BERITE Aid H. STRAHI Spor zaradi Falklandskih otokov i»>o in. - lir 15.-—, Jujoii» io.—, Dini.—. pombios plagia Trst 26. fsbrucirja 1948 4pe4izt«Mfi ib altft«n MUHtitle H u vruppi» Štev. 10« SPOMINSKI DNEVI VMAOCU 23. 1918. Poraz Nemcev pri Pskovu — r. dan Rdefie armade. 26. 1898. Rojen A. A. Zdanov. 26. 1943. je padel narodni lieroj Janko Premrl-Vojko. 1. 1942. Osnovana II. proletarska brigada. 1. 1945. NOV in POJ se preimenuje v Jugoslovansko armado. r ARMADA KI ČUVA MIR 23. februarji! so narodi Sovjetske zveze in z njimi vsi svobodoljubni in miroljubni narodi sveta slaviti dan Rdet-e armade. Tudi v Trstu so tega dne bile slavnostne konference in zborovanja. Rdeča armada se je rodila v plamenih proletarske Oh 'obrske revo" lucije. Prekaljena v borbah proti tujim int črve ridoni stom in njihovim domačim belogardističnim hlapcem je ie od vsega početka predstavljala naj uti n kovi t ejie sredstvo za zavarovanje Vel ke zmage ruskih delavcev in kmdov nad silami mratnjrr iiva hi jih je dotlej ducilo. Istočasno pa je zmagov.ta armada delavcev in kmetov postala obrambna pest mlade sovjetske dr’ave, ki je zavarovana pred mednarodnimi imperialisti s tako predano armado začela dotlej v zgodovini nepojmljivi rasivi kake drSsvs V razdobfu, ko so se sovjetski ljudje, osvobojeni spon kap.tadstib-nega suženjstva, vrgli z doslej nepoznanim delovnim poletom na grer d.tev prve svobodne dr Zave na svetu, na ziitanje tovarn, m povečano in naprfuneiSe obdelovanje poija, skratka na dviganje svoje delele iz zaostalosti k napredka, v tem razdobja mso sovjetski voditelji in držav gam posvečali nit manjše skrbi in ljubezni sv. ji armadi. ■ Veliki vtr d.tcij, prve sovjetske dr'avc, Lenin, Šialin in dragi ter njeni državljani mso namreč nikoli izgubili z vida dejstvo, da za mejami sovjetske lirt-ave kapđahstitni imperialisti neprestano kujejo načrte, kako un.Uti za njih tako nevarno prijavo kot je bila Sovjetska zveza s svojo Rdečo armado. Stalinove besede: «Treba postati mojster svojega orožja», so sovjetski borci in oficirji, delavci kmetje m intelektualci vzeli resno, izpopolnili so udarno mot Rdeče ar made, dvignili do viška njeno tehnično opremljenost, utrdili v njej zavestno disciplino, skratka, ustvariti so najpopclnejšo in najmočnejšo armado na svetu. Toda kljub vse/ tej ogromni rnoii Rdeče armade je ta le po značaju svojega nastanka in svoje funkcije čuvarja mirne notranje izgradnje ' države delavcev in kmetov od vsega početka imela posebno lastnost. Ur h. vsem dosedanjim armadam kapitalističnih držav. Rdeči armadi je bit od vsega početka taj duh napadalnosti, agresivnosti na škodo drugih narodov, tuj ji je bil imper-ir ' listič ni vojaški dah Rdeča armada Je samo varovala tetko pridobljeno svobodo osvobojenih ljudi, priprav-. itene obračunati jr vsakim mpddal' cem na njih svobodo. Da jč tega zmotna, je dokazala v drngl svetovni vojni tako temeljito, da je vsem sovražnikom sovjetske države podrta račune, ki so jih, kakor postaja vedno bolj jasno, ti ves čas kovali. c Ne samo Hitler, ki je sanjal o bliskoviti vojni, M pa ie končno najbolj pod udarci Rdeče armade ■ dolival neslaven konec, Se marsi-teaterl drugi imperialisti, ki so Špekulirali na izčrpanje Rdečg armade v njenem boja z nacističnimi hor dami in slojema upanju primerno odlagali drugo fronto, so se mogli prepričati, da sta Sovjetska zveza iti Rdeča armada sili, ki ju ni mogoče streti, niti toliko oslabiti, da bi prDU njih računi do veljave. Medtem ko is pri vseh zasužnjenih in trpečih evropskih narodih rasla nejevolja zaradi zavlačevanja druge fronte, si jc Rdeča armada pridobivala v svetu ugled, ljubezen in spoštovanje. S svojim neizmernim junaštvom, s svojimi sijajnimi zmagami ja dajala zasul nje rum narodom moralno in stvarno oporo, ob kateri $o rasla narodno osvobodilna gibanja evropskih narodov. Ta so se vedno bolj krepila, vedno bolj širila in v drugi fazi vojne, v zmagovitem pohodu Rdeče armade na Berlin prispevala odločilno k likvidaciji fašističnih armad. Nesebično žrtvovanje junaških soi>jeiskih ljudi, skrajna predanost številnih narodov njihovi osvobodilni borbi in končno skupna zmaga zavezn.škc-ga orožja, vse to ja omogočilo likvr dacijo najnevarnejšega sovražnika svoboda - hitlerjevski nacizem in fašizem - in dalo celi irsti narodov modnost ustvariti si svobodne države in nastopiti pot Sovjetske zzwze in njenih narodov. Toda povojni čas nam je dal že nešteto prilik, da smo lahko ugotovili, da Ss obstajajo sile, ki jih neslaven konec Hitlerjeve imperialistične avanture ni ničesar naučil, ki jih vojne grozote niso prav nič pretresla in ki si danes vztrajno prizadevajo s svojo vojnohujskaško gonjo pognati svet v novo vojno. Medvojna delavnost teh sit, ki ja prihajala do izraza v zavlačevanju druge fronte, je t' povofnern času -Tostala popolnoma odkrita in sc je sprevrgla v besno sovražnost do Sovjetske zveze, v podlo obrekovanje herojske Rdeče armade in osvobodilnih gibanj, ki so se otresti njih jarma. Te sile imperializma bi le davno udarile po sivbodnih državah vzhodne Evrope, Ze danes bi nastopile Hitlerjevo pot ropanja po Evropi, če ne bi bilo Rdeče armade. Kot je bila v preteklosti, tako je tudi danes Rdela armada steber miru v Evropi, je najboljši porok miru, na. katerega s popolno gotovostjo računajo vsi svobodoljubni narodi. Rdeča armada in. : Sovjetska -{veza imata zato največjo dolžnost,. kf jima jo nalagajo svobodoljubni narodi vsega svista ,da' 'se \ izpopolni Rdeča armada Z najmoder nejšimi izsledki tehn.ke, strategije in: taktike, da bo nepremagljiva re-. sen .opomin prt pravi j alce m j novo. •vojne, - da ’ bo s . svojim obstojem preprečila novo imperialistično vojno, o kateri na zapadu toliko govore In da bo s svojo budno stražo: na braniku miru še naprej v moralno oporo človeštvu, id si vztrajno utira pot, kakršno je utrla pred tridesetimi leti Rdeča armada sovjetskim narodom. 3orota proti demokraciji v ČS7i 2>ve konferenci o Jfemiiji ★ Jrtayerjov načrt pod Jrtarstjallovo taktirko Ogadje delne stavke trkačkih tipografov Krepak odgovor ljudstva na ustrahovalne ukrepe 3VU NOVA RUBRIKA INA morje Pridobivanje nove plodne zemije v Sloveniji ★ V Sloveniji pridobivajo nafto ★ jfovi Sorici udarjajo temelje ★ J)elni pregled uspehov prvega leta petletke »» Jugoslaviji ★ Umetna gnojita v vinogradu 'k Pomlajevanje sadnih dreves ★ Revmatizem V. GEMÌIIM. aiRRY MISLI, DS JE OPRAL mi ODliOVOMUSTI U MUMUUH REŽIM V STO iu Generalni major Airev, poveljnik ang'oarnerišltcga področja STO-ja, je v zaV.kii januairja predložil atnerižki in ang esiti vladi por čilo o upravi atiglosmeriškega področja STCW» od 13. septembra do 31. decembra 1947. To poročilo je bilo v nedeljo izročeno Varnostnemu svetu, oziroma delegacijam včlanjenih držav, potem pa Sc sve- - topnemu' U ku. Fcročilo je -..dokaj' . obširno, eoj obsega 33 tipkanih strani in je razdeì.j.no .na 22 poglavij. V celoti teg« poročila ni objavi! noben tukajšnji dnevnik. Dejstvo pa. da so nekateri listi iz teksta porrtčilc na tli besedi o . zn - podnaslov® pri objavljanju tega poročila, ki sp zelo podobni sicer znanim geslom, teh listov, daje temu uradnemu poročilu takoj pečat dvomljive kakovpsti In kdor 'je prečita! tudi same v dnevnikih. objavljene od omke- si jc moro! v resnici, ustvariti čudno mnenje o tem poročilu, oziroma njegovem avtorju, • - Predvsčrn s« vidi, da je to poročilo pisal človek, ki se mu zdi, da ima opravka s prebiva'stvom kake kó’óìiije, ki je V zčV nezrelo in ' nesposobno kar se Uče možnosti, da bi se samo upravljalo. Nadalje uporablja to poročilo, oziroma njegov avtor termino'ogijo. ki nam je ze’o znana iz tukaj ?nje,-ga Šovinističnega časopisja kjer pa tudi ni originalna, temveč ima svoj začetek že v fašistični »eri«. Pri celi stvari pa je toliko zavijanja in napačnega prikazovanja dejjtev, da si to lahko razlagamo pač samo s staro in veliko prakso, pridobljeno v sta’etjih, ki je'kolonialne gospedovaice naučila, kako s,j kolonijam vlada in kako se to v svetu prikazuje — če je ravno treba Se kaj poročati. General uporablja že v uvodu poročila čudno oznako: »italijanski blok in' blok komunistov ter Slovencev komunistične usmerjenosti«. Govori namreč o sovraJlvu, ki vlada med obema b'okoma od ustanovitve uprave ZVU !.. 1943. Ako bi n« bile žs sto in stokrat ovržene take trditve, bi jih laltko — v kolikor' se pojavljajo v tem perečih: — imenovali zmotne, toda vemo, da mera hiti njih oznaka vse drugačna. Spada namreč med tista -sredstva, ki naj četudi po ovinkih, prepričajo. svet, da je tu potrebna navzočnost Angloamerl-čanev. Govoriti o Habjanih in postavljati komuniste kar v celoti na, 'nasprotno stran, je nizkotna praksa, vredna kake »Voce libera«, ne pa poročila, ki bi ga naj odlikovala določena resnost in višina. Ker so dogodki ob ustanovitvi ZVU že pri ično odmaknjeni, misli poročevalec, da jih laliko po svoje prikazuje, tako n. pr., da Je »h’ oj., komunistov in komunističnih «Sicivencev« oclkkast! sode!urv- katerega bi mora' nemudoma po čči Varnostni svet. Angleška vlada je sicer pripravljena predati to zadevo mednarodnemu razsodišču v Haagu, toda Juž-noamerlčani to odločno odbijajo, češ da vaj bi to vprašanje reši’a mednarodna konferenca v Buenos Airesu. Zakaj gre pri vsej tej zadevi? Ali si nemara hoče argentinski diktator Pe'on priboril osvaja’ne lav or'k e? Dejstvo, da se je temu podvigu pridruži' tudi Ci’e. kaže, da ta ep'znda presega interes obeh držav in zadeva vso Južno Ameriko. Odprlo se Je namreč vprašanie ce’otnega južnopo1arnega področja. Vsi kraji med rtičem H rnom do Južnega tečaja so angleška interesna sfera, ki obsega naslednja ang'eška ozemlja: otoki Sandwich, Južna Georgija, Orkney in Shetland. Argentina in Cile si torej hočeta zagotoviti vsa ta področja med koni-o Južne Amerike In Južnim tečajem zase in posredno tudi Za ZDA. Gre torej za borbo m»d ang'eškim in amerišk'm imperializmom. Kako je s to domnevo, bo-Hjo kmalu zvedeli. Priča smo namreč napada v zapadni hemisferi na angleško kolonijo, ki sta ga izvr- šili dve članici OZN in pripadnici panameriške zveze. In postopanje Washington«, fci je dosedaj molčal, bo brez dvoma razkrilo politično ozadje vse te zadeve. Mnogo so govorili o bogastvu jvinopolarnegs »šestega kontinenta«, o petroleju, premogu in uranu. Zato je razum'Hvo, zakaj je ameriški admiral Byrd napravil tri ekspedicije v južnopolarne kra. ie. V njegovi zadnji eksnediciji l. 1946-47 ga je spremljalo 4 tisoč mož Enajst ministro" češkoslovaške vlade je 20 t. m. dalo ostavke predsedniku republike dr. Edvardu Be-nešu. To so ministri narodne socialistične stranke, kateri pripada dudi Benes am. češke katoliške ljudske stranke in s ovaške kato iške demokratske stranke. Soeiademokrat-ski ministri so ostali skupno s komunisti (predsednik Gottwald) v vladi. Predsednik Beneš se -do dane. ko to pišemo, še ni izjasni’, ali bo sprejel ostavko ministrov, ali jo bo pa odklonil. Ta kolektivna ostavka je izraz široko zasnovane zarote reakcionar, jev, ki so delovali v tesni povezavi z angloamerlško tajno obveščevalno službo pod vodstvo nacističnega generala Guderiana, kakor ugotavlja pariška Humanitè. Zarotniki so hoteli omajati demokratično ljudsko osnovo češkoslovaške republike in odpraviti vse pridobitve delovnega ljudstva. 