Štev. 35._ V Ljubljani, 30. avgusta 1912.	LIL leto.
mmmm
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vi« spise, v oceno roslane knjige itd. je pošiljati »arno na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta . . . , 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
stvu, o pedagoški literaturi in o življenju slovanskih narodov.
2.	Ustanovi naj se Vestnik, ki bo glasilo te posredovalnice.
3.	Da se učiteljstvo priuči slovanskim jezikom, naj se omogoči češkim učiteljem med počitnicami bivanje na Srbskem, srbskim pa na Češkem.
4. V Belgradu naj se ustanovi slovanska pedagoška knjižnica.
5. Posredovalnica naj poskrbi, da se čim prej izdajo diferenčni slovarji slovanskih jezikov.
Na občnem zboru so bili slovanski gostje in njih predlogi navdušeno sprejeti. Na to so se obravnavale sledeče teme: Splošen pregled narodne šole in dela v nji. — Učitelj in njegovo prosvetno delo med narodom. — Pripomočki k nazornemu pouku.
K prvemu referatu je govoril po referentu ravnatelj Jož. Ulehla, ki je v eno-urnem govoru podal nekatere svoje nazore o tem, kako naj bi se srbska narodna šola osvobodila nemškega vpliva, kako naj se nasloni na nove vzore. Učiteljstvo naj zbira material za prirodopis srbskega otroka. Šola bodi kraj radosti, zato naj bodo učiteljstvu vzor pedagogi: Komensky, Rousseau, Tolstoj, Spencer. (Govor priobči Srbski Pedagoški Vestnik.)
Na zborovanju učiteljstva je bil vse tri dni prisoten naučni minister Ljuba Jova-novič in referent za šolstvo dr. Dušan Ra-jičič. Iz govora, ki ga je imel naučni minister ob začetku zborovanja, so dobili slovanski gostje vtisk, da stoji na čelu ministrstva prosvete mož, ki ni le strokovnjak v šolstvu, ampak tudi prijatelj prosvete, šole in učiteljstva. O tem so se prepričali slovanski delegatje še bolj drugi dan, ko so bili sprejeti pri ministru v več nego enourni avdienci, pri kateri se je govorilo o najbolj različnih šolskih vprašanjih.
Banketa, ki je bil prirejen na čast slovanskih gostov, se je udeležil tudi minister in referent: v napitnici je minister izražal svoje veselje nad tem, da vlada soglasje med njim in med učiteljstvom in da je pripravljen srbski šoli posvetiti vse svoje sile.
Slovanski gostje so budili v Belgradu splošno ¡pozornost in so bili povsod prijateljsko sprejeti. Vodja jim je bil belgrajski
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
učitelj Jovan Popovič, ki je bil letos na poučnem potovanju po Češkem.
Tako so zastopniki „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji" sklenili s srbskimi tovariši prijateljske zveze.
Pozitivno delo „Društva slovenskih učiteljic,
Ljubljana, 25. avgusta 1912.
Upamo si trditi, da si je »Društvo slovenskih učiteljic« izbralo pravo pozitivno pot svojega društvenega delovanja.
Tiho, minro in vztrajno deluje za izobrazbo svojih članic. Tu se poteguje za ustanovitev ženske meščanske šole, tam za to in ono nameščenje svoje članice; na tretji strani pa prireja tečaje, ki so za članice ne le potrebni, temveč jako koristni.
Letos je priredilo to društvo dvoje tečajev hkrati: enega za izobrazbo v šivanju in drugega za izvežbanje v kuhanju.
In komaj sta bila zaključena ta dva tečaja, se je pričel za slovensko učiteljstvo splošno v Ljubljani še meščanski tečaj, ki ga je priredila Slovenska šolska Matica.
Dne 24. t. m. je bil zaključen kuharski tečaj in štirinajst dni preje šivalni tečaj, kakor smo o zadnjem že poročali.
Za te važne počitniške kurze irria pri nas največjo zaslugo tov. Jerica Zemlja-nova, ki si je ogledala razne ženske (posebno češke) zavode in je po njih zgledu tudi pri nas otvorila počitniške kurze.
Naučno ministrstvo je doslej vsaj z malimi zneski podpiralo te kurze, vredni pa bili večje podpore, ako se pomisli na veliko važnost, ki jo imajo taki kurzi ne le za posamezne učiteljice, ampak za šole sploh in za splošno gospodinjsko vzgojo. Prejalislej bo tudi naša šola po deželi zahtevala od učiteljic več kuhinjskih zmožnosti. Vnema, s katero se naše učiteljice udeležujejo učiteljskih kurzov, je najlepše izpričevalo za njih dobro voljo, da izpopolnijo vsestransko svoje znanje.
Letošnjega kuharskega kurza se je udeležilo pod vodstvom tov. J. Zemljanove 13 učiteljic, in sicer: Mira Engelman, Marica Bule, Cilka Vilman, Antonija Vižin, Maža Mochelska, Francka Zemljan, Zlata
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53160. Reklamacije so proste poštnine.
Levstik, Mija Škerjanc, Minka Jerman, Antonija Terpin, Josefina Škerjanc, Ana Lapornik, Jos. Vatovec, Alojzija Baša.
V kuharskem kurzu je glavna stvar praktično kuhanje, ki ga pojasnjujejo predavanja voditeljice. Poleg tega je bilo vi kurzu več predavanj splošnega značaja, ki so imela za predmet razna vprašanja, ki so važn^ za učiteljice.
Največ je predaval g. dr. M. Rus o higieni kuhinje, o higieni otrok, o šolski higieni, o prvi pomoči pri bolnikih in o raznih medicinskih vprašanjih. Gosp. svetnik Milčinski je predaval o mladih zločincih in o varstvu zanemarjenih otrok. Gospod ing. Türk o hranilih, gospod Ribnikar o gospodinjstvu in gosp. dr. Lipoid o pravu z ozirom na ženske. Tako je nudil kurz vsaki gojenki strokovne in splošne izobrazbe. — Ob sklepu je priredila kuharska šola zaključni obed, ki je imel namen pokazati uspehe kuharskega kurza. Obeda so se udeležili: g. dež. šol. nadz. Hubad, gospa nadz. Levčeva, gospod svetnik Se-nekovič, za vlado komisar dr. Vončina, gdčna. Wessnerjeva, ga. Maroldova, gdčna. Žerjavova, gg. predavatelji in poročevalci listov. G. grof Chorinsky se je. opravičil z laskavim pismom.
Obednica zavoda »Mladike«, kjer se je vršil počitniški kurz, je bila primerno okrašena. Menu je obsegal: zelenjavna juha, parmezanski podrug, pečenka slovenskih učiteljic, slavonski štrukelj, pečeni piščanci, kisla in sladka solata, planinska torta, pecivo, sadje, sir, črna kava. — Vsa jedila so bila okusna in so dajala vsem go-jenkam odlično izpričevalo. Pri obedu je predsednica »Društva slov. učiteljic« pozdravila goste in se je zahvalila predavateljem in vsem, ki so kurz podpirali. Na to se je gospodična Cilka Vilman v laskavih presrčnih besedah zahvalila gdč. J. Zem-ljanovi, ki je kot učiteljica in tovariSicä vzorno vodila kurz in s pravo ljubeznijo do stvari pripomogla, da so gojenke dosegle tako lepe uspehe. V znak hvaležnosti so gojenke izročile gdčni. Zemljanovi lep šopek. Na to je pohvalil s kratkimi besedami g. dež. nadz. Hubad uspehe kuhinjskega kurza in je želel, da bi imeli ti kurzi tudi v bodoče enake uspehe. Prvo-
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Dnevi slovanskega učiteljstva v Belgradu.
