital spomenico, nakar je Fanfani zelo polemično odgovoril in v bistvu izrazil naslednja tri stališča:
1. Italijanska vlada bi bija zadovoljna, če bi uživali vsi Italijani v tujini enake ugodnosti, kot jih uživajo manjšine v Italiji.
Postavil je načelo recipročnosti.
3. Glede kolonizacije slovenskih vasi pa je rekel, da je delegacija v bistveni kontradikciji, ko se sklicuje na u-stavo in ko prav ustava pred-
videva svobodno kretanje vseh italijanskih državljanov.
Na izrecno vprašanje devin-sko-nabrežinskega župana Furlana, če je pripravljen sprejeti manjšo delegacijo v Rimu, je Fanfani ponovno v polemičnem tonu odgovoril, da je treba o teh vprašanjih razpravljati tukaj in da v Rimu ne bi nič dobili ter da bi se takega obiska veselili samo nekateri gostilničarji.
Lovriha je opis tega kratkega razgovora zaključil z u-gotovitvijo, da je bil ministrski predsednik povsem na drugačnem stališču, kot so to naše želje in pravice. Nato je dejal, da smo pri Palamari že večkrat bili in tudi ugotovili, da Se pri Palamari ničesar ne opravi, ker vemo, da gre za zadeve vlade jn posameznih ministrstev. Zato je treba vztrajati in je v tej zvezi predlagal, da naj se zopet sestanejo pokrajinski in občinski svetovalci ter sestavijo delegacijo, ki naj odpotuje v Rim in tam s pomočjo parlamentarcev, ki so Slovencem naklonjeni, skuša prodreti ta zid. Ta predlog so kasneje po obširnejši razpravi vsi navzoči soglasno odobrili.
O zakonu za slovenske šole
Delo zasedanja se je nato nadaljevali z obravnavo raznih važnih vprašanj, med katerimi je bila na prvem mestu razprava o zakonu za slovenske šole, o čemer je poročal svetovalec občinskega sveta devinsko - nabrežinske občine Drago Legiša. Svetovalec je ugotovil, da je zakon odobren in da sedaj manjka samo še podpis predsednika republike in objava v Uradnem listu. S tem moramo vzeti na znanje, da so po šestnajstih letih od konca vojne, odnosno po sedmih letih, ko je na tržaškem področju prevzela v roke upravo Italija, imamo prvi zakon, ki urejuje pravni položaj slovenskega šolstva, stalež profesorjev itd. Istočasno je to sploh prvi zakon, ki je nam namenjen.
Pri tem zakonu pa moramo ugotoviti vrsto bistvenih pomanjkljivosti :
1. Proti pričakovanju in kljub vrsti enotnih zahtev, zakon ne bo veljal za Slovence v videmski pokrajini ter za beneške in kanalske Slovence, katerim ni priznana pravica šolati svoje Otroke v materinščini.
Mi Slovenci se s takim ravnanjem ne moremo strinjati, saj se na tak način sankcionira groba diskriminacija in se den manjšina na razne kategorije, čeprav gre za državljane iste države. Slovencem iz Benečije in Kanalske doline zato ob-bljubljamo, da se ne bomo nikoli strinjali s takim stališčem in da od svojih zahtev ne bomo nikoli odstopili.
2. Zakonski osnutek ni v skladu z osnutki in predlogi, ki jih je slovenska skupnost toliko let postavljala. To je razvidno iz izrazov, ki jih u-porabljajo v zakonu, kar lahko privede do zmešnjave in različnega tolmačenja. Glede ustanovitve in ukinitve posamezne šole oa odloča minister za prosveto, kar seveda ne nudi nobene garancije in je za tržaško ozemlje v nasprotju z memorandumom, ki predvideva, da mora o morebitnem ukinjanju neke šole razpravljati mešana komisija. Na tak način se je enostransko spremenilo sprejete mednarodne obveznosti.
Upoštevati je treba, da to niso običajne italijanske šole, temveč šole narodne manjšine in je zato potrebno jamstvo etničnega značaja našega šolstva, ki ga pa v zakonu ni. Govornik je kot primer navedel, da kriterij pri nastavljanju nadzornikov in ravnateljev, od katerih se zahteva samo znanje slovenščine, medtem ko se za pouk italijanščine lahko nastavljajo celo profesorji iz drugih staležev in torej italijanske narodnosti.
4 Zakon je šel mimo dejstva, da šole obstajajo že 16 let in da je torej tudi učno osebje že toliko časa zaposleno. Tako pride na osnovi zakona komaj 38 šolnikov neposredno v'stalni stalež, za profesorje pa niso predvidene pravične olajšave in se bodo morali udeležiti natečajev, kot se jih moralo oni, ki so komaj končali študij. Obstajajo profesorji, ki imajo že 60-65 let in ki poučujejo z dobrim uspehom, zakon bi jim moral omogočiti ureditev njihovega službenega razmerja.
Zakon je dokaz, da se v italijanskem mnenju in v parlamentu vendar nekaj premika m da so ugotovili, da je treba nekaj narediti za manjšino. Zaradi zgoraj navedenih razlogov pa nas zakon ne more zadovoljiti.
zvezi s tem politični predstavniki vladajočih strank sprožili v tržaškem tisku vprašanje, če bi ob tej priložnosti izvedli tudi popis o narodnostni oziroma jezikovni pripadnosti.
To vprašanje ni enostavno. Štetje jezikovnih in etničnih manjšin predstavlja že skoro stoletni predmet proučevanj in razprav povezanih z vprašanji odpornosti in ohranitve etnične manjšine ter nevarnosti prisilnega ali mirnega raznarodovanja s strani večinskega naroda. To vprašanje je torej povezano z vprašanjem boja za pravice in obstanek slovenske skupnosti.
Obstaja tudi vprašanje vrednosti in pomena določenih statističnih podatkov in to še posebno pri nas. ko so bila ljudska štetja pogosto predmet razprav, v katerih so zaključke namenoma prezrli in popačili.
V člankih dejnokristjanske-ga glasila «11 Gazzettino» so
bile objavljene znane stvari in so postavili vprašanje popisa po narodnosti, da bi na osnovi številčnega izzida štetja Slovencev izvedli določbe posebnega statuta za Slovence na tržaškem ozemlju.
Podrejanje priznavanje narodnostnih pravic številčnemu izzidu je proti določbam republiške ustave in določbam mednarodnih pogodb, ki priznavajo narodnim manjšinam pravice ter jim jamčijo ohranitev etničnega značaja, brez vsakega ozira na število pripadnikov določene etnične skupnosti in to velja ne samo za Slovence na Tržaškem temveč za vso slovensko skupnost v Italiji.
Posledice 25-letnega fašističnega raznarodovanja so močno vplivale na število in strukturo prebivalstva, kot tudi vplivajo razne diskriminacije, ki še vedno obstajajo na osnovi neizvajanja določb italijanske ustave in mednarodnih obveznosti proti Slovencem. Vse to so razlogi, ki bi
pri popisu po narodni pripadnosti vplivali na izzide in ki bi lahko dali neupravičen povod birokratskemu centralizmu in tukajšnjim nacionalistom ter šovinistom za ukrepe proti slovenskemu življu.
Važno je tudi vprašanje, kakšen sistem se uporabi pri popisu, da se ugotovi narodnostno pripadnost popisanca. Od izbire takega sistema je odvisen tudi izzid štetja, ki lahko privede tudi do nekoristnih, nevarnih zablod. Značilno je, da so mnenja italijanskih strokovnjakov različna in med seboj nasprotujoča.
Govornica je nato orisala tehnična obeležja različnih načinov popisovanja in vprašanj, na katerih sloni popis. Nato je ugotovila, da deklaracija o človečanskih pravicah, ki so jo sprejele vse države članice Združenih narodov priznava vsem državljanom enakopravnost ne glede na raso, jezik in vero. Izkušnje iz preteklosti govore, da Slovenci od popisa po narodnosti ne moremo pričakovati objektivnosti. Sedaj pa niso ustvarjeni pogoji za objektivni popis in štetje ne bi dalo pravilne slike. Tudi vsi predlagani načini so taki, da
ne jamčijo verodostojen izzid popisa slovenskega življa. Med Slovenci so se že vse
politične struje in stranke izrekle proti narodnostnem popisu. To velja tudi za SDZ in SKS, ki tukaj žal niso prisotne. To so slovenske stranke zaključile, ker vedo, da v sedanjih pogojih popis ne bi dal točne slike in stvarnih rezultatov o številu Slovencev v Italiji.
Zato je naloga vseh Slovencev, da se zavzemamo za aui-turno vzgojo, za socialni dvig, kar vse naj nudi slovenski skupnosti, ki živi v mejah I-taiije, tiste socialne in pravne pravice, ki so predpogoj za narodnostni in kulturni razvoj.
Iz vseh navedenih razlogov odklanjamo popis po narodnosti in zahtevamo, da naj takoj izpolnijo ustavne in mednarodne obveznosti.
O stališču Slovencev do deželne avtonomije Furlanija -Julijska krajina je nato spregovoril pokrajinski svetovalec inž. Pečenko, ki je med drugim dejal:
zajamčen brez diskriminacij s pravično razdelitvijo razpoložljivih finančnih sredstev;
18. volilna okrožja morajo biti določena tako, da bo slovenski skupnosti v deželi zajamčena možnost izvolitve njenih predstavnikov v deželno skupščino.
Predlagam, da se te točke na kratko vnesejo v našo resolucijo o vprašanju deželne avtonomije.
Končno Je govoril o kolonizaciji naše zemlje svetovalec devinsko - nabrežinsk“ga občinskega sveta odv. Skrk, ki je ugotovil, da se s tem vpra šanjem že dolgo srečujemo in da je še zlasti pereče v devinsko nabrežinski občini, kjer smo imeli zato tudi že komisarja in kaže, da ga nam bodo ponovno vsilili, če ne bomo enotno in odločno nastopili proti tem nakanam.
Na celotnem področju so naselili okoli sto tisoč istr-
skih-beguncev, od česar okoli 80.000 na tržaškem in 20.000 na goriškem področju. S tem hočejo nacionalisti ustvariti nekak jez in vse kaže, da se bo s takim naseljevanjem na daljevalo, saj je vlada spomladi odobrila zakon o 5 mi lijardah lir za gradnjo stanovanj za istrske begunce, od česar bodo porabili 3,5 mili jarde lir na tržaškem področ ju. V vidu so torej velikopotezni načrti protiustavnega naseljevanja, z namenom, da se potujči obsežen obalni predel in umetno ustvari most med Trstom in ostalim ozemljem.
Nato je svetovalec ostro polemiziral s trditvami ministrskega predsednika o »prostosti gibanja državljanov«, ki jih je ponovil tudi notranji minister Scelba na televizijski oddaji, ki je čelo govoril o »nekakih nacionalnih parkih«.
Nasilno naseljevanje slovenske zemlje
Slovenci in deželna avtonomija
Ljudsko štetje
O vprašanju ljudskega štetja je govorila svetovalka tržaške občine Marina Bernetič, ki je ugotovila, da se bo jeseni vršil po vsej državi popis prebivalstva in da so v
Pismo predsedniku vlade, poslancu Amintoru Fanfaniju, ki smo ga obravnavali slovenski pokrajinski in občinski svetovalci iz vseh treh pokrajin v nedeljo 18. junija letos in ki so ga naši župani predsedniku ministrskega sveta nato izročili v sredo 22. junija letošnjega leta, vsebuje med našimi sedmimi osnovnimi zahtevami tudi »čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine s posebnim statutom». Pod točko 2 omenjenega pisma je bilo nato še prav posebej poudarjeno, da bi taka ustanovitev avtonomne dežele mnogo prispevala k rešitvi narodnostnega vprašanja Slovencev v Italiji.
Mnenja sem, da bi morali v našem nadaljnjem boju za izvedbo te važne zahteve danes, na našem drugem zborovanju, posvetiti še prav posebno pozornost in sprejeti tudi zadevno resolucijo.
Do sedaj so bili predloženi že štirje zakonski osnutki posebnega statuta za avtonomno deželo, in sicer: zakonski osnutek KPI, PSI, videmskih demokristjanskih poslancev in tržaške pokrajine, ki sta ga predložila parlamentu oba tržaška demokristjanska poslanca. Vsi ti osnutki so sedaj na proučevanju poslanske komisije za ustavne zadeve. Ustanovljen je bil v okviru te komisije tudi ožji • odbor, ki obravnava omenjenje zakonske načrte in skuša najti način, da bi se težave premostile za dosego enotnega besedila bodočega posebnega statuta za deželo.
Mislim, da se ne bi spuščali na tem zborovanju v obravnavo vseh vprašanj, ki zadevajo te načrte. Mislim se zadržati samo na vprašanju naših narodnostnih pravic.
Kljub temu pa moram podčrtati dejstvo dveh demokristjanskih načrtov, kar kaže predvsem, da notranja nasprotja v večinski stranki ne obstajajo samo gleda vsedržavnih vprašanj, ampak nastajajo tudi v tako lokalno omejenih vprašanjih, kakršno je avtonomna dežela ob italijanski vzhodni meji. Tudi ta nasprotja so bila vzrok, da reševanje vprašanja ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom ne napreduje tako, kot bi lahko v smislu točnih določb republiške ustave. Glavni vzrok stagnacije tega vprašanja pa je antiregionalizem vse italijanske politične desnice, vključno z njenim demokristjanskim delom, pri čemer je liberalna stranka še prav posebno j odločen nasprotnik ustanovi-| tve naše dežele, ter je hkrati
v sklopu tako imenovane konvergentne koalicije sedanje vlade element, ki izpodkopava sleherni napredek v smeri decentralizacije državne uprave.
Po mojem mnenju vsebujeta zakonska načrta KPI in PSI določbe, s katerimi se slovenski Izvoljeni svetovalci vseh treh pokrajin lahko strinjajo. Hkrati imata samo ta dva načrta podrobno naštete tiste določbe, ki jamčijo naš narodnostni obstoj in izvajanje naših pravic v smislu členov 3 in 6 republiške ustave. Smatram za potrebno, da se prav tega dela bodočega posebnega deželnega' statuta podrobno dotaknem.
isto velja za vse ostale občine v deželi;
Naše zahteve
Bodoči posebni statut bo moral vsekakor vsebovati določbo, na podlagi katere se prizna popolna enakopravnost državljanom slovenske narodnosti z državljani italijanske narodnosti, kar je hkrati jamstvo, da ohranimo Slovenci svoje narodnostne in kulturne značilnosti. Pod to enakopravnost spada predvsem:
1. Slovenci v Italiji morajo imeti pravico uporabe slovenščine v svojih osebnih in u-radnih odnosih z vsemi deželnimi oblastmi;
2. deželne oblasti morajo pri nameščanju javnih uradnikov upoštevati proporcionalno število nameščencev slovenske narodnosti; ob pomanjkanju takih nameščencev naj se določijo nameščenci, ki obvladajo slovenščino;
3. na zasedanjih, na sejah in vseh sestankih krajevnih u-stanov mora biti dovoljena u-poraba slovenščine;
4. Slovenci morajo biti sorazmerno zastopani v vseh deželnih pokrajinskih in drugih krajevnih ustanovah;
5. Slovenci imajo pravico na odgovor oblasti v slovenskem jeziku :	pri ustnih odgovorih neposredno ali pa s pomočjo tolmača; pri pismenih odgovorih pa vsaj s prevodom odgovora, za katerega mora poskrbeti vsak pristojni oblastveni organ;
6. vsi javni napisi, ki zadevajo Slovence, pri čemer so mišljene tudi razsodbe, obtožnice itd. na sodiščih, morajo biti prevedeni v slovenščino; isto načelo velja tudi za u-radne razglase, javne ukaze in odloke ter vse uradne publikacije ;
7. napisi na sedežih javnih uradov, imena krajev in cest morajo biti dvojezični v tistih volilnih sekcijah tržaške in goriške občine, kjer je najmanj 25 odstotkov Slovencev;
8. obstoj sedanje slovenske radijske postaje v Trstu mora biti zajamčen s tem, da pri programih in pri nameščanju osebja ne sme biti nikakršnih diskriminacij glede politične pripadnosti;
9. upravna razdelitev se ne sme spreminjati v škodo narodnostne sestave posameznih upravnih enot; očitno umetno naseljevanje v take namene bi moralo biti prepovedano;
10. deželna vlada mora biti sestavljena sorazmerno tudi iz deželnih poslancev slovenske narodnosti; v primeru, da je eden ali več slovenskih deželnih poslancev, mora biti eden izmed njih izvoljen v deželno vlado;
11. tudi pokrajinski odbori morajo biti sestavljeni tako, da je vsaj en član slovenske narodnosti;
12. deželni in pokrajinski zakoni in deželni in pokrajinski pravilniki se morajo objavljati v uradnem listu tudi v slovenščini. V deželnem uradnem listu morajo biti objavljeni v slovenščini tudi zakoni in odloki republike, ki zadevajo deželo, kajti v nasprotnem primeru niso veljavni; tudi zakonske objave morajo vse tri prefekture objavljati v slovenščini, če objavo pošljejo lokalne Oblasti in se tičejo tudi Slovencev;
13. zajamčen mora biti obstoj vseh dosedanjih slovenskih šol: otroških vrtcev, o-snovnih šol in srednjih šol vseh vrst in stopenj na področju dežele, s posebnim zakonom se morajo ustanoviti slovenske šole v vseh slovenskih krajih videmske pokrajine, če ustanovitev slovenskih šol zahtevajo starši vsaj petih šoloobveznih otrok; ustanoviti se morajo zabavišča (ricreatorii) za slovenske otroke;
14. učni načrti za slovenske šole morajo biti v ^skladu z narodnostnimi značilnostmi u-čencev;
15. pri šolskih skrbništvih se ustanovijo slovenski odseki z osebjem slovenske narodnosti in z absolviranimi slovenskimi šolami; prav tako mora biti vse ostalo upravno šolsko osebje slovenske narodnosti ;
16. vzgojne, kulturne, družbene, podporne in športne organizacije in ustanove Slovencev imajo zajamčen obstoj in delovanje in se oblastveno z njimi ravna kot z ostalimi i-talijanskimi sorodnimi irgani-zacijami in ustanovami glede uporabe javnih stavb in naprav in glede podpore iz javnih skladov;
17. gospodarski razvoj slovenske narodne skupnosti je
Svetovalec je podčrtal, da obstajata dva člena ustave, ki ščitita etnični značaj manjšine. Pri nas pa ne gre za »svobodo« naseljevanja, temveč za dirigo-rano naseljevanje. Dobro vemo, da begunci sami nočejo biti naseljeni izven mesta, kar tudi dokazuje dejstvo, da so v naši občini številna begunska stanovanja prazna in da se begunci preseljujejo v mesto.
To je razumljivo, saj v devinsko - nabrežinski občini ne obstajajo objektivni pogoji za naseljevanje in se morajo begunci daleč voziti na oelo.
Glede govoric, da so bili ti ljudje prisiljeni izseliti se in da zato n; treba spoštovati memoranduma, pa je svetovalec ugotovil, da je vlada dobro vedela za stanje in da je prav italijanska vlada organizirala izseljevanje in nudila vse mogoče ugodnosti.
Odv. Skrk je zaključil, da tako naseljevanje kvari tudi odnose med tukaj živekima narodoma in da škoduje odnosom med obema državama.
Po poročilih in prečitanju predlogov štirih resolucij — ki jih objavljamo na 1. strani — se je pričela živahna diskusija, v katero je poseglo več svetovalcev Žerjal iz dolinskega sveta omenil, da naj In se obrnili na Jugoslavijo m na druge podpisnike londonskega sporazuma in zahtevali izvajanje teh določil.
Pokrajinski svetovalec Gombač je ugotovil, da je dnevni red zelo obširen in da je nujno, da se posamezna vprašanja še podrobneje obravnavajo na prihodnjih sestankih, saj gre za zelo važna vprašanja Glede intervencije v Rimu je svetovalec izrazil prepričanje, da bi lahko s krepki akcijo vrata odprli in s pomočjo parlamentarcev prišli vsaj do predsednika senata in poslanske zbornice. Glede šolskega zakona je svetovalec ugotovil enotnost mišljenja, da nikakor ne moremo sprejeti ločitve Slovencev v razne kategorije, opozoril pa je na poskus, da bi se objava in s tem uveljavitev zakona zavlačevala.
di na temu zasedanju izvoljenih slovenskih predstavnikov niso bili zastopani predstavniki, ki so izvoljeni na listah SDZ-SKS. Svetovalec je podčrtal, da je nasa borba z tem okviru omejena izključno na naše narodne pravice in predstavnike SDZ in SKS pozval, da naj se ne odtegujejo enotnosti pri obravnavi in reševanju vprašanj, ki se tičejo nas vseh.
Ce pa oni hočejo večstranski sistem, če hočejo morda ustanovitev podružnice KD, liberalne ali fašistične stranke, takrat pa imajo tudi tržaški delavci in delovno ljudstvi pravico zahtevati predajo podjetij v roke delavcem in isti vpliv na finančno in drugo politiko, kot ga imajo ai-lovni ljudje v Jugoslaviji. V desnici pa jim služi govorjenje o recipročnosti le kot izgovor, da ne izpolnijo svojih obveznosti, ki so jih prostovoljno sprejeli.
Dr. Dekleva je nato izjavil, da se strinja z resolucijo o šc.iskem zakcnu in podprl predlog svetovalca Gombača, da se v resolucijo vnese odstavek o takojšnji objavi. Izrazil pa je tudi željo, da bi nekoliko izpremenili resolucijo tako, da bi zahtevali, da imajo v slovensko šolo vstop samo šolniki slovenske narodnosti. To načelo je sprejeto tudi v londonskem memorandumu.
Včeraj in predvčerajšnjim v puljski Areni
«
Balada	o
doslej	najbol
<Pies v dežju» so gledalci izžvižgali - Filma «Martin v oblakih* in «Siguali nad mestom* pa ne povesta nič posebnega
(Od našega dopisnika)
PULJ, 31. — V Areni smo sinoči gledali «Balada o trobenti in oblaku» proizvodnje «Triglav filma* in «Martin v oblakih» proizvodnje *Jadran filma».
Slovenski film «Balada o trobenti in oblaku* režiserja Franceta Stiolica je do sedaj goiGVo najboljši film Arene. Od začetka do konca je film zrežiran in pripravljen tako dobro, da mu ni mogoče očitati ničesar. V vseh krogih, take filmskih kot novinarskih pa tudi med "osti — domačimi in tujimi — se slišijo samo pohvale. Mnogo se govori o prvi nanradi za režijo, kakor tudi za igralsko kreacijo, ki jo je postavil na zavidljivi umetniški višini naš priljubljeni gledališki in filmski igralec Lojze Potokar. Bil je vseskozi stari, trdi, a dobri Temnikar in je s svojo veliko igralsko zmožnostjo impresivno vplival na gledalca. Lojze Potokar ni odstopil niti za sekundo niti za trenutek. Zopet je ustvaril velik in nepozaben filmski lik. To visoko igralsko kreacijo Lojzeta Potokarja lahko primerjamo z likom iz filma «Ograda» — Jeana Negronija {izven konkurence) in Hansa Blccha — to so do danes gotovo tri najbolj uspele igralske stvaritve. Prav gotovo se bo v tem pogledu marsikdo strinjal z menoj, če dam poleg odličnega režiserja 'Ograde* Gattija tudi režiserja 'Balade* Franceta Štiglica.