2e novembra lani je presednik vlade Klement Gottvald izjavil, da skuša reakcija povzročiti vladno i« prao gotovo ne zaradi lova na, kitel Toda zdi se, da gre mnogo manj za naravna bogastva kot pa za posest strateških oporišč. Z naglim razvojem moderne vojne tehnike zavzemajo namreč fužnopo-larni kraji ravno tako kot severni (Grenlandija), vedno večji pomen. Ozemlja okrog Južnega tečaja so ravno tako važna Za »obrambo« a-meriškega kontinenta kot za angleški imperij. In ravno Falk’and-ski otoki imajo še ta pomen, da kontrolirajo prehod iz Atlantskega v Tihi ocean. Znano je, da je v prvi svetovni vojni angleška vojna mornari a napad'a iz fa’klandskih pomorskih oporišč nemško vojno bro'tovje grofa von Speeja in ga t’ ce’oti potopila. N:č čudnega ni, če se ošibeit in zmanjšani angleški imperij, ki u-stanavtja »nove obrambne črte« tako krčevito drži Fa’klanda. Spremembe v ang eški strategiji smo že opazili v zvezi z umikam s sre. dazemske-~ueškc črte na -'-vato-ria’no (Kenija). Ta rtoH '.s pa obsega tudi obrambo at .ralske hemisfere, popolno oblast nad potjo ok-og rtiča Dobre nade (Južna A-frikn) in tudi obrambno črto okrog juinapolarnih morij. S teni je povedana vsa važno t borbe, ki se bije okrog okrog Južnega tečaja, »zemlie brez lastnika« in ki ima zelo malo zveze z lovom na kite. Brez dvoma bosfa « tem svnru spregovorile tudi ZDA in SZ. Zito ofaaèimal % uofuimi huiòkaòi Zadnje čase se je zopet povečalo delovanje vojnih hujskačev. Eisenhoover zahteva popolno mi itarizacijo ZDA. Mikolaj-czyk vidi v svojih objavljenih pominih sovjetsko armado na obali Atlant ka in pogreva cel staro jed iz Goebbe s ve kuhinje Katyn ko afero. Tudi razn Lippmani grmijo. Temu zboru se je sedaj pridružil tudi nek »višii ofic r ameriške zase'bene vojske v Trstu«, ki grozi da b-10 ur po »nipodvt jugoslovanske armade na Tr t vrgel atom‘k'< bombo ni Beograd. Vsaj take poroča švicarska We’twoche. Z vojnimi hujskači je pa ponovno obračunal mar'al Tito, ko ie v svojem zadnjem goveru med drugim dejak »Vojne ne bo, ke e ljudstvo no-e. Ljvd tvo hoč" mir in mi ga bomo branili močni in združeni. V-.« klevete, ki jih mečejo na našo državo, ko nas obtožujejo. r'a se vme'nvamo v grške zadeve •n ds hočemo «"pesti Trst. kakor tv di va osta’a obrekovanja nP bodo mog’a znkr-'ti re-tr'ce Ff^čemo Tri V na nrSih me''rh in np b m n dmvkii nikomur, da b: mir ka’?" in da bi prestopil naš'’ melo Tn O"" b krizo, da bi nato sestavila vlado «strokovnjakov», to je vlado brez komunistov, podobnlo kot v Franciji in Italiji. Mednarodna reakcija in njeni češkoslovaški poborniki so podobno kot Petkov v Bolgariji in Maniu v Romuniji hoteli izkoristiti trenutne gospodarske težave za svoje mračne naklepe. Mislili so, da bi bile posledice izredno slabe letine za to najbolj ugodne. Hoteli so izkoristiti naravno nezgodo, da bi pritegnili CSR v Marshallov načrt in jo iztrga'i iz zavezništva s SZ. Se pred kratkim je eden izmed članov vodstva narodne socialistične stranke priporočal «spretno manevriranje v vprašanju siabe letine». In nekateri poslanci te stranke so celo pozivali kmete, naj sabotirajo oddajo pridelkov. Zarotniki bi hoteli odpraviti vse napredne socialne reforme, vse zakone o podržavljenju bank in industrije kakor tudi načrtno gospodarstvo in agrarno reformo. Vsa ta načela so vpisana v bodoči ustavi, katere iz- glasovanje so pa zarotniki namenoma zavlačevali, 7,a izzvanje krize se jim je zdel sedaj najugodnejši trenutek, ko se CSK pripravlja na parlamentarne volitve, ki bodo aprila. CSR predstavlja po svojem zemljepisnem položaju preveliko važnost, da bi se je ameriška diplomacija z lahkoto odrekla. TO važnost je uvidel že Hitler, ki je v svojem «Drang nach Ostem? izbral CSR kot en« izmed svojih žrtev. la ameriška diplomacija se ni zado-vo'ji a samo z zakulisnimi sp’etka. mi, marveč je hotela tudi javno dati pobudo za notranje rovarjenje. Ameriški veleposlanik se je nemudoma vrnil s svojega potovanja v Prago in vztrajal na tem, da objavijo njegovo izjavo, ki se glasi tako: «Nisem izgubil vsega upanja, da bo CSR spremenila svoje dosedanje stališče in da bo neposredno pristopila k sodelovanju pri Marshallovem načrtu«. Te nakane Je takoj spoznalo češko in slovaško ljudstvo, ki je z mogočnimi manifestacijami zahtevalo, da Beneš sprejme ostavko ministrov in jih nad,vnesti z. novimi, ki bi uživati zaupanje ljudstva. Predsednik vlade Gottwa'd ie predlaga! imenovanje zastopnikov e, notnih sindikatov, kmečke zveze, zadružne zveze in zveze partizanov za člane vlade, ki bi nadomestili odstopivše ministre. Ker so zgoraj omenjene stranke z iztopom iz vladne koalicije razdrle ljudsko fronto, katere sestavni del so bile, zahtevajo sedaj po vsej državi ustanovitev nove ljudske fron'.e, ki bi bi’a organizirana od «spodaj navzgor». In po vseh krajih CSR že sestavljajo odbore nove fronte, tako imenovane akcijske odbore. Kako se bo položaj razvil? Jasno je, da komunisti kot številčno najmočnejša stranka ne bodo dovolili, da jih izrinejo iz vlade ali da jim vsilijo rešitev, ki bi bi a v nasprotju z interesi ljudskih mnozič, ki jih zastopajo. To je jasno in odločno povedal predsednik Gottwald, kt 'je 'tia Zborovahjil tovarniških' odborov izjavil naslednje; «Delavski razred je pripravljen z vsemi sred* stvi zatreti reakcionarno zaroto. Zahtevamo demokratično in parlamentarno rešitev skladno z voljo delovnega ljudstva. Zahtevamo, da se prejmejo ostavke ministrov treh s’rank. Agenti domače in tuje reakcije ne smejo več v vlado. In ča kdo misli, da so te zahteve le prazne besede, se kruto moti. Povsod in vsi se morajo zavedati, da zahtevamo izpopolnitev vlade z novimi ljudmi, ki so zvesti ljudstvu in programu resnične ljudske fronte industrijskih in kmečkih delavcev, To le edina rešitev. Ponavljam* edina rešitev, da preprečimo zmede in nerede, ki jih hoče povzročiti reakcija». V Zarota proti demokraciji v CSR Madžari pri Staiinii Ob priliki pod- «m™ piša madžarsko - '■ sovjetske pogodbe je obiskal so vjetsko" prestolnico tudi predsed. nik madžarsk republike Zoltan Tildy, ki je ime’ važne razgovore 7 "ajvišjimi Predstavniki sovjetske države. Pogodba t» za- , Vezriištvu določa ! naslednje: Obe pogodbénici bosta sodelovali Pri vseh mednarodnih akcijah za z varovanje miru. Ge bi se ena izm podpisnic zapletla v sovražnosti Nemčijo ali z državo, ki bi se Nei čiji pridružila, ji bo druga pogodi niča nudila vso vojaško in drugo [ moč. Nobena izmed pogodbenic rte Sodelovala pri akčijah, ki so naps Jene proti drugi pogodbenici, o državi sè bosta posvetovali pri vs tnednaròdnth vprašanjih, kulturno < delovali in se držali načela nevmei Vanja v zadeve druge pcgodbenii Pogodba velja za dobo 20 let. r dobno zavezništvo sta sklenili ti Romunija in SZ. ZDA odrekajo Jugoslaviji njeno zlato Nedavni odgovor vlade Združenih držav Amerike na jugoslovansko noto za izročitev zlata je ponoven dokaz, da ZDA kršijo osnovna načela mednarodnega prava in da s svojim protizakonitim in protidemokratičnim ravnanjem poizkušajo ovirati obnovo in izgradnjo nove Jugoslavije. Vlada ZDA protizakonito zadržuje jugoslovansko zlato, ki ga ji je izročila jugoslovanska Narodna banka 1941. v sili, t. j. da bi ga očuvala pred Hitlerjevimi roparji. Vlada ZDA, ki je vrnila zlato Italiji, : bivši sovražni državi Avstriji, s katero ni niti podpisana mirovna pogodba ter proti-ijudsid|| monarhofašistrčni vladi v A-tenaH, noče ničesar slišati b tem, da da hi vrnila zlato Jugoslaviji. ZDA v svojem zadnjem odgovoru ha Jugoslovansko noto utemeljujejo svoje lav nanje s tem, daje treba najprej rešiti vprašanje ameriških terjatev, ki so nastale med vojno in pu vojni, kljub temu, da deblokiran je jugoslovanski monetarnih rezerv nima nikakršnih zvez s terjatvami 7DK. V odgovoru ZDA ;o navedene terjatve, ki jih zahtevajo ZDA za pomoč med volno. Po zakonu o poseii-#Hh in najem ih (lendlease) naj bi Ju- goslavija med vojno prejela blaga za 36 milijonov dolarjev, poleg tega pa iz ameriških, britanskih in kanadskih vojnih rezerv blaga za 10.283.719.000 dolarjev za pomoč civilnemu prebivalstvu v osvobojenih predelih. Od vsega tega so Američani dobavili dejansko samo za 6,468.459 dolarjev blaga, a pavšalno povračilo zahtevajo ZDA sedaj 3,500.000 dolarjev, kljub temu da po zakonu o posojilih in najemih ni treba plačati blaga, ki je bilo potrošeno pred zrn? go nad Japonsko in da so se ZDA držale tega načela pri vseh drugih državah na primer pri Franclji, Belgiji th Holandski, Terjatve za pomoč civilnemu prebivalstvu pa je s posebno pogodbo z angioairie-riškuni in kanadskimi vojaškimi poveljstvi prevzela Umira. Tako je povračilo vsote 3,500.000 dotar jev pràvrtó popolnotna jieutèrné' leno.’ Sé bolj Sramotna1‘pa’ je ta zahteva ZDA. če pomislimo, da je Jugoslavija od vseh zavezniških držav dobila najmanj, čenrav so se njeni narodi borili nroti skuonemu sovražniku pod naitežumi pogoii. kar so dokazali s svodml oerotnnim! žrtvami. Brazilija, ki ie sodelovala V volni proti fašistični Nemčiji samo s tem, da je bila v seznamu zav:rnišito dižas je dobila približno desetkrat več blaga kot Jugoslavija. Lep primer „pomoči”, ki je že takrat otežkočala junaško borbo jugoslovanskih narodov! Poleg teh neupravičenih terjatev zahtevajo ZDA povračilo za nacionalizirano ameriško imovino v Jugoslaviji — med drugim tudi imovino mnogih Volksdeuscherjev in fašistov — ki naj bi pa bila osemkrat večja kot določajo uradni podatki ameriškega ministrstva trgovine. Jugoslovanska vlada je že v prejšnjih notah poudarila, da so pravice ameriških lastnikov do njihove — sedaj nacionalizirane — lastnine zajamčene z zakonom in da te kasneje nastale terjatve ni-; majo nobene zveze z vrnitvijo monetarnega zlata jugoslovanske Narodne i banke. Po teh ugotovitvah je popolnoma jasno nezakonito ravnanje ZDA, ki ra ta način dokazujejo, koliko je vredno njihovo besedičenje o raznih človekoljubnih pomočeh, za katerimi se skrivajo zasužnjevaini načrti wallstreet-skih mogotcev. Jugoslovanski narodi, ki so s svojo krvjo priborili svobodo, nočejo nasedati njihovim slepečim besedam in danajskim darilom ter odklanjajo vsak poizkus, ki bi ogrožat njihovo neodvisnost, ato hočejo a-meriški imperialisti s takimi manevri* kot Je zadrževanje zlata, ovirati jugoslovanske narode pri obnovi in Is« gradnji domovine. Svojo težnjo, da bi čim dalj zavlekla ureditev tega vprašanja in s tem povzročila resno škodo jugoslovanskemu gospodarstvu, je vlada ZDA razkrila tudi v Organizaciji Združenih narodov, kjer je v ekonomsko-social-nem svetu po svojem zastopniku, znanem wallstreetskem strokovnjaku za gospodarska vprašanja Wilardu Thor-pu poizkušala preprečiti, da bi svet razpravljal o jugoslovanski pritožbi zaradi zadrževanja zlata v ZDA. Toda to pot so se wallstreetski zasuž-njevalci temeljito uračunali, če so mislili na glasovalni stroj, kajti svet je z veliko večino sprejel jugoslovansko pritožbo na dnevni red. Protizakonito “ ravnanje ameriške vlade torej svetovna demokratična Javnost obsoja in podpira odločno zahtevo jugoslovanskih narodov po vrnitvi njihovega premoženja. TRŽAŠKO OZEMLJE KRONIKA « MMAZ IN BURJA s sueao« Aa se pojavila tudi v Trstu. V m-deljo po vsem mestu oi pilo elek-tncucca toka, ker so se pretrgale alce daljnovodov, obtežene z let-dom. Pa