Češki listi poročajo o skupščini srbskega učiteljstva sledeče: Letošnji shod učiteljstva iz kraljestva srbskega se je vršil posebno slavnostno, prvič, ker se je vršil shod prvikrat v .Učiteljskem Domu", ki je bil lani dogotovljen, drugič, ker so se shoda udeležili zastopniki slovanskega učiteljstva iz Avstrije.
„Učiteljski Dom" je krasna stavba na križišču dveh glavnih belgrajskih ulic, in najlepši dokaz za srbske šolske Tazmere je, da so med temi, ki so prispevali za „Učiteljski Dom", mnogoštevilno zastopani srbski trgovci in kmetje-poljedelci. Vlada sama je prispevala 50.000 dinarjev, mesto je dalo stavbišče v ceni 20.000 dinarjev. „Učiteljski Dom" je tronadstropna stavba s tremi pročelji; v njem je penzionat za učiteljske otroke, knjižnica, zbirka narodne umetnosti, zbirka učnih pripomočkov, stalna šolska razstava, uradne sobe, dvorane za shode. Sploh bi človek zaman primerjal srbske razmere z našimi.
„Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji", ki ima namen po svojih pravilih stopati v zvezo tudi z učiteljskimi organizacijami drugih narodov, je z veseljem sprejela povabilo srbskih učiteljev in je poslala na njih shod sledeče zastopnike: predsednika Hajneyja (z^ Morave), podpredsednika Skalickega (iz Češke), Stanislava Nowaka (iz Krakova), Ukrajinca Jakymovskega in člane odbora: Bogdana Skalo (Češka) in Ivana Stronskega (Ukrajina). Poleg tega je bil posebe pozvan Jožef Ulehla (z Morave), ki je kot priznan češki pedagog slavil letos svojo 60 letnico.
Občni zbor (posebna skupščina) „Učiteljskega udruženja v kraljestvu Srbskem" se je vršil dne 18. t. m., naslednje tri dni pa je bil splošen shod (obča skupščina).
Na občnem zboru so bili z navdušenjem sprejeti predlogi, ki jih je podalo predsedstvo „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji":
1. Ustanovi naj se Slovanska učiteljska posredovalnica, ki naj druži slovansko učiteljstvo pri prosvetnem in vzgojnem delu, ki naj podaja poročila o slovanskem šol-
LISTEK.
Ellen Keyeva — učiteljica.
Referirala na III. abit. sest. tov. Ana Črnagojeva.
Ni moj namen, podati životopisa velike švedske pisateljice in prvoboriteljice za žensko stvar, katere ime se je zaneslo sirom sveta. Ne, samo eno izmed njenih del vam hočem podati v kratkih potezah, delo, ki govori o šoli, kakršna ne bi smela biti, in govori o sanjah, ki jih je ustvarila njena velika duša o šoli.
Kakor je Rousseaujev Emile velik in opravičen protest izrazite individualnosti proti vsem ozkim sponam vzgoje in vzgojiteljev, kakor žari iz tega dela tako živ, goreč srd proti vsem formam, frazam, ko-medijantstvu in malenkostnolsti vzgofje, istotako se širi iz vseh vrst spisa Ellen Keyeve »Šola bodočnosti« po vsem svetu klic po svobodi, svobodi vzgoje v šoli.
Spominjam se na stavek, ki sem' ga čitala nekoč: Človek je produkt časa, čas sodi človeka. — To je res. Toda so tudi ljudje, ki rode čas, t. j. dvignejo se s samo- i stojno silo nad mehanični vpliv okolice, premotrijo z jasnim pogledom razmere in v njih delujoče sile ter izkušajo s krepko I
voljo premagati sočasni tok ter mu dati novo smer.
To so duševni velikani, ki vlaflajo svoj čas in z njim tudi še stoletja pozneje. Kolikor poznavamo teh velikanov in njih življenje, povsod moremo opaziti, da so bili vzgojeni drugod, ne v šoli ali vsaj ne v šolah današnjega pomena. Največkrat je bil slučaj, izkušnja, trpljenje v mladosti, izmaknjene knjige, samovoljna izbira snovi, ki je vplivala nanje tako mogočno, da se niso izgubili med maso, temveč ostali na površju in imeli moč pregledati vso sodobnost.
In vzgajati take ljudi, ki so zmožni, da vodijo svoj čas, to je, kar zahteva Ellen Keyeva od šole. Noče šol, ki nam vzgajajo mase, vzgajališč se ji hoče, ki bi nam dala človeka, ki ve, da je sreča življenja odvisna le od njegove sile in ve tudi, da morajo to silo voditi le one ideje, ki so zmožne osrečiti ljudstvo ter ustanoviti mir in zadovoljnost na zemlji.
Poglejmo si malo, kako si ona predstavlja šolo prihodnjosti!
Najprej, in sicer z vso odločnostjo, se obrača proti prvim šolam, proti otroškim vrtcem.
Res je sicer, da je za one matere, ki so zaposlene izven doma, otroški vrtec prava sreča. Toda s tem, da se poučujejo tu triletni otroci po gotovih načrtih, da
| se morajo ukvarjati s tisoč nepotrebnimi, i majhnimi in neumnimi deli, s tem se umori otrokova živahnost, se zataji njegova živ-ljenska moč, z eno besedo: razvoj njegove individualnosti silno trpi na tem. Popolnoma nemogoče je, da bi spoznali otroke — posebno pa majhne otroke — v otroškem vrtcu ki znajo komaj govoriti, dodobra tako, kakor bi jih lahko poznala njihova mati. In kot edino nadomestilo otroških vrtcev bi pustila Ellen Keyeva veljati predlogu ameriške pisateljice, da bi namreč vsaka za to zmožna mati vzela v svoje varstvo nekaj tujih otrok in jih vzgajala zaeno s svojimi. Toda o kateri materi se more z gotovostjo reči, da je za to zmožna? Saj je ravno duševno nespo-razumljenje med starši in otroki tako mnogokrat krivo najhujših domačih prepirov.
Keyeva imenuje otroški vrtec tvor-nico, katere produkt so otroci, ki jih gre 20 na tucat. In iz te tvornice jih pošljejo potem v drugo, tej enako, v ljudsko šolo. Šolski red, metoda, sistem, disciplina, to je, kar navadno tako jako poudarjajo o šoli in njenih dobrih straneh. In če imamo tako dobro razvito šolo, tako fine metode in disciplino, odkod pride, da je vendar resničen Dumasjev izrek: Imamo toliko pametnih otrok in tako malo pametnih ljudi?
Vsi otroci, tako silno različni, vsi pridejo v en razred in vsi imajo enako matematično natanko razdeljen čas. Eno uro zgodovine, eno uro krščanskega nauka, ravno toliko prirodoslovja, potem zopet vsi enako eno uro risanja ali ročnega dela. In drugi dan ravno tako in tretji dan istotako in to gre dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Še tisto malo, kolikor ostane otroku prostega časa, mora porabiti za učenje lekcij in za domače na-loge.
Ali je čudno, da se možgani utrudijo, da duše otope in učenec obupa, da bi mogel še kdaj svobodno zadihati in se po svoji volji poglobiti v predmet, ki ga mika in vleče, obupa in postane površen, delo vrši potem samo še popolnoma mehanično.