Zgodba 'Balade* se dogaja na dan svetega večera. Pri Temnikarjevih vstajajo in se pripravljajo na božič. Stari Temnikar je nemirent dozdeva se mu, da čuje glas trobente, čuti, da se bo ta dan nekaj zgodilo. Zgodba se dogaja v nemirnem vojnem času, ko so v dolini belogardisti. a v Carjevi jami visoko v hribih ranjeni partizani. Svari Temnikar je zvedel, da belogradisti odhajajo proti Carjevi jami, da bi pobili ranjene partizane. Ko je to slišal, se odloči, da vo krajši peti prehiti belogardiste. Dolga je pot čez zasnežene hribe in previse in na tej mučni poti se v Temnikar ju dogajajo drame. Kaj se bo zgodilo z njim, ko ubije belogardiste? Ali bo tudi sam padel? V mislih in slutnjah vidi, kako mu Nemci zato ubijejo sinaf kako mu posilijo hčer, kako Zaplaterjev Janez, ki je zaročenec hčere in ki le vse izdal, sedaj seka s sekiro
Poziv na enotni nastop
Živahna
razprava
Glede naseljevanje beguncev pa je Gombač podčrtal, da ne gre za nobeno zapira-
nje s kitajskim zidom. Navedel je primer, da se nihče ni pictivil gradnji papirnice v fitivanu, niti nihče nima ničesar proti, da se neki tehnik potreben papirnici tam naseli. Tu pa gre za načrtno naseljevanje, da se spremeni etnični značaj in da prevzame občino. Pri tem pa nastajajo tudi vprašanja čisto občinskega upravnega značaja, kje naj dobi občina sredstvu za novo povečanje komuni-kalnih in drugih občinskih us.ug. Glede ljudskega štetja pa je svetovalec ugotovil, da je urejeno z zakonom in da je težko, da bi do jeseni lahko sprejeli nov zakon t»r da je torej tudi to ovira, da bi do štetja po narodnosti v resnici prišlo.
Občinski svetovalec dr. Dekleva se je v daljši in živahni intervenciji zahvalil županom za pobudo, da ie prišlo do sklicanja tega zasedanja, saj so dobili vsi izvoljeni svetovalci zaupnico od ljudstva prav zato, da se bodo borili za splošne pravice in koristi.
Nato Je dr. Dekleva ostro polemiziral s Faofanijevim stališčem o recipročnosti in dejal, da lahko Slovenci Fanfaniju rečemo: Dajte nam Slovencem to, kar uživajo Italijani v Jugoslaviji, dajte isto podporo za kulturno izživljanje, vstop v vse državne in poldržane urade ter položaje itd in naš obstoj bi bil zagotovljen!
Dr. Jože Dekleva Je obžalo-ival, da nismo enotni in da tu-
Glede popisa po narodnosti je dr. Dekleva podkrepil izvajanja svetovalke Marine in navedel, da je bil 1910. leta izveden popis pod Avstrijo na osnovi občevalnega jezika. Takrat je bilo prebujenje Slovencev na višku in smo bili tedaj tudi gospodarsko najmočnejši, vendar pa ni bilo mogoče preprečiti, da nas ne bi italijanski uradniki tržaške občine našteli kar 20 tisoč manj, kot nas je bilo, Lahko si predstavljamo, kaj bi naredili sedaj prav tako narodnostno nestrpni uradniki ob čine. Štetje bi torej lahko samo potrdilo krivice, ki nam jih je prizadejal fašizem.
Vendar pa glede tega vprašanja na žalost nismo tako enotni in je v tej zvezi v reviji «Mladika» objavljen članek, ki se zavzema, da se štetje izvede. To je glas morda beguncev, ki so danes tukaj, jutri pa že mogoče v Kanadi, ali Avstraliji. Ne vemo, kako si gotovi ljudje prilaščajo pravico zahtevati nekaj, kar lahko jutri prejudicira naš obstoj in kar je v nasprotju s splošno zahtevo vseh Slovencev.
Dr. Dekleva je nato predlagal, da se v resolucijo o deželni samoupravi vključijo širše zahteve splošno demokratičnega značaja.
Zahteva županov, da se preneha z ropanjem naše zemlje, je nadaljeval svoja izvajanja svetovalec Dekleva, je povsem umestna, saj gre za spodjedanje korenin našega ljudstva. Dr. Dekleva je nato podrobno citiral člen 4 in člen 7 posebnega statuta in člen 6 ustave, ki govore o zaščiti etničnega značaja manjšinskega področja. V tej zvezi je navedel zanimiv primer demokratičnega ravnanja v Švici, kjer so Nemci na veliko kupovali zemljo na področju ladinske manjšine v kantonu Ticino. Švicarji so to kot demokrati to prepovedali zato, da so zaščitili obstoj manjšine.
Občinska svetovalka Marina je nato podčrtala pravilnost zahteve o priznanju diplom, da pa ne gre samo za priznanje univerzitetnega študija, temveč vseh srednjih šol, ki jih Slovenci nimamo. Glede predloga, da bi v resolucijo o šolstvu vključili zahtevo o «slovenskem poreklu« za oseb-
je pa je izrekla drugačno mnenje, ker naj bi na ta način zaprli vrata za druga mesta.
Svetovalec Legiša je glede nekaterih predlogov dr. Dekleve dejal, da so to trezni predlogi, vendar pa je zagovarjal sedanjo formulacijo besedila resolucije o deželni avtonomiji, ker se je hotelo o-mejiti na vprašanja, ki se neposredno nanašajo na Slovence. Na prihodnjih sestankih pa bo treba to delo razširiti in prijateljskim poslancem in senatorjem točno in dokumentirano povedati, 'kaj Slovenci pravzaprav želimo v zvezi z deželo.
Inž. Pččenko je navedel zanimiv primer, da Italija prizna diplome republike Ekvador ih da torej ne bi smele obstajati težave, da se priznajo tudi jugoslovanske diplome. Navedel je tudi primer, ko priznavajo pripadnikom avstrijske manjšine diplome tudi iz nrava.
glavo njeoovi ženi, kako mu Nemci zažgejo domačijo. Vse to se dogaja pred nami, čeprav gre le za Temnikarjev privid — njegova razmišljanja. V njem zmaga hrabrost in kljub vsemu se napoti dalje. Prehiti belogardiste — pride do Carjeve jame in pred njo čaka s sekiro. Ko pridejo belogardisti, ubije prvega, potem drugega in ko hoče tretjega, ga ta obstreli; toda stari Temnikar se ne pusti, upre se ob skalo, objame ga — nastane borba na življenje in smrt. Končno stari 7 emnikar s tretjim belogardistom omahne čez previs skale in oba strmoglavita v globino in v smrt.
Poleg Potokarja so zelo dobre igralske like postavili še Angelca Hlebce k.'t Temnikar. jeva žena, ki je ustvarila lepo kreacijo žene in matere, čeprav kot mlada igralka igra starejšo ženo. Dobri so bili liki belogardistov L. Rozmana in M. Bajca. Temnikarjev sin, ki ga igra B. Miklavc, je nekoliko bled lik, toda to mu daje tudi sama vloga, ki je pasivna. Zaplatarjev Janez Ru. dija Kosmača je dober.
Zelo dobro je napisan scenarij Cirila Kosmača. Snemalec Rudi Vavpetič je naredil prekrasno fotografijo — slika je lepa, jasna, takšna kot si je je želeti. Scenografija Tone. ta Mlakarja je zelo dobra, kakor tudi glasba A. Srebotnjaka, ki je mnogo pomagala k uspehu filma, ker je podkrepila mesta zgodbe in njene prehode.
Drugi film, ki smo ga gledali sinoči v Areni, je Branka Bauerja — produkcije «Ja. dran filmi); ((Martin v .oblakih«. To je zgodba o dveh študentih, Martinu in njegovem dekletu, ki bi se hotela poročiti in bi rada stanovanje. Šolarjevi, kjer Martin stanuje, odhajajo za tri mesece na počitnice na morje. Martinov stric se spozna (kot veliki komb.nator in iznajditelj patentov, ki ne gredo v promet) z nekim Tržačanom-ltalijanom. Temu oddajo Šolarjevo stanovanje, da bi potem z najemnino kupili garsonjero za Martina. Ker nenehno dežuje, se 'Šolarjeva žena vrne. Končno stric reši situacijo, da se Šolarjeva žena sprijazni s tem, da obdrži italijanski trgovec stanovanje, dokler bo v Zagrebu. Vse se lepo konča.
Film ni kaj posebnega, je povprečen, lepo se odvijajo prizori, igralke so lepe in i-majo s svojimi partnerji velik uspeh pri publiki. Publika je film sprejela z lepim a-plavzom in Martin, ki je junak filma — igra ga zelo dobro Boris Dvornik — je bil po predstavi obkrožen od puljskih deklet in mornarjev ter je dajal slike in avtograme. Režiser Bauer je pripravil film, ki bo šel in že gre zelo v promet, ker je to lahka in vesela zgodba dveh mladih ljudi.
Nocojšnji film »Ples v dežju« (produkcija «Triglav-film), je film mladega režiserja j posrečila,
petalcu, ki io res huj. > še na tem križpotju oak J smrt, ker brez f>elr0jSi, i;l bežni ne more živeti. S> J krat bo Peter čutil, «« izgubil.	,
Najboljša kreacija
gotovo kreacija Duše
VUCIJU LJ It O c. -
jeve, pa tudi Nak^st, in Raner so dobri. Cio V res ne more ustvariti no prave sodbe o teni J a Hladnik naj bi bil pri ‘j a cih začetnik novega va prihaja iz Francije, t0 .^ se, da tega vala naše racije še ne razumejo, mlade ne. Saj je arena prve četrtine filma V° Pr jjj kih kar naprej žvižgala-^ je ljudi, ki so se priklJu' j nasprotnemu mnenju, ploskali. So ljudje, ki Pr da je to dober film, m* morda Hladnik celo kon**.* za glavno nagrado in *
areno». Kakor prej Ljubljani, Zagrebu in
Be°t
du, tako si tudi tu mnenj11 sprotujejo.	VJ_
Drugi film, ki smo 0® ^
.7?	____ „ ■	..C	;	rTMUll
dali nocoj, so ((Sign8;1
-	•	i	•
mestom« proizvodnja «■*,. ,
filmai) iz Zagreba, rez\d Zike Mitroviča. Napeta ■*>
ba se dogaja v Karlov&f partizani sredi belega a" šijo ilegalca, bivšega sVf' ga borca in enega glavtn diteljev upora na Zgodba je napeta in napravljena, tako kot to t di Zika Mitrovič, znan t ^ mu »Kapetan Leš», kj J m dobra jugoslovanska ,,c°, f, ka». Tudi «Signali nad / stom» se približujejo tej filma. Igrajo pa: Alej*5 i Gavrič, Marija	Točil*8Jj
cni*
Draga Ocokljičč, Miha ®.,
.S":
H
Tonko Lonca, Mata Zivoh in drugi. Zaigrali so doo’ ko kot se za tako nape j nevarno zgodbo sp o čok'-, blika je film zelo nava88 spreiela.
Filma «Ograda» in prihaja ob devetih» sta včeraj dopoldne predvaja kinu .Beograd., ker nisi® j šla v poštev v izbor “ mov za Areno.
Delovni naslov drugvlJtij ma je bil .Zelje v dežjn’ pa ne bi bil podoben t*®** filma «Ples v dežju» "‘1 glav filma., režiserja n ji ka — je film dobil slov «Sreča prihaja ob 1 tih..
T udi scenarij «Sreča ja ob devetih» je napis11 •* pravljici Hansa Andersen11’, ko kot scenarij .Cesarjev. t)a oblačila.. Scenarij čo. je napisal Vitomil Dialog je svoboden in ., s
Režiser Tanhofer je "'»J najdljiv in je izpelji h* sko pravljico do konca f no. Mislim, da bo /il™ . pri občinstvu uspeh, je v zaprtem prostoru n* kritična publika (t.j. n° ■ k ji, razni gosti in fiIn*s^'J lavci) toplo sprejela in M gradila z lepim aplavz0 'i
Največje presenečenje "ži
arj«- j
id°4
in
film «Ograda» francoskefPA
narista in režiserja	\
Gattija. Skoraj vse grajo Slovenci, razen ^! glavnih, ki so: Jean francoski igralec iz ' vega gledališča, Hans ^ stian Blech iz nemšked11,.'
lVo£
dališča in Herbert iz Avstrije.
Koprodukcija .Tri(jla «Clanis» filma se je
ika je sPreL/i
 .........i
štjana Hladnika, ki je študiral na akademiji za igralsKO
umetnost v Ljubljani in poz-1 drugega in ga na ni j t pri filmu v Fanzu. Po \ gradila z burnim a P _-,ri romanu Dominika Smoleta je | Tudi ta film je bil v 2 '
ko«c'V
Hladnik sam napisal tudi sce-1 prostoru in ga je
^°~ | kritična in izbrana
Ob zaključku zasedanja Je predsedujoči župan Ceščut iz Sovodenj dal na glasovanje vse štiri resolucije, ki so jih prisotni po krajši razpravi soglasno odobrili.
reno, ker ga smatra
se ‘H
ska komisija
tuj
eg*
prav je bil sneman v ■„((
mji in v njem igrajo f ski igralci. V tem f'' f> odlikujejo posebno
jan kot komandant
Stevo Žigon, Janko
t:
nunj. Snemal je Janez lišnik; njegova slika je vse-1 sfcoda> da fUm ne s,n« U skozi odlična. Tudi glasbi Bo-1	-.ur.
jana Adamiča ni kaj reči, kolikor ni kriv nekaterih ne-sprejemljivih in predolgih zvokov, ki se pojavljajo v filmu.
Ulm obravnava sodobno psihološko dramo iz življenja umetnikov. Slikar Peter, glavni junak, se bori za svoje mesto pod soncem v umetniškem svetu. Priletna gledališka igialka Maruša, njegova so-P^oga, ne prenaša sodbe nekaterih ljudi, ki si drznejo soditi o njeni umetnosti. Simpatični šepetalec gledališča je idealno zaljubljen v Marušo.
Njen zakon s Petrom seveda m srečen in Maruša čuti, da izgublja Petrovo ljubezen, hoče se predati mlademu se-
Slavko Beljak in "‘k
spadajo v slovensko
taboriščne
uporniške zacije.	.	V'
Veliki in nepozab^^firl ciji sta naredila Jean
kot Zid in Hans Blech kot star nemški f cionar. Skozi cel /iim
Nadaljevanje
Miha Baloh v filmu »Ples v dežju« produkcije »Vesna film«, ki Je bil sinoči pte<lv
Areni
i
1. avgusta 1961 r
 -------------------  »	I
Zanimivi spomini iz prve povojne dobe
Srečanje Louisa Adamiča
s predsednikom Trumanom
Bivši predsednik ZDA se je ves čas smehljal - Kako so Trumana obveščali 0 jugoslovanski družbeni ureditvi - Odločnost pok. slovenskega pisatelja
1.
Iz bogate literarne in publicistične zapuščine, ki se zmeraj čaka na podrobno obdelavo, objavljamo izredno dragocen dokument: pismo L. Adamiča svojemu prijatelju N. Bezu, v katerem mu sporoča o razgovoru s predsednikom ZDA H. Trumanom. Dokument nosi pečat atmosfere zavezništva, ki je značilna za prva povojna leta, hkrati pa odkriva neka. tere podrobnosti, ki doslej še niso bile znane.
MILFORD (New Jersey)
!?• decembra 1945 Nick Bez
2809 Mt. St. Helen s Plače Seattle 8 "Cshington Dragi Nick,
bvala da si mi uredil sečil- S Predsednikom. Sporo-1 so mi, da me bo sprejel decembra cb tri četrt na x, ' “rosili so me, naj upo-ni	da	vsebina pogovora
j Pn!??erna za objavo — zato , 1 to poročilo namenje-spm a,lP£.k samo tebi. Prišel J® ze nekaj minut pred tain ?nl.rn časom; detektiv čav-i P0^lcije me je odvedel v s„jd1,1co . kabineta, kjer sern , kakih 15 minut. Približ-bn m ,en'^ 3e privihral v so-«Dan^ ti!onnelly in rekel: in	jmo	malce zamujeni,«
v_ ? odvedel v predsedniko-neii?1Sar,no'. Vprašal sem Con-- , yia. koliko časa bo na raz-
kstu»° ,»ame; rekel mi ie, da klh 15 minut.
le t>ilo, da se počuti predsedmk prav dobro - bil
tudi j ^en *n dobre volje; pa
Pravljen skrajnosti skrbno o-
j,,	—	enako	kot	vsa	so-
jp • mi je bila v spominu t,..?. tistih časov, ko je v niej niti??!.,FDK- Nikjer ni bilo
s^rbn^,13^?-. Na mizi je bila
zložena skladovnica Papirjev.
iepasP°d Truman me je sprejo pJ.ay Prisrčno. «Kako se i-kel ‘"ck?» me je vprašal. Re-d0k.em m„u, da se je Nick prav 0 Počiitil takrat, ko sem
m—zadni*d videl. Potem je o-
tnojo zadnjo knjigo in ceno ie Prebral o njej o-
nianf Sem se bil že bolj ali sem naučil na pamet, kar zato mu nameraval povedati, Prea„Se,m. kar sprožil: »Gospod sim e *t> tega, da vas prosa za, ta sprejem, sva se tudP a tako Nick Bez kot kaki a8z' ,2 Nickom zdaj že
n'zaci1^e ileti delujeva v orga-1 : ,!*> ki se imenuje Zdru-
žen
li le •	inicnujc	/eui	u
•Perič	e jugoslovanskih A-
lja i, a,n5?v ~ in ta predstav-Amer?-	88 do 90 odstotkov
raznih aov' ki so pri^' ‘z
bodiSj jugoslovanskih dežel Pteiin-i .sami bodisi njihovi *“- ,,'ki; teh bo kakih 700 do
P>k\« ljudi. Nick je blagaj-
t -	itiii.iv	JC	oia^aj
Prvi * komiteja, jaz sem bil Sejnirredsednik. Zdaj je predelni- znani violinist Zlatko K °.v‘č.
ta	smo	organizirali le-
»podbuH ?3 bi vojskinem času saj So ‘‘i moralo naših ljudi;
kolikor so le mogli
dust^P.Pruo delali v vojni in.
eeSt4.
nakupovali obvezni-
Vn
Ponosn^6^3 Posojila in so bili
nčere‘y na svoje sinove in
gi nam* Voin' službi. Naš dru-Sv°je rfnvPa ie bil: doprinesti P°sti’r, “i vsej ameriški jav-v°jtii az'°'mačili vojni in po-Pa Vsazv°j v Jugoslaviji in avno drugem Balkanu Daše Qra *®m drugim ciljem ckova izac'ie je povezana sPod - 'n moja prošnja, go-8pyeielj e sednik, da bi me
Pktgočl^.,Jugoslaviji je komaj P‘ imeia am kako vas, ki ne iJ.udi v « vsaj nekaj svojih
°t°kovV .^Pteriki. Z nekaterih
le
tudj J zahodnem Jadranu
s tistega otoka, kjer je
y^fto Y A^?ruzene države in tst°tkov 'k° PO 50 do 60 ?s ar nas P^ebivalstva.
ruženim tu’ smo lojalni !• v>tni f državam; naši po-
dom
VV zadnjih dveh genera-Oruženp	in	v
Prišio“'a sam Nick’Bez c>jah
sadnega drevja
jonov debel itd.
«To je strašno,« je ponovil gospod Truman in spet se mi je zazdelo — kar verjamem še zdaj — da je prav zares dober, dobrohoten človek.
»Med vojno,» sem nadaljeval, «je preživela Jugoslavija — vzporedno z napori, da bi podprla zmago zaveznikov — globoko politično in socialno preobrazbo. 1945 je za Jugo. slavijo, kar je za nas 1776.	!'o
sem posebej poudaril in predsednik je prikimal.) Mi — to se pravi Nick in jaz in vsi, imenu katerih vam govorim — smo z naklonjenostjo in z vsemi svojimi silami reagirali na to preobrazbo, kakor hitro smo zanjo izvedeli. Natanko vemo, kaj se godi, in v Jugoslaviji pod Titom vidimo . . .»
«Recite,» mi je segel v besedo predsednik, «kaj v resnici mislite o Titovem policijskem režimu?« Nasmehnil se
je.
?ivljenjp 'Poteši so tu, naše
ttlUr-‘ Je zaim«—’ .
,°?i
med
zakoreninjeno tu; a
nami se vendar
za	globoko
Ju
goslavjjj J?®’ -kaj se godi v
l “Hazu-J,1-’. na Balkanu —» eSxd° breHV°’j mi ie segel v
«Ne Pre<lsednik.
Po kratkem hipu premisleka sem ga pogledal iz oči v oči in rekel: »V zvezi z novo vladavino pod Titovim vodstvom jaz ne bi uporabljal tega izraza.«
«Pa vendar je ravno to,» je — še vedno smehljaje se — naprej gnal svoje. «To je policijska vladavina.«
«Po naših informacijah, ne,» sem rekel. «Mi drugače tolmačimo podatke, ki smo jih izvedeli.«
Predsednik:	«Moji	podatki
so taki, da vodi Tito policijski režim. A meni je to lahko prav, če se tako ujema z željami jugoslovanskega prebivalstva.«
«Prav žal, gospod predsednik,« sem rekel, «a zdi se mi, da so možgani nekaterih vaših informatorjev enostransko usmerjeni ter da zato niso sposobni dojeti preobrazbe, ki se. je dogodila v Jugoslaviji in vsej drugi Evropi, preobrazbe, ki se še dogaja v Aziji.« Kratek hip sem se obotavljal, potem pa še to: «Osebno poznam poslanika Patterso-na ...»
Predsednik:	«V	prejšnjem
poletju je Patterson sedel tule, kjer zdajle sedite vi, in mi je povedal, da mu je Tito simpatičen — saj ga je tudi povabil, da naj pride sem — a da je njegova vladavina vendarle policijski režim. Ce se kdo, z režimom ne strinja, ga ustrelijo.«
Zasmejal sem se. »Gospod predsednik, to kratko in malo ni res, ne glede na to, kdo vas je tako informiral. Verjetno je bilo nekaj usmrtitev, morda prav dosti, ker so se pač godila osebna maščevanja — toda uradnih eksekucij ni bilo, razen za vojne zločince, ki jih je sodišče v red nem postopku obsodilo — in teh je bilo zelo zelo malo natančnega števila takole na pamet ne vem.«
Predsednik se je nasmehnil Pravzaprav se je smehljal nepretrgoma ves čas, dokler sva se pogovarjala.
«Ne dvomim o tem, gospod predsednik, da so Jugoslovani zelo budni; pravzaprav bi moral reči drugače: upam, da so. Tudi mi imamo tu svoj FBI; oni imajo svojo tajno policijo. Nečesa ne smemo pozabiti: da imajo Jugoslovani dolgotrajne izkušnje z raznimi petimi kolonami — ne samo v tej zadnji vojni, temveč že kar nekaj stoletij nazaj. Zdaj se jim je ponudila prilika, da si sami ustvarijo spiodobno državo, in ljudje — ljudje, ne samo Tito in njegova vlada — ne marajo tvegati, da bi to pri-
liko zapravili. Ce jaz poznam jugoslovansko ljudstvo, tedaj si žele ustvariti demokratsko državo. Po drugi strani pa mislim, da mi zdaj ne bi smeli po vsej sili terjati, naj si u-svoje iste politične forme, kakršne imamo mi v tej deželi. Amerika je zelo privilegirana dežela .. .»