tudi vode ui bilo, ker je potila ueka cev iu tako si labko videl Tržačane s posodami in steklenicami, ki so jemali vodo iz bazenčkov okrog vodometov — pa Čeprav je v vodi plavala kaka napihnjena In že gola podgana. * NEREDNO SO IZHAJALI Časopisi tudi ta teden, v kolikor se tiskajo v tiskarni eStabilimento tipografico triestino»; (to so vsi dnevniki). * «ROMEA IN JULIJO« (Sha-kespeare) Je igralo Slovensko narodno gledališče na tržaSkem radiu z lepim uspehom. «• S FAŠISTIČNIMI METODAMI skuSa civilna policija po deželi zastraševati ljudstvo, ko vidi, da enotnosti demokratičnega ljudstva ni mogoCe razbiti z «man-ganeli«. Tako so v ne£e?jo prišli k posameznim družinam spraSevat o njih pripadnosti k SIAU in podobno. Ali bi ne bil čas, da bi se tudi civilna policija spametovala? Razumemo, da je to za določene ljudi težko, vendar se vse doseže, kjer je dobra volja. * KROŽEK «OBERDAN» je Čudna stvar. Zapečatili so ga in dali na razpolago stanovanjskemu uradu. Potem so pobalini vdrli vanj, nakar jib je policija odvedla (in spustila). Zastava pa je ves čas plapolala na balkonu, dokler je ni veter strgal. V nedeljo o-krog pol ene pa Je nek fante stal na balkonu in znova privezoval zastavo (sicer manjšo). Kako je vse to mogoče, Ce so prostori zapečateni? (značilno je to, da so prostori na ulici, koder se policija vozi v svojo «Training school»), * OPERA «HOVANSCINA» je dosegla lep uspeh v tržaškem gledališču Verdi. Dirigent Joncl Perica Je z odličnimi sodelavci uspel, da so Musorgskega opero, ki so jo tokrat v Trstu prvič predvajana, zelo toplo sprejeli. * TRŽAŠKO-AVSTRIJSKA TRGOVSKA ZBORNICA bo menda dospela do ustanovitve. Dogovorjeno Je že, da bo predsednik nek Tržačan, podpredsednik dr. von Reiningbaus in nek Tržačan, svetniki v predsedstvu pa bodo von Ehrfeld, dr. Weissei in nek Tržačan. Zdi se, da je v tem videti željo Avstrije, da bi s svojim prometom težila k tržaškemu pristanišču. « TEČAJ teoretičen in praktičen — za natakarje, postrežnike v barih, hotelske uslužbence i. p. se bo v kratkem pričel in bo trajal Sest mesecev. Informacije na Enotnih sindikatih, ul. Imbriani 5-1, soba 17. «• V MEZDNEM GIBANJU SO tudi posadke tovornih ladij pod 500 ton, ker so lastniki spet preklicali že dvakrat podpisano pogodbo. *■ NI DENARJA za izplačilo, so dejali prejšnji teden delavcem v 1LVI CeS, da ga centrala iz Genove še ni poslala. Delavci so takoj nehali delati. Delegacija Je Sla k ravnatelju, nato pa ravnatelj z dvema delavcema na VU, ki bi naj posodila denar. KonCno se Je zvedelo, da je denar deponiran v Banco di Napoli in da so iz Genove že tudi dovolili (kako so velikodušni!) izplačati tKTU^cem težko prisluženi denar. Vsekakor so te stvari nekoliko Čudne. « POPOLDANSKI ČASOPISI niso izšli v četrtek, ker so se tudi tiskarski delavci pridružili splošni enourni stavki v zahtevi po zapori odpustov. Krepah odgovor ljudstva na ustrahovalne uhrepe ZVU Delavstvo Trsta v borbi za svoje pravice nima mirne ure. V vrste delovnih ljudi se neprestano zaganjajo napadi združenih domačih in tujih kapitalistov, ki uživajo pri svojem ogabnem poslu vso podporo oblasti. Koliko je^že bilo mezdnih gibanj, koliko pogajanj, koliko stavk! Pri tem pa vedno večje število brezposelnih, mezde vedno v zastajanju napram naraščajočim cenam in vedno nove in nove grožnje z odpusti. Tisti, ki bi bili poklicani tem bolnim razmeram odpomoči, se za vse to ne zmenijo. Namesto, da bi obnavljali industrijo in s tem zagotovili gospodarski obstoj Trsta, delavstvu pa stalni zaslužek, grade raje strateške ceste; namesto da bi obnavljali porušene hiše, se zadovoljujejo s tem, da odstranijo — po dobrih dveh letih — nekoliko ruševin. Nikjer pa ničesar, kar bi dajalo delavcu zagotovilo, da gremo boljšim časom nasproti, ko bo zaslužek zadostoval za dostojno življenje in ko bodo imeli delo tudi tisti, ki so danes prisiljeni čakati brez dela. Kot da bi ne bilo nad delavstvom že dovolj križev in težav, so si sedaj izmislili še ukaz št. 109. S to birokratsko zvijačo so mislili priti za hrbet delavski fronti. Toda zmotili so se, kajti prekmalu so delavci opazili skrito želo. Ko so delodajalci uvideli, da je direktno odpuščanje delavstva nevarna stvar, tedaj jim je priskočila r.a pomoč oblast Po omenjenem ukazu naj b! o odpustkih sklepale komisije iz delodajalcev in delavcev ter predstavnikov urada za delo. 2e pri prvem primeru sklepanja pa se je izkazalo, da bi bilo delo teh komisij le tedaj «uspešno», če bi zastopniki delavcev vsakokrat sprejeli predloge delodajalcev, to se pravi, da bi ! pristali na odpustitev svojih to- V četrtem pc@lav.iu pojasnjuje, •poročilo, zakaj Vojaška uprava doslej ni racionira a uprave z združenjem conske uprave z osrednjo-, kakor je to priporočila preiskovalna komisija za Trst. Poleg drugega bi namreč »Vojaška uprava bi a psribiiA n;a uvesbi kompliciran sistem zakonov, da bi ukinila stare italijanske zakone in pravila ter sc izpostavila obtožbi, da si je sa-molastno naložila funkcijo ljudske zbornice«. Čudna je ta skrb Vojaške uprave, da ne bi bila česa obtožena; pri tem pa je še bolj čudno, da Se ne boji obtožb, kadar gre za kake odloke, kot n. pr. ukaz št. 109, ki sicer ni zakon, a ima njega veljavo. Mogoče je tudi zaradi bojazni, da se ne bi ukinjali stari italijanski zakoni, če je civilna policija prevzela vlogo kvesturinov in skvadristov. V poročilu je namreč tudi ta omenjena in rečeno je o njej — potem ko so že drugi povedali, da je na) boljša na svetu — da si je »med najbolj zdrs'.timi *krk< pridobila dober sloves zaradi svoje nepristranosti, od el tosti in usjteš-nesti. Ne vemo, kaj prav za prav misli general s tistimi »zdravimi sloji«, toda govoriti o nepristranosti civilne policije je lahko, — vsaj v Trstu — samo neumesten dovtip, ki bi lahko v poročilu izostal. V petem poglavju je med drugim povedano, da je stališče angloame-riške uprave v nasprotju stališčem jugoslovanske uprave glede na potrebo, »ki jo zagovarja zavezniška vojaška uprava, da bi ravnali z obema področjema kot z ločenima gospodarskima enotama«. Sesto poglavje je eno izmed najbolj zavijajočih v vsem poročilu. varišev-delavcev. Seveda so delavci že v prvem primeru, ko je šlo za odpuste v konopljarni, Izstopili iz te komisije. s čimer je postalo izvajanje ukaza št. 109 nemogoče. Obenem so delavci povedali, da v naslednjih primerih sploh ne nameravajo iti v take komisije, ker zahtevajo, da se ta odlok sploh ukine in da se vzpostavi splošna zapora nad odpusti. Delavci konopijarne so bili prvi, ki bi jih naj prizadel ta odlok in so se mu zato tudi prvi postavili po robu. Začeli so stavko, v kateri jih je podprlo vse delavstvo Trsta, ki je že dvakrat s krajšimi stavkami dokazalo, da je borba deiavcev v konopljarni borba vsega tržaškega delavstva spioh. Zdi se, da je prav odlok št. 109 tista točka, kjer sta se obe sindikalni organizaciji zbližali. Dejstvo je namreč, da so pripadniki obeh organizacij v zadnji protestni stavki nastopili precej enotno razen nekaterih nezaved-nežev, ki z veseljem skačejo med nasprotnike delavskega razreda. Pri tem je tudi značilno, da je prav v ta čas padla aretacija tov. Srečka Vilharja in Abrama, ki sta se v Se-sljanu udeležila sestanka SIAU. Nekateri gospodje dobro vedo, da delavski razred Trsta ne more biti posebej ogorčen nad raznimi «ukazi», ki mu grozijo, da se bo nekega dne znašel na cesti, in posebej nad dejstvom, da mu kratijo najosnovnejše človečanske pravice in zapirajo najboljše in najpriljubljenejše tovariše. Omenjeni gospodje dobro vedo, da bo takoj razbit enoten nastop vsega tržaškega delavstva, čim bo mogoče reči; stavka je politična, ukazana od SIAU. Toda kmalu bodo vsi delavci razumeli, da nobeno gibanje za zboljšanje ekonomskega položaja, nobena stavka ni skozi in skozi nepolitična. Delavski razred se ne bori samo za kos kruha. Govori o »spoštovanju temeljnih Slove jtnskih pravic«, o dhranje-vanju zakona in reda; o skoraj vsakodnevnih sramotitvah in žalitvah zavezniške vojaške uprave, civilne policije, britanske in ameriške vlade, o nespravljivi sovražnosti med itaf ijanskimi in korraunističnAni elementi. Nada'je pravi: »Nastop dejanj kat so odmevi bomb na javnih sestankih ter poškodovanje lastnine z eksplozivi, meče s abo luč na politično nezrelost in na pomanjkanje škiciaine odgovornosti pri določenih elementih pri obeh spornih straneh«. »Pojasniti je treba, da so se tako prej kakor po nastopu veljavnosti mirovne pogodbe izkazali mladi razbrzdani Italijani po delavnosti, za katero pa bi bilo treba šteti odgovorne starejše osebe,'in to zaradi deleža, ki so ga imeli pri tovrstnih incidentih«. Potem p« se omenja, da je vojaška uprava sprejela »ukrepe proti posameznikom, ki so krivi ustrahovanja in ,podjpihova*nja k neredu v zvezi s stavkami, katerih razlogi s« bili jasno spoznani za politične .. .« Vsekakor je čudno gavojriU o spoštovanju »temeljnih človečanskih pravic«, zraven pa hvaliti neprktransko policijo z. raznimi Marconi. Ja o novi zvezdi, dr Sal-vattiju, niti ne govorimo (ta »nov« človek je namreč trpinčil v Trstu že prve aktiviste OF); g ( -ariti nadalje 0 žalitvah te policije, a na drugi stra ii dopuščati vsa nična nasi!stva, vse njeno barbarstvo, in to ves čas odkar obstoja pa vse do teh dni in po vsem videzu tudi v bodoče: govoriti o bombah, pa ne povedati, kaj je vojaška uprava ukrenha proti tistim, ki UKa-žujejo metati bombe; govor hi še o stavkah, ki so »politične«, zra,- ki bi ga bil ie moral dobiti zjutraj, temveč se bori za ves dan, pa ne le današnji .temveč še bolj za jutrišnji. Kajti v sredstva borbe proti delavskemu razredu spadajo prav tako odpusti z deia kot nasilje civilne policije kje na deželi. Doživeli smo namreč lepe čase, da se je začela «najboljša policija na svetu» posluževati tistih načinov nasilja, ki so bili tako značilni za dobo, ko je nad nami vladal skvadristovski * » V Trstu je ena sama tiskarna, ki tiska dnevnike; Stabilimento Tipografico Triestino v ul. Silvio Pellico, to je tik ob predoru pod Sv. J ustom. V tej tiskarni natisnejo vsak dan šest dnevnikov: zjutraj izidejo Primorski dnevnik, Corriere di Trieste, Giornale di Trieste, popoldne pa: Ii Lavoratore, La Voce lìbera in proti večeru Ultimissime. Vsega tega dela pa sedanje število grafikov v svojem ven pa izdajati od lok e kot št. 109, vse to je prekanjenost kolonialnih gospodovalcev, ki pa je dandanes že to’iko izgubila na svoji originalnosti, da se mora posluževati istega besedišča kot tisto časopisje, ki je zatočišče tistih »starejših oseb«, ki so odgovorne za dejanja »mladih razbrzdanih Italijanov«. Mogoče je tem in generalu Aireyu skupno še kaj drugega kot zgolj terminologiji. Ce napišemo res-n:eo o civilni policiji, je to žalitev. Očitati ljudem, ki mirno korakajo pri bakladi, v dovoljeni povorki aH so na večerni zabavi »pomanjkanje socialne odgovornosti« istočasno kot zločincem, ki mečejo bombe — to ni žalitev, to je nepristranost (!) poveljnika angloame-riškega področja. Kolika je nepristranost v presojanju političnega položaja pri nas, se vidi tudi iz besed, da tisti, »katerih simpatije gredo Italiji, teže k demokratičnim iđea'om Zapada ...