Otrok postane samo stroj, ki se pokori splošnemu javnemu mnenju, ki vlada v šoli, kateremu si ne upa nihče izmed otrok ugovarjati in ki ima na mehko dušo otrokovo nepopisen vpliv. Tisoč malenkostnih pravil drži šolski red in disciplino, kako bi se pod temi mogel otrok svobodno razviti?
In tako je mogoče, 'da veljajo ravno tisti mirni, tihi, brezosebni otroci za zgled vsem drugim, ker store popolnoma vse, kar se zahteva od njih. Bolj če so dovzetni za dresure in čim manj neprilik ima
mestnik, svetnik g. Senekovič, je nato priporočal gojenkam, da bude povsod zanimanje za »Mladiko« in da ji pridobe mnogo prijateljev. Nazadnje se je zahvalila gdčna. voditeljica Jerica Zemljanova vsem za njih naklonjenost, svojim gojenkam pa za marljivost in pozornost, s katero so pri sostvovale pouku. S tem je bil obed za ključen, in gostje so se razhajali z željo da bi bilo vsake počitnice omogočeno na šim učiteljicam izpolniti svojo izobrazbo v gospodinjskem kurzu »Društva slovenskih učiteljic«.
Ljudska izobrazba izven šole.
Predaval na III. sestanku jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturientov in abi-turientk dne 16. malega srpana 1912 v Ljubljani Drago Gomsi.
Veselo življenje!
Ne poznamo časa, v katerem bi lahko ljudje trdili s tako smelostjo te besede kakor mi. Življenje jim je navadno nudilo premalo veselja. V srednjem veku, v 15., 16. in 17. stoletju lahko to večkrat opazujemo. Za reformacije, kakor tudi za kmetiških uporov. V prvi dobi so nastopili znani skakači. Ti, kakor uporniki, so bile družbe takih, ki so hrepenili po veselem in burnem življenju; prejšnje jim je bilo enolično. Hoteli so se približati vsakdanjemu življenju, ki so ga uživali le višji stanovi in duhovščina.
Užitek in odpoved! To sta dve točki, med katerima se je pomikala velika množica človeštva in se v svoji zmoti podajala na vse strani: od užitka k odpovedi in nasprotno. Toda najvažnejšo tretjo točko — spoznavo — je poznala le mala četa višjih. Brezdvomno trdim, da je ta točka najvažnejša. V tej se zvišuje naša doba nad vsemi prejšnjimi; in sicer v tem, da so vsakemu, tudi siromaku in najnižjemu odprta vrata do srečne bodočnosti, ki se skriva v hrepenenju po resnici. Vsakemu je možno doseči nerazrušno veselje, ki nam ga dajeta veda in znanstvo, bodisi da nam pojasnujeta prirodne uganke ali pripovedujeta o preteklosti človeštva ali nas pa celo vodita v skrivnostne globočine človeške duše.
Tekom zadnjih 10 let lahko zasledujemo gibanje, ki ga mnogi ne razumejo in razne verske, socialne ali politiške družbe sovražijo. Mnogo mož in tudi žen, ki so si tekom časa prisvojili mnogo znanstva, se je napotilo med narod in ga poučuje. Ti ne skrivajo svojega znanstva pred drugimi. kakor so delali svečeniki in vražarji starih narodov. Ni jim bilo dosti, narodu v obliki suhoparne znanstvene knjige podati svoje znanje. Delite po bratovsko z nami, kličejo narodu! Kaj nam služi kot hrana, tudi za vas ne bo strup. Kaj nam življenje olajšuje, ga tudi vam ne bo otež-kočilo! Prejmite od nas, kaj je nam prijetno: pouk, zabavo, vedo in znanstvo; za življenje in za vaš poklic, za delo in za urice počitka; za vas in za iste, ki jih ljubite; za družbo, v kateri živite in delujete; za domovino, ki ji služite in za narod, katerega »zelena vejica« bodete!
Znanje nas dela svobodne člane človeške družbe!
Spoznavanje nas dela srečne!
Razvite torej svojega duha čez vsa znanstva in človeške zadeve in skrbite, da postanete zreli za vedo in znanstvo!
Kdaj pa boste zreli? — Če spoznate za važno in postransko kot postransko.
Ne veste, kaka sreča vam sije. Lastnosti, ki sedaj v vas spijo, se bodo zdramile in okrepile. Postanete harmonični ljudje. Čutili se boste okrepčane, da boste koristili sebi in drugim, posameznim in družbi! Sami boste ustvarjali nove moči, ki bodo plavale v morje človeškega
šola z njimi, tem bolje je zanjo — a nikdar za otroka. Lahko trdimo, da ravno trmasto individualni, originalni otroci so oni, iz katerih se da napraviti kaj velikega. In ravno to, da dosedanje šole niso razdeljene na razrede po inteligentnosti, to je njihova največja napaka. Medtem, ko se eni učenci mučijo, da dohajajo, so drugi s tvarino že davno gotovi, in se potem v brezdelju dolgočasijo.
Koliko govore dandanes o individualnem razvoju otroka, o njegovem samostojnem delu, in kaj je v resnici! Kadar pride na to, da bi se imele te visoke ideje uporabiti takrat, ima vsa otrokova okolica tisoč ugovorov, in slednjič mora otrok vendar delati tako, kakor mu kažejo njegovi vzgojitelji. Če pa se predrzne, da misli svoje misli, tedaj ga imenujejo trmo-glavca, svojevoljneža, neubogljivca.
Naloga šoli, oziroma vsej vzgoji bi morala biti edino, da postavi otroka pred njegovo lastno vest in mu reče: Vidiš, tako ti pravi vest, delaj tako in ne drugače. Vzgojiti pa bi morali otroka tako, da bi se znal ravnati po svoji vesti, saj mu to dostikrat ni niti mogoče. (Konec.)
uma. — Ni vam treba znati za vedo in I znanstvo, temveč za svoje življenje; za | svoje življenje si zbirajte spoznanje!
Izgubljeno bi bilo življenje, naše in i vaše, življenje učečih in poslušajočih, če 1 bi ne bil naš največji smoter: vzdigniti kolikor mogoče največjo množico človeštva na stopnjo današnje kulture!
Vsakemu posameznemu, podajmo io, kaj mu je primerno, česar si želi; mogoče tudi to. zakaj vemo, da tiči v njem neve-doma. Z veseljem mu dajmo svoje znanje; vidi naj, da mu to storimo z veseljem in gotovo bo tudi njemu pripravilo mnogo veselja.
Tako bo nastala nova pedagogika, socialna pedagogika, ki svoja krila raz-prostre čez vso zemljo in vse stanove.
Vprašamo se, kdo naj bi pač v prvi vrsti prevzel to nalogo. Brezdvomno razna društva. Imamo cela društva, ki nosijo po krivici ali pomotoma — ne vem — taka imena. Imenujem naša izobraževalna društva s prilastkom »katoliška«. Že skoraj v vsaki vasi imamo tako ali slično društvo. Ta društva bi naj bila nekaki posredovalci med kulturo in narodom. Njihov najvišji smoter bi naj bil: vse svoje delovanje tako urediti, da bi koristila vsemu narodu in se tako povzdignil ljudski blagor. Ali pa je tako? Ne! — Ali je namen teh društev ta? Že zopet ne! Ali delujejo za narodov blagor? Še tretjič ne! In zakaj ne? Ker jih vodijo ljudje, ki sovražijo vsakega, ki se jim ne prilizuje in ne hlini. Zato sovražijo ti vse te ter hujskajo in ščuvajo proti njim, ker se nočejo in ne znajo prilizovati. — Kaj se godi na njihovih zborvanjih? Ljudstvo se ščuva proti učiteljstvu, češ, to so brez-značajneži, nasprotniki cerkve itd.