Predsednik:	»Privilegirani
smo, pravite?«
«Smo, gospod predsednik, smo,« sem ponovil. «Vendar sem prepričan, da moramo biti zelo previdni in da teh novih ljudskih držav, ki ravno nastajajo, ne smemo gledati s svojimi privilegiranimi očmi.«
«Je že tako, gospod Ada-mič. A kot sem rekel, meni je prav — če sami želijo takšno obliko vladavine, naj jo i-majo.» Smehljaj se mu je še bolj razlezel.
Pomislil sem, da najbrž ne bom dosegel prav ničesar, če se bom z njim pričkal o tej stvari, zato sem se kratko in malo povrnil k tistemu, kar sem bil začel pripovedovati, ko mi je gospod Truman segel v besedo.
(Nadaljevanje stedij
Veljko
o mesto»
Kadar oblasti nimajo zaupanja v človeka
Zakaj ni Zoltan smel v gimnazijo
Prizor iz filma »Vzkipelo mesto«, ki so ga v Pulju na festivalu jugoslovanskega filma prikazali kot prvega. Na sliki: Felba Dragomir . Sarac, Ilija Džuvalekovski - Siba, Nikola Privori - Joviča in Miloš Kandič - Kika.
Navihanost bistrega dečka je dobila politični pečat, ki se je nato prenesel tudi na njegovega očeta - Ostra obsodba javnosti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^iiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zdravnikovo mnenje o sicer zelo pogostem pojavu
Da
otrok noče jesti, so krivi v pretežni večini sami starši
Zaene se že zelo zgodaj - Napačno mnenje staršev, ki otroka preveč silijo Odpor proti hrani in upor proti volji staršev - Kje je temu rešitev?
• Vse živce sem že izgubila
vsebuje sadja, sočivja, mle- ko se nehajo dojiti in ko pre-
zaradi tega nesrečnega otroka, ki noče jesti. Pri vsaki hrani se z njim borim, da bi vsaj nekaj pojedel. Popolnoma je podhranjen pa sem ga : ato prinesla na pregled', Tako toži mati, ki ;e pripeljala svojega sinka v ordinacijo.
Kaj je s tem otrokom? Ali se je pri njem pritajil osnovni življenjski nagon, ki se odraža v potrebi za hrano': Nagon ni ugasnil, saj ni živega bitja, pa tudi ne človeka, ki ne bi občutil potrebe po hrani. Morda bo pa kdo mislil, da je ta otrok izreden primer. Ne, tudi to ne drži. Naš sinko je samo — trmoglav. Pri jedi se bori z materjo, ki ga vedno sili, naj je. Otrok pa zaradi tega ne vidi v hrani več sredstva za zadovoljevanje osnovne življenjske potrebe, ampak sredstvo za boj proti materi.
Veliko je otrok, ki mesece in leta premalo jedo. Pri tem tukaj ne mislimo na otroke, ki nimajo dovolj hrane ali pa na tiste, ki so bolni tako da njihov organizem hrane ne more v polni meri izkoristiti, kot bi bilo treba. V članku bo govora o otrocih, ki so sicer popolnoma zdravi in imajo na razpolago zadosti hrane, pa vendarle malo jedo in nimajo pravega apetita.
Kaj je temu vzrok?
Včasih gre pri tem za otroka, ki mu ne nudimo pravilno sestavljene hrane. Ce je hrana preveč enolična in ne
ka in mlečnih proizvodov, obstaja možnost, da otrok v taki hrani ne bo dobil dovolj vitaminov. To je možno zlasti pozimi in v zgodnji pomladi, ko uživamo več ali manj konservirano hrano, pomanjkanje vitaminov pa utegne zmanjšati apetit. Pravilnejši izbor hrane in dajanje vitaminskih preparatov bo v takih primerih vzpostavilo normalen apetit.
So tudi otroci, ki se premalo gibajo in so zelo malo na svežem zraku. To velja predvsem za mestne otroke pozimi. Gibanje na svežem zraku je najboljše sredstvo za izboljšanje apetita in je zato razumljivo, da bo tisti otrok, ki nima možnosti, da je mnogo na prostem, kjer se igra in skače, neješč.
Nekateri otroci jedo prepogosto: starši jim vsak čas nekaj silijo. Navadno so to razne slaščice, pa se potem čudijo, če pri kosilu otroci nočejo jesti. Slaščice so namreč zelo nasitne, pa tudi prebavila ne morejo pravilno delovati, če jih stalno obremenjujemo. Otroka moramo zato navaditi, da bo jedel le ob glavnih obrokih in da med obroki ničesar ne zauživa. To je osnovni pogoj za ohranje-nje apetita.
Vendar je pa treba iskati poglaviten vzrok pomanjkanja apetita pri sicer zdravih o-trocih pri vzgojiteljih. Prve vzgojne napake pri hrani delajo že pri malih otročičkih,
v^Lednik,em°-S' kaj, gospod
btoč vsekakor »i na hied 7am°'- da bi bili od' st ‘h j,,„ ,dzenimi država-?»arialhi g0slav'io dobri, u-
® lfrvl--, * VZaiPmtVA
i^akih’ _7Za?emno koristni.
rova Seda Amoi naza1 pome' jihJL0 formnu.enka P.ravo ča-
ki"^‘Vv vseh pokra-
letiv'ba. Zal v J zaiema Ju-Vič-- nekato ■ vno v zadnjih ^	naši ameriški
*Rn'm®b'kai'1 4asn'karji, ki ^.b«o%^-,z,Jugosla-
slnravi Pri[avn° netili teh po Kr°VanskeEaazaih .čustev jugo-
gr- “SKega	jugo-
raVn„Za. ^dn-i^U St^a:	kadar
biVli° t0 ze^6"^ države' In
ali .Judi, c ° ze'° resno skr-p ‘ laz -K°t sva Nick Bez vJJštevi, ae, t°.zelo skrbi vabak.ih ; skupino jugoslo-Sem b Arne d-rusib južnoslo-
^^ n°V’ ° katenh
O n?n’k. 'iria
yah
v?4 kotg£*laviii
govoril, gospod
PihaT katera itnr a1 Jemo Vah- ,)udi v koli druga sku-
tam' ker izvir ruzenib drža'
t'agLZnatho tn a baS rod od
'Zve*? 0 raznn, ze'° nekako in turi^etl' Marsikaj Ponn*? spre'1 vemn prisp^,'..,smo
Pon> špreddi ve™, kako sm5eti take podatke.
ha§PevekT "a jugoslovanski
^teVamaveznicaJni’ ko je bda izp>°, da ?*’ ,ln ^di upo-
Dtrpe^evaniu	av'ja	ob
ijeni a relati, Ra Prispevka gbbeSve it 'p, ““ ,huiSe Ž1V'
*ela I501 kat»r i D^U-iske iz-
lie»! Izguhiu .akoli druga de-
{Jenj Rubila je 1,685.OOČf žTv-
A"
s‘va,r->v svj°"e°v najboljših
K *
g*vnirlV «ToS?io j® r^kel pred-
Pov°Lr?z leJbi,SValno.» Nje-
P "Ckedal tem'11 ze'o resen.
'a 60°V:	Se *^kaj
brSth!v«0 stotknv	J8- ]e izEU-
|kihn°^nja; 9o	CI.onainega
4°-00o e’avcev	mdustrij-
‘btelektuai!
rudarjev cev; 15 mili-
Radio Trst A
Torek, 1. avgusta 1#61
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30-. Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.:	Orkester Alberto
Casamassima; 17.25:	Pesem in
ples;. 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Sulek:
19.:	Godalni orkestri; 19.30:
Prenos RL; 22.15: Austraiian Jazz Quintet; 22.35:	Papando-
pulo: «Komorni koncert«; 23.: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ral. morjih; 9.00; Angel Inijeva pesmarica; 9.30: jutranji koncert; 11.30:
Mozartova kvarteta za godala.
Slovenija
8.05:	Nekaj	priljubljenih	o-
pern-ih uvertur; 8.30:	Oddaja
za otroke; 9.: Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40: Pojeta ženska zbora «Svobod» Apače in Podpeč; 10.15:	Edvard	Elgar;
Koncert za violino in orkester;
Simfonija št. 3;	19.:	Glasbena	t>en<)	življenje	v	Ameriki;	12.20:
Najnovejše pesmi; 12.10: Glas- ll.:	Zagrebški	jazz	kvartet;
skrinjica:	oddaja	za mladino;
19.30: Življenja in usode; 19.40: Trio Los Panchos; 20,: Šport; 20.30:	Večer	s	Sclasciom,	Mc-
Kenziem in Sinatro; 21.: Za kulisami druge svetovne vojne; 21.30: Pianist Paul Badura Skoda; 22.: Poezija starodavnih o-rientalskih ljudstev; 22.15: Moderni ritmi; 23.:
Parker.
Glasbeni album; 13.30: Operno gledališče; 15.15: Z glasbo na počitnice; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16 ■ Program za naj-mtajše; 16.30: Velika padska
11.15:	Branje za vroče dni
11.35: Debussyjeve skladbe; 12 : Vaški kvintet; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za opoldne; 13.30:	Odlomki	iz	opere
Carmen G. Bizeta; 14.; Popev-
plovna pot; 17.20:	Rossinijeva	ke	na	tekočem	traku;	14.30:
Trst
12.25: Tretja stran; 14.20: Kulturno življenje na Tržaškem -tretja oddaja; 14.50; Orkester p. v. Guida Cergollja; 15.20: Skladateljica VVanda Landow-ska.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 13.40; V zabavnem ritmu; 14.: S popevkami doma in na tujem; 14.30: Mladina poje; 14.15: Harmonika im orgle; 15.30: Polke in valčki:	15.55: Lahka glasba; 16 :
Orkestri Mag Greger, Kurt E-
komorna glasba; 18.: Poje Line Renaud; 18.30; Beethovnove sonate; 19.:	Plesna glasba; 20.:
Saksofonist Glasbeni album; 21.30: Bruno Ciccognani: «Belinda in spaka«; 23.15: Franco Mealli in njegov orkester.
II. program
9.: Jutranje vesti; 10.: Ml in pesem; 11.: Glasba za vas, ki delate; 14.: Naši pevci; 15.: Kratek simfonični koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.: Album jazza- 17.30: Katina Ranieri im RIz Ortolani v oddaji »Staro in novo«; 20.30: Tekma čez o-vire; 2145; Večerna glasba.
III. program
17.: Brahmsove skladbe; 18.: Špansko sodobno pripovedništvo; 18.30:	Filmski pregled;
18.45; Hindemithove skladbe; 19.15: Judovski pesniki v arab-
derslagen in Jerry Mengo; ski Španiji; 20.: Vsakovečerni
Prireditve dneva; 15.40: Pevca Cilka Valenčič in Tone Kozlevčar; 16.: Počitniška zgodba: 16.20: Priljubljene plošče; 17.15: Čajkovski; Simfonija št. 4 v f-molu; 18.: Človek in zdravje; 18.10: Od plesišča do plesišča: 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Nemške ljudske pesmi; 20.30: D. Kovačič: Brankin dnevnik; 21.30: Janko Gregorc; Melanholični preludij; 21.37: Zvočni ka-leidoskop; 22.15: Večer ameriške glasbe; 23.05: Posnetki II. jug, festivala jazza na Bledu
Ital. televizija
14.30: TV Sola; 18 30; Program za najmlajSe; 20.30: TV dnevnik; 21.15: TV Igra «Lov za zakladom«; 22.05. «Volubi-le»; 23.10: TV dnevnik.
Jug. televizija
Italija 21.: Carosello, zabav-no-reklamma oddaja; 21.15: «Lov
16.30: Tretja stran; 16.45; Izbrane strani iz Aide; 17.40: Znani pianisti; 18.: Prenos RL;
koncert; 21.30: Današnja Angli- za zakladom«, film; 22.05: «Vo-
ja; 22.: Skladbe za pihala; 22.55: Za radio prevedena dela; 23.20:
lubile«, glasbena oddaja; 23.10: Urugvaj, potopis
hajajo na drugačno prehrano. Razumljivo je, da otročiček v začetku drugačne hrane ne jemlje s posebnim navdušenjem in se nanjo le počasi navaja. Matere so pa neučakane in jih silijo, ker se pač bojijo, da bo otrok premalo jedel in morda zaradi tega zbolel, če bo nekaj dni premalo. jedel. Zato otroka neprestano silijo na jed, ga venomer opominjajo ter celo grajajo. Tak postopek izzove strah in odpor proti-Jtrani, ki postane otroku sčasoma vir nezadovoljstva in neugodja. O-trok ima za jed vedno manj interesa, pa četudi je morda lačen. Ce tak postopek dolgo traja, lahko otrok popolnoma izgubi apetit, Sicer pa ni to nič čudnega, saj tudi mi odrasli na podoben način reagiramo. Saj bi se nam zagabil tudi najboljši obed, če bi pri tem nekdo stalno sitnaril, nam ukazoval in pridigoval.
Ce je pritisk staršev pri dajanju posameznih obrokov izredno hud in če s siljenjem pretiravamo, bo otrok svojo nejevoljo proti hrani še bolj stopnjeval ih jo bo, končno, obrnil proti staršem, prešel bo v borbo proti staršem. Zdaj jed otroku ne služi več kot obramba proti lakoti, ampak mu je orožje proti staršem. Tak otrok se z raznimi triki in zvijačami skuša kosilu izogniti ali pa pri vsakem ob-.roku na najrazličneje načine draži in izziva starše, da bi jih spravil iz ravnotežja in jih prisilil na pogajanje. Ce starši popustijo in se spušča-jo z otrokom v borbo, se stanje poslabša in spremeni v stalen boj pri kosilu in večerji
Do podobne borbe okoli o-beda in večerje pride tudi, kadar otrok začasno nima teka. To je naraven pojav, saj tudi odrasli nimamo vedno e-nakega teka. Zal pa matere mislijo, da mora otrok vedno vse pojesti, kar so one določile.
Pogosto se pa dogaja, da je količina večja, kot odgovarja otrokovim potrebam. O-troka začnejo trdovratno siliti da poje več, kot more. Posledica je odpor, odklanjanje hrane in pomanjkanje teka.
So pa tudi starši, ki odklanjajo drastične metode in na *lep» način silijo otroka, da poje toliko, kot oni žele. O-troku se pripovedujejo pravljice, prireja se cel «teater», vse se mu obljublja, «če bn priden«, ali se pa obroki prilagajajo trenutnim otrokovim željam in muham. Takšna pretirana popustljivost pri jedi vzgaja malega princa. Q-trok naposled uvidi, da lahko staršem zapoveduje. Slednjič otrok je samo takrat, če se mu prej izpolnijo vsi zastavljeni pogoji. Nekaj zadevnih primerov iz vsakdanje prakse: štiriletna deklica hoče jesti vedno le iz skodelice, pa četudi gre za meso. Drugače servirana hrana ji «ne prija«. Devetletni fantek ima apetit • samo« na krilu matere, ki ga hrani z žličko!
Vsega tega in podobnega se lal.ko izognemo, če se držimo nekaterih vzgojnih pravil:
Od prvega dneva življenja navadimo otroka na redne ob-
roke in med posameznimi obroki mu ne smemo dajati nobene hrane!
Otroku pustimo, da je. kar more. Siliti 'ga ne smemo z ničimer.
Kadar ima slabši apetit, ga mirno nagovarjamo brez vsakega pritiska. Ce tega, kar smo mu dali, noče pojesti, naj ostane otrok lačen in - mu ne dajmo druge hrane. Tudi ni treba otroka navajati, da mu med jedjo pripovedujemo.
razne pravljice.
Ce otrok postaja pri jedi trmoglav, ne posvečajmo temu pozornosti, ampak pojdi-
mo preko tega. Pustimo otroka, da postane lačen, če obroka ni pojedel. Pri tem ostanimo prijazni, dosledni in e-nergični. Ce je otrok zaradi muhavosti izpustil obrok, mu ne dovolimo, da bo jedel izven obroka. Čaka naj do naslednjega. Odveč je prigovarjanje. Uspeli bomo le brez popuščanja in brez diskutiranja. Trma bo popustila, brž ko bo čutil, da z njo ničesar ne doseže. Otrok se bo tako začel- zavedati, da je' hrana njegova osebna potreba in ne želja ali celo kaprica staršev.
Dr. S. B.
BUDIMPEŠTA, konec julija. — Zoltan spada v kategorijo onih dečkov, ki se v šoli ne trudijo preveč, ki pa znajo lenobo vešče nadokna-jati z iznajdljivostjo in bistrim umom. Njega so imeli radi še posebno oni učitelji, ki pri učencih cenijo predvsem prirodno nadarjenost in nemirnega duha, ki vedno nekaj išče.
Zoltanu Zemu, ki je pravkar končal osemletko v kraju Vegyeshaza v županiji Bekeš, so zaradi teh njegovih lastnosti učitelji priporočili, naj nadaljuje šolo na gimnaziji. In mali Zoli, kot so ga njegovi sošolci imenovali, se je že sprijaznil z mislijo svojih učiteljev, da bo jeseni nadaljeval šolanje na gimnaziji, ne pa v industrijski šoli, kot so sicer želeli njegovi starši.
Nekega dne, bilo je pred približno tremi tedni, pa je Zoltanovemu očetu prispela brzojavka, ki je resno spravila v nevarnost vse dečkove načrte. Brzojavka, ki jo je poslala uprava gimnazije iz Bekeša je bila sledeča: »Zaradi nenadno nastalih ovir vaš sin ne more biti sprejet v gimnazijo. Zato se ne izpostavljajte prevelikim stroškom in trudu v zvezi z vpisom«.
Kmalu se je zvedelo, da so razlogi, zaradi katerih mali Zoltan ne more biti sprejet v gimnazijo, »politične narave«. Neki budimpeštanski novinar pa se je v to zadevo nekoliko poglobil in da bi stvar razčistil, je ko j odpotoval v dečkov rojstni kraj, v Vegyeshaz.
Kot prvi podatek in dokument, ki ga je uprava gimnazije vzela v poštev pri o-cenjevanju, ali sme Zoltana sprejeti ali ne, je bilo pismo direktorja osemletke iz dečkovega rojstnega kraja, v katerem je pisalo, da je «do-tični učenec nezaželen, ker se je ukvarjal s hujskaško dejavnostjo političnega značaja«, in to v tolikšni meri, da so »organi oblasti morali v njegovem primeru poseči vmes«.
Uprava gimnazije se je brez razmišljanja uklonila sili teh »argumentov« in se ni lotila raziskovanja verodostojnosti »argumentov«. Na Zoltanov! prošnji za vpis v gimnazijo je bilo zapisano kratko toda odločno — »odklonjen«.
			
NOVE	K
')
i.
('
(Hotel 1'iirli))
Pričevanja neposrednih u-deležencev velikih dogodkov so navadno mnogo tehtnejša in tudi za bralce do-vzetnejša, kakor pa najboljše napisana dokumentarna dela. Če pa je pripoved še nekoliko literarno oblikovana, potem je vrednost takega dela vsekakor velika. Prav isto velja za pomembne dogodke iz osvobodilnega boja. Dokumentarna dela nikoli ne morejo povsem prepričati in se tako vtisniti bralcem v spomin kot pa avtobiografske pripovedi. Zato bo tudi knjiga, ki smo jo v slovenščini dobili pod naslovom «Hotel Park*, gotovo dosegla svoj namen, pa čeprav obravnava sorazmerno majhen izsek iz velike vojne.
V letu 1941, ko so že *marsikje drugje počile puške so se Nemci v okupiranem Nišu počutili nenavadno varne in tudi zadovoljne. Niš je bil v prvih mesecih okupacije močno nemško o-porišče, kjer so se nemški vojaki pripravljali za vzhodno fronto, obenem pa tudi kraj, kjer so se po povratku s front odpočivali in rehabilitirali. Seveda tudi v Nišu ni manjkalo zato bučnih vojaških popivanj, nemške nadutosti na vsakem koraku, predrznosti in ponižanj domačinov. Nemški vojaki so se vozili v kočijah kar po parkih in gredicah, ropali so po domo-
Ijali v sestradano Nemčijo ter dali na vsak korak čutiti svojo nadvlado. Vse te brezskrbnosti pa je bilo na enkrat konec, ko je neznani srbski atentator vrgel v -Hotel Park, kjer so bili zbrani oficirji, bombo in z njo pobil dvajset oficirjev ter ranil številne druge u-deležence neke proslave. Ta atentat pa je bil obenem začetek oborožene vstaje v niškem okrožju.
Atentator na Hotel Park je bil študent Aleksander Vojinovič, ki je svoje doživetje opisal v knjigi, ki smo jo zdaj dobili v slovenščini. V knjigi 150 strani opisuje ves dogodek, priprave nanj, izvršitev in nato uspešen pobeg iz hermetično zaprtega Niša. Njegovo pripovedovanje nima značaja dokumentarne pripovedi, temveč je literarno oblikovano, čeprav avtor, seveda, ni i-mel kakih posebnih literarnih preteitzij, temveč mu je šlo za čim bolj verno, pa vendar oblikovano pripoved o pomembnem dogodku. Knjiga se zato lepo bere kot napet roman, čeprav je vseskozi tudi dokumentarna in resnična.
V dneh, ko proslavljamo dvajseto obletnico oborožene vstaje jugoslovanskih narodov — v katere počastitev je ta knjiga tudi izšla — ni dvoma, da bo zanimivo napisana knjiga o dogodku v Nišu v začetku
no, kateri bo pričala o neuklonljivem duhu mladih srbskih študentov pred dvajsetimi leti. Knjiga je izšla pri založbi «Borec*.
Sl. Ru.
Natečaj brez nagrad
vih zlatnino, hrano, prepro- | okupacije, našla mnogo bral-ge in obleke in jih poši- j cev, posebno še med mladi-
Ob 20-letnici upora jugoslovanskih narodov je jugoslovanska radiotelevizija razpisala natečaj za pesem o uporu. Prispelo je v celoti kar 313 del, vendar nt žirija sprejela niti enega, ki bi povsem ustrezalo namenu. Iz razpoložljivih skladov pa je vendarle dodelila pet nagrad po 40 tisoč dinarjev in s tem odkupila osem tekstov in pet skladb.
Tako izbrane pesmi so sledeče:	Borisa Papandopula
skladba *Zgodba naših dni», Nikole Zanetiča skladba «Dežela v obleki sonca., Al-fonsa Bučarja skladba .Prisega mladine., Pavla Siuica skladba «Zapojmo slavospev. in Lovra Zupanoviča skladba «Balada o nas«.
Osem sprejetih tekstov pa so sledeči:	Ivana Laliča
«Balada o nas«; Georgija Radisiča «Dežela Jugoslovanov», neznanega avtorja .Odmev., Gioke Georgijeva .Svoboda., Viktorja Markiča .Naša svoboda», Vladi-i Ara Čerkeza .Republiki., Vladimira Rijavca «Najlepši spomenik, in Mihe Klinarja pesem .Domovini.,
In kaj je bilo na vsej tej »hujskaški dejavnosti političnega značaja?«
Nekega dne je Zoltan, ki je bil poln muh, sklical nekaj svojih tovarišev in potem ko je od njih strogo zahteval, da »o tem nikomur ne govore«, jim je pokazal risbo ali bolje črtež, na katerem so bili vrisani trije znaki.