« Poročilo ne pozablja omeniti, da se je ustanovilo neko »s’ovensko nacionalistično, demokratično gibanje«, ki pa ima — tako bržkone z ža’ostjo ugotavlja general — malo pripadnikov» ^ Poročilo se pa tudi ni Končalo brez pretakanja krokodilovih sol z» da še hi guvernerja. Zlobno poročilo o slovenski šoli zas'uži posebne obdelave in se gd bomo lotili v eni prihodnjih številk Ri tega bežnega prikaza (poudarjamo, da nismo imeli v rokah crigiha’a) je dovolj razvidno, kar smo že v č’anku samem poudarili, da je namreč to poročilo vse prej kot točno, objektivno in resno ter zasleduje cilje, ki so daleč od koristi Svobodnega tržaškega ozem- < Ija in njegovih prebivalcev, fašizem. In potem še k številnih vokalnih skladbah. Risto Savla'(r. 1859) spada že med novoromantične komponiste ter je Poznan kot skladatelj številnih vokal- nih in instrumentalnih kompozicij, ba.etov in večjih oper. Njegova opera Lepa Vida je bila poleg Gorenjskega slavčka največkrat uprizorjana slovenska opera, Ostale opere pa ■ so: enodejanka Poslednja straža, narodna opera Gosposvetski sen in opera Matija Gubec. Po prvi svetovni vojni se, je slovensko glasbeno življenje močno poživilo ten se tako po številu komponistov kot po kvaliteti dvignilo. Nastopila je mlajša skladateljska generacija, katere posamezni zastopniki so med drugimi skladbami komponirali tudi opere. Tako je kpi operni komponist poznan Sla ko Osterc 11895-194!), ki pa s svojimi opernimi deli zaradi svoje atonalne in nerae-lodiozne glasbe, ni dosegel prevelikega uspeha pri publiki. Zmernejša modernista sta Marij Kogoj ,(r. 1895), znan po svoji «dinj operi. Crne maske, in Matija Bravničar (r. 1897) ki ie” -uglasbil uspeli oneri: Pohujšanji V- dplini SentnpjrjapsHi ter. Hlapec Jer-. Dpi in njegova p»vlca. ,, ,,, Mi«! sodobnimi opernimi skl^dsteij.t so,znani M i rkoP o! i ča v t orM at ereJ u govičev), Danilo Svara {Veronika De. senlSka, Kleopatra) in Marjan Kozina (Ekvinokcij). Vsi ti So ustvariti kvalitetna opere dela so pa še sredi ustvarjanja, tako od njih še marsikaj lahko pričakujemo. Vsekakor pa nam je njih delovanje in vzgajanje najmlajše komponistične generacije dokaz da se slovenska operna ustvarjalna umetnost dviga na kvalitetno, mednarodno višin«. OA O tragični usodi umetnikov v ZDA so govorili svetu trije naj-večji uamerikanski pisatelji tega stoletja.* Theodor .. Dreiser, Jack London in Upton Sinclair. Žalostna zgodba Martina Sdena, glavnega junaka v istoimenskem romanu Jacka Londona, usoda Vgvn Vitla v Drelserjevem romanu Genij in oa zgpdba g 'mme osebe v Dnevniku Arthurja SterHnga Upton,; Slnelaira, nudijo sliko tega, kar morajo prenašati pisatelji .rneščgfe-ske. Amerike v našem času, Resničnost sltk, ki so jih ustvài rili Drčiser, London in Sinclair je . potrlena 'pp njihovih iivljenienl- sp.zaloibe GVka’e. daMja Stjpg«. t» množini prišla med ljudstvo. Dozorelega Dreiser ja, ki se ie tedaj priključil ameriškemu delavskemu gibanju,- so preganjali; Otta-’«fi ga na sodiščih ter organizirati proti njemu »zarote motka«. V nekaterih knjigah je Sinclair podrobno opisal preganjanja, ki Hh -je moral doživeti v deželi, kjer »nad prijateljem švisti bič gospodarja —, kapitalista«. Kot znano je Lm- Gledališko življenje v S Z V carski Rusiji je bilo vsega 153 gledališč. Odkar so prevzeli ob ast Sov eti, je število g edali č naraslo za sedemkrat in do eg'a visoko število 846 pred pričetkom zadnje voj ne. Pred revolucijo so bi a skoraj vsa gledaHšča ruska, sedaj pa imajo vsi narodi v Sov et skl zvezi gledališča, kjer se dajejo predstava v jezikih posameznih narodov. Nekoč ie bilo gleda'išče last samo mestnega prebiva'stva. sedaj pa de uje ve iko število g'edatišč po deže'i: od 846 gledališč tik pred vojno 5ih je bilo 373 ustanovljenih v kolhozih. Razen g’eđa išč za odras’e so u-«tanovili več kot 100 pravih ali na tudi lutkovnih g’edališč za ->tr '.'en. Ko sovjetska ob'ust ustanavlja nove gledališke driiž ne, pa obenem ljubosumno čuva in ohranju.e najstarejša gieda išča kot nekake alta* detnije odrske umetnosti, kot vzor na področni režije in igre. Med njimi je treba zlasti omeniti moskovsko operno in ba’etno g’eda1 išče, moskovski dramski gledališči »Mali té'*" m» Trn^t.Tvš'- • ìe^-’usóf*-«, leningrajsko operno baletno g oda-ii4č-e »Kirova in dramsko g'edal Ite »Puškin«. Ta gledališča so šole za mlade igra'ce in režiserje vi »h republik Sovjetske zveze. Umetniška usmerjenost vsakega g’edaiišča ima iarino, dobro opazno fizionomijo. Ista drama se prikazuje drugače v »Malem teatru« a’i pa v »Umetniškem gledališču«, v geot-gijricem gledališču »Rurlavelii ali Galerija ivšašfcitk ti/kommUk wnmetntfrov LUKE2IC: ZIMSKA POKRAJINA V pa v ukrajinskem gledališč r »Ivan Franko«.. Nekatera g'eđa išča sešu* jejo problem uprizoritve z vidika psihološkega realizma, drug m gre za sijajno g’eda'iško ob iko pred'* stave in druga si spet prizadevajo podati vzdušje drame itd. Toda kljub različnemu stilu režije In iz* vedbe teži vsako g’eđal šče za tem. da predvsem pokaže življenjske res« ničnost s sred tvi odrske ume'no* sti in po zamisli dramat ka, pa naj si bo ta klasik a'i sodobnik. V sovjetski zvezi gledališče ni le prostor za odmor in zabavo. En» izmed n egovih bistvenih funkcij je ta, da vzgaja ljudstvo in v prvi vrsti m adino po načelih dobrote in resnice, zvestobe v ljubezni in pri* jate’jstvu In ljubezni do domovine. Po tem se ravna tudi sestava repčr* toarja. Gledališča 3 posebno pozornostjo skrbela priprave kadrov igra cev; in režiserjev, v ■ men se red io orgsniz'rajo nastopi mladih igral* cev, ki dobe odgovorne vloge ir» mladih režiserjev, ki jim zaupajo vprizor tev. Zadnja taka revija, ki je bila prirejena za preg ed ustva* ritev mlad h režiserjev in igralcev dramskih in glasbenih g'eda’išč, za* jema sanio v ruski federativni re* pub’iki 50 gleda'išč. ki so pos'al» na to revijo 500 oseb. Za dvig kui* ture igralcev in izkušenosti reži* seriev nrirejaio po "vsei državi tekme v predstavah klasičnih ru* skih oper. don napisal za denar precej praznih in lažnivih knjig. »Saj bi rad pisal v knjigah resnico«, je dejal nekoč London Dreiserju, »toda potem jih ne morem prodati«. Pol stoletja ža Withmanom je Theodor Dreiser še ostreje govoril o usodnem vplivu ameriškega me. ščanskega duha na razrjoj literature. »To je bogata dežela«, je pisal, »tukaj so neizračunljiva ležišča zlata, srebra, koristnih in dragocenih kovin in tudi vsake vrste goriva. A pri vsem tem .. . slikarji, pesniki, misleci — kje so?« Dreiser je poudarjal, da njegova domovina ni dala umetnikov, ki bi se merili n. 'pr. 9 Turgenjevlm (tli Čokovim. ■Pii' Hudi'drugi ameriški pisatcM iz' naMh Sni so gobàriH in govore o usodi umetnikov v Ameriki s globoko bolestjo in z jezo. Tedio je pred nedavnim poudaril Ust New York Times, da bi dan-danes noben ameriški časopis ne objavit člankov, ki bi kritizirali a-meriŠke kapitalistične magnate, članke, kakršne je še v začetku tega stoletja objavljal c e Vi konservativni periodični list' Atlantic. Novembra 1947 je tednik Satur- day revievf of literature izrazil ko* maj prikrito ogorčenje zaradi dejstva, da se je v ZDA našel za oznik, ki je bil sposoben izdati nov roman Hotcarda Fasta, »zgrajen po komunističnem modelu«. Doslej se v. Ameriki še nikoli literatura ni smatrala tako odkrito za sredstvo, s katerim si 'ustvariš denar. Urednik priloge New Yirrk Times-a ne more prikriti, da se je v Ameriki »literarna atmosferah poslabšala. »Dandanes«, piše on,, m Arrterifci prepogosto in jrrevcS tjudi ne kaže toliko zanimanja za knjigo samo. temveč za število predanih izvodov« in pa za uspehe, ki sta jih dosegla, avtor In založnik pri odstopu pravic za klnenmté* grajsko priredbo, za objavo ifeBjigje na radiu itd, V odgovor na anketo nekega «N meriškega periodičnega Usta, }P pred nedavnim konservativni piša» tel j Marguand priznal, da še literarni zakoni, ki vladajo na ameriškem knjižnem trgu, kakor tudS Hollywood Ih ameriški; radio, »hs tise načine tnitdljo, da zadušijo Vsako originalno ‘Idejo« iri 'moralno kvarijo pisatelje. 1 »IMeraturnaja gnzetaè. V Sloveniji (Nadaljevanie o S. strani.) Ju, in Nemci niti do konca vojne niso mogli v takem obsegu razširiti proizvodnje, da bi pridobivanje razširili na vsa bogata ležišča. Konec njihovemu izkoriščanju pa je povzročil poraz Nemčije, ki je napravil tudi konec tujemu gospostvu nad našimi prirodnim! bogastvi. Vsi zemeljski zakladi in vse naprave so z ustanovitvijo nove Jugoslavije postale državna last, in niso več v korist skupini kapitalistov, temveč vsemu ljudstvu. Današnja Jugoslavija ima sicer možnost oskrbe z nafto iz sosednje, prijateljske Romunije, vendar zaradi tega prizadevanje za osamosvojitev tudi v gospodarski panogi ni nič manjše. Nc bi bilo pametno gospodarjenje, če bi pustili v nemar domača bogasta in pri tem uvažali nafto iz tujine. Tako se torej vzporedno z razvojem vsega gospodarstva.Jugoslavije vedno boij razvija tudi pridobivanje nafte po domačih ležišč. Ob osvoboditvi je naglo prodiranje naie vojske preprečilo uničenje dragocenih vntelnih in Crpalnih naprav, ki so ostale skoraj v celoti nepoškodovane. Obenem so domači strokovnjaki geologi pričeli raziskovati na vsem ozemlju Panonske nižine, ki leži v naši državi, ter odkrili nova bogata ležišča nafte Na slovenskem ozemlju pridobivajo nafto v vzhodnem delu Prekmurja 8 središčem v Dolnji Lendavi. Po zaslugi uspelih raziskovalnih del se je izkoriščanje nafte na tem področju Slovenije po osvoboditvi močno povečalo. Seveda je bilo treba pri tem premagati velike težave^ V začetku so zaostajala zlasti vrtalna dela In Se lani so v prvem polletju dosegli Komaj eno četrtino letnega plana; tudi pridobivanje nafte je še precej zaostajalo za planom. Vzrok je bilo pomanjkanje raznih naprav in aparatur, ki jih je bilo treba nabaviti v inozemstvu, manjkali pa so tudi razni sestavni deli, ki so se pokvarili ali izrabili. Težave so bile tudi z delavstvom, ki so bili v veliki večini nòvi' ih 1 šlrokevrio neusposobljeni, deloma pa se tudi kot bivši kmetijski delavci niso zavedali važnosti industrije nafte. S časom so vse težave premagali, prišli so novi strokovnjaki, izvedena je bila reorganizacija dela, podjetje samo pa Je uredilo lastne delavnice za popravilo strojev In drugih pokvarjenih naprav. Tako je delo steklo na vseh področjih in še pred koncem leta 1947 so bile izpolnjene vse, za lansko leto postavljene naloge. Danes se na ozemlju okoli Dolnje Lendave v Prekmurju dvigajo številni 40 m visoki železni stolpi, ki vrtajo globoke luknje v zemljo. Na nekaterih mestih so navrtali zemljo V veliko globino in dosegli tudi 2500 hi globine, iz katere brizga na dan nafta kot gosta, temnorjava in smrdljiva tekočina. Da bomo glede preskrbe z nafto In drugimi surovinami, ki se pridobivajo iz nje po tako imenovani frakcionirani destilaciji, postali čim-prej neodvisni od uvoza iz inozemstva, določa petletni gospodarski načrt Jugoslavije, da se mora do Seta 1S51 domača proizvodnja nafte povečati na 450.000 ton. 2e v samem revirju okoli Dolnje Lendave bo zrasel pravi gozd vrtalnih stolpov, ki bodo dnevno načrpali nafte za dva tovarna vlaka s ca 70 vagcni-cisternami. Samo proizvodnja na tem odseku bo tolikšna, da bi krila vse današnje potrebe Jugoslavije. Do leta 1951 bodo seveda te potrebe precej narasle, krile pa jih bodo iz proizvodnje po ostalih predelili Jugoslavije. Vsekakor je zaradi Izkoriščanja