Žal. da imamo take ljudi! Bog jim gotovo ni odločil za njihov vsakdanji kruh te strokovne hujskarije. Zbrali so si jo sami in se v njej vedno boljinbolj vadijo. Toda ne ustrašimo se jih! Njihovo pogubno delovanje naj jias bodri še k vztraj-nejšemu delu. Saj je naša glavna naloga: vzgojevati narod in ga poučevati, pridobiti narodni družbi in domovini zveste privržence.
Kdo naj bo naš učenec? Ves, narod.
Ne posamezno, gospodarsko ali socialno sestavljena družba. Ne delavec, ne kmet, ne rokodelec in ne meščan. Delavec ni delodajalec, kmet ni meščan, trgovec ni rokodelec. Vsi se naj snidejo, da skupno delajo in se učijo. Tako bo imel tudi učitelj in učenci največ koristi.
Stojimo na čelu velikega in narodnega dela. Dela, ki mogoče nima konca, cer bomo ljudstvo šele tediaj spoznali, ko )odo iz globočin prihajale gruče in drvele K luči. To pot k luči olajšati, to bodi naša skrb in naloga. Vidimo in hodimo po tej poti, ki nas vodi do smotra, da učence usposobimo za sodelovalce. Poznamo tudi nevarnosti, ki na potu prežijo. De-ajmo torej z največjo vnemo in silo, da se jim izognemo ali jih obvladamo. Parola našega delovanja se ne sme glasiti »ceno in slabo«. Kako se ognemo nevarnosti, to je stvarno vprašanje, vprašanje metodike, vprašanje tistih, ki učijo. Kaj naj učimo? Kako naj učimo? Kdo naj bo učitelj in voditelj?	(Dalje.l
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim.
v pomoS le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov oa tadruga t omejenim j&mstvom.
Promet do konca julija K 110.066 29.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.-7,8. jopoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakib informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Razpust strok, organizacij francoskega učiteljstva.
Dne 23. avgusta, ko se je vrnil Poin-care iz Rusije, je francoski ministrski svet sklenil na predlog naučnega ministra Sinstl-cana, da se morajo do 10. sept. vse dose danje učiteljske strokovne organizacije razpustiti.
24. avg. je izšla sledeča okrožnica: Vlada more pripustiti samo učitelje, ki vzgajajo otroke v duhu nravnosti, resnosti in varnosti države. Sindikati učiteljski so na shodu v Chambery manifestirali proti tem čustvom; škandal tega shoda se ne sme ponoviti. Ti sindikati so nepostavni, ker so postali središče politične agitacije, in ognjišča narodnega prevrata, česar vlada ne more trpeti. — Zakaj je prišel ta odlok vlade. Francoski učitelji imajo staro močno in bogato organizacijo t. zv. Les Amicales. Ta organizacija pa je zastarela in je postala le nekako podporno društvo, ki se za stanje učit. stanu ne briga.
Zato so mlajši učitelji ustanovili 1.1905. svojo strokovno organizacijo, po zgledu de-
lavskih organizacij. L. 1906. je iz tega nastala narodna zveza, 1. 1907 pa se je v Nantesu sklenilo, da pristopi učiteljska organizacija k ,Strokovnemu delavskemu združenju" (Confédération général du travail) v Parizu. L. 1910 se je to uresničilo. Letos pa je na shodu v Chambery 50 strok učiteljstva z več nego 6000 člani manifestiralo za skupnost z delavskimi organizacijami.
Vlada je nastopila proti učiteljskemu sindikatu, ker se je v sindikatih širil proti-rnilitaristični duh. Učiteljstvo ni šlo zaradi tega v organizacijo, niti zaraditega, da bi vzgajalo „protidomovinsko", ampak zato, da si pomore v svojem stanu, ker je vlada zanj doslej malo storila. Dogodek je zanimiv, ker kaže boj učiteljstva v franc, republiki za svoj stan.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za Šentlenarški okraj je zborovalo 1. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Navzoče je bilo veliko število udov in imeli smo čast pozdraviti tudi goste gospico Serbec, gosp. dr. Šu-menjaka in phil. Kovačiča. Predsednik tov. Maurič prečita dopis članov od Sv. Barbare, v katerem naznanjajo izstop iz društva zaradi dopisa v »Učit. Tov.«. Ker pa je bil tajnik napačno informiran, prosi navzočega člana od Sv. Barbare tov. Krajnca naj mu razžaljeni odpuste in odstopijo od svojega sklepa, kar so tudi storili.
Tov. Klemenčič je podal navzočim izboren referat o nemškem pouku v ljudskih šolah. Teze so sledeče: 1. Kjer potrebe niso dane za pouk v nemščini, naj ta odpade ali pa se poučuje kot prosti predmet. — 2. V ostalih krajih naj se uvede kot obvezni predmet. — 3. Naj se mu odkaže toliko ur, da bo se smoter tudi mogel doseči, in sicer na nižji stopnji tri do štiri ure, na višji štiri do pet ur. — 4. Ure se naj vzamejo od takšnih predmetov, da tem izguba ne bo preveč na kvar. — 5. Smoter bodi: Učenci se naj usposobijo razumevati in zasilno govoriti nemški jezik o predmetih iz vsakdanjega življenja, znati gladko citati in poznati glavne točke nemškega pravopisa. — 6. Za Spodnje Štajersko naj se izdajo posebni učni načrti. — 7. Pouk se naj prične pred tretjim šolskim letom. — 8. Učitelj se naj poslužuje anal.-nazorne metode, ki jo naj na srednji in višji stopnji menjava z anal. - berilno metodo. — 9. Naj se obdrži Schr.-Bez. Nem. vadnica, ki pa se naj v novi izdaji temeljito pregledajo in v mnogem oziru olajšajo. Četrti del I. vadnice pa naj popolnoma odpade.
Temu predavanju so potem sledili še razni predlogi, kakor tudi naj se oglase predavatelji za prihodnje zborovanje. Oglasila sta se tov. Krajnc in gosp. dr. Šumenjak. Nato zaključi predsednik zborovanje in prosi, naj se tudi drugih zborovanj člani tako številno udeleže.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj priredi dne 4. in 5. septembra t. 1. izlet na vančico na Hrvatskem. Odhod iz Ormoža dne 4. septembra popoldne ob 4. uri z brzovlakom čez Čakovec in Varaždin.
renočevanje v Ivancih. Dne 5. septembra zaran izlet na goro. Popoldne ob 5. uri povratek v Ormož — istotako z vlakom. Stroški za osebo bodo znašali približno 10 K.
Dobro došli so nam tudi tovariši in ovarišice iz drugih krajev. Ti se naj saj do 2. septembra javijo pri podpisanem, da moremo približno število izletnikov v vance naznaniti.
Ako bo 4. septembra slabo vreme, se izlet vrši 7. in 8. septembra.
Jos. Rajšp, Ormož-okolica.
30,5 cm kalibrskimi poljskimi havbicami. Projektih tehtajo 350 kg vsak, visoki so čez en meter ter vsebujejo 40 kg ekrazita. S temi topovi so streljali na daljavo 7000 metrov, kroglja je dosegla višino 4000 metrov. Učinek strela je grozen. Kot tarča je služila dva in pol metra debela železno-betonska plošča, ki jo je projektil raznesel na drobne kosce. Vojna uprava je z uspehi teh topov popolnoma zadovoljna ter hoče baje naročiti več baterij teh havbic. Strašno!