— Ta znak — je rekel Zoltan — je naša ulica. Ta, tu je pokopališče. V sredini pa je tretji znak. Kaj ta pomeni, niti sam ne vem.
Zoltan je pri tem tudi povedal, da je črtež padel iz žepa nekemu častniku v bližnji kavarni.
Vsa zadeva je medtem že prišla v javnost. Sicer ne toliko v javnost, pač pa vsekakor do ušes policije, ki se je v to stvar vmešala Pri neki gomili na pokopališču so odkopali vrhnjo plast zemlje in našli steklenico. V steklenici je bilo pismo, v katerem je pisalo: »Kdor najde to pismo, naj jre do bližnje žive meje in tam, na kraju, dokler seže senca kamnitega križa v trenutku, ko je sonce v zenitu, naj odkoplje vrhnjo plast zemlje. Tam bo našel zaboj obložen z minami. Zaboj bo treba previdno odpreti. V njem je tudi samokres. V zaboju je tudi nekaj denarja ...»
Policijski organi so ob spremstvu malega Zoltana odšli k živi meji na robu po-kopališča in tu »čakali, da pride sonce v zenit. Ko je v bbžnji cerkvi odbila 12. ura, so začeli kopati, toda našli niso ničesar. Tu ni bilo niti zaboja, niti min, niti samokresa, pa tudi denarja ne. In Zoltan Zemo je končno policijskim organom odkril tajnost vsega tega. Enostavno je priznal, da je vse to — risba, steklenica in pismo — njegovo delo in da je s to svojo potegavščino hotel nekoliko razvneti fantazijo svojih tovarišev. Dodal je tudi, da je pred kratkim gledal film, v katerem je bil na podoben način prikazan neki misteriozen podvig in da ga je dejansko prav to spodbudilo k temu, da tudi sam izrežira kako podobno razburljivo zgodbo.
Policija je »zadevo« smatrala že za zaključeno in se z njo ni več ukvarjala. Toda krajevne oblasti se s tem niso zadovoljile, ker so v vsej stvari videle veliko več. In eden izmed ukrepov proti. malemu Zoltanu je bil tudi sklep, da se mu onemogoči vpis v gimnazijo.
Novinar, ki je. vso to zgodbo po tisku posredoval javnosti, je krajevnim oblastem zameril njih obnašanje nasproti mlademu dečku. In voditelji so se zavedli, da otroška razigranost, da otroška potegavščina še ni tolikšen greh, da bi ga mogli hudo oceniti, vendar so kljub temu ponovno poudarili, da je sklep o prepovedi vpisa v gimnazijo veljaven in na svojem mestu. Razlog tej trmi pri prvem sklepu: Zoltanov oče je človek, ki nima trdnih političnih idej.
V čem se kaže ta očetov »greh«? — se je glasilo vprašanje, ki ga je novinar postavil krajevnim forumom. In ti so mu odgovorili: Zoltanov oče se je s težavo odločil vstopiti v kmečko delovno zadrugo.
Zoltanov oče Mihaly, ki je pred vojno kot dninar vedno garal le na tuji zemlji, je vzljubil onih nekaj hektarov zemlje, ki jih je dobil kot delovni invalid. Mučil se je na tej zemlji, vendar mu je bila ona glavni vir dohodkov. In zato se je teže od drugih kmetov odločil, da bi onih nekaj svojih hektarov zemlje vključil v skupno zadružno posest.
Javnost, ki je bila po tisku obveščena o tem nenavadnem primeru, je zamerila krajevnim voditeljem predvsem to, da imajo premalo zaupanja v človeka, v svoje ljudi. Takšni ljudje, kakršni so krajevni voditelji tega kraja, nimajo zaupanja niti v starše, posredno niti v same sebe, celo niti v družbo in v ustanove, ki so poklicane, da grade novega človeka. Tako je vso zgodbo ali bolje odnos krajevnih organov do Zoltana in njegovega očeta ocenil tisk.
M. C.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odlične možnosti za finančne u-spehe, toda v svojih zahtevah ne smete biti preveč zahtevni. Ljubosumni boste.
BIK (Od 21. 4. do 20. 5.) Neka motnja bo zavrla vašo dejavnost in vas bo spravila v zagato. Novo poznanstvo, ki bt znalo postati ljubezen.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Sodelovanje vam bo v poslovnih zadevah prineslo velik dobiček, moralno pa boste izgubili. Dobro razumevanje doma.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaš sistem dela ne ustreza več razmeram. Potrebno bi bilo ga ne-
koliko spremeniti. Nov dokaz zelo vroče ljubezni in zvestobe.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nadaljujte po tej poti, hkrati pa bodite čimbolj elastični. Zadoščenje, veselje in vsestransko razumevanje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V trgovskih poslih vse najboljše. Vsako oklevanje bi bilo odveč. Več potrpežljivosti z ljubljeno osebo.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 23.
10.) Kak spor s predstojniki ali sodelavci. Toda nič hujšega. Več iskrenosti in takta v odnosih do svojcev. Glavobol.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22
11.) Ne trudite se zamm, kajti zadeva je že zdavnaj izgubljena. Sicer pa se bodo razmere popravile. Nervoza.
STRELEC (od 23. 11. do 20.
12.) Ohranite mirno kri. posebno
ko gre za bolj tvegane posle. Vsaka ljubosumnost ali nezaupanje bi bilo odveč.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1 ) Vse kaže, da bi mogli delo speljati do konca, toda nt še vsemu konec. Verjetno boste morali na potovanje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Drzni podvigi in večje finančne transakcije. Sreča je na vaji strani. Vabilo na zelo prijetno prireditev.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V trgovskih zadevah vam bo šlo vse prav, ne bo pa tako tudi v družinskih zadevah, kjer bi znalo priti do ostrega spora.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.5, najoižja 14.8, ob 19. u-ri 22.2; zračni tlak 1020,5 stanoviten, veter 3 km severovzhodnik, vlaige 60 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.6 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes, TOREK, 1. avgusta
Peter
Bonče vzide ob 4.47 in zatone °b 19.34. Dolžina dneva 14.47. Luna vzide ob 22.27 in zatone ob 10.21j Jutri, sreda, 2. avgusta Bojan
Zanimiv predlog občinske komisije
Uslužbenci openskega tramvaja naj bi bili soudeleženi pri dobičku
Tramvajska proga preide namreč 28. oktobra v last občine ■ Ugoden potek pogajanj za prevzem podjetja?
Z 28. oktobrom letos zapade družbi Malih železnic koncesija za openski tramvaj, ki preide v občinsko last. Tramvaj bo seveaa vozil naprej in ne bo za potnike nobene spremembe. Ker pa bo proga občinska last, se stvar seveda tiče vseh občanov in je zato zelo važna.
K a podlagi koncesi jske pogodbe posianejo stalne naprave, to je tiri, zemljišče, po katerem tečco, žična napeljava in ostale kar same od sebe občinska last, to je brez vsakih posebnih odločb ali odškodnine. Občina pa bo mo. rala odkupiti tramvajske vozove in druge premičnine, za kar se že dolgo pogajajo in kaže, da to ne bo imelo sodnih zapletljajev, kot se je zgodilo glede pogrebne prevozne siužbe. Ker pa ima družba tudi avtobuse na progi Trst-ViL la Carsia. bo občina odkupila tudi te avtobuse in vzdrževala progo.
Občinski odbor je za reševanje tega vprašanja ustanovil iz svoje srede posebno koru.sijo, ki ji načeluje podžupan OumDat in je v njej tudi novi odbornik za občinsuca industrijska poajetja Babille. ki je začela ta komisija obravnavat, vprašanje, je imela pred seboj tri rešitve; ali naj se obnovi zasebni zakup proge, ali naj se vključi proga v upravo Acegata, ali pa naj jo občina prevzame v neposredno uprgvo. Prvo rešitev, to je oddajo v zasebni zakup, so takoj izločili. Kar pa se tiče prevzema openskega tramvaja v neposredno občinsko upravljanje, je komisija nakazala tudi neko, vsaj za 'list, izvirno rešitev. Osebje, ki ga bo občina prevzela v celoti, naj bi bilo udeleženo v podjetju pri delitvi dobička. Tako ui imeli poleg Acegata še eno mestno prevozno podjetje, toda s cisto posebnim, novim ustrojem. To podjetje bi upravljalo openski tramvaj in avtobusno progo v naselje Villa Carsia, ki je bila pravzaprav pomožna proga tramvaja. Seveda bi bilo takšno upravljanje pozitiven poskus, če ni vmes demagogije, to je neke vrste samoupravljanje. Vsa stvar pa je še precej meglena, kajti komisija občinskega odbora ni še dokončala svojega dela in še ni rečena zadnja beseda. Morda bo stvar tudi naletela ma odpor, saj gre za novator-stvo, ki ne more biti vsem pogodu, zlasti pa ne vnetim zagovornikom »zasebne pobude«. O vsej stvari pa bo moral še razpravljati najprej občinski odbor, nato pa občinski svet, ki se bo v septembru zopet sestal.
Do 28. oktobra je sicer se
precej časa, toda kljub temu bo treba pohiteti, kajti do takrat se bodo morali že odločiti za končno rešitev.
10 novih avtobusov Acegat
Jutri bo družba Alfa Romeo izročila podjetju Acegat deset avtobusov, ki bodo služili za okrepitev mestnega prometa. Okrog enajstih dopoldne bodo novi avtobusi u-stavljeni na Trgu Unita, od koder jih bodo nato vozači Acegata odpeljali v remizo v Brolettu, kjer jih bodo uradno izročili.
Gre za skupino avtobusov, ki jih je Acegat kupil na
podlagi sklepa občinskega sveta na predlog upravne komisije. S temi avtobusi bodo o-krepili mestno prevozno službo. Vozili bodo na avtobusnih progah, ko bo potrebno pa bodo okrepili tudi trolejbus-ne proge. Avtobusi bodo začeli voziti v drugi polovici avgusta, ker bo treba do tedaj urediti razne formalnosti.
Gre za prve avtobuse te vrste, ki jih je izročila družba Alfa Romeo in ki imajo vodoravni motor, nameščen pod podom, tako da je v njih mnogo več prostora kot sicer, to je kar za 107 potnikov. Avtobuse bodo lahko uporabljali na vseh progah, kajti njihovi motorji dopuščajo maksimalni napor po ravnem in navkreber, tudi ko so vozila popolnoma zasedena.
Izid nagradnega natečaja založbe LIPA v počastitev 20-letnice revolucije
ZALOŽBA LIPA (ČZP Primorski tisk) v Kopru objavlja izid nagradnega natečaja za izvirna književna dela z ustrezno tematiko iz NOB, ki ga je razpisala v počastitev letošnje r-20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov»:
Domači avtorji so poslali v natečajnem roku 11 rokopisov, izmed katerih je založniški svet založbe Lipa po presoji izbral 4 dela in jih predložil posebni komisiji.
Prva nagrada ni bila dodeljena.
Drugo nagrado je prejel roman Vasje Ocvirka V NOVO ZIMO, PARTIZANI! (zadnja knjiga trilogije, že izšli: HAJKA in SONCU NI VERJETI).
Tretjo nagrado je dobil roman Mileta Pavlina NAJHUJE JE BITI SAM.
Razen za nagrajena de-
iliHiiimiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiniiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiTiiiiiiiMiiiiitliliiiuiiiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiil
V nedeljo pred predorom na Montebelu
la je založba ponudila odkup avtorskih pravic še za naslednja rokopisa: roman iz NOB LJUDJE BODO OSTALI (Marija Vogrič) in sodobni roman Marte Gromove IZPOVED ŽENE.
S 1. avgustom zvišana draginjska doklada
Državna komisija pri osrednjem statističnem inštitutu je ugotovila, da je indeks življenjskih stroškov narastel v tromesečju maj-julij 1961 na 111 (osnova 1956 = 100). Zato bodo zvišali s 1 avgustom dra-ginjske doklade delavcem in uslužbencem v industriji in trgovini za eno točko.
Sestanek tajništev štirih federacij PSI
Motociklist hudo ranjen pri trčenju v poltovornik
Poltovornik je nenadoma zašel na levo stran cestišča in povzročil silovito trčenje, ki je spravilo nesrečnega mladeniča v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo zaradi zloma lobanje
Predvčerajšnjim zvečer je prišlo pred vhodom v predor, ki povezuje Seneni trg s Trgom Baiamonti, do hude prometne nesreče. Zaradi še neugotovljenih razlogov je neki poltovornik, ki je bil namenjen na Seneni trg, zaneslo pred vhodom v predor na levo stran cestišča prav trenutku, ko je iz predora prihajal neki motociklist. Zaradi silovitega udarca je slednji padel na asfalt ter si prebil lobanjo.
Bilo je okoli 17.20, ko se je 51-ietni Emilio Heinze iz Ul. D Alviaoo peljal s svojim pol-tovomikom proti Senenemu tigu. Kakih deset metrov pred predorom je verjetno zaradi mokrega cestišča izgubil oblast nad vozilom. Polto-vornik je bliskovito zdrsnil na levo stran cestišča prav v trenutku, ko je prihajal iz predora 32-letni Virgilio Cle-va iz Ul. Revoltella 10, ki se je peljal z motorjem. Cleva je z vso silo zadel v poltovornik, padel skupaj z motorjem na tla ter drsel z njim še kakih 6 metrov ob pločniku. Poltovornik pa je odbilo na desno stran cestišča, kijer se je po približno 10 metrih zaletel v desno steno predora. Ta ga je odbila še enkrat na sredo cestišča, kjer je konč-
iiumlillimiMiiinMiil ■lnllimmnm milimi ..............
Nova ugodna pogodba za gradbene delavce
Vedno bolj težaven položaj v SELAD, kjer so odpustili zidarje
V petek 4. avgusta bo na sedežu v Ul. Pondares zborovanje gradbenih delavcev na katerem bodo podrobno obrazložili novo vsedržavno delovno pogodbo, ki so jo pet mesecev pred zapadlostjo stare podpisali v Rimu. Nova pogodba bo stopila v veljavo 1. januarja in bo trajala do 31. decembra 1963.
Nova pogodba predvideva povišanje plač za 9 odst. za navadne in specializirane težake in za 11 odst. za specializirane in kvalificirane delavce. Poleg tega predvideva pogodba razširitev integracijske blagajne od sedanjih 24 na 40 tedenskih ur. Pogouba ureja plačevanje akordnega dela ter določa, (ta mora tudi v gradbeništvu veljati 48-urni teden.
PRIMORSKI
UREDNIŠTVO
PRST UL. MONTECUH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-Ii.	—
Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338
naročnina
Mesečna 650 ltr — Vnaprej; četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Ur — FLRJ:	'> tednu 20 din, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dnn — PoStnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ AD1T. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f-* naročajo pri upravi
Danes bo ob 19.30 na sedežu v Ul. Pondares skupščina delavcev SELAD, ki niso vključeni med one, ki uživajo u-godnosti zakona od 26. oktobra 1954. Gre za okoli osemdeset delavcev, ki jih nameravajo vreči na cesto. Govori se o nekaj mesečni suspenziji, nakar naj bi jih zaposlili ponovno za šest mesecev in ob zaključku tega razdobja bi se za njih delovno razmerje končalo.
S temi odpusti se bo torej nadalje zaostril položaj v SE LAD, kjer je že sedaj vrsta del ustavljenih, ker so odpustili vse kvalificirane zidarje. Te zidarje hočejo namestiti pod novimi pogoji in se govori «o pravični plači*, ki pa ne bi bila plača, kot jo določajo sindikalne pogodbe. Tega pa seveda noben zidar ne bo sprejel, odnosno se čuje, da je sprejel samo eden, 70 let star zidar, plačo 150 lir na uro
Danes bodo volitve v notranjo komisijo v podjetju Ge-nel. Volili bodo tri člane komisije in sicer dva med delavci in enega med uradniki.  #»--------------------
no obstal zelo poškodovan.
Neki	zasebni avtomobilist
je takoj priskočil Clevi na pomoč. Mladenič je ležal namreč v nezavestnem stanju. Naložil ga je na avto ter prepeljal v	bolnišnico. Zdravniki
so ugotovili na Clevi rano in podplutbe na levem sencu, prebitje lobanje, prasko in podplutbe na levem delu čela ter možganski pretres. Prognoza je strogo pridržana.
Dri nesreči se je pobil tudi Heinze. Tudi njemu so mimoidoči priskočili na pomoč ter ga izvlekli iz kabine pol-tovormka. Nato so ga prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so mu ugotovili razne rane in podplutbe na rokah, na levem licu, na zgornji ustnici ter na enem kolenu. Ozdravel bo v približno 8 dneh.
Kot smo že omenili, so vzroki te nesreče ostali še ne-poijasnjam-i. Tudi Heinze sam ni znal povedati ničesar, kar bi pojasnilo dogodek. Policija je uvedla v tej zvezi preiskavo ter ga zaslišala včeraj zjutraj, ko si je malo opomogel od živčnega šoka, ki ga je za-dobil pri nezgodi.
Trčenje motoria v avto dve ženski v bolnišnici
Vincenzo Fedele s Trga Stare mitnice 8, star 43 let', se je včeraj peljal z avtom po obalni cesti. Pred njim sta se v nekem drugem avtomobilu peljali dve ženski, in sicer 24-letna Domenica Lobefaro iz Rima ter njena 61-letna mati Antonia Scattaglia por. Lobefaro. Iz neznanih razlogov je Domenica znižala hitrost svojega vozila ter tako zastavila pot Fedeleju. Vozač se je zmedel ter trčil v vozilo, ki je bilo pred njim. Zaradi trčenja sta se obe ženski laže poškodovali. Domenica se je pobila po desnem kolenu, po čelu, po bradi in po desnem sencu. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek s prognozo kakih 10 dni zdravljenja. Njena mati pa se je le nekoliko pobila po čelu. Ozdravela bo v približno sedmih dneh. V bolnišnici so ji nudili samo prvo pomoč.
zlomil zatilnik. Poleg tega je tudi krvavel iz levega ušesa.
Kako se je Miotti pobil ni znano. Njegova žena je povedala, da je predsinočnjim pustila moža v kuhinji ter šla spat. Zelo verjetno je Miotti odšel nekoliko pozneje iz stanovanja ter se več ali manj časa zadržal v kakem lokalu. Ko se je vrnil domov, je iz neznanega razloga padel na tla ter se pobil tako hudo, da ni mogel več vstati. Vso noč je verjetno prebil v nezavestnem stanju.
 »»--------
Neroden padec
Ob 11.40 so prepeljali na oitopedski oddelek 55-letnega Anselma Pangosa s Trga Gia-rizzole 16. Zdravniki so mu ugotovili možen zlom na desnem. ramenu, zaradi katerega se bo moral zdraviti približno 30 dni.
Parvgos je.^padel majp .prej., v palači Cbsranzi,' m sicer zato, ker mu je spodrsnilo na zelo gladkem podu.
 «»--------
Skok čez zid spravil skavta v bolnišnico
Pred štirimi ali petimi dnevi je bil 11-letni Mario Ma-ione v skavtskem taborišču Recoaru. Pri telovadnih vajah je hotel preskočiti neki zid, a je nerodno padel. Pri tem si je zlomil levo dlan. Včeraj ob 11.30 so ga prepeljali iz njegovega stanovanja na Trgu Ospedale v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni.  «»--------------------
Nenadna smrt mladega sluge
Sinoči so se v prostorih tržaške federacije PSI v Ulici Mazzini sestala tajništva tržaške, goriške, videmske in pordenonske federacije. Sestanek so sklicali, da bi proučili sedanji politični položaj in nakazali pobude za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Ju-lijska krajina. Poročilo o tem sestanku bodo izdali zaradi pozne ure danes.
; Kameruna tržaškemu trgovcu
Predsednik republike Kameruna je odlikoval tržaškega trgovca dr. Alberta Hesseja z naj višjim odlikovanjem «Merite Cameronuais* I. razreda. V motivaciji se podčrtuje dolgotrajno delo tržaškega operaterja za okrepitev izmenja ve z Italijo in zlasti sodelovanje na velesejmih 1960. in 1961. leta. V tržaških gospodarskih krogih se to odlikovanje komentira kot priznanje in zagotovilo, da namerava Kamerun v bodočnosti _ v še večji meri izkoristiti tržaško pristanišče.
Svečana otvoritev II. festivala jugoslovanske folklore v Kopru
Pod geslom «Zemlja9 človek, ples» nastop izvirnih folklornih skupin
Čudovito srečanje starodavne Kumpanije z otoka Korcu, le in posavsko-panonskih Kurentov na koprskem trgu
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
nedeljo, 6. avgusta
priredi v -------- .	,
ob 20.30 na stadionu «Prvimaj»
VEČER NARODNIH PESMI IN PLESOV
2e v zgodnjih popoldanskih urah je hilo vse obalno področje od Ankarana pa čez Koper, Izolo, Portorož do Pirana v barvnih zastavicah. Kot bi nevidna roka čez noč položila pisano preprogo na košček slovenskega Jadrana: z modernih stolpnic v Kopru, pa z rene-sanskih balkonov v tesnih uličicah Kopra, Izole in Pirana so zacvetele zastave. Vrh stoletja stare pretorske palače na koprskem trgu pa so zavihrale mnogobarvne zastave z grbi vseh obalnih slovenskih mest Zvečer pa je presenečene gledalce skoraj zaslepila vrtoglavica sto in sto barvnih lučk razporejenih po ulicah. Ves Koper se je zdel kot mesto iz «Tisoč in ene noči)>. Organizatorju II jugoslovanskega festivala folklore, aZavodu primorske prireditve» v Kopru, pa je bilo naklonjeno tudi vreme. V tem prijaznem znamenju se je sinoči ob 21. uri začel II. festival jugoslovanske folklore, ki ga je uradno otvo-ril predsednik občinskega ljudskega odbora Koper tov. Miran Bertok. Iz uvodnih besed vezalca Jožefa Lavrenčiča pa povzemamo tole misel: «In ko skupaj zbrani, drago občinstvo, nocoj polagamo razkošno preprogo narodnih plesov in pesmi na pot, ki teče ob vsej slovenski obali, nas s pravico navdaja topla zavest, da je bi-
la ta vezenina tisočletnih tradicij pripravljena v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje. Ta naš veliki praznik združen z jugoslovanskim festivalom folklore pa bo znova potrdil, da svoboda v naši domovini ni prazna beseda, ampak je širok nasmeh sredi zagorelih obrazov, je ritem nog, ki so se spletle v srbsko kolo ali v makedonsko oro, je melodija s hrvatskih ravnic, je zrak, ki diši po našem morju, so dlani, ki širijo duh domačega kruha. Svoboda je: Zemlja. Je človek. Je tudi ples. In to je geslo nocojšnjega prvega festivalskega nastopa: ,Zemlja, človek, ples’.»