ležišč nafte posta) del našega Prekmurja, koder je pred vojno vladala velika revščina, važen industrijski predel Slovenije. Obenem s spremembo zunanjega lica pokrajine iz kmečke v industrijsko, se počasi preobražajo tudi tamkajšr.i prebivalci. Ti ljudje, ki so bili v stari Jugoslaviji prisiljeni iskati s! skromen zaslužek v tujini kot sezonski delavci, postajajo danes industrijski delavci strokovnjaki pomembne industrije nafte. Okrog Dolnje Lendave nastajajo nova delavska naselja, ustanovljena je bila nova industrijska šola, razgibalo pa se je tudi kulturno prosvetno in flzkulturno življehje. Tako se torej s tem, da so zemeljski zakladi postali last delovnega ljudstva, z izvajanjem gospodarskega načrta preobražajo Jugoslavija in njeni državljani. mu JUG0-SLMIJASEZ UDAHMŠKIM INDUSTRIJA mm rudmki DELiMI Ml 1,1,UH ili; XfilSTili mtŽMMOP MRU) SPREMINJA IZ ZAOSTALE V NAPREDNO MOSTOVI fiumi; INDUSTRIJ SKD DRŽAVI) I-eto 1947 je bilo kot prvo leto v izvajanju petletnega gospodarskega načrta doba velikih delovnih naporov vseh jugoslovanskih narodov'. Na vseh področjih narodnega gospodarstva j? bilo opaziti veliko delavnost; ljudstvo se je z vsemi napori trudilo, da izpolni postavljene naloge in obveznosti. Tako so nastajale nove hidrocentrale, nove tovarne, gradili so ceste, železnice, stanovanjske hiše, tovarne pa so po zaslugi domačih strokovnjakov pričele izdelovati dosedaj v državi še ne-proizvajane predmete. Nemogoče je v kratkem pregledu prikazati vse delovne napore; niti ni mogoče površno opisati vse nove gradnje in druge delovne uspehe po vsej Jugoslaviji. DJURO KONČAR PRI STROJU ZA PRECIZNO TEHNIKO (Nadaljevanje št. Ifl) Ze lansko leto v nadaljevanju št. 3 smo govorili v ozki zvezi med napisi in ljudsko umetnostjo. Kasneje smo se tu in tam dotaknili tega vprašanja. Sedaj pa z novimi prepričljivimi dokazi lahko razpršimo vsak morebitni dvom o pravilnosti naše postavke. V Podragi pri Vipavi je lepa oglata kalona pri »Urbàncovih«, hšt. 27, Po starem so rekli hiši »pri 2e-pSOovskih«. Za ktfcšnega .županaa gre tu, zdaj ne bomo raziskovali; hiša z gospodarskim poslopjem, borja čem in kalono pa razodeva na rrv,. pogled trdne, premožne kmete. Pisali so se Pestel. Toda Sčasoma so ohv* božali, dom je prešel v druge ro., in menjal celo vzdevek. Na kaloni — sredi »gbrenjca« — je relief križanja, na obeh straneh reliefa pa napis: JAKOB . ORU . 1 . JANES . ORU . S. AUbER . JANES . PESTEL . HCHNA . U . 27 Ko sem to prvič preral in prepisal — leta 1939. sem se zadovoljil z domnevo, da sta Jakob in Janez Oru iz Avbera pač mojstra kamnoseka, ki sta kalono izdelala. In po ugotovitvi, da je HCHNA . U . 27 treba brati »Hišaa nussara 2is, sem Se) brezskrbno dalje. Vendar pa mi gornji napis n! dal povsem miru. Nekam nenavadno se mi je zdelo srečanje z dvema Kraševcema v Vipavi. Ko sem pa to nekdaj omenil »Avbercu« Virgilu Sčeku, je potrdil, da sta bila Jakob in Janez Oru res dobra mojstra, doma iz hiše, kateri pravijo po domače »pri Spčhovih«. Njuna dela da so raztresena na precej širokem območju: poleg Podrage menda na Erzelju (Vipavsko), verjetno na Vrheb in seveda v Avberu. Pri Zepànovski kaloni pa ml tudi tako ni bilo še vse jasno. Poleg omenjenega reliefa na gòrenjcu je namreč tudi na vsakem »kaptčlu« po en relief: desno Marija z detetom, levo svetnik s knjigo v roki. Na gorenjcu sta podpisana dva: Jakob in Janez Oru. Toda težko oz. nemogoče si je misliti, da bi bila oba delala vse in vedno skupaj; med njima je prav gotovo vladala sporazumna delitev dela. Prav tu nastane vprašanje: kdo izmed dveh je avtor reliefov, kdo je torej imel — da se tako izrazimo —• bolj razvito umetniško žilico? Odgovor sem našel po natančnejšem ogledu kalone oktobra 1947, v reliefu na levem »kaptelua, in sicer na robovih svetnikovega plašča, kjer komaj razločno piše: fv sdeiau Jakob oru — is aubrje«. Nov pomemben prispevek k osvet-fitvi delovanja mojstra Jokoba Orla iz Abera sta bila dva fotonegativa s posnetki in potrebnimi pojasnili, ki nam jih je poslal Virgil Sček dne 26. t. 1948. Gre za relief in napis na »šapi« vodnjaka pri »Tišlarjevih« v Avberu (gl. priloženo podobo. Posnetke je po Sčekovem naročilu izvršil poleti 1938. študent Miljo Doktorič; sedaj so v foto-arhivu Etnografskega muzeja v Ljubljani). Relief upodablja svetopisemski prizor: romanje svete družine v Jeruzalem: KADAR . JE . BIU . JESUS . DEVAN AIST 12. LET . STAR . STA . MARIA INU . JOSHEF . GORI . SHLA . JE-RUSALEM Tako piše zgoraj. Pod reliefom pa beremo: ANTON ORU HISHNA Jakob O R U aus . auBer shteinmezi . und . mas . von . N 22 . ist Des . werk Za razliko od nedatirane kalone iz Podrage je avberski vodnjak oprem Ijen z letnico; lt47. Relief in napis sta medsebojno ubrana v neločljivo celoto. Napis na licu vodnjaka učinkuje — ne glede na vsebino s svojo simetrično Razporeditvijo: tri vrste zgoraj, tri zdolaj. Tudi črke so skrbno izbrane: zgoraj in v prvi vrsti zdolaj verzalke, v zadnjih dveh vrstah pa nekake minuskule. Mojster Jakob Oru si je vsekakor svest svojih ustvarjalnih sposobnosti. Zato pri njem ne iščimo tiste skromnosti, ki smo se je privadili drugod, ko so nam razni »mojstri« hiteli zagotavljati, da se niso nikjer učili, da so se učili sami, da j-to njihovo prvo delo, in podobno. Jakob Oru samozavestno izjavlja o sebi da »je kamnosek in mojster tega dela«. To je napisal po nemško, ker se mu je tako zdelo imenitnejše. Da bi ga pa nihče ne mogel zamenjati s kom drugim, stalno dodaja imenu svojo rojstno vas Avber: »J. O. iz Avbera« Na vsak način je mojster Jakob Oru iz Avbera izrazit ljudski umetnik, oblikovalec kamna, čeprav poznamo do zdaj samo dve njegovi deli. Našim prijaznim bralcem se priporočamo, da nam takoj javijo, če bi kje zasledili kako novo delo istega mojstra. Pri tem iskanju in ugotavljanju si bomo najlaže in najbolj pomagali z napisi. Ker so ti, razen ne vedno «anesljivega ustnega izročila, za starejšo dobo edini vir za spoznavanje ozadja, nastanka ljudskih umetnin, jih moramo pazljivo nabirati In tudi primerno upoštevati. Pri krajevni, a zlasti pri časovni opredelitvi pojavov ljudsk* umetnosti so napisi predragocen, da ne rečemo nujen pripomoček. (Se nadaljuje) Spričo (ega se omejiti le na največja in najf*.ei5a dela, ki pa nam vseeno v z»’stn; meri prikazujejo delovni pr ir> gospodarske uspehe narodov ^os!8vije. j,, g; s tem kujejo boljT^očnost, Elektrarne if elektrotehnik '»dustrija Za clektrifikac! države, ki je nujno potrebna za Fa<5njo vsah gospodarskih panog, je’1.10 v lanskem letu po vsej Jugo^'J' v gradai kar 25 velikih elektf1111 central, ze samo gradnja teh lllksnskih objektov predstavlja ogrcfn uspeh jugoslovanske gradbene 1 nas seveda pot najprvo pripelje v skladišče surovin. Tu vidimo vse one snovi, ki so p'trebne za izdelovanje linoleja. Prvo pozornost nam vzbudijo velike bale vrečevint podobne tkanine. To so zvHki jut:nega platna. Ta tkan na ie napravljena iz vlaken neke rastline, imenovane jutovnik. Iti raste v Indiji, Nadalje opazimo kopico vreč, fci vsebujejo plutgjlno. V Madisču je le manjše število svežnjev večjih kosov pinte, ki so povezani -s kovinskim trakom. Večinoma uporabljajo tovarne linoleja odpadke plute, ki- jih dobivajo v tvomicah zamaškov. Poteni vidimo še vreče, ki vsebujejo kol o foni jo in, ràzné druge smole, vreče' z rfiznourstttt* trii barvarni, na 'dvorišču tovarne so pa1 veliki kovinski rezervoarji:, v katerih Hranijd laneno bljČP tiri* neno olje in pluta sta na važnejši surovini, iz katerih dobimo lino* lejsko snov, nadaljnje surovine so pa raznovrsne smolne snovi, barve in jtiiino platno Pluta, kakršno dobiva tovarna linoleja, še rti- pripravna za predelovanje v linolej. Najprvo presejejo v tvoril’ei odpadke plvte, dii odločijo prah od večjih- delcev, ka- tere zatem zdrobe v dr Jn niku na ve’iko.t graha. Končno zmeljejo te male platine delce v mlinu, da jih pretvorijo v p’utln prah. Pripravljanje prahu, je zelo nevarno delo. Ta lahek prah ima to lastnost, da izredno, rad pri vžigu eksplodira. Zaradi tega morajo biti delavci pri tem delu ze’o previdni. V prostorih, kjer me 'jejo p’uto, ne smejo biti svetVke na p’amen, niti ne sme de1 ovati kak troj, ki tvori iskre. To delo je tako nevarno, kakor pridobivanje razstreliv. Ko je pluta zm'eta, presejejo nastali prah in ga 24 ur suše. Tako je p teta pripravljena za nadaljne obdelovanje. Kaj pa laneno olje? Za , olje, ki ga dobivamo iz semen lanu je značilno, da se ria zraku strdi ih stvori na ploskvi, na kateri smo ga razmazali v 2 do 3 dneh tanko kožico. Zato imenujemo to olje sušljivo o’je v nasprotju z oljčnim in: drugimi jedi’nimi olji, ki so nesašl.iVa olja. Mnogo hitreje se . pa laneno olje suši. čg .ga v velikih kotlih z nekimi spojinami, kuhamo Pri temp. 230SC. Na ta način dob'mai firnei ali .pokosi, ki se na Zraku strdi V riarikasto kožico ie v 12, oziroma 24 urah, Ta kot ca, ki jo lahko dor btino v razim)debelinak, _ fe proč na in Dre,#* trdna, imen» emo jo linozin. Če to prožno snov, ki sé stv&ri pri sušenju lanenega olja, oziroma firnežd zgnetemo s pluto, snio1ami ter barvami nastane zelo gosta in odporna snov, katero nanesemo na jut-no platno in tako dobimo linolej. Tako pridobivajo linolej, vendar pa ni v ve’ikem o-bratu ta prstopefc tako eno tavern V tovarni je velikan-ka dvorana, p ■kateri dobivajo omenjeni • fino- zin po strjevanju lanenega olja. V i*sem prostoru je vseprek obe e-no p'alno. Posebna naprava spušča po tkanni laneno o'je, fci se razlije po odeji navzdol. Vsak dan spusti ta naprava olje na odejo in to se ponavlja nekaj mesecev vse dot’ej, dokler ne doseže kož ca !i-nozlna na brmbaževinasti odeji debelino prib ižno 3 cm. Ko ■ je to, delo pri kraju, postrga, o s platno nastalo rjavkasto kožico, da jo u-porabijo za izdelovanje hno’eja. To kožico, imenovano linozin, nasujejo skupno s kolofoni jo ali pa tudi z drugimi smolami v poseben1 kotel, fc* ga ugreva vodna para., Te snovi ugrevaja prib ižno 5 ur pri temp, I30®C, nakar nastane ne-, ka gosta, mehka snov, ki jo Imenujemo linolej iki cement. Ta cement puste nekaj časa uležati, do se strdi, nakar ga razrežejo v manjše kose. Razrezani cement, plutovinasto moko in barvila nasujejo sedaj v do’očenem razmerju v me’a'r'k, ki tg snovi tako gosto zgnete, da na opazimo več posa-mezrih se tnvin. Ta post pek je zelo važen. Če so sestavine linoleja Slabo premešane in zgnetene, še neenakomerno strjujejo in je ni-varno, da dobimo is slabo pripravljene mešanice linolej, ki kaj rad razpoka. Ko je pripravljena linolejska mešanica, sledi še zadnji p-stopek: linolejska mešanico nanesejo na. jutino: platno, ki. mora biti stkano iz kolikor mogoče enakomerno debelih niti. Debelejše niti povzročajo nastanek »hribovitostis lino» leja, prav tako so pa neprimerna jut-ina platna, ki so ponekod redke* £imđs$ki &đwmwmiik. ^/*WWYVYyWvVyYVVvV!AV^YYYyVYYYYYyyVWm^:A da je vsako stanovanje namenjeno ijudem in da moramo vsekakor računati z njimi, z vsemi njihovimi 'astnostmi, običaji, neizrečenimi željami, hotenju po nečem udobnem, domačem, k«r č'oveka opaja. V tem tiči fsta skrivnost udobnega stanovati a. Mislimo si samo udoben kotiček v sobi,-z zofo ob steni, mizico in nekai nas’anjači. Nad njimi visi luč! Mehka ud-bna svet o-ba se izgub’jn v somrak iti obžarja le kotiček sam. Široki pobarvani oveàn'k ji zabraaiuje, da se ne razprši po vsej sobi. Kako vse drugače se v takem kotičku kramlja, bere, misli, študira, ko č'oveka ne bode v oči preostra luč, ne moti okolica, ki je v sororaku in ugodno vpliva na razpoloženje barva senčnika. Priljubi sc nam ta koM-čefc, pol življenja v sobi se odigrava tam. Prijetna 5e tudi v jedi nici nad mizo luč, ki ustvaria res domač krog, ki tvori središče S ŠABLONO NANAŠAJO UPRAŠENO LINOLEJSKO MEŠANICO NA PLATNO. TAKO IZDELUJEJO VZORČAST LINOLEJ mo in daje prijeten videz okolju, v katerem, bivamo In delamo. družabnosti in združuje vso družino. So to stvari ki jih ne sinemo prezreti, če hočemo človeku ustvariti res pravi dom, Pri namestitvi luči pazimo predvsem, da j« centralna, glede na vsak prostor v sobi, kjer se č oven zadržuje. Vsak kotiček, ki ie oprem ijen s sedeži, naj ima svojo luč in naj tvori celoto zase, ne oz.