* Troški pogreba umrlega japonskega cesarja. Državni zbor je dovolil en in pol milijona jenov (okolo 7 in pol milijona kron) za pogrebne slavnosti umrlega cesarja. Vsi stroški pogrebnih slavnosti znašajo dva milijona jenov (10 milijonov kron), a en del pokrije cesarska rodovina.
Politiški pregled.
*	Češki listi proti dopustu učiteljstva o priliki evharističnega kongresa. »Češke slovo« priobčuje sledeči odlok, naslovljen na okrajne šolske svete na Češkem, datiran z dnem 22. t. m.: V zadevi dopusta učiteljstvu o priliki evharističnega kongresa na Dunaju: Zaradi dovoljenja ministrstva za uk in bogočastje je datj javnim učiteljskim močem, ki se hočejo udeležiti evharističnega kongresa na Dunaju, primeren dopust. Če je potrebno, se lahko prične šolski pouk namesto 15. septembra šele 18. septembra po končanem evhari-stičnem kongresu. — »Češke slovo« pripominja k temu odloku: Izražamo svoje največje ogorčenje proti takemu postopanju šolskih oblasti ter pričakujemo, da se naše napredno učiteljstvo ne bo posluževalo tega dopusta.
*	Odlikovanje. Deželnemu šolskemu nadzorniku v Zagrebu, Antonu Čuvaju, bratu hrvaškega kralj, komisarja, je podeljeno plemstvo s pridevkom »od Carev-dara«.
*	Novi topovi. Na Dunajskem kame-nenem polju so se vršili poizkusi z novimi
Srednješolski vestnik.
** Poostreni predpisi za hrvaške srednje šole. Naučni oddelek hrvaške deželne vlade je izdal poostren disciplinarni red za srednje šole. Ravnatelji šol morajo strogo paziti, da sprejemajo v zavode le take dijake, za katere imajo sigurno jamstvo, da bodo v šoli napredovali. Nadalje se ima strogo paziti na to, da bodo koncem prvega polletja na vsak način izključeni iz prvega razreda oni učenci, za katere se je dokazalo, da so nesposobni za napredek. K maturi se smejo spustiti samo popolnoma sposobni. Predpisi glede poseta gledališč in enakih zavodov se morajo odslej izvajati. Istotako tudi naredba, ki prepoveduje srednješolcem sodelovanje pri športnih klubih. Posečanje čitalnic je strogo prepovedano. Učno osobje mora tudi paziti, kake knjige bero dijaki, ki jim je tudi najstrožje prepovedano, da so naročniki poiitiških listov. Dijaki, ki so napram profesorjem osorni, se morajo takoj izključiti.
** V boj za slovensko srednje šolstvo v Trstu. Važnost slovenske srednje šole v Trstu je neizmerna, in za to zahtevo se morajo zavzeti vsi tržaški Slovenci brez razlike politiškega mišljenja. Pomislimo samo, kako vrednost bi zadobila slovenska naša ljudska šola, ki mora konkurirati proti korupciji italijanskega magistrata, a ne daja svojim obiskovalcem pravice do obiskovanja srednje šole, ker slovenske šole te vrste — ni v Trstu! Vzroka propadanju slovenskih ljudskih šol v nekaterih krajih spodnje okolice je iskati samo v tej okolnosti. Človek nima poguma, da bi Slovencem, ki hočejo pošiljati svoje otroke na srednjo šolo, priporočali obisk slovenske ljudske šole, ker je združen z izgubo enega ali dveh let. Zatorej vsi v boj za to našo opravičeno zahtevo z zavestjo, da pravica mora zmagati! Tudi državnozbor-ska slovenska delegacija na Dunaju naj se zavzame za to našo zahtevo vseslovenskega pomena!
Učiteljski konvikt.
a)	Darovi. Zbrana družba v gostoljubni Gnusovi hiši v Dolu pri Hrastniku 7 K; tov. Engelbert G a n g 1 10 K namesto venca na grob svoji sestrični Mariji Pe-četovi; tov. Ivan B e n e d ič i č 1 K. Hvala!
b)	Letnina. H. Bračič, S. G a j -šek, Fr. Zechner, J. Preželj in L. K o k o t, vsi iz Dobove pri Brežicah. Ivan B e n e d i č i č in soproga iz Škocjana na Dolenjskem. Mirko G o v e k a r iz D. M. v Polju. Klotilda K ii n a s z iz Suhorja pri Košani. Hvala!
c)	Novi mladinski spisi. Šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom naznanjamo, da izda Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta zopet pet novih mladinskih spisov, in sicer: 1. zvezek Josip R i b i č ič e v i h spisov; 2. in 3. zvezek Andrej R a p e t o v i h spisov; 3. zvezek Engelbert G a n g 1 o v i h spisov in 4. zvezek spisov M i š j a k o v e g a J u 1 č 'k a. Vkratkem pričnemo tudi z izdajanjem spisov našega znanega mladinskega pisatelja Ivo T r o š t a. Vsi navedeni pisatelji so odstopili svoje spise Učiteljskemu konviktu brezplačno. Hvala!
Kranjske vesti.
—r— 3. gospodinjski tečaj „Društva slov. učiteljic" v Ljubljani. V tem tečaju smo prejeli še naslednje poročilo: V soboto 24. t. m. se je končal tretji, letos šestteden-ski gospodinjski tečaj, ki ga je svojim članicam priredilo „Društvo slov. učiteljic. Ti tečaji imajo dalekosežni pomen, izobraziti učiteljice teoretično in praktično v dobre gospodinje, da bodo v slučaju potrebe pripravljene podajati pouk v gospodinjstvu. Poleg »društva slov. učiteljic so uvideli tudi drugi važnejši faktorji pomen gospodinjskih tečajev za učiteljice in po priporočilu vlade je vis. ministrstvo naklonilo tej prireditvi znaten prispevek, ki bo kril troške za prostore in učne moči. Tečaj se je vršil v kras-

nih prostorih „Mladike", kjer so združene vse prednosti za tako prireditev. V vzorno urejeni kuhinji, v shrambah, v kleteh, v jedilnici, povsod je napravljeno vse v smislu higijeničnega, modernega in praktičnega gospodinjstva. Vdeleženke se bodo z veseljem spominjale svoje gospodinjske šole. V tečaju je bilo 14 učiteljic. Te so v popolni meri storile svojo dolžnost, žrtvovale so denar svoje počitnice in vse svoje moči, da so dosegle sijajen uspeh. Vračajo se kot dobre gospodinje in izučene kuharice na svoj dom. Ker so obedovale z njimi tudi vdeleženke istočasno vršečega se šivalnega tečaja, so zadobile usposobljenost kuhati tudi za večje število oseb, kar je velikega praktičnega pomena. Imele so priložnost pokazati svojo umetnost češkim in ruskim koleginjam, ki so jih počastile s svojim obiskom. Povab-Ijenke so bile polne hvale. Duša gosp tečaja je bila njegova vzorna voditeljica g d č. Jerica Zemljanov a. Njej gre zasluga, da se sploh morejo vršiti ti tečaji. Nepre-kosljiva gospodinja je in učiteljica, oboje skupaj jo usposoblja, da dosega brez vidnega truda popolen uspeh. Izvršuje svojo nalogo mirno, odločno in tako ljubeznjivo, da je postala vsem učenkam najdražja prijateljica. Mnogo sta k uspehu tečaja pripomogli tajnica društva gdč. Mehletova in gdč. Vita Zupančičeva. Poleg praktičnega gospodinjstva so se vršila tudi predavanja. Neizbrisen utis je pred vsem povzročilo predavanje g. svetnika Milčinskega, ki je podal življenjepise mladih zločincev, ki so jih napisali ti sami. Vzbudil je v svojih slušalkah močno zanimanje za važno vprašanje o zanemarjeni mladini. G. dr. Rus, ki seje letos že v tretjič odzval vabilu društva, je predaval o domači in šolski higijeni, o nalezljivih boleznih, o prvi pomoči pri nezgodah. Temeljitim izvajanjem so učenke sledile z veliko pozornostjo in so se marsikaj naučile za praktično uporabo. G. ing. Tur k si je izbral gospodinjam poučno gradivo. Predaval je o organski kemiji in o prvinah. Ravno predavanja te vrste so velikega pomena za pravo umevanje naloge, ki jo ima moderna gospodinja. G. dr. Lipold je s svojimi predavanji „O pravu z ozirom na ženo" povzdignil splošno izobrazbo svojih slušalk, ker učiteljice nimajo priložnosti poučiti se o pravu in jim manjkajo najpreprostejši pojmi o tem, kar mora vedeti vsak izobraženec. Stari znanec naš, vsaj predava tudi že v tretjič v gosp. tečajih učiteljic, g. tržni nadzornik Ribnikar, je peljal gojenke na trg ter jim je tam razlagal zanimivosti, ki jih mora vedeti gospodinja, da kupi nepokvarjeno blago. Vsi predavatelji so se žrtvovali radevoljno za dobro stvar in so si pridobili trajne zasluge. Ko se je vršil konečno v okrašeni obednici „Mladike" slavnostni obed, katerega so se udeležili poleg dam, gospe dež. šol. nad z. Lev-čeve, gdč. voditeljice Wessnerjeve in predsednice „Društva slov. učiteljic gdč. Maroutove, gospodje dež. šol. nadzor nik Hubad, vladni svetnik Senekovič, dr. Vončina, predavatelji in poročevalci, je bila sodba ta, da so gojenke in učiteljica zaslužile red .odlično". Naša srčna želja je, da bi se slovenskim učiteljicam prirejali stalno taki gospodinjski tečaji.