Pred polno zasedenim avditorijem koprskega Titovega trga se je takoj po uvodnih zvokih fanfar in po ognjemetu začel odvijati zanimiv in pester spored originalnih starih obredov in plesov. Najprej je nastopilo viteško združenje Kumpanija iz Blata na otofcu Korčuli z obredjem, ki sega v čase gusarskih vpadov na področje severno jadranskih otokov. Sledili sta dve skupini pripadnikov italijanske manjšine iz Galezanov in Vod-njana v Istri. Obe sta plesali starinsko nfurlano)). Josip in Anton Rudan iz Rudanov sta s pevci pokazala mojstrovine na tipičnih istrskih instrumentih mihu, dvojnicah, vidalicah,
II. FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE
duplicah ali surlah in na koncu zaigrala še na sopine ali roženice. Skupina eSeljačke slogen iz Medulina je prikazala svojevrsten, a v Istri najbolj cenjen in znan ples «ba-lun» in z nastopom prejela topla priznanja. Temperamentna skupina iz Koritne v Slavoniji je predstavila vrsto živahnih slavonskih kol in tako imenovanih drmešev. Nazadnje pa so prihajajoč iz stranskih ulic na koprski trg prišli tudi slavni Kurenti iz Markovca pri Ptuju. To je skupina oračev in v ovčje kože oblečenih Kurentov, ki imajo navezane kravje zvonce ter z njimi poplesujejo, z njimi pa je pokač na odru virtuozno pokal z velikim bičem.
Ko so se ob zaključku zbrali vsi nastopajoči na odru, so predstavniki posameznih skupin prejeli spominsko festivalsko zastavico. To je dobil tudi režiser celotnega nastopa inž. Ivan Ivankan, asistent inštituta za ljudsko umetnost v Zagrebu. Vsa skupina je ob slovesu formirala povorko skozi mesto. Lahko rečemo, da je bil uvodni akord v festivalsko svečanost na koprski obali močan in zanimiv. Nocoj bo v Portorožu ponovitev izjemne folklore, medtem ko v Piranu in Izoli nastopijo štirje najboljši jugoslovanski amaterski ansambli. Številni domači in tuji novinarji so z zanimanjem sledili sporedu in prijavili snojo navzočnost na vse festivalske prireditve.
TOREK, 1. avgusta ob 21. uri
PIRAN - na Punti
REPUBLIKE PREDSTAVLJAJO NAJBOLJŠE ANSAMBLE
11VINKO JEDJUTii — Hrvatska (Zagreb) bVASO MISKIN-CRNIh — Bosna in Hercegovina (Sarajevo)
I Z O LA - Letni kino
»BRANKO KRSMANOVICii — Srbija (Beograd) kKOCO RACINb — Makedonija (Skopje)
PORTOROŽ - terasa „Jadrana“
»ZEMLJA — ČLOVEK — PLES« — Repriza izvirne folklore
						
Festival lahke glasbe na gradu
Dober začetek (toda malo ljudi)
Pesmi za jutrišnji finale so peli Arturo Testa, Franca Raimondi, Nuccia Bongiovanni, Little Tony, Miranda Martino in Claudio Villa
Hude posledice padca po stopnicah
S pridržano prognozo so včeraj zjutraj ob 10. uri sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 76-letno Ido Angeli por. Fecchiari iz Drevoreda XX, septembra, ki je padla po stopnicah v domači hiši. Pri padcu si je priletna ženska zlomila levo stegnenico.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst
Prošnja pisatelja Borisa Pahorja
J
Pisatelj Boris Pahor prosi tiste osebe, ki so bile za časa vojske zaprte v Rižarni, da bi bile tako prijazne in se mu javile. Hvaležen bi jim bil za sleherno vest o življenju v tistem, zloglasnem kraju pa naj si bodo to pisani spomini ali ustna pripoved.
Pisatelj se zaveda, da čio-vek nerad prebuja mrtve sence preteklosti, a ker je preživelih malo, je nujno, da se vsaj njihova pričevanja zberejo. Pri tem pa pisatelju ne gre za imena, ampak za dejstva, ki jih bo uporabil v nekem svojem književnem delu.
Boris Pahor se vnaprej zahvaljuje tistim osebam, ki bodo tako prijazne in se bodo odzvale tej njegovi prošnji. Pišejo lahko na naslov: Ulica S. Nico 16 13 ali pa Kontovelsku reber ?3, Šalita Contovello 23. 'trst.
Stopalo dijaka pod gasilskim džipom
Pred tremi dnevi, in sicer popoldanskih urah 29. juli-
ja, je dijak Giorgio Cok iz Skednja 114 prečkal v teku Ul. Soncini v bližini vile Be-r.elli. V tistem trenutku je privozil mimo džip tržaških gasilcev, ki ga ie povozil po stopalu desne noge. Gasilci so bili namenjeni v Skedenj. Včeraj popoldan ob 16.45 so dečka prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom na desni peti. O-zdravel bo v približno 40 dneh.
 «#---------
Nenadna smrt še mladega uslužbenca Tržaškega Lloyda je včeraj okoli 15. ure pretresla vse prisotne v Lloydo-vi palači na Velikem trgu 2. 30-letni Antonio Ladič s Kja-dima-Sv. Alojzij št. 1502. ki je bil zaposlen pri ustanovi kot sluga, je sedel pri svoji mizi. Nenadoma ga je zadela srčna kap ter je omahnil na tla. Uro pozneje so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico sp.ošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim obla-
Organizatorji tridnevne prireditve lahke glasbe na gradu so si dali mnogo truda, da bi vsa prireditev dobila dostojen okvir. Določili so tri nagrade:	»Jazz	1961»,	«San
Giusto» (za popevke) in «Nagrado Gershwin» za ritmosim-fenične skladbe. Povabili so znane pevce, pevke in godbenike — toda kljub vsemu je bilo včeraj malo ljudi. (Simpatična napovedovalka Em ma Danieli — druoi je bil Mario Zicavo — je sicer dejala »pochi ma buoni», vendar bi jih lahko bilo več.)
Pod vodstvom Piera Umilia-nija je jazz, ki ga sestavljajo Bill Smith, Gino Marinacci, Rclph Ferraro, Antonio Fer-relli, Ivan Vandor in Bill Gil-more, zaigral štiri skladbe. Vseh skladb za jazz je osem m bodo druge štiri odigrati jutri. Pojutrišnjem pa bodo izvajali skladbe, ki bodo prišle v finale.
sfem.
Po uradnih podatkih trgovinske zbornice
Zadovoljiva proizvodnja nekih industrijskih obratov
Cestni gusar podrl pešca in zbežal
V ladjedelnici Felszegy so izkoriščali naprave 60-odstotno Porast proizvodnje železarne in čistilnic mineralnih olj
Ko je raznašal mleko je našel nezavestnega moškega
Nem mlekar, ki je včeraj zjutraj okoli 5. ure nosil mleko svojim klientom, je pred stopnicami poslopja št. 5 v Ul. Santi naletel na nekega starejšega moškega, ki je ležal na tleh v nezavestnem stanju. Ko ga je prepoznal, je poklical njegovo ženo, 41-letno Giu-seppino Aschar, ki je poskrbela za ponesrečenčev prevoz v bolnišnico.
Francesca Miottija, tako se kliče ponesrečenec, so sprejeti na prvi kirurški oddelek, in sicer s strogo pridržano prognozo. Zelo verjetno je, namreč. da «i je Miotti pri padcu
Pred dnevi smo že poročali o položaju velike tržaške lad-jedelniške industrije in zlasti o težavnem stanju največje tržaške ladjedelnice Sv. Marka, ki je v zadnjih štirih mesecih od marca pa do junija izkoriščala svoje naprave ko-maj 20-odstotno.	v _
Nekoliko boljši je položaj v miljski ladjedelnici Felszegy, kjer so maja izkoriščali naprave 60-odstotno in gradm 28.000-tonsko motorno tovorno ladjo «Morven» za družbo »Olin Mathieson«. Pred kratkim so to ladjo dogradili in izročili naročniku, vendar pa zato položaj ladjedelnice m postal kritičen, ker so na pla-višče takoj postavili gredelj manjše petrolejske ladje, ki jo bodo gradili za tržaško pomorsko družbo. Poleg tega pa so ze pričeli graditi tri manjše potniške ladje, katerih skupna tonaža dosega 1.000 ton in ki bodo vozile na obalnih progah po Severnem Jadranu.
Nekoliko težavnejše pa je stanje najmanjše tržaške ladjedelnice Sv. Justa, v ka'eri je sedaj zaposlenih 88 delavcev in kjer so gradili ribiško ladjo za lov na odprtim morju »Atlantico Terzo« za družbo SIDEP (industrija atlantskega ribolova) iz Palerma Vendaj pa je to premalo za
izkoriščanje znatno obsežnejših kapacitet ladjedelnice, zato so tudi izkoriščali zmogljivosti Za komaj 21.8 odstotkov.
Zadovoljiva je proizvodnja raven tudi nekaterih večjih tržaških industrijskih podjetij tn med njimi zlasti ILVA in obeh čistilnic mineralnih olj.
V ILVA so po uradnih podatkih trgovinske zbornice za maj proizvedli v omenjenem mesecu 16.408 ton litega zele-za in tovrstne naprave izkoriščali 120-odstotno. Jekla s? proizvedli 3.947 ton in izkon-ščali naprave 108-odstotno, jeklenih plošč pa 4.342 ton in so izkoriščali naprave 117 odstotno.
V omenjenem mesecu sta bili v ILVA v pogonu dve skupini baterij za koks, visoka peč in valjarna je obratovala v dveh izmenah.
Zadovoljiva je P,r,°.',zv°?r'?,a v obeh velikih tržaških čistilnicah mineralnega olja «Esso» in «Aquiia», ki sta predelali maja 132.870 ton surovega mineralnega olja in iz!5Torl*j|Jl naprave 70.9-odstotno. V ESSU so predelali 31.899 ton surovega mineralnega olja, v «Aqui-la» pa 100 971 ton. Aprila sta predelali ohe čistilnic' 125',!8i ton in maja lanskega 124.135 ton.
Sledilo je nato 12 popevk (od 24). Vrstni red izvajanih del ni bil znan v naprej. Občinstvo pa je o delih glasovalo na ta način, da je_ dvigalo bele okrogle lepenke če je bila skladba všeč. Fotograf je nato napravil sliko, ki so jo kar hitro razvili in na podlagi števila dvignjenih lepenk je žirija na koncu dala izid za finale. Včeraj so bile na sporedu sledeče popevke:
Picchiatella cha cha cha (avtorja L o Turco in Testo-ni, pel je Robu Castiglione); Attendere (Beretta-Tenzi-Lic-ciardello, Nuccia Bongiovanni); Incontro al sole (Pasero-Vcrgnano, Paula); Ha seritto (Tamburini • Crusca, Jimmy Fontana); Tu mi fai freone*e (Mantovani - Lessio, Conchi-ta); Dado di miele (Tamburini - Crusca, Little Tomj); La legna (Raspanti - Emmezeta, Franca Raimondi); Non ho piu nulla (Giannini - Rampol-mar (Sopranzi -Šansoni, Nuc-c a Bongiovanni); Tutt’e ttre De Mura • Taronna, Robp Castiglione); Calda estate d’amo-re (Rascel, Miranda Martino); Fenestella (Filiberto - Fiam-menghi - Beltempo, Claudio Villa).
Občinstvo je pesmi večinoma kar navdušeno sprejelo in posebnega aplavza so bili deležni Little Tonu, Nuccia Bongiovanni, Miranda Martino, Arturo Testa in Claudio Villa.
Končno je Tržaški filharmonični orkester skupaj z jazz-an samblom zaigral pod vodstvom Nella Segurinija dve ritmičnosimfonični skladbi. Najprej je bila na sporedu Rocks of Cornwall Umberta Bellonija, ki je nastopil tudi kot solist pri klavirju. Druga pa je bila Ameriška rapsodija št. 1 Mira Grazianija.
S tem je bil spored zaključen in kdor je hotel, je počakal še na razglas žirije o skladbah in popevkah, ki se bodo izvajale na jutrišnjem finalu. Med skladbami za jazz sta na prvem mestu z enako oceno Balet Valdambrinija in Suspence Giulia Libana, nato pa sledi Theme for Saxofones Mira Grazianija. Med popevkami so se plasirale za finale: Non ho piu nulla. La legna, Attendere, Dado di miele, Calda estate. d'amore in Fenestella Od ritmosimfoničnih skladb pa bodo jutri spet izvajali Rocks of Cornioall.
Danes zvečer je na sporedu še druga polovica skladb in popevk, izmed katerih bodo izbrali dve skladbi za jazz, šest popevk ter eno ritmosimfonič-no skladbo za jutrišnji finale. Med napovedanimi pevkami, ki pa danes ni prišla na vrsto, je še Jula De Palma.
Brezvesten skuterist je pred včerajšnjim opoldne podrl v Miramarskem drevoredu v -bližini mitnice priletnega moškega ter po nezgodi zbežal. Njegove istovetnosti še niso ugotovili.
Žrtev cestnega gusarja je 82-letni Romano Battistelli iz Ul. Giulia 94, ki je hotel preč kati cestišče po prehodu za pešce. V tistem trenutku je privozil mimo skuterist, ki ga je s silo zadel od strani ter vrgel na tla. Vozaču se je posrečilo, da je ohranil ravnotežje. Kakih deset metrov naprej je ustavil vozilo, pogledal nazaj in takoj nato nadaljeval vožnjo v smeri proti mestu. Battistellija so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, kjer so zdravniki pregledali. Ugotovili so mu razne podplutbe na hrbtu. Možni so tudi zlom' na rebrin. Ozdravel bo v približno 20 dneh.
Mlad nemški turist ljubitelj tuje lastnine
Peter Lipslreu, nemški državljan iz Kempen Krefelda je star šele 18 let, toda v teh dneh se je izkazal za zelo podjetnega tatu. V Trst je prišel kot turist, ki pa -se ni zanimal za naravne lepote naše obale, temveč samo za tujo lastnino. Predvčerajšnjim okoli 19. ure je ukradel motor s Tablico Rovigo 26683, ki ga je našel v bližini železniške poslaje. Takoj je zasedel železnega konjička ter se odpeljal do sesljanskega kampin ga. In prav tu je začel krasti na debelo. Nekemu Švicarju je odnesel šotor, 3.600 lir, 4 baterije, žensko uro, par hlač eno platneno in eno najlonsko torbo, dežni plašč in zavojček z raznimi zdravili. Nekemu drugemu švicarskemu turistu pa je ukradel žensko spalno srajco, par čevljev ter še nekaj drugih predmetov.
Mladi uzmovič pa se ni zadovoljil s tem. Ukradel je še eno denarnico, en srebrn prstan, zavoj z raznimi šotorskimi potrebščinami, 100 šilingov, en dežni plašč in eno moško poletno obleko. Vse te pred-meie je naložil na motor ter se odpeljal. V bližini gostišča «Caravella» pa ga je ustavil neki policijski agent ter ga odpeljal na komisariat
MALI OGLASI
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carduccl 41 Kupili boste: bunde dežne plašče, hlače, srajce, lope in mnogo drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cenah.
Preden greste
na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400.—
Telefonirajte na št. 37-338
ki jih bo izvajala folklorna skupina
TANEČ iz SKOPJA
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 od četrtka 3. avgns' dalje ter dve uri pred Pr}c®’ kom prireditve pri blagajni n stadionu.
KINO
Nazionale 16.00 »Zmaji iz VVesta*
Fenice 16.00 »Lovec Indijancev* technicoior, Kirk Douglas.
Excelsior 16.30 »Kri in arena* tecnnicolor, Tyrone Power.
Grattacielo 16.00 »Steza slonov* E. Taylor, P. Fa-nok.
Arcobaleno 16.00 »Operacija stero«. Dogodivščine na polat' nem morju.
Supercinema 16.00 »Avgust, žeiy ske pri miru pust«.
Alabarda 16.30 »Zenske seje)” veter«, SciUa Gabel. prepovf dano mladimi.
Aurora 16.30 19.00 21.45 »K011* zvoni«, Gary Cooper.	.
Cristailo 16.30 <oLa scuola drititii«.
Ga.ibaldi 16.00 «Jovanka in t®-vansice«, Siiva-na Mangan i J pan ne Moreau, Carla Gravin* Prepovedano mladini.
Capitol 16.30 »Podkupljenost* Zadnji dar..	,
Impero 16.30 «Sherwoodslci lok0-strelci«.
Italia 16.30 «Dekleta za vzhod®' dvore«, Marisa Mell in Vur» Hali Prepovedano mladini.
Massimo 16 30 »Italijani v ipekw Zadnji dan.
Moderno 18.00 ((Zlodejeva kr'n' ka», Barbara Speele, Andre Ctiecchi. Prepovedano mladln1-
Astoria 17.00 «Svet ponoči«. Prt" povedano mladini.
Astra 16.30 ((Uporniki Kansasa*
Vittorio Veneto 17.00 Revija llcijskih filmov:	((Kriminal*
Ddgarda VVallacea«.
Ideale 16.30 »Peščeno morje>*
Marconi 16.30 ((Zločinec iz Tom0-stona«, George Montgomery.
Savona Zaprto za-adi počitnic
Odeon 16.00 «Pot nasilja«, Hefl-m, Tab Hunter.
Skedenj 2.0.30 «Ponosn:j puntal" Alan Ladd, techni-color.
Va"
Ljudska knjižnica v Trstu sporoča, da bo zaradi počitnic zaprta 0(* 1. do 16. avgusta t. !•
predvaja danes 1. in jutri 2. t. m. ob 18. uri dvorani in z začetkom ob 20.30 na prostem film
«Geremia, canc e spia»
III lllllllllllllllllllllllllllllllll III llllllllllllll IIIIIII llllllll IIII Milil IIIII im n im m im III lllB11
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
leta
Tatovi razbili šipo izložbe in ukradli štiri tranzistorje
Predvčerajšnjim policijski
ponoči so agenti pohiteli na Korzo Garibaldi, kjer so neznani tatovi razbili izložbeno steklo trgovine Universaltecni-ca ter odnesli 4 radijske aparate na tranzistor.
Tatovi so razbili šipo_ z debelim kamnom. Iz izložbe so odnesli samo omenjene aparate, čeprav bi lahko ukradli še kak drug predmet. Verjetno jim je to preprečil nočni čuvaj, ki se je bližal. Vrednost ukradenih predmetov znaša 140.000 lir. Vendar pa je skupna škoda precej višja, in sicer okoli 400.000 lir, ker so tatovi poškodovali tudi en
Dne 30. in 31. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 18 oseb.
RODILI SO SE: AccettulU Alberto, Di Bene-letto Salvatore, Comari Doma-no, Pupis Cinzia, Sivestri Viviana, Giandon Fabio, De Monte Stefano Gasi voda Sandro, Persini Roberto, Peluso Giorgio, Comiuzzo Sandro.
UMRLI SO: 33-letni Tinta Ll-bero, 59-letni Zangrando borne-nlco, 61-letm Facchin Angelo, 88-ietna Volar.l vd. Spadiglieri Virginia Anna, 61-ietna Aunino por. Tyrichter Margherita, 73-let-nt Crastic Agosuno, 80-lctria VVacnmann vd Castellani Vitto-ria, 64-letoa Novak Anna, 70-letna Prasell por Furlan Maria, 50-;etna Pecehiar por. Karnjel Anna, 80-letha Vicehi vd. Luca-re.li Teresa, 84-letrM Mauri Giuseppe, 63-letni Spazzapan Gio-van-ni, 68-letna Bezlai vd. Vidi-mare Regina, 25-letna Postojna Rita, 81-letria Soravia vd. Chen-da Ma.-a, 68-letna Ven.er vd. Marconi Stelania, 77-letni Geri-nl Franeesco
kumarce ................. 50	°0	h
čebula .................. 41
svež fižol ............ 153	J”-	#
stročje ................. 94	1$	5
razna solata	....	30
jajčevci ................ 12	$	j|
krompir ................. 25	Le
paprika ................. 36	jj.	*
paradižnik .............. 34	»	#
zeleni radič	1	.	.	.	150	J -	V
zelem radič II	.	.	.	50	^	0
bučice .................. 60	1 *“žj
Večina blaga se prodal® prevlad cent (3. stolp
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg sv. Iva a 5; dr. Praxmarer, Trg Unita 4; Prendim, Ul Tlziano Vecellio 24.
VČERAJŠNJE UENE NA TRGU NA DEBELO
Prav gotovo bo djjnes znat-l televizijski aparat ter en plin- | grozdje . i več ljudi kot vceruj. * ski štedilnik.	I	pesa	. .
(V prvem	stolpcu so naj-
nižje cene.	v drugem naj-
višje, v 3	. prevlada joče)
pomaranče	.... 377 377 377
limone . . .	.... 77 118 106
marelice . .	.... 141 141 141
jabolka . . .	.... 53 59 59
hruške . . .	.... 29 118 94
breskve	.... 36 129 106
slive . . . .	.... 24 100 47
;grozdje . . .	.... 83 141 94
i pesa . . . .	.... 20 70 50
Valu
dolar
Švicarski frank
i urit šterimg
francoski frank
marka
šiling
pezeta
dmar
marerigo
/.latp
Z A tl V AL A v,o
dr**
Vsem, ki so z namt
vali ob smrti našega
Josipa Budin3
. p()Sc
toplo zahvaljujemo.
zahvala pevskemu z',0fi*
eti®
čin počastili spomin nega pokojnika in 8a s" (
župniku, darovalcem cV*'jj vsem, ki so na kateri*
ne. zadnjo pot.	Ji
Trst - Salež - Zg oni* rey, 1.8.1961.	jp
Soproga, sinovi, bčet. ostali sorodni*1
J
Milje na platnu deželnih slikarjev
Slikarsko tekmovanje e.vlempore je privabilo v mestece kar 55 slikarjev
Milje so se včeraj zdele neti-Montmartre v malem. Na !"	slikarsko	«strateških»	po-
ložajih
so se razpostavili sli-
karji, ki so se odzvali vabilu, uaj ekstemporirajo, to je naj a itro naslikajo ali narišejo «c miljski motiv. Seveda je n,e 0 ®r* tem velik delež ‘crje s portičem in čolni, pa \ ozke uličice so prišle na račun, nekaj bolj »alpinistično. razpoloženje slikar-se ie povzpelo tudi v n e» tja aor do Starih 1„1/’ od koder jim je razgled 0 plaval v šir in objel ”6 mestece v vznožju. Seve-»i.S,e °krog vseh slikarjev korU° Vrecei radovedneže v, prav3e_ da!,° Mitjam v nedeljo
Tekm,
Poseben pečat.
ovanja se je udeležilo J, sl!fc«nep, fci so izročili do ” 'kote 'VSU SU0'’a de*a žiriji,
so bili; Lojze Spa-
’ jitonio Guacct, Edoardo in	Giuseppe Negrisin
miljski župan Pacco. Ziri-
fcoli?	fconcu razsodila ta-
miu\ prv° naSrado 70.000 lir bari! e»»0^^ine 3"e Podelila sli-
tj|c “ Mocchiuttiju, drugo 50 tttctt" ,T m^iske občine Bru-lir tre‘io nagrado 30.000 četrt ‘ ■1s^Ce občine Rosignanu, na£,rad° «Venturi» (30 t0 ir^ slikarici Reina, pe-t*rd° miliske občine (30 £i(	!r^ črno-belo slikarju
Ur eU’ ,*es5° nagrado 10.000 mnf-a crno~belo slikarju Sor-ani3U itd.
fcsmo nagrado Assicurazio-
ctetn:ene,r,ali’ t0 ie uro’ 50 rf0’ „oj . shkarju Černigoju, trika1 ° nasratJo. to je srebrno °lno Pokrajine, pa so nri-slikarju Palčiču.
Oonizbaln0 tekmovar,ie ’e 0T'
vrala miljska občina skupno
p°bud,
Irli^ui- Sai ne služi samo za ° Janie aostov v Milje '"•K7Uep *, j'
t,)e ...	1	za	populnrizirc-
širtiS. rske umetnosti med 1 ijudskimi sloji.