-raje sc na osta1o razdelitev sobe. Luči naj bodo povečini zasenčene ker s tem vežejo svoj krog v celoto in v Somraku dvigajo smisel in vrednost svetlobe. Tudi vp ivajo prijetno na razpoloženje. Pri izbiri barve za senčnike moramo b ti seveda previdni, k©r lahko s tem vse nastro: en j o pok. var mo. Ni vsaka barva za vse; psiho’ogija barve pa spa-ia že v posebno pog avje. Paziti moramo, da ne razmetavamo nesmiselno svet’obe po vsej* sobi. Morda ni napa no naziranje nai bodo zvečer sobe zmerno razsvetljene. Tehnika nam je da'a nove. tako imenovane stropne ali cevne žarnice. Današnja doba si je napisa a z’ato geslo na svoj ščit: sonca in svetlobe stanovanju. Po tem geslu se je ravna’a tudi notranja arhitektura in zahteva’a isto zvečer, ko ni bilo sonca niti naravne svet- lobe. Vprašanje torej, če velja to jges'o t di za umetno luč: Počasi prihajajo do spoznanja, da to ni pravi no iz določenih raz ogov: zaradi premočne lune ne luj trpe oči, soba, ki je premočno razsvetljena postane pusta, met jo nos preo tre sence po stenah; premočna svetloba ustvarja svečano razpoloženje namesto domačnosti in ugodja. G’e-de stenske sjikarlje je treba pripomniti, da kriči v preostri umetni svet'obi. Kako iti kakšna sveti'a betno nameščali v našem stanovanju? Ozirati se moramo na potrebo in do-rnočnost stanovanja. V jeđi'nici oziroma dnevni sobi bomo dali centra no luč nad mir . zo, toda nastane vpra!anje, v kakšni višini. C e sed. okrog mize več ljudi in prihaja luč preveč z viška, meče nos senco čez usta, obrvi čez oči, brada čez oprsje. Da taka razsvetljava, ki naravnost rpač obraze, m dobra, je pač jasno. Luč mora biti torej tako nizko, da so oči razsvetljene, ker s tem imamo resnični videz obraza pred seboj. Paziti pa moramo, da ne pridemo z lučjo prenizko, ker sicer nam luč ■ jem'je vid. Mnenja so tu raz'ična. Nekateri trde. da je pač na ugodneje namestiti pri nizkem- lesten- cu barvaste žarnice, da nas preč-' sira svetloba ne slepi. Nekateri imajo zgoraj pod stropom š rok okvir, s katerega se spuščajo posamezne luči zasenčene in z barvastimi žarnicami precej nizko nad mizo. Poznamo tudi lestence okrogle oblike1 s Ék 'pnim vélikJrfi'sehč«:i nikom.- ki ji: tildi tiižko nàd friiitì." Nad njim so nezasenčene sof tne žaro ce, ki jih lahko po potrebi ugamemo, tako da razsvet'ju;ejo omizje le spodnje. Teh vrst svetil je nešteto in fines, ki jih lahko dosegamo z lučjo, ni mogoče v®eh popisati. Dovo'i, da vsak spozna, da je luč v stanovanju v resnic! eden najvažnejših in najučinkovi-tejših faktorjev po'eg pohištva. V spa niči naj prevladuje mehka svet'oba in pri izbiri barve za senčnike moramo prav tu biti posebno oprezni. Pred ogleda'«n pa lahko namestimo neza «nčene to raznobarvne luči. Tu je potrebna močna svefoba. V pr o.-, tor ih, kjer se ne mudimo predo'go lahko izberemo močnejšo luč, jn to motno, da je svetlo!» enakomerna razpršena in ugodna. V kuhinji imejmo vedno Jieza-senčeno močno luč. Tu je namreč umestno, da preg’eđamo lahko takoj na prvi mah vse kotičke, ker «Pečajo tu drugi momenti, kakor v sobah Vse žarnice v sp’ošnem pa naj bodo motne. T. B. Tržaška kuhinja Nedelja: Cmoki iz možgan na juhi, pečenka, tartarska omaka, pečen krompir, pečen jabolčni riž, 1) Večerja: Svinjski gu jaž z ajdovimi žganci, so ata, pečene hruške. Ponedeljek Testenine z zmletim mesom, cvetača z beto omako. 2) jabo ka. Večerja; Brodet s polento, radič, pesa,, suho sadje, Torek: Mineštra iz ohrovta in krompirja/ mesne pogačice, pire krompir, kompot. Večerja: Riž na goveji juhi, zrezki, špinača, sadje. Sreda: Grahova julia z ocvrtim kruhom, kislo zelje s klobasami sadje. Večerja: Fižol v so’ati, radič, trdo kuhana jajca, pa'ačinke. Četrtek: Ze enjadna juha. ocvrto jetrca in kruhovi cmoki. Večerja: Rižot s cvetačo, sotota, sir. Petek: Mineštra iz riža in fižoto, kuhani orehovi štruklji. Večerja: Ribe, cikarja, kavina krema. 3). Sobota: Domači rezanci na juhi, govedina, dušen krompir, para- dižnikova cmaka, kompot. Večerja: Dušeni vampi, po enta. cvetača v solati, pečena jabo ka. 1) Pečen jabolčni riž 1/4 kg riža skuhamo s 4 olupljenimi in na krhlje narezanimi jabo ki v sladkem z vodo razredčenem mleku, kateremu smo dodali skorjico cetoga cimeta in koščelr vanilije. Skuhan riž ohtodimo. Medtem mešamo za 1 veliko žlico masla z enim rumenjakom in dodamo to ohlajenemu rižu. Vse skupaj na’ožimo v pekač :n pečemo 1/2 ure. Nato vzamemo riž iz pečice, in pomažemo po vrhu z marmeto-do. Iz 1 beljaka stepemo trd sneg, ga malo ostodimo in pomažemo po vrhu marmc'ađe ter postavimo za 1/4 ure v pečico, da sneg porumeni. To zadostuje za 4 osebe ter je Zeto primerna večerja za otroke in bolehne. 2) Beto omaka 50 gr masla, 50 gr moke, 1/2 li- mone, 1 rumenjak. Razstopi maslo v lončeni posodi, dodaj moke in mešaj na šibkem ognju ter pazi, da ne zarumeni. Dolivaj vre o vodo, tuho, mleko a-ii vodo. v kateri so se kuha’i cvetača ali beluši. Dodaj pop* va, soli in pusti, da vre; mešaj na dnii, dokler se ne zgosti. Nato jo odstrani z ognja, primešaj limonin sok, maslo ter rumenjak. 8) Kavina krema 140 gr zmlete kave, 1/2 litra mleka, 6 rumenjakov, 120 gr sladkorja, 80 gi- že atine. Zavri mleko stresi vanj kavo, pokrij, takoj odmakni od ognja ter pusti na miru 15 minut. Medtem mešaj rumenjake s sladkorjem ter dodajaj precejeno belo kavo in želatino, razstop’jeno v mtočni vodi. Žvrkljaj na šibkem ognju, da se krema zgosti, nato jo postavi na led ah htodno in postrezi v steklenih kozarcih. Zdravnik Stifen Popi je iznašel zdravilo za pospeševanje rasti pritlikavcev. Ko je s svojim zdravilom uspel na dveh pritlikavcih mu je Cfardeja, zastopnik družbe »Zavora«, ponujal velike vsote, Ce bi hotel pospeševati rast otrok. Popf je ponudbo odklonil, zato je Cfardeja zatel ostro gonjo proti njemu. Organiziral je napad na Manhema Beroimeja, samo da bi za krivca proglasil Popfa in Anejra. Pred sodiSćem sta Popf in Anejro dokazovala svojo nedolžnost, toda ode Manhema Beroimeja in Sus sta ju krivila poskušenega umora. Tudi višji pomoćnik deželnega prokuratorja Dan Pappula ju je hotel proglasiti za zlodinca. Berenika, Popfova žena, obišče svojega moža v jedi. — Reci Bamboliju, naj cimprej zapatentira lek. Oglasil se je drugi znak. — Je že konec sestanka? — je vprašala Berenika- Popf je molče pokimal z glavo. — Na svidenje, moj dragi Stivi In ne pozabi, da si zelo potreben znanosti... Tla za mrežo so se začela polagoma, spuščati. — In meni... — je komaj slišno pristavila Berenika. Doktor Popf je bil zdaj viden samo do pasu-Molčal je. Po licu mu je polzela zolza. Bil je skoraj srečen. Se nekaj sekund in Berenika je ostala sama v sprejemni sobi. Zvečer istega dne so prinesli battoški časopi-" ši sliko: »Žena doktorja Popfa zapušča bakbuško ječo po prvem snidenju z možem « Časopisi v Battogu so izšli z ogromnimi imd- pisi: »Komunist Anejro obračunava z družino svojega gospodarja.« »Nedolžni mladenič smrtno zadet od rok rdečih.« »Bakbu&ki zločinci pritisn jeni k zidu.« »Stavkar se maščuje za svoj pripor.« »Zdravnik - degeneriranec, šarlatan in morilec.« »Mati nesrečnega mladeniča zahteva strogo ka~ gen za krvave zločince »Naj nad Bakbukom zasije sonce pravice1« Tako so pisali battoški časopisi in bakbuška »Zarja« prve dneve, ko je šlo Beroimejevo zdravje na bolje. Toda ponoči na enajsti september si je Manhem Beroime v spanju strgal obveze in si odrgnil rane, ki so se celile. Dva dni nato je umrl za zastrupljenjem krvi. Trinajstega septembra sta bakbuška zločinca postala »bakbuška morilca.« Nad doktorjem Sti-fenom Popfom in mehanikom Sanho Anejrom je visela grožnja smrtne kazni, PETNAJSTO POGLAVJE, ki pripoveduje o tem, kako je vdova Gargo obiskala svojega mlajšega sina Dvakrat na leto, na velikonočno nedeljo in na božič, se je vdova Gargo odpravila iz mesta v o-kolico- Tam, na štirinajstem kilometru državne ceste, držeče v Tuberozo, je stalo na široki in kakor miza gladki ravnici glavno poslopje in mnogoštevilna stranska poslopja otroškega zavetišča, ki je bilo obdano z živo mejo senčnatih brestov. Stavbe so bile še kar lične zunanjosti in manj podobne du-homomim kasarnam, kakršna so bila po večini c-troška zavetišča, spadajoča v javno skrbstvo Bat-toške pokrajine pa tudi vse Aržantčje. Tu so otroke več ali manj dobro hranili in oblačili, redkoma tepli in še to ne prehudo in tako, da se udarci niso poznali. Učili so jih pisanja in branja in rokodelstva. Takih vzornih zavetišč je bilo v Battoški pokrajini četvero. Vsa so bila zgrajena po istem načrtu precej dragega arhitekta in so bila ponos ne samo uprave javnega skrbstva, marveč tudi guvernerja pokrajine. O teh »rajskih kotičkih za naše revne sirote« so navdušeno p:sali časopisi vsaki-krat, ko se je začela kampanja za volitve guvernerja in deželne uprave, in vdova Gargo se je u- pravičeno veselila, da so njenega mlajšega sinčka sprejeli prav v takšno zavetišče. Petindvajsetega decembra ob dvanajstih je stoppa na državno cesto s torbico, v kateri je imela slaščice za malega Pedra in. njegove prijatelje. Kakor vselej, jo je potegnil do zavetišča prvi avtomobil, ki jo je dohitel med potjo. Vdova Gargo je krenila s ceste na stezo, ki je držala k štirinadstropnemu glavnemu poslopju, ki je bilo okrašeno s stebri, ga obšla in tiho potrkala na zadnja vrata- Odprla ji je poštama koščena varuška s snežno belo žensko čepico na glavi — Pozdravljeni, gospa Etu! — je s sladkim glasom izpregovorila gospa Gargo. — Vesele praznike! Sem pršla morda prezgodaj? — Tudi jaz vam želim vesele praznike, — je odgovorila varuška, spustila noter gostjo in rekla v zadregi: — Za božjo voljo! — je prebledela vdova. — Za božjo voljo, gospa Etu, kaj se je zgodilo? --Nič, nič, kaj se plašite! Ni treba, da se prav nič vznemirjate, — je odgovorila Etu in obrnila proč oči. — Sedite, prosim, gospa Gargo... Pol ure pozneje jo je varuška spremila prav do ceste. Še nikoli m gospa Gargo tako hitro zapustila zidov zavetišča. Danes pa ni imela tu kaj delati: njenega Pedra ni bilo več tuže v začetku novembra, je prišel semkaj z velikim spalnim avtobusom uradnik deželne uprave javnega skrbstva, odbral sedem dečkov in tri deklice v starosti od treh do štirih in pol leta ter jih odpeljal v Battog, od tam pa v novo orgaivzirano zavetišče posebnega zdraviliškega tipa. Vse se je zgodilo ponoči in uradniku se je mud lo, ker je moral v dveh dneh