—r— Iz ljudskošolske službe. Deželni šolski svet je dovolil izprašani učiteljski kandidatinji Palmiri Fajdigovi brezplačno prakso na dekliški pretrazrednici v Kranju. Za provizorično učiteljico in voditeljico eno-razrednice pri Sv. Duhu v logaškem šolskem okraju je imenovana Marija Šušteršičeva. — Kakor nam poročajo, je dovršila Albina Svetkova, učiteljica pri Sv. Jakobu v Ljubljani, na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu letošnji tečaj za naobrazbo strokovnih učiteljev na trgovsko nadaljevalnih šolah z odličnim uspehom. — Izprašana učiteljska kandidatinja Gabriela Pipanova je dopuščena k brezplačni šolski praksi na Trati. Učiteljici Apoloniji Faturjevi je poverjeno začasno vodstvo dvorazrednice v Mošnjah.
—r— Kmetijska šola na Grmu prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 1912/1913. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo pred vsem sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev in sploh mladeničem, ki morejo le pozimi od doma. Mladeniči, ki so kaj bolj šolani, se morejo sprejeti tudi v II. tečaj zimske šole, tako da ostanejo le pet mesecev na šoli. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena pred vsem sinovom iz vinorodnih krajev naše dežele. Za sinove kranjskih posestnikov je razpisanih 36 prostih mest. Plačujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnje za sprejem v šolo je vložiti zadnji čas do 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
—r— Petindvajsetletnico mature obhajajo dne 2. septembra t. 1. tovariši An-dolšek, Cvirn, Kramar, Korošec. Pianecki in Rojina. Še mnogo let!
—r— Ljudsko šolstvo. Novomeški okrajni šolski svet je prestavil prov. učitelja in voditelja v Ambrusu Franca Kavčiča v isti lastnosti y Šmihel pri Žužem-
berku. — Kranjski deželni šolski sv;et je sklenil razširiti dvorazrednico v Kranjski gori na tri razrede, enorazrednico v Mekinjah na dva razreda, dvorazrednico pri Sv. Križu (okr. Kranj) na tri razrede in enorazrednico pri Sv. Gregorju (okraj Kočevje) na dva razreda. Nastavljena je Zora IBlinc na Vinici. Začasno (za eno leto) se upokoji Katarina Kobal-Valenčič, stalno se upokoji Amalija Prevc. Kranjski deželni šolski svet je prestavil def. učite-ljco na enorazrednici v Tunicah Kornelijo Kcncilja na dvorazrednico v Št. Vidu pri Cerknici ter pripustil abs. učiteljsko kan-didatinjo Ano Debelak k brezplačni šolski praksi na štirirazrednici v Šmartnem pri Litiji.
—r— Iz seje okrajnega šolskega sveta v Radovljici dne 21. avgusta. Predr-sednik poroča o predsedstvenim potom rešenih stvareh. — Stavi se predlog za izpraznjeno mesto nadučitelja v Mošnjah, za učiteljsko mesto v Gorjah in Koroški Beli. — Remuneracije za uspešni pouk v kmetijstvu se predlagajo sledečim učnim osebam: Ažman Jos., Breznica; Zirovnik .los.. Gorje; Flere Fr., Kranjska gora; Pleničar Josip, Kropa; Markovšek Fr., Ljubno; Jeglič Ivan, Dovje; Šemerl Ivan, Lesce; Korošec Josip, Mošnje; Bla-žič Ivan, Dobrava; Slašak Jul., Radovljica; Zupančič Iv., Rateče; Vrezec Janko, Ribno; Žagar Ivan, Kamna gorica; Rus Fr.. Bled. Nagrada za pouk v dekliških ročnih delih se predlaga pom. učiteljici Markovšek Josipini, Ljubno. — Druga starostna doklada od 1. septembra 1912 se prizna učiteljici Ani Pleničarjevi. — Ugodno se rešita dve prošnji za denarno podporo. — Potrdijo se računi 13. okaj-nih šolskih svetov. — Slučajnosti: Soglasno se sklene: Običajna učiteljska konferenca naj letos odpade, pač pa se naj izvrši izvolitev dveh učiteljskih zastopnikov v c. kr. okr. šolski svet. — Vbo-doče naj se vrše okrajne učiteljske konference vsako tretje leto. — Ker se ne vrši letos okr. učiteljska konferenca, naj se le-ta nadomesti 1. 1913. — Soglasno se dalje sklene, naprositi merodajne faktorje, da delujejo na to, da se kranjski in radovljiški okraj razdeli v dva samostojna nad-zorniška okraja, zakaj le na ta način bo mogče uspešno delovati v. povzdigo šolstva. — Pri tej seji seje v iskrenih besedah poslovil od .svojega mesta c. kr. okr. šolski nadzornik J. Janežič. Zahvalil se mu je v imenu vseh udov predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta c. kr. okr. glavar Fr. Župnek, a v imenu učiteljstva Ivan Šega.
Štajerske vesti.
—š— Spomniska plošča B. Flegeriča.
Sv. Bolfenk pri Središču: Dne 8. septembra se odkrijeta na domu Božidarja Flegeriča spominska plošča, na njegovem grobu pa spomenik.
—š— Tečaj za uporabo sadja in zelenjave se vrši na mariborski vinorejski šoli od 16. do 21. septembra 1912. Prijave na ravnateljstvo do 10. septembra.