 ----
Urnik
2 ustanovo ENDAS. a ie vsekakor hvale
muzejev
V 'x*
rstu je precej muzejev, ki
sicer
ker
n® padejo toliko v oči, mesto0 Zel° tuzktoP1!6"! P° bt>gati’ a so vendarle precej gradiv Z Umetn,nami ‘n raznim vili °n'' ^red leti smo obja-sm0 VrSt° člankov, v katerih n’ne °	na	glavne umet-
Pribji edai sm0 v poletju in turist v ^rst tud' številni bližnie8a zaledja, od da si ,lR vsaj nekaj veseli, ■’«vijana aJo muzeje. Zato ob-)ev j6r Urn'k glavnih muze-v PrimerPr'pominiamo, da je (P v ,	1	2	drugimi	mesti tu-
Mul°Pnina zelo poceni. nost, ^ Za zgodovino in umet-
Vsak dan 'tate^ra^e’ ie odprt
vsto
lir-
Pnin;
ob
°d 10. do 13. ure,
UD a ,20 lir, za otroke 10 Muz , ljah Prost vstop. d’Aosta Sartori°. ul- Duca 10. d0 15 • ®! ob delavnikih od *a °trokoU,r^’ vst°PniPa 20 lir-*n Prazn i • Ur; ob nedeljah
VSt°P Sh °d 10' d° 13”
le ®t muzei> Trg katedra-fariPska I' JuSt): orožarna in kih 1(. 0Prema; ob delavni-°d jo ' do 16., ob praznikih 4 lir, 0 13‘ ure; vstopnina
m^je Revo,teUa - Galerija s;- 27; v dtnetnosti, Ul. Diaz ^deljkib ,dan razen ob po-0	10’	do 13., vstop
br.ost. M P1* ie tuai u8imi umetnina-tetov,	Tominčevih por-
l^^radn''* muzeJ “iramar-
i.' in os <e vsak dan od 9. do ,jall oa n . ' do 18. Ob nede-
Ur
od 9
ob
do 12.;
i Vstopnina 100
Muzej11'^1!31' Prost vstop.
oa * Ul ImKUrSo ‘n stavr°-
» 10' doisani št. 5, vsak It, estl>i m«“rei ,Vst°P Prost, ti 24- blat *Risorgimentaiit Jj.15.; ^ vsak dan od 10
Pri
vston Praznikih od 10. do
tis
rodoi
Prost.
pi®nj muzej, Trg Hor-1 °d 10- do 13 ure;
vstop _
Zar;0 Ro,akvarij,
Sau7o'"v“J’, Nabrežje ro v glavni ribar-
nici, od 8. do. 12. in od 14. do 18.; vstopnina 50 lir, za otroke 20 lir.
Pomorski muzej, Ul. Annun-ziata 7, od 9.30 do 12.30; vstop prost ob četrtkih; ob ponedeljkih zaprto. Druge dni vstopnina 50 lir; za vojake in otroke 20 lir.
Gledališki muzej, Trg Verdi št. 1, od 10. do 12. ure in med prvima odmoroma, ko so gledališke nredstave; vstop prost.
Botanični vrt, Ul. Marcheset-ti 2, od 15. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 13.; vstop prost.  «»-----------------
Razpis za prijave v Slovenski dijaški dom
1. Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1961/62 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginna-stica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ).
2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh tazpoložljivih mest.
3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po navodilih razpisa Dijaške Matice.
4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v 1. točki.
UPRAVA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA TRST  «»---------
Poletni urnik gospodarskega združenja
Od ponedeljka 10. julija do 30. septembra bo v veljavi v tajništvu združenja enotni urnik od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Za izpolnjevanje knjig in jrijav urada za delo pa bo na razpolago uradnica od 9. do 11. ure.
Sporočilo Neodvisne socialistične zveze
Tajništvo Neodvisne socialistične zveze sporoča, da se lahko vsi tržaški občani vsako sredo od 11.30 do 12. ure obrnejo na sedež NSZ v Ul. sv. Frančiška 20/1, kjer bo odvetnik Gruden na razpolago za vprašanja, ki se tičejo občinske podporne ustanove (ECA).
Gori
©liešlii dnevnik
Praznik ob doberdobskem jezeru
«Veseli Šentvidčani» so ustvarili kljub oblakom dobro razpoloženje
Koncert in ples sta se odvijala normalno - Slabo vreme preprečilo večjo udeležbo občinstva
2
srnam
Tajnik Zveze prosvetnih društev tov Miladin Černe pozdravlja množico obiskovalcev in ljubljanske goste, ki so z uspehom nastopili na prazniku ob Doberdobskem jezeru
Doberdobski prosvetarji letos očividno niso imeli sreče s svojim praznikom ob Doberdobskem jezeru, na katerega so se s tako vnemo pripravljali. Že prejšnjo nedeljo je aež, ki je namakal zemljo v soboto in v nedeljo skoro do 15. ure, preprečil zadnje priprave in tako razmočil veselični prostor, da so morali prireditev odnesti na nedeljo 30. julija.
Tokrat je dopoldne kazalo, da bo vreme bolj naklonjeno, saj smo imeli sonce. Kolikor bej pa se je bližal čas, ko bi se morala prireditev začeti, toliko bolj gosti so se pojavljali oblaki na nebu in okrog 17. ure je prišla kratka ploha. Vendar pa je kljub temu prišlo okrog 18. ure že toliko ljudi, da se lahko začel koncert, ki ga je imel godbeno pevski ansambel »Veseli Šent-vidčani» iz Šentvida pri Ljubljani. Med obiskovalci smo poleg domačinov iz Doberdoba
opazili tudi Tržačane in Goričane, ki pa bi jih bilo še mnogo več, če bi bilo vreme bolj naklonjeno. Tudi pozneje, okrog 19. ure je nekaj pršilo in odvrnilo še marsikoga, ki je bil namenjen k jezeru. Ti; sti pa, ki so prišli, so ostali in tako se je na prostoru pred odrom zbralo nekaj stotin ljudi, ki so deloma tudi z odprtimi dežniki prisostvovali koncertu.
V začetku je tajnik ZSPD tov. Miladin spregovoril nekaj besed v pozdrav in obenem predstavil goste iz Ljubljane, ki so tokrat prvič nastopili na Primorskem. Sledil je koncert, pri katerem so «Veseli Šentvidčani» predvajali vrsto narodnih in umetnih skladb, med katerimi jih je bila večina takih, ki so jih sami priredili, nekaj pa tudi Avsenikovih. Godbenim so sledile, odnosno so se z njimi vrstile, tudi pevske točke, ki sta jih lepo podajali dve iiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiHiiimiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiMimiiimiiNiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiuiiimmiiiii ljubki članici nastopajočega
ansambla. Pred vsako točko pa je šegavo-resni napovedovalec poleg naslova pesmi na kratko očrtal tudi njeno bistvo, za lažje razumevanje poslušalcev.
Dva otroka in pomorščak so se oparili z vrelo vodo
Koncert, ki je trajal dobro
Deklica in deček sta se oparila, ko sta se igrala v kuhinji, po- p uro, je vzbudil odobravanje morščak pa ko je popravljal neko cev v ladijski strojnici
Precej hudo se je predvčerajšnjim opekla 3-letna Alba Pellegrini iz Ul. Lazzaretto vecchio 24.
Deklica se je v kuhinji sosedov igrala z nekim sovrstnikom. Po nesreči je zadela ob lonček vrele vode, ki so ga bili postavili na električni kuhalnik, ki je bil na tleh. Vrela voda je dekletce močno oparila po obrazu in desni roki. Opekline, ki jih je zadobi-lo, so prve in druge stopnje. Na pomoč mali Albi je priskočila njena mati, 24-letna Caterina Gentile, ki jo je takoj odpeljala v bolnišnico. Deklica bo ozdravela v približno 20 dneh.
Nekaj čez poldan pa se je na približno enak način ponesrečil tudi 5-letni Roberto Nar-di iz Ul. Doda 17. Deček je bil v kuhinji, kjer se je vrtel okoli plinskega kuhalnika. Po nesreči je zadel ob posodo z vrelo vodo, ki ga je oparila po rokah in kolkih. Sprejeli so ga na dermatološki oddelek s prognozo 20 dni zdravljenja.
Na parniku «Celio» pa se je precej hudo opekel predvčerajšnjim ponoči 58-letni pomorščak Giuseppe Lombardi iz Palerma. Nekoliko čez 24. uro je Lombardi delal v strojnici parnika, ki je zasidran v Stari luki. Hotel je odmašiti neko cev, ko ga je nenadoma
zadel močan curek vroče vode. Na parniku so mu nudili prvo pomoč, toda okoli 8. ure so ga prepeljali v bolnišnico, in sicer na dermatološki oddelek. Ugotovili so mu razne opekline prve in druge stopnje po obrazu, prsih, po vratu, ter po nogah. Ozdravel bo v približno 20 dneh.
jusarjem Praprota, Trnovce in
“Podablja Jadra, barčice in hiše v ozadj
Vse prizadete glede razdelitve zemljišč podvrženih ju-sarskim pravicam v Praprotu. Trnovci in Šempolaju opozarjamo, naj čimprej plačajo že znano vsoto in naj do 30. septembra letos zaprosijo za vključitev. V tem primeru bodo plačali najemnino samo za leto 1959 in 1960. V nasprotnem primeru pa bo v njihovo breme tudi najemnina za leti 1958 in 1961. Razen tega ne bodo smeli pred ureditvijo zadeve sekati drevja in odnašati drv iz gozdov.
Devin-Nabrežina, 20.7.1961.
OBČINSKI ODBOR  «»----------
Pes ni vedno človekov prijatelj
Pes je znan kot človekov prijatelj, toda zdi se, da pozna le gospodarja ne pa njegovih uslužbencev in delavcev. To bridko resnico je včeraj okusila na svoji lastni koži 23-letna Silva Harej por. Jakac in (Štramara 896. Mlada žena, ki je zaposlena pri podjetju Vattovani v Miljah, je včeraj okoli 13. ure postajala v podjetju, kjer je morala nastopiti svojo službo. Nenadoma'je planil nanjo gospodarjev pes 1er jo ugriznil v brado. Žensko so prepeljali v splošno bolnišnico, in sicer na II. kirurški oddelek, kamor so jo sprejeli s prognozo od 10 do 15 dni zdravljenja.
 «»--------
Avto podrl pešca na Korzu
Ob, 15.50 so prepeljali na otolaringojatriski	oddelek
splošne bolnišnice 57-letnega Francesca Serdoza iz Ul. Goz-zi 5, ki je zadobil večjo rano na levem uhlju pri nekem padcu. Zdravniki so menili, da bo ozdravel v približno 10 dneh. Ugotovili so mu pa tudi rahlo vinjeno stanje.
Serdoza so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Ponesrečil pa se je bil, ko je šel malo poprej ob pločniku po Korzu Nenadoma ga je podrl na tla neki avto Fiat 1100, ki ga je vozil 27-letni Francesco Stocca iz .Ul. Pic-eolomini 27.
občinstva, ki je bilo navdušeno nad Šentvidčani in je na splošno izrazilo željo, da bi kaj kmalu znnet prišli med Tias in naleteli na boljše vreme, da bi imeli še več poslušalcev. Sicer so pa sami godci izjavili, da v takem vremenu niso pričakovali toliko obiska in da bi ga v enakih prilikah gotovo nikjer ne imeli enakega.
Po koncertu je sledil ples in ker se je vreme potem u neslo, čeprav je bilo nekoliko hladno, je trajal tja do polnoči in za nekatere najbolj
le v suhih dneh, ko pripeka vročina in že najmanj teden dni prej ni deževalo. V takih primerih je travnik pod košatim drevjem in tik ob jezeru vabljiv za vse pa čeprav leži precej vstran od glavnih prometnih cest in pod od vasi do jezera, vkljub zadnjim popravilom, ni takšna, kot si jo želijo zahtevni avtomobilisti in kolesarji.
Prireditelji se ob tej priliki še enkrat zahvalijo nastopajočim godbenikom in pevkam, pa tudi napovedovalcu, za požrtvovalno prizadevnost, ki so jo pokazali pri koncertu kljub t'kc neugodnemu ter s tem pripomogli, da je sploh do prireditve prišlo.
Obračun Ietošnj’ega pridelka
Letos v nižinskem predelu 70 tisoč stotov pšenice
Spomladansko deževje in zmanjšan izvoz sta škodila sicer obilnemu pridelku breskev
Letošnja žetev in mlačev sta že zdavnaj za nami in sedaj so na razpolago prvi podatki o celokupnem pridelku žita. Na splošno je bila letina dobra, čeprav so marsikje, kot po slovenskih vaseh, posejali z žitom manjše površine.
V nižinskem predelu gori-šlte pokrajine je znašal pridelek po 30 do 32 stotov pšenice na hektar; pridelek je bil dobre kakovosti, saj je v večini primerov presegel specifično težo 80. V celoti računajo, da so na ravninskem področju, ki mu pravijo tudi «Agro», dosegli 70.000 stotov žita, kar je toliko, kot je znašal pridelek na tem področju v najboljših letinah.
Letos so dobro obrodile tudi breskve, čeprav jim je spo-mladno deževje precej škodilo na kakovosti, kar velja tudi za češnje in za grozdje Njihova cena pa je precej nizka, ker je prišlo do zastoja v izvozu in zato je treba poskrbeti za večjo potrošnjo breskev na domačem trgu.
Kot rečeno, je »pomladno deževje precej škodovalo tudi trti, prav v času, ko je bila v cvetju in je bilo treba več-
Korislne
telefonske številke
Zeleni križ v Gorici 26-48 Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49 Orožniki v gteverjanu 46 75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Štandrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjab 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71
krat škropiti, da bi se rešilo preostalo brstje.
Tudi druge kulture se ugodno razvijajo, kot n. pr. koruza, kateri zelo prija deževje, ki se vrsti s toplimi dnevi, da je v bujni rašči.
Novi kvestor v Gorici
Danes bo prevzel posle na goriški kvesturi novi kvestor dr. Fernando Pervilli, ki bo nadomestil dosedanjega goričkega kvestorja dr. Ubalda Ca-merlenga.
Dr. Pervilli je bil rojen v Reggio Emilii in ima sedrj 56 let. V policijski službi je že od 1928 ter je med drugim služboval tudi v Vidmu in Trbižu. Za kvestorja je bi' imenovan 20. novembra 1955 ter prihaja k nam iz Astija.
Novemu kvestorju želimo, da bi se v Gorici znašel in da bi izvrševal svojo službo nepristransko, v korist javnega reda in vsega tukajšnjega prebivalstva.
V soboto so kresovi oznanili
Otvoritev	še	en
postojank	e	na
Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki SPD iz Gorice
Preteklo nedeljo so imeli sove po bližnjih vrhovih, god-
na Razor planini lepo planinsko slavje pri katerem so tira etno otvorili planinski dom, ki ga je tukaj lepo uredilo Planinsko društvo iz Tolmina. Pravzaprav obratuje ta planinska postojanka že nekaj let, vendar so jo sedaj dokončno uredili in razširili, da bo za dogleden čas zadostovala sicer stalno naraščajočemu obisku planincev, ki imajo od tu lepo izhodiščno točko za na Škrbino, Vogel Kuk m druge bližnje vrhove, s katerih je tudi lep razgled na Bohinjsko kotlino in njeno jezero.
Slavja se je udeležila tudi skupina članov Slovenskega piar.inskgea društva iz Gorice. Ti so deloma prišli na planino že v soboto zvečer, nekateri pa v nedeljo zjutraj. Žjutraj so se vsi skupaj odpravili na Vogel in Kuk ter se vrnili v Dom do 10. ure, kj je bil tudi glavni del proslave.
?e v soboto zvečer so planinci in pastirji zakurili kre-
mMiiimtiim mi i im iimimiiiniliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim ■■ miitiiiinmtmii Minulimi iiminiiiiii
Nezgoda dveh mladih zaročencev
Z avtom najprej v drevo in nato v obcestni jarek
V nedeljo ponoči okrog 2.?0 se je vračal z avtom svojega očeta «Fiat 1100-103» 26-letni študent Luciano Tomadin, sin znanega barista, ki ima lokal nasproti kavarne Garibaldi, iz Sesljana proti domu. Z njim je bila v avtu njegova zaročenka, 23-letna učiteljica Franca Longo, ki stanuje v Gorici, Ul. Arcadi 7.
Ko je privozil do odcepka Ul. Tabaj, je Tomadin izgubil
lllllllllllllIHIIlilllllllllllllllllllllllllillllllllllllinillllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllTllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIII
Danes seja občinskega sveta
Ela programu je vrsta ukrepov o javnih cSeBih in razsvefifavi
Popravilo cerkve v Štandrežu, razsvetljava v Podgori in cesta h kamnolomu na Sabotinu na dnevnem redu
Občinski svet v Gorici bo imel danes zvečer, z začetkom ob 21. uri, svojo prvo delovno sejo. Odborniki so zanjo pripravili precej obširen dnevni red in ni izključeno, da ga bodo morali obravnavati na več sejah. Torej za sedaj še nič počitnic za goričke občinske svetovalce.
Svetovalci bodo morali odobriti 21 sklepov, ki jih je že sprejel prejšnji občinski odbor v obdobju med starim in novim občinskim svetom. Med temi sklepi je tudi izredno popravilo farne cerkve v Stan-drežu, za katero je določenih 625 tisoč lir. Za okrepitev u-lične razsvetljave v Ul. Coto-
Nastop dueta «Veseiih Sentvidčanovn
nificio in S. Giuslo v Podgori je določenih 170 tisoč lir, nekaj nad 11 milijonov lir pa za obnovo asfalta na nekaterih mestnih ulicah in trgih, med drugim tudi na Placuti.
Za popravilo pločnikov v Ul. Vittorio Veneto, Aosta, Ve-niero, Lunga, Svevo, Nievo in Porta je namenjenih 13.519.000 lir. Za gradnjo dveh policijskih stražnic oh meji v Ul. Scogli in proti Vrtojbi, pa je določenih 2.910.000 lir.
Svetovalci bodo morali potrditi tudi dogovor, ki ga je sklenil občinski odbor z nekim zasebnim podjetjem za gradnjo ceste, s katero bodo povezali kamnolom na Sabotinu s cesto v St. Mavru. Prav tako bo treba potrditi stroške 9 milijonov lir za nakup 5000 stotov gorilnega olja za zimsko ogrevanje občinskih stavb.
Poleg teh in drugih sklepov, ki jih je že sprejel občinski odbor, pa bodo svetovalci razpravljali še o 12 vprašanjih, ki so njihova direktna kompetenca. Med drugim bo treba najeti posojilo v znesku 70 milijonov lir za povečanje sedeža županstva po že pripravljenem načrtu. Prav tako bo treba zahtevati od ministrstva za javna dela dovoljenje za takojšen začetek del, ki so predvidena v prvem obroku in za katera je določenih 330 milijonov lir; obenem bodo zaprosili za zakonske olajšave pri nadaljnjem finansiranju vodovoda za znesek 93 milijonov lir za njegovo dograditev.
Na dnevnem redu je med drugim tudi poimenovanje nekaterih novih ulic, imenovanje raznih občinskih komisij itd.
Po vsej verjetnosti pa bo
tudi občinski svet sledil pokrajinskemu in bo to njegova zadnja seja pred poletnimi počitnicami ter bo <• tistih točkah dnevnega reda, k; Jih danes zvečer ne bi rešili, nadaljeval razpravo v septembru, ko bodo začeli z jesenskim zasedanjem.
 «»-------
Tekmovanje goriških letalcev
V nedeljo popoldne je bilo na goriškem letališču tekmovanje v rednem letalskem poletu. Za tekmovanje je bilo vpisanih 8 konkurentov, ki bi se morali razvrstiti v aveh poletih. Zaradi slabega vremena pa se je lahko izvedlo le polovica programa in so tekmovali štirje letalci, in sicer; grof. Caiselli, Valentinuz-zi, Riavez m Lepore.
Zračna proga, ki so jo morali preleteti, je bila dolga 60 km; z goriškega letališča pro-li Krminu, Ara Pacis, Visco, letališče v Ronkah, Kalvarija, goriški grad. letališče. Pred pristankom so morali tu na določenem prostoru spustiti posebno poročilo. Ves krog je bilo treba napraviti v 25 minutah.
Prvo mesto je zasedel Riavez, ki mu je sledil Valenti-nuzzi, nato Lepore m zadnji Caiselli. Na tekmo je prišlo precej ljubiteljev tega športa tudi jz Trsla.
Čitajlp in sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
kontrolo nad vozilom in avto je najprej treščil v neko drevo ob cesti, nato pa se prevrnil v obcestni jarek. Kljub nenavadni uri, je bil na cesti neki samotni potnik, ki je takoj pohitel v bližnjo gostilno Komel, od koder je poklical rešilni voz Zelenega križa. Iz prevrnjenega avta so izvlekli oba ranjena potnika te.r ju odpeljali v civ lno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto.
Zdravniki so tu ugotovili, da ima Tomadin rano na glavi in pretres možganov ter da bo verjetno okreval v 10 dneh. Hujše poškodbe pa je dobilo dekle, ki ima poleg rane na glavi zlomljeno tudi desno ključnico ter je izgubila tudi več zob. Zato smatrajo njeno stanie za resno.
Precej' škode je utrpelo tudi vozilo, ki so ga uslužbenci za cestno pomoč od ACI zjutraj ob 5. uri odpeljali v garažo Aguzzoni na Korzu Italia. Po prvih ugotovitvah sodeč, je Tomadin zaradi zaspanosti izgubil kontrolo nad avtomobilom in je bil tudi vzrok nesreče.
 «»--------
Vozni red vlakov
ODHODI
Proti Trstu: 0.20 (D), 5.49 (A), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 15.54	(A), 17.48	(DD),
18.34 (A), 20.00 (A), 21.46 (A), 22.25 (D), 23.15 <DD>*).
Proti Vidmu: 4.32 (A), 6.24 (A), 6 57 (D), 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A), 13.00 (D), 13.43 (AL 14.38 (DD)**), 15.38 (A), 17.21 (A), 18 35 (A), 19.47 (D). 20.29 (D), 21.47 (A), 22.39 (A).
Odhod v Novo Gorico: 7.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A).
PRIHODI
Iz Trsta: 4.31 (A), 6.21 (A), 6.55	(D),	7.25	(A),	7.52	(D),
10.50 (A),	12.59	(DL	13.39	(A),
14 37 (DD)**), 15.36 (A), 17.18 (A), 18.30 (A), 19.45 (D), 20.28 (D). 21.42 (A), 22.37 (A).
Iz Vidma: 0.19 (D), 5.44 (A), 6.40	(A),	7.37	(D),	8.03	(A),
8.57	(D),	11.05	(A),	13.59	(A),
15.52	(A). 17.47	(DD), 18.32
(A), 19 58 (A), 21.44 (A), 22.24 (D), 23.14 (DD) *).
Prihod iz Nove Gorice: 8.08 (A), 15.13 (A), 21.25 (A).
*) Vozi ob nedeljah od 25. 10. septembra in od 17. decembra 1961 do 25. februarja 1962, vsak dan od 1. do 31. avgusta.
**) Vozi samo ob sobotah od 24. junija do 29. julija; od 2 do 9. septembra in od 16. decembra 1961 do 24. februarja 1962; vozi vsak dan od 1. do 31. avgusta.