obiskati še dve zavetišči, ki sta bili na nasprotnih koncih dežele. Potrdil je prevzem otrok, jih položil spat na visečih posteljah svoje lakirane skrinje na kolesih in se naglo odpeljal v temo. Šele zjutraj je uprava bakbuškega zavetišča iz-previdela, da je bil med odpeljan’mi otroki tudi mali Pedro, čigar mati je bila še živa, in bi jo bili morali vprašati, če na to pristane. Toda bilo je prepozno. Avtobus je bil že najmanj sto kilometrov daleč od Bakbuka. Ravnatelj se je bal pisati v Battog, ker bi bil. utegnil zavoljo takšne službene nemarnosti izgubiti službo. Zato so sklenili, da je tudi tako prav in ni treba nič javiti. Sicer pa, ali je bilo mogoče pričakovati, da se bo taka revna ženska pritoževala zoper to, da je njen sin prišel iz dobrega zavetišča v še boljše in celo tàko zdraviliškega tipa. In v resnici se je pokazalo, da je bila vdova Gargo dovolj razumna, da ni ugovarjala proti nepričakovani sreči, ki je doletela njenega sina- Bridko ji je bilo, ker ni videla svojega mlajšega sinčka, vendar pa ni zahtevala njegove vrn tve v Bakbuk. Prosila je samo, naj ji dajo novi Pedrov naslov, in vložila na ta naslov prošnjo, da bi smela obiskati sina. Odgovor je prišel v ovojnici s črnim žalnim obrobkom. Vodstvo Vzornega zdraviliškega zavetišča za popolne sirote jc z žalostjo sporoč lo zelo spoštovani gospe Gargo, da je njen sin Pedro Gargo umrl za pljučnico in je pokopan na krajevnem pokopališču. Ni potrebno opisovati trpljenje nesrečne vdove. Nekaj diri je visela med življenjem in smrtjo, a stregli sta jo Berenika Popfova in lekarnarka Barn-bolijcva. Brž ko je bila bolnica toliko pri moči, da je vstala s postelje, sc je začela pripravljati na daljno pot — na grob svojega nesrečnega miljenčka Pedra. Noben ugovor ni pamagal. Denarja za pot je imela dovolj. Kakor se bralec gotovo še spominja, je prodala površnik in obleke svojega moža Avreliju Padreleju- Skupiček zanje je bil še nedotaknjen. Berenika in gospa Bambolijcva sta jo spremili na kolodvor. Zjutraj tretjega dne je prispela v Lomm. Gospa Gargo je šla naravnost z vlaka na pokopališče. Pokopališčni čuvaj, ki je računal na na- pitnino, jo je sprejel kakor staro znanko. Bil je ves vnet, da bi ji ustregel, a ni mogel. Mestece je bilo tako majhno, da se je čuvaj brez težav spominjal in mogel našteti po imenih vse umrle, ki so našli večni mir in pokoj mr poverjenem mu pokopališču vsaj za poldrugo leto nazaj. Živahni in ustrežljivi starček se je močno začudil, ko je slišal, da je spoštovana gospa prišla na grob svojega sina, št'rilet-nega dečka, ki je umrl konec decembra. Zadnji pokop mladoletnika pa je bil v avgustu. Drug h pokopališč ni bilo v mestu Lommu. Tedaj jo vdova Gargo vprašala, kje je Vzorno zdraviliško zavetiš.e za popolne sirote. Bilo je že preko poldneva, ko je po sedmih kilometrih hoje krenila z avtostrade na novo ozko asfaltirano pot Zanjo se je za oddaljenimi griči skrilo mesto Lomm. Spredaj poldrag do dveh kilometrov daleč je zelenel gost in bržčas davno zapuščen park. Ko sc je vdova naposled privlekla do njega, je videla, da je park obdan z železno ograjo, ki je bila svetlozeleno pobarvana. Okrog je bilo tiho in odljudno. Gospa Gargo je potrkala na vrata. Odprla so se Vrtna vratca in skozi nje se je pokazal neprijazen obraz. — Kaj pa je. gospa? — Jaz sem mati malega Pedra Gargo- Govoriti moram z ravnateljem, — je odgovorila vdova Gargo in zajokala. — Počakajte, — je rekel čuvaj in ji zaprl vratca pred nosom. Ključavnica je zašklepetala. Slišala je oddaljujoče se korake. Minilo je najmanj deset minut. Zopet je zašklepetala ključavnica, zopet so se-odprla vratca in čuvaj je izročil gospe Gargo culico. — Reči vašega sina, — je rekel — Na svidenje, madam. — Govoriti moram z ravnateljem, — je zopet rekla vdova. — Prosim vas, da me peljete k ravnatelju 1 — Je zaposlen- — Dobro, — je pohlevno rekla gospa Gargo. --Počakam. — Spi, — je rekel tedaj čuvaj. -— Počakam, dokler se ne prebudi. — Še tri ure bo spat. — Ne morem oditi, dokler ne vidim groba svojega sina. Čakala bom, dokler se gospod ravnatelj ne zbudi. In sedla jo na obcestje. Čuvaj je nekaj nejevoljno zamrmral pod nos in odšel, ne da bi pozabil zapreti za seboj vratca. Tokrat je morala gospa Gargo čakati dobro uro. Ni se zavedela, kdaj je zadremala. Zdramila se je, brž ko je znova zaškrtnila ključavnica na vratcih. — Izvolite k ravnatelju, gospa. Ravnatelj je bil visoke postave in nedoločene starosti, s steklenimi, praznimi očmi in z zelo gladko prečo, kakršne vidimo samo na najecenejših lutkah pri frizerjih Ni sprejel gospe Gargfo v svoji sobi. temveč tam pri vratih, v nizki, zelo snažni čuvajnici. — Zelo mi je žal, gospa, da ste morali čakati, — je izprcgovoril. —- Še halj obžalujem, da je Vaš obisk zvezan s tako težko, na žalost nepopravljivo nesrečo- Besede je izgovarjal čisto in izbrano, kakor vselej govorijo tujci. Če bi bila gospa Gargo živela poprej v Mestu velikih žab in imela dostop v pisarno racionalizacije akcijske družbe »Zavora«, bi bila spoznala v ravnatelju Vzornega zdraviliškega zavetišča za popolne sirote gospoda Alfreda Van-derhunta, ki je užival posebno spoštovanje gospodov Šamberija in Prokrusta, spoštovanje, ki je bilo pomešano s strahom. — Katerega dne je umrl? — je vprašala gospa Gargo in dvignila k ravnatelju objokane oči. — Zdi se mi, da govorite o svojem pokojnem sinu? — je ugotovil zase gospod Vanderhunt. — Umrl je v noči na sedemindvajseti december za pljučnico. Bil je čudovit deček, gospa. Vsi smo hudo žalovali za njim ... — Bila sem na pokopališču, — je rekla gospa Gargo. — Na pokopališču ni njegovega.groba. — Tako je, gospa. Moramo se vam opravičiti. Bila je pomota- Pokopali smo ga tu, na ozemlju zavetišča, ki mu je bilo tako všeč. — Vanderhunt je žalostno zmajal z glavo in vzdihnil — Dovolite, da vas povedem h grobu našega skupnega ljubljenca. Obzirno je prijel pod pazduho nesrečno vdovo. Stopila sta iz čuvajnice. Obrnila sta na desno, naredila kakih trideset korakov in prišla na majhno trato, sredi katere sc j c dvigala gomila, pokrita s cvetjem. MARIE MAjERoVÀ roman Drugače pa je bilo v goscdu. Dihanje je bilo tu zadržano, glasovi plašni. Kakor koren lečen so dišali igličevje, lišajnik, brinje; rumena kalužnica sc je tresla na tankem steblu, m gljajoča sončna pega sredi teme, ki je zagrnila hosto že do borovih vršičkov. Otroci so poiskali z mahom postlano jamico in se zgrnili vanjo. »Poslušajte tihega moža, kako hodi po gozdu«, je začela Ana šepetaje in strašeč, kakor je to navadno delala, kadar je b la v gozdu. »Kakšen je? Kaj dela?« so vprašali vsi hkrati in obšla jih je prijetna groza. »Tanek je, dolg ko bor, noge so same korenike, glava je zelena. Hodi s kazalcem na ustih, kdor pa dela hrup, tega spremeni v brinov grm,« si je izmislila Ana, ki je potem sama verjela svojim izmišljotinam- »Ga slišite?« Otroci so z zatajenim dihom prisluhnili v gozdno tišino. Sraka je udarila s krili in prestrašeno zakričala. »Vidite, ta sega je ustrašila. Zdaj jo bo kaznoval Na oblak jo pribije s kazalcem,« je dokazovala Ana. ^ Otroci so se bali ozreti in gibati se. Šele čez nekaj časa. je zašepetala Beta Kaftanova: »Jeli res, da je pri vas v mlinu povodni mož?« Dečki so se temu posmehovali; niso verjeli v povodnega moža, zakaj domači so jih strašili s povodnim možem bolj v smehu. Toda Ana je rekla: »Pri nas ga ni, pač pa prebiva v ribniku pri zgornjem mlinu.« Vsi so ji verjeli, saj je bila iz mlina'- »Pač pa je v našem studencu rusalka«, je nadaljevala. »Se nič ne bojiš hoditi po vodi?« »Nam n:č ne naredi- Če bi jo videli, ji moramo zaklicati, da smo Bilanski iz mlina, je rekel očka.« Marija je osuple^ molčala. Zdelo se ji je, da Ana laže, zakaj oče ni govoril z otroki, razen kadar je kaj ukazal. Gotova pa le m bila. Morda je bilo vse to res; saj se ji je tudi mala Lenka zdela včasih kakor lepa rusalka. Povedala je to misel. Ali rdečelasi Jurij Hladik je podvomil: »Tako črna? Prej bi utegnila biti ciganka kakor rusalkai« Mlade pestunje so se dolgo vdajale blaženemu strahu pred prekpnaravnimi bitji; potem pa so se naveličale skrivnostnih reči ter se spustile v hrupno igranje, ki jih je privedlo na kraj gozda. Od tu je bilo videti na cesto. Po njej je šel človek s koso na ramenu podobna je bila ognjenemu bi šču. Pastir je nesel žanjcem dva velika vrča. Z obzorja so lezli znani, zeleno prepleskani vozovi, se bližali m rastli, dokler je bilo razločiti konje in okenca. Dečki so jim stekli naproti in sc vrnili s polnimi usti novic. Od daleč so klicali: »Komedianti! Cigani!« »Imajo zelene vozove!« »In pse!« »Belo kozo!« »In kotle!« »In gumbe ko grude!« Prva se je prestrašila Marija. Spomnila se je besed Jurija Hladika. »Lenka! Oh, jejhata, Lenko mi vzemol Cigani!« Pestunje so se obnašale kakor prestrašena creila in tekle po gozdu, po mejah, čez dm in strn. Marija je bežala s pripognjenim hrbtom. Brez sape je pritekla do mlina. Mati je bila že s polja doma, vesel ogenj je plapolal v peči, voda je momljala. Poskočila je, ko je Marija pridrla v kuhinjo smrtno bleda, s posl-njelimi ustnicami, z izbuljenimi očmi, razpraskanimi rokami. »Kaj se je zgodilo?« »Cigani •.. so šli po cesti. Lenčko bi nam vzeli... Je črna ko ciganka.« V obokani, varni kuhinji si je oddahnila; tu je bila na varnem kakor za desetimi okopi. Ah, kako dobro je tu! Vse je bilo do belega otrto, koti nameteni z moko. Hrastova miza in klop na oglu, star stol, ki so iz njenega naslonila izpadle grče, iedilna omara z dvema luknjastima pločevinama kakor z dvema budnima očesoma, a povsod odsev bel h sten, na njih pa je čisto sam molel Kristus z razpetimi zlatimi rokami na črnem lesu križa. Oveli venček od Telovega je visel na kropilniku blizu vrat; mačice so bile skrite za dimnikarjevim koledarjem. Oboje jo obvaruje pred hudimi duhovi, mati pa pred cigani. Ah, kako dobro je tu! Previdno je položila Lenko materi v naročje in od radosti, da je utekla iz nevarnosti, je objela obe z rokami, do koder je pač dosegla, in pritisnila k njima nežne prsi s prestrašeno bijočim srcem- Otroška leta niso vedela, kaj je bridkost. Šele doraščajoči otroci so pogledali na rob življenja. Pogosto so pošiljali Ano do gostilne, da bi zvedela, če gospod oče igra, in s kom sedi. Dekletce je stopilo čemerno v noč. Ko je prestopno prag vratec, ki so bila izrezana v vratih z opečnim napuščem, se je streslo od neznane bojazni. Praviloma je Ana šla ven le podnevi in je bila navajena, da je že pri prvem koraku iz mlina zagledala belo cesto s pisanim gramozom po sredi, kodrasto brežino pred seboj, na desni grič a na levi vas. Zdaj pa je povsod črno in praznina; v kakšno globoko brezno je vse padlo, kam se sama zvrne, kakor hitro se le za korak odmakne od vrat? Nikjer opore za oko, povsod temne globočine; samo nad njo brlijo, kakor bi hotele uganiti, rumene točke zvezd, pod njimi pa je brezno teme še bolj nezanesljivo. Počasi in previdno je porinila boso nogo po zemlji pripravljena, da jo takoj umakne, kakor hitro bi otipala najmanjšo nevarnost- Ko je naglo iztegnila glavo, se je tema razgm'la liki črno žametno blago in jo pobožala po licih. Ta tako rekoč snovni dot k jo je spomnil netopirjev, ki so letali v temi in se zapletali dek1etom v lase. M'slila je tudi o sencah umrlih, ki se okrog polnoči