—š— Glavni zbor »Narodne stranke« se vrši letos v nedeljo, dne 6. oktobra v Celju. Isti dan se vrši velika veselica v prid »Narodnemu skladu«. »Narodni List« izjavlja, da hoče priobčiti iz peres odličnejših naprednih politikov članke, v katerih se bo razpravljalo o različnih mnenjih glede bodoče strankine taktike, oso-bito o vprašanju štajerskega deželnega zbora, ker je to najaktualnejše in ker bomo imeli skoro gotovo na pomlad, če že ne preje, deželnozborske volitve.
—š— Naslov vladnega svetnika je dobil ravnatelj graške trgovske akademije dr. Kari Hassak.
—š— Nova šola. Mestna občina v Celju je dozidala ljudsko šolo za dečke in deklice. Pouk v tej novi šoli se začne že na jesen. V dosedanji šoli za dekleta mislijo imeti meščansko šolo za dečke in dekleta. Kaj pa bo s staro deželno meščansko šolo za dečke, se ne ve. Naj se pusti ta deželno-meščanska šola z izpremenje-nim učnim načrtom Slovencem!
Tržaške vesti.
—t— Razdelitev sadnega drevja članom Kmetijske družbe tržaške. Da se kolikor možno razširi umno sadjarstvo po tržaški okolici, ki ima dobro lego za to panogo kmetijstva in dobrega odjemalca v tako neposredni bližini mesta Trst, se kmetijska družba že nekaj let sem bavi z razdelitvijo sadnih dreves plemenitih vrst. Tudi v tem letu nakupi družba posebno pritlikava nizka drevesa, ki pri tukajšnjih vremenskih razmerah najbolje uspevajo in sicer: črešnje, hruške, jabolka, marelice, breskve, slive, češpeljne orehe, in jih porazdeli med svoje člane. Vsak ud dobi brezplačno po tri drevesca; nad to število jih morajo dobiti udje do 15 drevesc po znižani, nad 15 drevesc pa po polni kupni ceni. Da se zamore doznati približno šte-
vilo zahtevanih vrst, se je udom samim ali pa odboru gospodarskih svetov in zaupnikom družbe priglasiti s polarni naj-dalje do 15. septembra t. 1. v družbeni pisarni, ulica G. Galatti 14. II.
Splošni vestnik.
Umrla je v mestni ženski bolniščnici v Gorici dne 16. t. m. Marija Pečetova, učiteljica na Rakeku na Kranjskem. Po-kojnica je bila nevrastenična in se je pred 14 dnevi v hipni nevrasteniji vrgla skozi okno drugega nadstropja. Umrla je na dobljenih poškodbah. Tako je kruta smrt zopet posegla v vrste naprednega kranjskega učiteljstva. — Naša značajna so-mišljenica je bila marljiva, vestna in visoko izobražena učiteljica ter tako prikup-ljivega značaja, da so jo vsi radi imeli in spoštovali. — V začetku svojega učitelje-vanja je službovala na Kranjskem in pri Sv. Petru v Savinjski dolini, zadnja leta pa na Rakeku. Z živahne in plodovite delavnosti na šolskem polju jo je nenadoma iztrgala kruta usoda. Vrli koleginji bodi ohranjen časten spomin!
»Omladinovski« radikalizem. Zadnja številka »Omladine« je postala tako raz-borita, da je menda ni napredne stvari, v katero se opravičeno ali neopravičeno ne obrega. Cinizem, ki ga širi ta list, gotovo ni vesel pojav teh bodočih generacij. Radikalno kritiziranje jim je menda postalo že rokodelstvo, ki jih vsakega pol leta zbudi iz njih brezdelja. Tako n. pr. so našli gospodje »Slovenčevo« kritiko in zabavljanje čez »Učiteljskega Tovariša«, ki je izšlo skoro že pred pol letom in so se postavili na stališče moralistov in ponatisko-valcev »Slovenčevih« napadov. — Na drugi strani si prisvajajo naivno kritiko nad vso slovensko žurnalistiko; na tretji strani udrihajo z nezrelimi in neplodnimi nazori po »Slovenskem Ilustrovanem Tedniku« in na četrti strani že po Družbi sv. Cirila in Metoda. — Ko pridejo v življenje, bodo nemara snedli še — sebe!
Odlikovanje. Cesar je ravnateljico višje dekliške šole v Zagrebu, Milko Po-gačičevo, odlikoval z zlatim križcem za zasluge.
Hrvaški učiteljski dom v Cirkvenici bo kmalu dovršen. Zgradba je lepa, stoji sredi parka, ima kopališče in betonsko ploščnato streho s prelepim razgledom na morje. Vsi stroški znašajo 100.000 K.
Naborniki in alkohol. V Avstriji je bilo leta 1875. od 1000 nabornikov nesposobnih za vojaško službo 398; leta 1881. že 462 od 1000; leta 1885 pa že 568. In tako dalje. Osrednja statistična komisija na Dunaju poudarja, da je nazadovanju kriv v glavnem alkohol. Država, ki hoče imeti dobre in krepke vojake, bi morala omejevati uživanje alkohola; ali namesto tega išče vedno nove davke iz alkohola za državne potrebščine!
III. slovenski protialkoholni kongres in obenem desetletnico protialkoholnega dela na Slovenskem obhajajo v Ljubljani letos v nedeljo dne 17. novembra. Sodelovala bo nova organizacija »Sv. vojska« in »Društvo zdravnikov na Kranjskem«.
III. avstrijski protialkoholni shod bo od dne 22. do dne 25. septembra v Solno-gradu. Prav bi bilo, da bi Slovenci na njem ne bili premalo zastopani. Solnograd je tudi kot izletna točka jako hvaležen, vožnja po novi turški železnici jako lepa. Kdor misli iti na shod, naj se prijavi uredništvu »Zlate Dobe« v Ljubljani.
Novi stokronski bankovci. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da bodo jeseni izdali nove stokronske bankovce. Avstro-ogrsko banko so do tega privedli tehnični vzroki. Novi stokronski bankovci bodo enostavnejši.
Slovani in kongres za umetniško vzgojo v Draždanih. Povodom mednarodnega kongresa za umetniško vzgojo je prišlo začetkom tega meseca v Draž-dane veliko število slovanskih učiteljev risanja , z vseh šol. Imeli so dva sestanka v restavraciji Palmengarten, katerima je prisostvovalo okolo 200 oseb iz vseh krajev slovanske domovine. Nadzornik Hradilik je v imenu Čehov pozdravil zastopnike vseh narodnosti. V imenu Slovencev je odzdravil prof. Saša Šantel, ki je čestital Cehom na njih krasnih uspehih na razstavi in opravičeval Slovence, ki se kongresa in razstave niso udeležili, ker niso organizirani. — Na drugem sestanku, ki ga je priredil Draždanski »Sokol« in ki ie bil še bolje obiskan od prvega, je bil izvoljen skupen 'odbor zastopnikov vseh slov. narodnosti. Ta odbor je naložil posameznim zastopnikom nalogo, v ožji domovini združevati vse sile, da bo možno Slovanom na prihodnjem kongresu, ki bo po 4 letih y Parizu, nastopiti v skupnem oddelku. — Sklenilo se je nadalje proglasiti kot glasilo slovanskih učiteljev risanja bogato ilustrovani mesečnik: »Naš smer« (letnik 9 K), ki izhaja v Brnu in ki bo odslej prinašal članke v vseh slovanskih jezikih. Eventualne
bližje informacije, je nasloviti na adreso:' Prof. I. Vydra, redakter mesečnika »Naš smer«, ali r.a prof. S. Šantel, Pazin (Istra).