A — potniški vlak, D — brzi. DD — ekspresni.
vnete plesalce je prišel konec še prehitro.
Na veseličnem prostoru je bile zaradi razmočene zemlje izven plesišča kmalu precej blata in pravtako na dohodni cesti. Vendar pa je tudi bife ob jezeru imel stalno kliente, ki so vkljub zunanji moči čutili notranjo sušo in jo seveda gasili s sredstvi, ki so jih tam dobili v obliki raznih pijač.
Sinoči so domači fantje priredili zopet ples »in se ob zvokih domače godbe vrteli pozno v noč. Tako se je zaključil letošnji »praznik ob Doberdobskem iezezeru*. Lahko rečemo, da bi prišlo nanj precej ljudi, tudi iz bližnje Furlanije, ko bi imeli bolj suho vi-Tne. Prostor je namreč prikladen za take prireditve toda
i
Kljub slabemu viemenu se je ob Doberdobskem jezeru, na tradicionalnem prazniku, ki so ga priredili Doberdočbane, zbrala precejšnja množica ljudi, ki je z užitkom poslušala »Vesele Sentvidcaneu
ba na pihala iz Anhovega pa je poskrbela za veselo razpoloženje v planinskem domu, kjer so se številni pari tudi zavrteli. Pri glavni proslavi v nedeljo ob 10.. dopoldne je najprej predsednik PD iz Tolmina Janko Fili pozdravil številne goste, ki so prišli iz vseli krajev Slovenije ter na kratko navedel prizadevanje društva in njegovih članov, da je prišlo do končne ureditve te planinske postojanke, v kateri lahko najde zavetišče v normalnih razmerah do 80 judi po sobah in na skupnih ležiščih. Za njim je govoril tudi tajnik PZS iz Ljubljane in nekateri drugi udeleženci. Med gosti naj omenimo župana iz Tolmina, predsednika SZDL in druge predstavnike, krajevnih društev in oblasti.
Po govorih in otvoritvi novih prostorov je sledilo planinsko rajanje, ki se je zavleklo tja do večera. Omenimj raj da je bil tokrat planinski dom še pretesen. Vreme je bilo namreč precej hladno, saj je toplomer padel na ničlo in zato so se ponoči od sobote na nedeljo vsi stiskali v hiši, ter si nekateri pripravili ležišče celo v obednici. Se večji naval pa je bil v nedeljo, ker je bila olajšana u-deležba tudi s posebnimi vož-niami kamiona, ki je vsaki dve uri razložil tovor planincev in planink na Lom planini, od koder ie le eno uro zložne hoje do Razor planine.
Goriški planinci so se zadržali na slavju do 16. ure in se potem zadovoljni in z lepimi vtisi vrnili domov.
Družinski izlet v Kranjsko goro
Slovensko planinsko društvo v Gorici se bo tudi letos držalo svoje stare navade in prireja družinski izlet za poletne počitnice v sre-dini avgusta.
Tokrat bomo imeli v ponedeljek 14. avgusta enodnevni avtobusni izlet po Soški dolini in preko Vršiča do Kranjske gore v dolini Save. Tu se bomo lahko z žičnico povzpeli na Vitranc, od koder je krasen razgled po okolici.
Odhod z avtobusom iz Pod-gore ob 5. um zjutraj in iz Gorice, izpred kavarne Bratuš pa ob 5.15. Vpisovanje v kavarni Bratuš; vožnja za člane po 800 in za nečlane po 900 lir. Za kosilo bo moral poskrbeti vsak sam. Povratek v večernih ur»h.
Za prehod meje zadostuje veljavna propustnica.
Avtobusni vozni red za Sesljan in Gradež
S 1. julijem je na Ribijevi avtobusni progi Gorica-Tržič-Sesljan stopil v veljavo poletni vozni red avtobusov, ki je naslednji:
Odhod iz Gorice ob delavnikih ob 8 in 13.30; ob nedeljah in praznikih ob 8, 12.10, 13.30 in 17.15.
Odhod iz Sesljana ob delav-nikih ob 12 in 18.30; ob nedeljah in praznikih pa ob 10, 13, 18 in 18.30.
Ta vozni red ostane v veljavi do 31. avgusta; povratni listek Gorica-Sesljan in nazaj stane 450 lir.
* * *
Na progi Gorica-Gradež pa je od 18. junija do 30. septembra v veljavi naslednji avtobusni vozni red:
Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob 7, 8, 11.45, 13.30 in 18.30; ob nedeljah in praznikih: ob 7.15, 8, 9, 11.45, 13.10,
20.15 in 21.30*.
Odhod iz Gradeža ob delavnikih; ob 6.50, 8.15, 12.15, 13.15,
17.15 in 19; ob nedeljah in praznikih: ob 7, 8.15, 12.15, 13.15. 18.15, 19, 20 in 23*.
Vožnja označena z * velja samo za julij in avgust. Cena vožnje v eno smer znaša 310 lir.
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
g » ” ° J
v GORICI
CORSO. 17.00: «Tolpa terorja«, F. Fuchsberger in K. Dorf. Nemški film.
VERDI. Zaprto.
VITTORIA. 17.00:	((Pustolovci
ob Mekongu«, J. Gaven in J. Kerin. Cinemascope v barvah. Ameriški film. CENTRALE. 17.00:	«Zaklad
SS», J. Hansen in S. Sessel-man. Nemški črnobeli film.
 to>-------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperatura 23,8 stopinje ob 13.15 uri in najnižjo 8.2 stopinje ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegle 67, odstotkov.
Četrta in peta etapa kolesarske dirke «Po Jugoslaviji
■»
Lahka atletika se bliža vrhuncu sezone
Škrl, ki J6 izven moštev, prvi ne Vršiču Slovenija - moški in ženske
V II. poletapi je zmagal Hintermiiller
Mladi Škrl je tudi zmagovalec celotne etape od Nove Gorice do Ljubljane, medtem ko je Levačič obdržal v četrti etapi priborjeno rumeno majico Jugoslavija še naprej prva med moštvi
(Od našega dopisnika)
NOVA GORICA, 31. — Amaterske kolesarske etapne dirke imajo gotovo prednost pred profesionalnimi v tem, da ne poznajo mirujoče monotonosti in čakanja samo na izrecne težave redkih etap. Tako se je n. pr. rumena majica do četrte etape v dirki »Po Jugoslaviji« že tretjič preselila: najprej jo je oblekel Holandec Beckers, ki jo ie moral že po drugi etapi predati Val-čiču, tapa po četrti Levačiču.
Najprej sta že po prvih kilometrih vožnje iz Pulja pobegnila Zagrebčan Gregorina ter Beograjčan Milenkovič.
Njuna prednost se je polagoma večala, toda malo pred Koprom je pritisnila za njima glavnina in ju dohitela. Dirkači pa niso dolgo vozili v skupini, kajti naprej se je pognal Šebenik, za njim pa Ukmar, Aranyi (Madž.) in Hrovat. Ti so prvi vozili skozi Koper. Bližal se je Crni Kal in tu bi bilo nevarno komu pustiti preveč prednosti. Zato so četvorico dohiteli še o-stali.
Tu pa je Levačič preračunal, da je prišel zanj ugoden trenutek za beg. Prebil se je na čelo in diktiral tempo, čeprav se ni mogel odtrgati od zasledovalcev Šebenika, Stamusza (Madž.), Ara-nyija (Madž.) in Trajkova (Bolg.). Na vrhu vzpona pri Črnem Kalu so imeli ti minuto prednosti. Najbrž bi se ostalim ne ljubilo boriti se za to prednost, toda Levačič je bil nepopustljiv. Čeprav si je prevzel nehvaležno vlogo, da je moral večinoma sam voziti na čelu — drugi so sodelovali,	kolikor	so	pač
mogli — je imel s svojo skupino pri Divači že dve minuti prednosti.
Očitno je	bilo,	da	je	bila
v Levačiču	želja,	da	tudi on
enkrat obleče rumeno majico. Proti Novi Gorici je vozil še vse hitreje,	tako	da	sta	mo-
rala Aranyi in Trajkov odnehati in proti cilju je vozila le še trojka Levačič, Šebenik in Stamusz. Na samem cilju se je izkazal kot sprin-ter Šebenik, ki je dosegel veliko zadoščenje, da je zmagal v 210 km dolgi etapi, medtem ko je bil Levačič, ki je vozil za Madžarom skozi cilj kot tretji toda v istem času kot zmagovalec, ves srečen, ko je kmalu ugotovil, da je njegova prednost na cilju tolikšna, da si je osvojil rumeno majico. Valčič, ki mu jo je moral prepustiti, mu je čestital, obenem pa mu je napovedal, da mu jo bo moral na Vršiču vrniti..
LJUBLJANA, 31. — Težko pričakovana V. etapa, v kateri so morali kolesarji premagati 1.611 m visok Vršič, se je končala s presenetljivo zmago mladega Slovenca Franca Škrla. Leta nastopa v dirki kot indi-vidualec, na njega ni nihče računal, saj ga niso uvrstili niti v ekipo Slovenije, Škrlev podvig je res izreden, saj je privozil na Vršič s 5,30 minute prednosti pred nosilcem rumene majice Levačičem in kar 15 minut pred tako izkušenim tekmovalcem, kot je Žirovnik. Tako se je tudi letos ponovila tradicija, da je najtežjo etapo dirke po Jugoslaviji osvojil manjznami tekmovalec.
V. etapi so začeli ofenzivo mladi dirkači, ki se niso ustrašili naporov, ki so jih čakali na Vršiču. Tako so se Skrl, Vukojevič in Berganc kmalu
za Novo Gorico ločili od glavne skupine in si do vznožja Vršiča nabrali 7 minut prednosti. Begunce sta sicer poskušala uloviti Holandec Baas in Švicar L'Hoste, vendar nista uspela. Na samem Vršiču je skupina z glavnimi favoriti močno pritisnila, vendar ;e bila razlika 7’ prevelika, da bi lahko odvzeli Škrlu zmago.
V poletapi od KranjsKe gore do Ljubljane v dolžini 90 km je zmagal Švicar Hintermueller pred Bolgarom Bobekovom ter Dancem Jensenom. Vsi trije so prevozili progo Kranjska gora-Ljubljana v času 3h20’58”. Četr. to mesto je zasedel Švicar Kops z zaostankom 1’7”. Z i-stim časom pa je dospela na cilj tudi glavna skupina, v kateri so bili vsi favoriti. Kakor je bilo pričakovati, je bila vožnja od Kranjske gore do Ljubljane mirna, saj se je vsem tekmovalcem poznala utruje-
nost zaradi vzpona na Vršič.
V generalnem plasmanu je ohrani) Levačič rumeno majico Njegov čas je po V. etapi 24hl5’40”. Sledi mu Valčič z zaostankom 46”. Tretji Madžar Megyerdi. V generalnem plasmanu vodi Jugoslavija.
Jutri )e prost dan, v sredo bo pa na sporedu VI. etapa Ljubljana-Zagreb v dolžini 127 km.
Vrstni red na cilju IV. etape Pulj-Nova Gorica (210 km):
1. Šebenik (J.) 5;50:04, 2. Sztamusz (Madž.) isti čas, 3. Levačič (J.) 3:50:04, 4. Trajkov (Bol.) 5;52:44,	5. Megyerdi
(Madž.) 5;53:20,	6. Colombo
(It.) isti čas, 7. Aranyi (Madž.) isti čas, Pingel (Dan.), Kotev (Bol.), Bobekov (Bol.), Valčič (J.), Žirovnik (J.), Valenčič (J. mlada repre), Derganc (Slov.), Bizjak (Slov.), Škerl (Slov.), Santovec (Slov.), Boite-
žar (J.) in drugi, vsi v času 5;53:20.
Splošna lestvica po IV. etapi: 1. Levačič (J.) 18;27:22 ; 2. Valčič (J.) 18;28:09; 3. Sztamusz (Madž.) 18:28:30;	4. Šebenik
(J.) 18;28:49; 5. Beckers (Niz.) 18;30:36;	6. Bobekov (Bol.)
18;30:38;	7.	Boltežar	(J.)
18;30:40;	8.	Megyerdi (Madž.)
18;30:45;	9.	Lanzani	(It.)
18;30:45;	10. Harings (Niz.)
18:31:19;	11.	Žirovnik	(J.)
18;31:58.
Vrstni red na Vršiču:
1. Skrl (indiv.), ki je prevozil 109 km dolgo progo Nova Gorica-Vršič v času 3h20’;
2. Bergant (Slov.) z zaostankom 3T6”;
3. Madžar Megyerdy (Madž.) 3T6”; 4. Bajlo (Srb.) 3’35”; 5. Harings (Hol.) 3’35”; 6. Lanzani (It.)	3'44”; 7. Vukojevič
(Srb.) 4’38”;	8. Valčič (Jug.)
5'27”; 9. Levačič (Jug.) 5’28”; 10. Trajkov (Bolg.) 5’55”.
pred Hrvatsko in Srbijo
Šikovceva in Hafner sta postavila nova državna rekorda (na 100 m in 3000 m z ovirami) ■ Tudi sicer - kljub dežju ■ nekaj prav dobrih rezultatov
V soboto so se v Celju zbrali na lahkoatletski troboj tekmovalci Slovenije, Hrvatske in Srbije, v nedeljo pa se jim pridružile že tekmovalke vseh treh republik.
Razmere za tekmovanje že prvi dan zaradi dopoldanskega dežja niso bile najboljše, toda rezultati so bili kljub temu še kar dobri. Razmočeno zaletišče je zlasti škodovalo skakalcem v daljino. Lorger je tekel kakor v svojih najboljših časih. Kakor je to sicer razveseljivo, povzroča vendar skrb dejstvo, da Lorger še nima enakovrednega a-li pa že celo boljšega tekmeca tako na 100 m kot na 110 m z ovirami. V metu diska se je močno poznala odsotnost Radoviča; tudi tu je med njim in drugim metalci znatna razlika. Razveseljivo je, da Maj-tan zopet skače čez 2 m in želimo, mu, da bi kmalu popravil svoj državni rekord
iiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiillltiiiiiiliiliiiliiiliiiiililiililliiliiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiilililiii
Zaključeno prvenstvo za jadrnice snipe
Zmagal	je	Grego z
Dober plasma	italijansk
V okviru evropskega mladinskega prvenstva za jadrnice Snipe so bile v nedeljo na sporedu tri regate.
V prvi regati je pihal zmeren maestral, ki je dopuščal, da so tekmovalci razvili vse svoje sposobnosti. Že v začetku se je formirala skupina štirih tekmovalcev (Italijan De Polo, Jugoslovana Zoričič in Cok in
llliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiuiilii
«Balada o trobenti*
(Nadaljevanje z 2. strani)
pleta njuna zgodba, zgodba dveh, ki sla obsojena na smrt. Zaradi stave med komandantoma naj bi v tisti noči, ko sta zaprta v ogradi, eden u-bil drugega. Karl in David se tu prvič srečata, v tem štirioglatem prostoru iz betona to je njuno prvo in poslednje srečanje. Sadistični u-kaz se ne izvrši, čeprav vesta, da bosta drugi dan oba ustreljena. V tej noči mladi David spozna življenje starega komunista in Karl spozna trpljenje mladega Zida in njegovega naroda. Zidu so obljubili življenje, če Nemca u-bije, da bi ga potem obtožili in ubili, ker je prelil nemško kri — on podčlovek. Da bi rešili starega komunista vržejo v ogrado tovariši truplo prej umrlega Čeha Slavika. Truplo prej razmrcvarijo. Karla rešijo med letalskim napadom iz ograde. Karl postane zdaj Ceh Slavik — mladi Zid David pa ima poleg sebe «mr-tvega» Karla — v resnici Slavika, s katerim se zjutraj izkaže. Kljub temu ga ženejo v smrt, češ da je prelil nemško kri. Karl m David ostaneta nepozabni kreaciji pri vseh, ki so film gledali. Svo ji vlogi sta izpeljala do konca na vseskozi visoki umetni ški ravni. Režiserju Gattiju je. uspelo narediti z Negroni-jem in Blechom ter s slovenskimi igralci umetniški film ki bo imel uspeh kjerkoli na svetu ga bodo dajali.
S. S.
ALOJI RAVBAR
V vihar j u
te.
LORINDA
»Vzemi to puško. Imam ,e eno, a tista je moja. Dal ni jo je oče, ko se je ne-toč oglasil doma. To tu ja sem si sama priborila. Jekega večera sem šla v :asedo k prvi hiši na dru-;em koncu Fuentefrie. Do-nači sin, ki je bil pri rrancovih orožnikih, je zčasih prihajal domov. Ti-iti večer sem ga počakala, n ko je prišel, sem skočila c njemu, ga podrla s prvim strelom, mu vzela puško n izginila. Nihče ne ve, da sem ga jaz. Na, to je njegova puška, in v njej je pet nabojev.*
Pavel je ostrmel v dekle Nikoli ji ne bi prisodil to-
liko poguma.
»Hvala ti, Lorinda!* je nazadnje dejal in segel po puški. Nato je pristavil: «In še enkrat hvala za vse, kar si storila zame.»
Med odmevanjem oddaljenega bobnenja topov je rekla:
«Nimaš se mi za kaj zahvaljevati, tovariš! Storila sem samo svojo dolžnost. Danes moramo drug drugemu pomagati ne glede na naše politično prepričanje. Poglavitno je, da se vsi, ki sovražimo fašizem, čim trdneje povežemo v boju proti tej pošasti.»
«Pozdravljena, Lorinda!*
«Pozdravljen! želim ti, da bi kmalu ozdravel če j te kdaj pot privede tod
Francoz Mageron), ki se je vso progo menjavala v vodstvu. Končno je uspelo Italijanu zmagati. Vrstni red v tej regati — 1. «Spalato H», brata Renato in Bruno De Polo, Italija, 2. «Grlica», Zlatan Zoričič in Branko Marazovič, Jugoslavija, 3. «Barba Vane», Zlatan Čok m Hrvoje Jurca, Jugoslavija, 4. «Spray 11», brata Bernard in Jean Mageron. Francija. V tej regati so se tržaške jadrnice «Punta grossa«, ((Nevera« in «Zenit» uvrstile na dveto, dvanajsto in trinajsto mesto. Petnajsto mesto pa sta zasedli Francozinji, sestrj Dumas.
V drugi regati je veter precej popustili in zdaj je prišla bolj do veljave tehnika posameznikov. Koprčan Cok je tudi v tej regati odlično krmaril in bil delj časa v vodstvu. Pozneje pa so njegovi giavni nasprotniki prišli v ugodnejšo vetrovno pozicijo, taKo da se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Vodeči Zoričič je v tej regati popustil. Bržkone mu šibak veter m ustrezal. Vrstni red v tej regati: 1. «Brunello 11». brata Carlo in Mario Bru-nelli, Italija, 2. «Delta», Ante Grego in Simo Nikolič, Jugoslavija, 3. «Spray 11» in 4. «Barba Vane«. V tej regati so tržaške jadrnice zasedle dvanajsto, štirinajsto in petnajsto mesto, Francozinje pa so bild trinajste.
V tretji regati so se najbolj odlikovali Italijani, saj so zasedli prvj dve mesti s prednostjo okrog 50 metrov. Gledalci pa so z največjim zanimanjem opazovali bolj za tretje mesto med Koprčanom Čokom in bivšim, večkratnim prvakom Jugoslavije Gregom iz Reke. Čok si je nekako sredi vožnje priboril majhno prednost in jo obdržal do konca. Solidna vožnja v tej in v vseh prejšnjih regatah je prinesla mlademu Koprčanu prvo mesto v generalnem plasmaju. Tržaške jadrnice so se uvrstile tudi v tej regati v zlato sredino, prav tako tudi Francozinji sestri Dumas. Vrstni red v tej etapi: 1. «Zal», Carlo Mazzone in Arthuro Stoffer, Italija, 2. «Bon 11», Corrado Isenburg in Piero Orizio, Italija, 3, «Barba Vane«, 4. »Delta«, 5. «Spala-
to II»-	.	,
KOPER, 31. — Zadnji dve
mimo, oglasi se,» je rekla, ko mu je stiskala desnico.
še dolgo zatem je čutil v dlani toplino njene roke ii\ še dolgo zatem so mu zvenele v ušesih njene zadnje besede: «Hasta la vi-sta, Pablo!*, iz katerih je vela iskrena želja po zopetnem svidenju.
Nekaj mesecev ^ tistim je prišel ukaz, da se morajo mednarodne brigade umakniti iz Španije, kjer je zmagoslavno stopal na oblast fašizem.
Pavlova enota je odhajala iz Španije mimo Fuentefrie. Tedaj se je Pavel odtrgal od kolone in odhitel na Lorindin dom, da jo še enkrat, še poslednjič pozdravi.
V hiši je našel le njeno teto. Ko jo je vprašal, kje je Lorinda, ga je potegnila pred hišo in iztegnila roko. Pogledal je tja. Na zidu zraven vrat je bil o-met na nekaj mestih prevrtan od svinčenk Zavzeto je pogledal starko.
«Da,» je rekla, «sem so
etapi evropskega mladinskega prvenstva sta prinesli bistvene spremembe za končno lestvico. V obeh regatah je namreč zmagal bivši državni prvak Grego iz Reke, ki je tudi v končni razvrstitvi pre-prečljivo osvojil naslov evropskega mladinskega Drvaka.
V predzadnji regati je pihal razmeroma močan zahodnik, ki je dovoljeval tekmovalcem, da so razvili precejšnjo hitrost. V vodstvo je najprej prišla italijanska jadrnica »Bvunello II.», vendar je krmar Carlo Brunetti ubral slabo smer in pustil, da ga ,;e pozneje Grego prehitel. Ta regata je bila usodna za Čoka, ki se je uvrstil komaj na U. mesto. Najprej je izgubil nekaj časa zaradi slabega starta, pozneje pa je skušal to popraviti z raznimi manevri, ki pa mu niso uspeli.
Vrstni red V. regate:
1. Grego-Nikolič (Jug.);	1.
brata Mageron (Fr.); 3. Carlo in Maria Brunelli (It.);	4.
Mazzone-Stoffer (It.).
V tej regati so zasedle tržaške jadrnice naslednja mesta: 8. »Nevera«, 15 »Zenit« m 17. »Punta Grossa«. Francoski tekmovalki sestri Dumas sta v tej regati odlično vozili in zasedli 9. mesto.
Tudi v zadnji regati, ki je bila na sporedu danes popoldne, je pihal močan maestral; spet se je najbolje znašel Grego in privozil s precejšnjo prednostjo na cilj. Vrstni red v zadnji regati:
l Grego-Nikolič, 2. Carlo in Maria Brunelli, 3. Čok-Jurca, 4. brata Mageron.
V tej regati so zasedle tržaške jadrnice naslednja mesta. 12. «Nevera», 16. »Punta Grossa«, 18. »Zenit«.
Evropsko prvenstvo sta o-svojila Grego in Nikolič z Reke. Drugo mesto sta zasedla Francoza brata Mageron, tretje mesto sta osvojila Italijana Carlo in Maria Brunel-lo, četrto mesto pa Koprčana Čok in Jurca. Peto mesto
(205),
Tako Sikovec - Luncerjeva kot Hafner pa bi se s svojima novima rekordoma na 100 m in na 3000 m z ovirami lahko krepko uveljavila v mednarodni areni. Prav zaradi o-menjenih ogoliščih — razmočen teren in slabo vreme — sta dosežka obeh še toliko več vredna.