razpršijo z bližnjega pokopališča po cesti in se ogledujejo po oknih svojih nekdanjih bivali. Od teh urah se ure v izbah nenadoma ustavijo, kropilniki na steni se poševno postavijo, a žlice v predalu rezko cingljajo; ljudje se križajo a otrod se skrivajo med gube materinega krila v strahu, da kdo ne pride ponje. Šlo ji je na jok in najraje bi se bila stisnila X ježevo klobko. Ni si upala iztegniti lakta, še mezinca ne. Zdaj pa zdaj je prisluhnila v tišino, ki jo je motilo zamolklo šumenje vode, črno ko tema. Mlinski potok se ji zdel kakor vohajoča nočna zver, ki stika po vseh kotih: že je bila poleg nje, čutila je mrzimo njenega smrčka, nato pa je zopet ur mollarla in za hip oznanjala svojo navzočnost ® poslanico vetra iz velike daljave. V mlinski sobi je rojak pripovedoval o konjar-jevi ženi, ki je preklinjala in psovala. Ko je nekoč komaj usta odprla za brezbožne besede, je padlo s stropa konjsko stegno prav pred njo- Hudobna beseda bi jo bila kmalu zadušila. Oh, kaj če pride zdaj Ani nekaj preko poti ali jo prime za roko, za rob predpasnika! Ana se je močno bala zase in pri sleherni majhni nevarnosti se je branila na življenje in smrt. Od nedavno se je tako končala v mlmu vsaka nedelja, če ni bil oče po svetu- Komaj je petnajstletna Ana smuknila zvečer v mlinsko sobo in se zo,-predla v čarobno predivo večernih pogovorov, ki je plavalo hladno in neprestano kakor voda v strugi, že so jo iskali našli, jo iztrgali iz čarov ter jo postavili v sredo noči. Deklica pa se je vedno enako bala in trepetala pred temo, kakor da se prvič pogreza vanjo. Sicer je imela mlinarica zanesljive in točne poročevalce, ki so jo vselej obvestili kadar je oče padel med tri in dvajset razbojnikov. Vsakogar je znala poplačati po stanu in vrednosti; konjarkj naročaj manj vrednega žita, pismonoši za pivo, mlekarju vreč:co najboljše moke; niti gospodinja ni odšla prazna za tako novico, kakršno je prinesla na primer nekoč gospa mama Hladikova. Šla je iz Velikih Jiren s pogreba in videla stati pred krčmo voz gospoda očeta Bilanskega, ki je bil poln sveže napečenega kruha. Gospod oče je peljal kruh v Prago, med potjo pa se je ustavil na požirek, naletel v krčmi na družbo, prisedel in bil je izgubljen. Ko je Hladikova pogledala skozi okno točilnice na igralce, je zagledala v banku zelene in modre bankovce. Zgrozila se je, pomislila na svojega, ki jo je tako mučil z enako strastjo, in s tovariškim čutom do žene, ki je bila enako udarjena, je hitela naravnost v mlin, poklicala Bilansko v kotiček in ji zaupno povedala, kar je videla. Mlinarica je stisnila tanke ustne, da je njihova ozka rdeča črta skoraj izgmila, obraz ji je postal strog in bled, oblekla se je ne počasi in ne hitro in se napotila v Jirene- Korakala je ko mladenka; kdor se ji je po poti pridružil, je ni dohajal a tudi na svoje besede ni prejel pravega odgovora. Mlinarica ni izpregovorila niti v jirenski krčmi, marveč je šla molče, vzravnana in grozna kakor kruh, naravnost k banku, pograbila denar v predpasn'k in čreden so se osupli igralci zavedli, je že bda za vrati. Sledil je pač hrušč in škripanje s zobmi, igre je bilo za tisti dan konec, ali gospod oče je vendarle v redu prišel s kruhom v Prago. Ko se je vrnil, je bil ves mlin poln njegove jeze; a v zadnji mlinski sobi je bila izgovorjena marskatera beseda, hujša od tistih, ki so prihajale iz konjarkmih ust, ne da bi se pojavila kazen v obliki konjskega stegna, in večkrat se je gospod oče tako spozabil, da je položil roko na svojo ženo. Po takšni nesreči so navadno ostali v lin' sledovi na pohištvu, če se je gosp k mama pravočasno izognila. r Pomlad V kratic«!! bodo .v Trstu vrteli sovjetski film al*omlads ki so ga že predvajali na filmskem festivalu v Benetkah. Ta film predstavlja nov pomemben uspeh sovjetske kinematografije in je žel v mednarodnih filmskih krogih o-bilo pohval «Pomlad» je glasbena komedija, ki jo je znani re. - gralcev in ostalih sode'avcev dvignil daleC nad povprečni nivo filmov podobnega značaja« ki jih producirajo v Ameriki ali drugod. Osebe v fiimu «Pomlad» niso lahkega enačaja. Njihovo delo je resno, ker so sami resni ljudje, ki pa se kljub temu in ravno zato znajo zabavati in smejati. In ravno to je, kar gledalca pritegne, razvedri in mu vlije prepotrebnega življenjskega optimizma. Velike zasluge za uspeh tega filma ima razen že omenje. nega režiserja ves igralski ansambel. Tokrat pa se ustavimo le pri dveh popularnejših filmskih Igralcih v Sovjetski zvezi sploh, pri Nikolaju Cerka, sovu In Ljubi Orlovi. CERKASOV V skoraj vsakem večjem in ‘pomembnejšem filmu srečamo Cerkasova. Težko je reči, kje prihaja talent Cerkasova bolj do Izraza, ali v filmu ali pa na odru, kjer je prav za prav začel svojo umetniško kariero. Vse njegove kreacije bodisi komične ali resne so odlične, vendar je gotovo, da ga je predvsem film naredil za najpopularnejšega sovjetskega igralca. Leta 1926. je vstopil ▼ Teater mladosti v Leningradu, kjer Je prvič nastopil v vlog! Dona Klhota, pozneje pa v celi vrsti manjših vlog. Pot k več'im u-spehom se mu je odprla g začetki zvočnega filma. Kmalu ga srečamo v večjih vlogah v raznih filmih in najbolje je uspel v filmu « Otroci kapitana Granta». V tisti dobi se je najviše povzpei v filmu «Baltiški deputat». Cerkasov je z vsakim novim filmon ustvaril nov umetniški lik. Gledalci predvojnih sovjetskih filmov ne bodo nikoli pozabili njegove kreacije Marjeviča Alekseja v filmu «Peter Veliki». Dalje v fllmusAleksander Nevski» In drugih. V medvojnih in povojnih sovjetskih filmih ima Cerkasov 4>ra > tako na ičastnej še mesto. V Trstu smo ga videli nazadnje v vlogi bolniškega sluge v filmu «V imenu življenja. V filmu «Pomlad» nastopa Cerkasov v vlogi filmskega igralca, ki se ves posveti umetnost!, katero ljubi. Ljuba Orlova je prav tako ena najpopularnejših igralk v SZ. Pr> ikraf je Orlova nastopala v fiimu «Peterburške noči», Njeno nadaljnje nastopa-nie je kmalu pokazalo, da i-ma ta igralka vel'ke in zelo razsežne sposobnost!. V filmu V_____________________________ «Veseli junaki» Je Orlova ustvarila komičen In liričen tip ml ide kmetice Anjuie medtem ko je v filmu «Cirkus» odlično izdelala vlogo cirkuške artistlnje, v kateri Je ostala nepozabna. Orlova se je odlikovala tudi v celi vrsti dramatičnih vlog in še posebno kot pevka. Gledalci predvojnih filmov se je bodo prav gotovo spomnili iz filma «Volga, Volga». V filmu«Razsvetljena pot» pa je ustvarila lik sovjetske žene, ki je postala inženirka in kot taka vodila neko veliko delo. V tej vlogi je pokazala pot tisočerih mladih žena v SZ, ki postajajo iz kolhozinj inženirke, umetnice in znanstvenice. V filmu «Pomlad» nastopa Orlova v vlogi mlade znanstvenice Irene Niki-tine in Istočasno v vlogi operet, ne umetnice Vere Hatrove. V svoji dvojni vlogi je Orlova razvila vse široke zmožnosti svojega talenta, ki ga vsega posveča v službi za svoje ljudstvo. Komu zvoni zvon Ze nekaj dni vrte v enem največjih tržaških kinematografov amer.ški barvni film «Komu zvoni zvon». Vsebina je povzeta po istoimenskem romanu znanega ameriškega romanopisca Hemingwaya, ki je zajel snov za to svoje delo iz španske državljanske vojne v letu 1937. Nimamo namena začeti kritike o Izvajanju posameznih vlog, vendar moramo povedati, da so filmski zvezdniki Cooper, Ingrid - Bergman in drugi z Igralske strani odlično češiII svoje vloge. Važneje je, da na kratko spregovorimo o prikritih, toda glavnih namenih, ki so vodili producente tega filma. Borbo španskega ljudstva je narekovalo nevzdržne stanje, v katerem Je živelo ljudstvo po zaslugi zemljiških veleposestnikov, grofov in številnih drugih cerkvenih hierarhov. Borba proti izkoriščanju je bila za špansko ljudstvo nujnost In Je zato nujno združila vse zdrave sile španskega naroda, delavce. kmete In inteligente. To je končno značilnost vsakega boja zatiranih za pravico. V filmu «Komu zvoni zvon» pa skušajo to resnico grobo popačiti. Za usvarjanje videza resničnosti celega filma pa se ne branijo vreči med gledalce nekaj gesel o republiki in nekaj sličic karikiranega herojstva španskih borcev. Režija je preračunano postavila v vloge borcev proti fašizmu skupine ljudi, katere je prikazala kot pijance in slavohlepne-že, kot ameriške gangsterje, Papla, njegovo ženo Pilar in druge. Med te je postavila vseh dobrih lastnosti polnega Amerikanca, ob čigar osebnih junaštvih pride včasih tudi do izraza junaštvo Spancev, vendar nikoli toliko, da bi škodovalo Amerikancu, ki naj po njihovem v tem filmu pooseblja današnjo Ameriko. Pri vsem, sicer močno monotonem razbletu zgodbe, je režija skrbno pazila, da ne bi nikjer nbl megleno bili nakazani raz’ičnl vzr-ki borbe šnan-skega liudstvai Seveda je fazen tega v filmu še mnogo mirt, ki iznritaio resničen značal in potek bfmhe š^anskedn Jiitdstva za rermbPkn, kar izvira morda tudi iz površnega nrikamva-nia načina nartWnnstee borbe. V srdejinem le tlim igrM-kn m tehnično «ndnuM JJv. vsebin^Vo pa vse preyeč tendonefogen. da b! ga gledalci lahko vzeli za res. JOHN STEINBECK àL r » S Ilustrira B. G r o m 103. Dannyjev m prijateljem ni bilo po godu, da je Danny tako pogosto zahajal k Dolores. Oprezovali so okrog njene hiše, toda kake sledi nezvestobe niso odkrili. Zato so si pomagal drugače. 104, Nekega popoldneva so se Pi'on, Fabio, Jezus Marija Korkoran in Joe pr smejali domov z vrčem vina. Sedli so okrog Dannyja, ki se je pravkar zbudil in mu začeli govor ti o Montereyskih dekletih. 105. Ko so izpraznili prvi vrč, so se tovariši spogledali in zarota se je pričela, Pilon se je obrnil k Dan-nyju in dejal: »Mar veš, da sé ti smeje vse mesto?« Dannyju se je zamračil obraz: »Kaj?« »Pravijo, da si kupil neki gospe sesalec za prah, ki pa brez elektrke ne deluje. Napeljati elektriko, pa pomeni denar.« Danny ga je zavrnil: »Gospe je dovolj, da ima stroj.« »Je«, je nadaljeval P Ion, »toda ona govori, da ji boš napeljal tudi elektriko.« »Bodite brez skrbi, ne bom j: ustregel«, je rekel Danny. 106, Nato je Pilon začel modrovati: »Če bi tista gospa ne imela sesalca za prah, bi ji gotovo ne prišia na misel elektrika. Ne preostane drugega, kot da ji stroj odvzamemo«. Ko so mu vsi in tud Danny pritrdili, je Pilon brž vzel Vrečo, si odrezal lepo vejo s cvetočimi vrtnicami in odšel proti hiši sladke Dolores. 107. Vdrl je v hišo, vzel sesalec za prah, ga vtaknil v vrećo, vrh te pa privezal cvetočo vejo. Ko je odhajal, je srečal Dolores: »Kam pa s tem grmom?« mu je zaklicala in ga povabila, da jo kdaj obišče. 108. Pilon je zavil k Torelliju, k: mu je za Dannyjevo darilo dal dva vrča vina. Doma so prijatelji praznično sedli za mizo in Pilon je znova začel: »Ob vsakem dogodku se lahko kaj naučmo; ob tem našem, da ne smemo dajati ženskam takih darl, ki bi zahtevala drugih... Končno je spregovoril Danny: »Ni bila slaba tista gospa, bi’a je prijetna, toda navel čal sem se je«. J i Š A H Slovanska obramba Iz Cigorinovega spominskega turnirja v Moskvi prinašamo zanimivo partijo VI. kola med Keresom In Smislovim. Keres je v tej par.ijt po nepotrebnem dopustil nasprotniku možnost večnega šaha, kar sicer ni njegov običaj. Iz partije se vidi, da je bil Keres na tem turnirju nerazpoložen ter zato ni dosegel onega rezultata, kakršnega smo od njega pričakovali, Keres Smislov 1. d2—