Pred tekmovanjem so za favorite veljali atleti Srbije. Zvezni trener Stean Lenert je dejal, da je bila reprezentanca Srbije sestaljena prepozno in atleti niso bili psihološko pripravljeni za borbo. Tako je z malenkostno razliko zmagala Slovenija. Mnogo večja pa je razlika v prid Slovenije pri ženskah, čeprav so se morale odreči rekorderki Sikovčevi, ki se je preselila v Zagreb in postala ((Hrvatica«.
110 m ovire; Lorger 14.5, Brodnik 14.8 (oba S.), Hofman (H) 15.2, Simovič (Srb) 16.2;
400 m: Kovač 48.6, Snajder (oba H) 49.6, Ingolič (Sl) 50.3;
1500 m: Naraks (SI) 3:55,1, Adam (H)	3:55.3, Špan (SI)
3:56.0, Nikič (Srb) 3:58.7;
krogla: Jocovič (Srb) 17.04, Lojovič (H)	16.45, Tomasovič
(Srb) 15.92, Penko (Sl) 14.87;
100 m: Lorger 10.6, Gluk 10.8 (oba Sl), Mikulec (H) 10.8;
disk: Pintarič (H) 47.49, Ra-kič (Srb) 46.53, Jocovič (Srb) 46.41, Peterka (Sl) 44.97;
10.000 m:	Ivanovič (Srb)
30:16.6', Štros (Sl) 30:53.6, Stojanovič (H)	31:03.6, Homan
(Sl) 3L03.8;
daljina: Ledič (H) 7.29, Le-šek (Sl) 7.27, Kotnik (Sl) 7.23;
4X100 m: Slovenija (Kolnik, Lešek, Gluk, Lorger) 42.5 (nov rep. rekord), Srbija 43.5, Hrvaška diskvalificirana. Stanje točk po prvem dnevu: Slovenija 68, Hrvatska 58, Srbija 51.
Kladivo: Bezjak (H) 63.36, Račič 60.13, Sokič (oba Sr) 57.48, Vidmar 55.46, Rojko (oba Sl) 45.07;
višina:	Majtan 203, Kavčič
(oba Sr) 193, Miler 190, Mišlje-novič (oba H) 190, Brodnik 185, Potrč (oba. Sl) 180;
400 m ovire:	Kovač 53.2,
Bosnar (oba H) 55.3, Brodnik 55.7, 6. Polutnik (oba Sl<) 58.2;
je spet pripadlo Italijanoma Monzone-Stoffer. Tržaške jadrnice so se uvrstile med 10. in 15. mestom.
Letošnje evropsko prvenstvo jadrnic »Snipe« je vsekakor močno dvignilo ugled Jugoslavije v jadralnem športu.
I.ani je namreč Jugoslavija osvojila šele 8. mesto. Treba je pohvaliti odličnega Gregi, hkrati pa tudi Koprčana Čoka in Jurca, ki sta pustila za seboj vrsto znanih tekmovalcev. Verjetno bi bil njun vzpon še večji, če bi imela priložnost nekoliko dni vaditi na novi jadrnici, ki so jo pa izgotovili šele en dan pred začetkom prvenstva.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
V nedeljo prvi Zamboni v dirki «Po Apeninih»
Mogoče si je s to zmago pridobil izkaznico za nastop na svetovnem
kolesarskem prvenstvu
troskok: Jocič (Sr) 15.21, Sta-niišič (Sr) 14.65, Kolnik (Sl) 14.50, Bole 13.31;
80« m:	Ingolič	(Sl) 1:53.2,
Naraks (Sl) 1:53.9, Rufoešič (Sr) 1:56.1, Stiglmajer 1:56.3;
20« m: Mikulec (H) 22.1, Da-linovič (Sr) 22.4, 6. Vučer 23,0;
3000 m ov>re: Hafner (Sl) 8:45.6 (nov jugosl. rek.), Span (Sl) 8:50.5, Bogunovič (Sr) 8:55.9, Mikič (Sr) 9:02.8;
palica:	Kuzmanovič (Sr)
4.30, Lešek (Sl), Lukman (H) oba 4.20. Rojko (Sl) 4.20;
kopje:	Pavlovič	(Sr) 70.65,
Kastelic (Sl) 69.61, Miletič (Sr) 68.73, 5. Spiler (Sl) 65.48;
5000 m:	Štros	(Sl) 14:40.6,
Subotič (Sr) 14:43.0, Adam (H) 14:43.1, Stevčič (Sr) 15:04.7, Homan (Sl) 15:04.7;
4X400 m:	Hrvatska 4:20.4.
Slovenija 3:20.6, Srbija 3:22.3.
Krogla: Perovič (Sr) 13.11, Veršič (H) 12.54, Usenik 12.53, Hudobivnik (obe Sl) 12.31;
800 m ovire: Stamejčič (Sl) 115, Neogradi (Sr) 12.0, O-strovška (Sl) 12.1, Kučec (H) 12.1;
100 m:	Sikovec-Luncer	11.7
(rekord FLRJ), Kučec (obe H) 12.3, Silan 12.3, Šerbec (obe Sl) 12.5;
400 m: Silan 58.6, Gašparut (obe SI) 60.0, Gmajnicki (H) 61.2, Kakučka. (Sr) 61.6;
diks: Celesnik 43.0, Hudobivnik (obe Sl) 42.53, Vukovič 42.35, Perovič (obe Sr) 37.89;
200 m:	Sikovec-Luncer (H)
24.5, Cede (Sl) 26.6, Račič (Sr) 26.7, Kramarič (Sl) 27.0;	/
višina: Gere (Sr) 168, Jug (H) 160. Urbančič 150, Kladnik Jobe Sl) 140;
800 m:	Rajikov	(Sr) 2:17.0,
Slamnik (Sl) 2:17.5, Farkaš (Sr) 2:18.6, Tovornik (Sl) 2:26.3;
daljina:	Kušec	5.58, Komez
(obe H) 5.47, Gašparovič (Sr) 5.37, Škerjanc 5.25, Ušaj (obe Sl) 5.25;
kopje: Kačič (Sl) 58.75, Ka-nižaj (H) 39.81, Perovič (Sr) 38.74, Mastnak (Sl) 33.12;
4X100: Slovenija 48.9, Hrvatska 50.0, Srbija 51.1.
Končno sjanje točk troboja: moški: Slovenija 137,5, Srbija 135.5, Hrvatska 124.0;
ženske: Slovenija 86, Hrvatska 71, Srbija 64 točk.
V dirki po Apeninih je zmagal Adriano Zamboni, ki je na samem cilju pustil za dolžino dveh koles ža seboj Fa-laschija. Ker se bliža svetovno kolesarsko prvenstvo, je treba v vsaki dirki videti tudi nekako izbirno dirko za reprezentante za svetovno prvenstvo. Doslej tehnični komisar Binda še ni izrekel nobenega mnenja glede imen: deloma je še prezgodaj deloma pa je vsa stvar še odvisna od nekaterih drugih dirk, ki bodo še sledile. Binda se zato varuje, da ne bi komu ustvaril nerealne iluzije. Kljub temu pa je skoraj gotovo, da bo v reprezentanci tudi Zamboni, saj je pokazal, da je v odlični formi. Zdelo se je, da je v nedeljski dirki zmagal kar tako, brez
težav. Tudi Falaschi, ki je skupaj z njim prispel na cilj, je prijetno presenetil. Takoj za Bahamontesom je privozil še Ronchini, medtem ko je bil Bruni prvi v tretji skupini. V tej skupini sta bila med drugimi tudi Nencini in Pambian-co medtem ko je skoraj osem minut za zmagovalcem prispela skupina, v kateri so bili Baldini, Defilippis, Baffi, Bo-no in drugi.
Vrstni red na cilju:
1. ZAMBONI ADRIANO (ki je prevozil 229 km v 6 urah, povprečno 38,200 km na uro); 2. Falaschi Roberto;
3. Bahamontes Federico (zaostanek 1’45”);
4. Ronchini Diego 1’55: 5. Bruni Dino 2'50”; 6, Benedetti; 7. Conterno; 8. Gentina; 9.
Giusti; 10. Mazzacurali; 11. Ciampi; 12. Cnbiori; 13. Fontana; 14. Nencini; 15. Pambian-co; 16. Balmamion; 17. Mealli; 18. Brugnami; 19. Pettinati; 20. Moser; 21. Azzini: 22. Spinello; 23. Fornoni: 24. Garau;
25. Sabbadin Arturo 7T0"; 26. Pellegrini; 27. Barale;
28. Martin 7’50"; 29. Almavi-ca; 30. Liviero;
31. Minieri, Ratti, Bonariva, Beltinelli, Defilippis, Kazian-ka, Favero, Vanzella, Baldini. Conti, Mori, Sabbadin, Alfre-do, Drago, Brandolini, Maggio-ni, Chiodini, Adorni, Fontona, Massocco, Franchi, Bui, Ber-nardelle, Baffi. Braga, Ciacci, Malatesta, Velucchi, Tinazzi, Vigna, padovan, Sartore, Bonariva, Guernieri, Bono, Fini, Bampi
Kljub porazu z ZDA so Poljaki odlični
Poljakinje so premagale Američanke, med katerimi se je odlikovala Wilma Rudolph
gani (ZDA) 59,84; 4. Back*
Ze zaradi primerjave — ker se bodo letos poljski lahko-atleti srečali z italijanskimi v Palermu — objavljamo rezultate dvoboja Poljska - ZDA v Varšavi.
Pri moških so Američani že prvi dan pustili močno za seboj Poljake; drugi dan se je razlika še povečala, vendar razmeroma manj kot prvega dne. Medtem ko je bilo prvega dne zelo ugodno vreme za dobre rezultate, so drugega dne tekmovali v dežju. Tekmovanje je pa le dalo nekaj dobrih rezultatov, na podlagi katerih je mogoče za dvoboj Italija - Poljska predvidevati zelo ostro borbo na 100 in 200 m med Berrutijem in Foikom. Za prvo mesto se bosta borila tudi Meconi in Sosgornik v metu krogle, v metu kopja pa bosta Lievore-ju ogrožala prvo mesto Ma-choivina in Sidlo. Ponekod Poljaki ne bodo imeli nevarnih tekmecev za prvo mesto, medtem ko je nasprotno skoraj gotovo, da Poljaki Italijanom ne bodo nevarni na 400 metrov z zaprekami in najbrž tudi ne na 110 m z zaprekami.
V nekaterih disciplinah pa je položaj še nejasen in bo dalo pravi odgovor tekmovanje samo.
V Varšavi je zlasti presenetil Američan Beatty na 1500 metrov, ki je premagal sicer odličnega Poljaka Barana. Kr-ziszkowiak je s svojo lahko zmago na 3000 m z zaprekami pokazal, da si lahko spet o-svoji svetovni rekord. Rezultat na 100 m zaradi večkrat ponovljenega	starta	ne	daje
realne slike. Nad Američanom Silvestrom, ki je v krogli premagal Poljaka Sosgornika, se je drugega dne maščeval Pi-atkowski v metu diska. Foik se je pa na	200	m	maščeval
za poraz na	100	m.
Poljakinje,	ki	so	že	prvi
dan vodile pred Američankami za eno točko, so drugega dne razliko še malo povečale. Med Američankami se je spet odlikovala s svojo lahko zmago Rudolphova.
MOŠKI
IGO: 1. Budd (ZDA) 10”5; 2. Foik (Pol.) 10”5; 3. Drayton (ZDA) 10”6; 4. Zielinski (Pol.) 10”8.
400: 1. Williams (ZDA) 46”7;
2. Young (ZDA) 47”3; 3. Swa-towski (Pol.) 47”7; 4. Guera-jeivski (Poljska) 48”3.
1500: 1. Beatty (ZDA) 3’40"9;
2. Baran (Pol.) 3’41"9; 3. Z:mny (Pol.) 3’47"8;	4. Jim Grelle
(ZDA) 3’52’T.
3000 m ovire; 1. Krzyszko-wiak (Pol.) 8'32"6; 2. Young (ZDA) 8'48"8; 3. Jones (ZDA) 9’0l”6; 4. Mathias (Pol.) 53'T;
400 m ovire:	1. Cushman
(ZDA) 51”2; 2. Farmer (ZDA) 51”3; 3. Makowski (Pol.) 53”1;
4. Kumiszcze (Pol.) 53"6.
Višina:	1. Thomas (ZDA)
2.13; 2. Avant (ZDA) 2.07; 3. Czernik (Pol.) 2,02; 4. Nowak (Pol.) l,9i.
Daljina: Boston (ZDA) 8,05;
2. Watson (ZDA) 7,57; 3. Kro-pidlovvski (Pol.) 7 49; 4. Plen-kiiewičz (Pol.) 7,35.
Krogla: 1. Silvester (ZDA) 18,73; 2. Sosgornik (Pol.) 18,39;
3. Gubner (ZDA) 18.04;	4. Kvviatkmvski (Pol.) 17,11,
Kopje: 1. Macnowina (Pol.) 79,33; 2. Sidlo (Pol.) 79,21; 3. Fromm (ZDA) 74,36; 4. Wil- j kinson (ZDA) 68,00.
Kladivo: 1. Rut (Pol.) 62,80; i 2. Cieply (Pol.) 62,40 ; 3. Pa-
(ZDA) 57,48.	,,
4X100: 1. ZDA (Jones, BiK» Drayton, Frazier) 40”4; 2. F?' ska (FAgumski, Zielinski, ” ' denski, Juskowiak) 41”.	,
200: 1. Foik (Pol.) 20”8i	,
Budd (ZDA) 21”1; 3. D«)™ (ZDA) 21 ”8; 4. Badens (F#u 21”9.	f-
" 800: 1. Siebert (ZDA) J'*’
’. Dupree (ZDA) 1’53”3; 3. Ob wal (Pol.) 1’55”3; 4. Bara (Pol.) 1’55”7.	...
5000: 1. Zimmy (Pol.) 15’11 ’
1. Beatty (ZDA) 14T6"8;3. ^ guszevvicz (Pol.) 14T8’ 8, Schul (ZDA) 15’04”8.	.,
10.000:	1.	Truex
30’80”4; 2. Ozog (Pol.) 30’13 ■ 3. Gutnecht (ZDA) 30’49”61 Kierlewicz (Pol.) 31’00”- ,j 110 m ovire: 1, Jones (ZB 14”3;	2. Washington 1 „ i
14"5; 3. Bugala (Pol.) 15 ’< Muzyk (Pol.) 15”1.
Troskok: 1. Jaskolski (
16; 2. Malcherczyk (Pol.) 1"
3. Boston (ZDA) 15.45; 4. erke (ZDA) 14,68.
Palica: 1. Uelses (ZDA) 4/’
2. Wadsworth (ZDA) 4,10: Krzesinki (Pol.) 4,10; 4. (* nowskii (Pol.) 3,90.
Disk:	1. Piatkowski (“j,
59,12; 2. Silvester (ZDA)
5,26; *
C»
3. Humpreys	(ZDA)
Begier (Pol.)	54,51.
4X400: 1. ZDA (Williams sham, Plummer, Young) 3”” 2. Poljska (Gierajeski, SwaW ski, Kilikotvskii, Boze) 3’20 *•
ZENSKE
100: 1. Rudolph (ZDA) l1 2. White (ZDA) 11”9; 3. SzP* ka (Poljska) 12”;	4.	Ge1
Ciepla (Pol.)	12”1.	n
80 m ovire:	1. Ciepla	(™j
11”; 2. Wagner (Pol.) H Parrish (ZDA) 11”4; 4. TeP (ZDA) 11”5.
Višina
L Bieda-Jozwial'(0^:
A) 1.65; 3. Barabovvska (* I 1 50; 4. Arker (ZDA) 1,45. ,J Krogia: 1. Klimajowa (^«jf 15,02; 2. Shepherd (ZDA) H'
3. Wyatt (ZDA) 13,29; 4. h s,inowna (Pol.) 13,04.
4X100: 1. ZDA (White, ,fj lards, Brown, Rudolph) 45 < Poljska (Ciepla, Janiszc"^ Garwinowa, Rychterowa)
200: 1. Pollards (ZDA) 2’
2. Brown (ZDA) 24"3; 3. niszewska (Pol.) 24”3; 4. win (Pol.) 24”4.
800: 1. Valasek (Pol.) 2;v}
3. a p.m. I.kowska (Pol.) 2 in Daniele (ZDA) 2’17”4: Beninet (ZDA) 2’17”6.	\
Disk: 1. Rykowska 52,33; 2. Shepherd (ZDA) 44 ( 3. Mosek (Pol.) 42.99; 4. ;
6.3l;
Ca.rthy (ZDA) 35.28.
Daljina: 1. White (ZDA) j(, 2. Krzesinka (Pol.) 6,14; 3, ^ ro (Pol.) 6,09; 4. Mac (ZDA) 5.49.
KONČNI REZULTAT1 Moški: ZDA 121, Polj«** ^ Zenske: Poljska 75,
		TOTI P		
1.	—	i.	Tronco	> S l 1
	—	2.	Bourbon	
2.	—	1.	Ermo	
	—	2.	Ptpsrdiere	f
3.	—	1.	Dover	fl
	—	2.	Spiuo	l V'
4.	—	1.	Rinviato	
	—	2.	Aut Aut	% 1
5.	—	1.	Luseriano	
	—	2.	Foschina	\
6.	—	1.	Rosminian*	l
	—	2.	Garrya	
	KVOTE:			
	12	—	4.048.578 IR	
	11	—	157.736 »	
	10	—	12.852 »	
jo postavili, preden so jo ustrelili. Zvedeli so, da je skrivala nekega brigadirja, ki...»
Pavel ni ničesar več slišal. Kakor vrtoglav je z opotekavim korakom odtaval za tovariši, ki so se vlekli v neznano.
NA POTI V SVOBODO
Ko je končno spet stopil na kraška tla, se je onemoglo spustil v zavetje nizkega obzidka, ki je obdajal neko ogrado.
Pred njim je v poltemi ležala Furlanska nižina, za njim se je dvigal Kras.
Pred enajstimi dnevi so karabinjerji ponoči obkolili njegov dom in ga vzeli s seboj. Kakor nekoč biriči. tako so zdaj lovili po primorskih vaseh fante in može ter jih s silo vtikali v vojaško suknjo, da ne bi ušli k partizanom, ki jih je bilo čedalje več.
Skupno z drugimi prisil-
no mobiliziranimi domačini in okoličani so ga nato odpeljali proti južni Italiji, da bi ga uvrstili v e-nega tako imenovanih »posebnih bataljonov«. Toda on ne le da se ni hotel za fašiste boriti, tudi delati zanje vojaške utrdbe in o-pravljati druga hlapčevska dela zanje ni hotel. Zato je sklenil, da jim uide. V Padovi se mu je res posrečilo izmuzniti se iz transporta. Nato se je napotil nazaj proti domu. Hodil je samo ponoči ter se izogibal naseljem in cestam. Jedel je le to, kar je dobil na kaki samotni kmetiji. Med potjo je naletel na vsakovrstne zapreke, vendar je srečno še! preko vseh in tako dospel nazaj na svojo zemljo z namenom, da se tu bori proti fašističnim nasilnežem, ki so prizadejali že toliko gorja njegovemu ljudstvu. Predvsem se bo oglasil doma, nato pa pojde k partizanom, s katerimi je že dalj časa imel zvezo. Prav tiste dni je namera-
val oditi k njim, a so ga nenadno odpeljali karabinjerji. Da je le spet prost! je pomislil in sp sproščeno oddahnil. Zdaj se bo lahko še dalje boril za svobodo, za osvoboditev svoje zemlje.
Svoboda! Kdo ve, kako daleč ie še do nje? je spet pomislM.
Zazehal je. Trepalnice so bile svinčeno težke. Mučil ga je spanec. Toda ni smel zaspati. Ne, še nocoj mora priti domov!
Vstal je, pobral palico in šel dalje.
Na neobritem in upadlem obrazu sta se mu poznali sestradanost m izmučenost. Ker je nekje izgubil čepico, je bil razoglav. Glava mu je tičala v zavihanem ovratniku plašča in mrzel zimski veter je šaril po njegovih gostih plavih laseh. Noge, obute v nizke čevlje, so ga skelele, ko da bi hodil po žerjavici.
Kdo ve, kako je doma? se je spet zagrizla vanj skrb. Voias-ke oblasti so gotovo ze sporočile karabi-
njerjem v sosedno vas, da je pobegnil. Gotovo so ga že iskali doma, kjer je i-mel mater in sestro. Oče je pred desetimi leti umri za posledicami prve svetovne vojne. Prav tedaj je on dokončal šolo in se šel u-čit za kamnoseka. Poleg tega je ves čas pomagal materi in sestri vzdrževati malo kmetijo. Odkar se je zavedal, je sovražil fašiste, in ko je zvedel za narodnoosvobodilno gibanje in njegov namen, ga je začel podpirati. In ko je bil na tem, da se pridruži partizanom, so ga prehiteli karabinjerji. To pa je bil samo eden izmed velikih o-vinkov na dolgi in s trnjem posuti poti v svobodo
Opiraje se na palico je kljub izčrpanosti spešno hodil po stranskih poteh, ki so se vile po kraških gmajnah. Čez čas se je znašel pred neko cesto. U-stavil se je in oprezoval. Nič. Le suhi hrastovi listi so kovinsko zveneli v vetru. Prečkal je cesto, pre-
kcbalil nizek zid in se pognal dalje. Nedaleč na desni je bila vas. Doberdob. Zamikalo ga je, da bi v prvi hiši poprosil za košček kruha, a se je premislil in šel naprej, da bi čimprej prišel domov.
Zavedal se je, da je ta korak tvegan, a si ni mogel kaj, da ga ne bi napravil. Da, moral je priti domov!
Od časa do časa se je u-stavil in prisluhnil v noč. Skrbelo ga je, da ne bi naletel na kako vojaško ra-tiuljo ali zasedo. Toda razen šumov, ki jih je povzročal veter, ni slišal drugih glasov.
Končno je prispel v bližino svoje vasi. Ustavil se je na gmajni ob gruči pritlikavih borov z zakrnelimi krivenčastimi debli in od burje razmršenimi vejami. Napeto je zrl proti vasi, katere obrisi so se motno izvijali iz polteme. Bližina rednega kraja ga je vsega prevzela. Zdaj mu je bilo, ko da bi mu na mah splah-
da f rm1
d»
nela utrujenost in 1(0 gi bi se vse, kar je doživ®^ dne, ko so ga nasiln0 v gali od doma, uinakh nedogled.	p
Nakrat ga je spet t belo; Kdo ve, ali i® p1*’ no? Kdo ve, ali ga vv f žini doma ne čakajo -» sedi v upanju, prej ali slej le vrI*il0lje: mov? Morda bi bil° pf’ da bi se prej oglaS' ^1’ kaki drugi hiši in kako in kaj, je razh1 -v Ne, si je nato rekel, j* J< nost domov pojde. ajifr šel dalje. Hodil Je P"d U1 ma ter napenjal v sluh.	e	pl'
Ko je zavil med še, se je ponovno $t in dolgo poslušal. v** je v ohlipih zaganja1 -jot’’;
na
kar mu je stalo
M
Nekje je v presledki	t
pala vrtna lesa,	r,
drugje pa je veter.vi)i^ udarjal z odprto fr Ker ni dojel ^rU^-e y sov, je odtapal daU zi vas,
.tedd
(Nudaljevanje 51