251etnica društva »Komensky « na Dunaju. Krajna skupina dunajskega češkega društva »Komensky« je praznovala dne 25. t. m. 251etnico svojega obstanka. Dunajska nemško - radikalna »Ostdeut-sche Rundschau« je priobčila poziv, naj vsi radikalni dunajski Nemci preprečijo to slavnost. Odseka »Deutschradikale Vereinigung« v XIV. in XV. okraju sta sklicala številen protestni shod v hotelu »Fuchs«, na katerem je mnogo nemško radikalnih drž. poslancev, mestnih svetovalcev in okrajnih zastopnikov na Dunaju _v ostrih besedah napadalo češko slavnost. — Slavnostni prostor v Kle-mentinengasse v XV. okraju je bil obkoljen z močnim policijskim kordonom, da ne bi prišlo do spopadov med Čehi in Nemci. Celo popoldne je prišlo med nemškimi radikalci in policijo na ulicah do spopadov, kjer je bilo tudi mnogo oseb aretiranih. Še dolgo po protestnem shodu v hotelu »Fuchs« so se nahajali nemški radikalci na vrtu hotela »Fuchs«. Nemška kultura!
Novi zavarovalni predmeti. V ruskem ministrstvu za notranje stvari leži sedaj načrt, katerega začetnik si je nadel kakor smoter veliko nalogo: zavarovanje kmetijstva proti slabim letinam. Tako zavarovanje je za Rusijo, ki živi z večim delom od poljedelstva in v kateri niso slabe letine ravno redke, postalo življensko vprašanje, in toliko vlada kakor tudi občinstvo simpatizujeta odkrito za tak načrt. Država bo podjetje celo podpirala gmotno, ako bi se izkazalo, da je pomoč potrebna; tako je nedavno rekel neki kompetentni zastopnik vlade. Zdi se pa, da ne dobi podjetje nikake primerne financielne podlage. V začetku so hoteli ustanoviti podjetje s temeljno glavnico pol milijona rubljev, vendar bo bržkone vlada zahtevala en milijon rubljev. Za tak znesek so že tudi podpisane veče vsote, ip ustanovitelji bodo torej lahko ugodili vladi. Važno točko v njihovem programu tvori vprašanja boja proti slabim letinam. Družba ne bo le z izplačevanjem odškodnin obvarovala posameznih zavarovalcev pred gmotnim poginom; marveč hoče s posojevanjem denarja posameznim kmetovalcem iti na roko,, da racionalneje izpopolnijo gospodarsko metodo, in tako in-direktno prispevati, da se čim bolj zmanjša možnost slabih letin. Nevarnost za družbo bi tvorilo seveda več slabih letin, ki bi se vrstile zaporedoma.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsk^ in sin
v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo
I zmerne cene. Na željo dam tu Ml izgotovlti gosposke obleke. H!
Razgled po šolskem svetu.
—	Promocija na dunajskem vseučilišču. V pravkar minolem akademičnem ■letu je bilo na dunajskem vseučilišču pro-moviranih 960 kandidatov, dva izmed teh »sub auspicis imperatoris« in 32 kandida-tinj. — In sicer je bilo promoviranih na bogoslovski fakulteti 25, na juridični 456, na medicinski 257, med temi 10 slušateljic; ua filozofični 222, med temi 22 slušateljic-— Vrhutega je bilo 82 kandidatov, med temi 6 kandidatinj proglašenih za lekarnarje.
—	Hrvatska obrtna šola v Pulju. S
prihodnjih šolskim Jetom otvorijo v Pulju obrtno šolo, ki bo razdeljena na tri oddelke, in sicer s hrvaškim, laškim in nemškim učnim jezikom.
—	Vseučiliški profesor zblaznel. Profesor češke univerze dr. Emanuel Tyrš, star 46 let, je hipoma zblaznel in skočil iz svojega stanovanja v drugem nadstropju na ulico, kjer je obležal težko poškodovan. Par ur pozneje, ko so ga pripeljali v bol-niŠčnico, je umrl.
—	Vseučiliščni docent dr. Bogumil »Pregleda predavanj« zagrebškega vseučilišča — predaval v prihodnjem semestru. Kakor čujemo, namerava naznaniti predavanja šele za letni tečaj leta 1913.
—	Letno poročilo višje realke v Ljubljani izkazuje, da je bilo koncem šolskega leta 1911/12 na tem zavodu 541 učencev, izmed katerih je bilo 199 Nemcev, 330 Slovencev. 5 Hrvatov, 4 Čehi in 3 Italijani. Z izvrstnim uspehom je končalo šolsko leto 35 dijakov, z dobrim 314, s splošno zadostnim 36, z nezadostnim 91. Ponavljalni izpit ima 17 učencev, neklasoficiranih je bilo 8.
—	Slovansko dijaštvo na avstrijskih visokih šolah. Na avstrijskih visokih šolah je bilo skupno 36.324 slušateljev. Slovanov je bilo 18.450, to je 50:78 odstotkov, Nemcev 15.484 ali 42:62 odstotkov. Ostanek 6:6 odstotkov odpade na Italijane, Madjare, Romune in druge narodnosti.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.
Št. 2681.
Na_ enorazredni ljudski šoli na Rovih se razpisuje učiteljska in voditeljska služba z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati
do 20. septembra 1912.
V kranjski javni ljudsko - šolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniš-kim izpričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 14. avgusta 1912.
Priporočajte in širite naš list!
Št. 703.
Štajersko.
Na trirazredni ljudski šoli Prevorje, II. plač. razr., mesto učitelja event. učiteljice, stalno event. prov. ; na dvorazredni ljudski šoli Zagorje, II. plač. razr., mesto učiteljice, stalno; na šestrazr. s par., v Sevnici, II. plač. razr., mesto učitelja event. učiteljice, stalno event. prov.; na dvorazredni ljudski šoli Zabukovje, II. plač. razr., mesto učitelja event. učiteljice, stalno event. prov.
Pravilno opremljene prošnje do 20. septembra 1912 dotičnim krajnim šolskim svetom.
Okrajni šolski svet Brežice, dne 22. avgusta 1912.
Izjava.
Ker me natolcujejo, da sem pisal jaz članek: »Nadzornik Maier na delu proti naprednemu učiteljstvu«, (»Učit. Tovariš št. 30) izjavljam, da omenjenega članka nisem pisal jaz, ne narekoval in nisem s priobčenjem tega članka prav v nobeni zvezi, kar si. uredništvo lahko potrdi.
Iv. Kiferle. Opomba: Potrjujemo, da g. Kiferle ni v nikaki zvezi z omenjenim dopisom. Uredništvo »Učiteljskega Tovariša.«
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in osvS.ri!1? stalni odjemalci, Vzorci blaga zastonj in franko.
Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
Listnica uredništva.
V 33. številki letošnjega »Učit. Tovariša« se poroča, da je tov, Gangl pri debati o preosnovi »Učit. Tovariša« izgovoril sledeči stavek: »Zal mi pa je, kar danes opažam, da med današnjimi kritiki »Učit. Tovariša« ni nobenega sotrudnika »Učit. Tovariša«. To je tista velika razlika med kritiko in delom.« — Resnici na ljubo izjavljamo, da sta oba pri leto-šnem Zavezinem zborovanju nastopivša referenta iz Brežiško - sevniškega učiteljskega društva večletna neplačana sotrudnika našega lista. — Sicer so pa kritiki tudi taki, ki niso še črke napisali za list. Pač je imel tov. Gangl tudi in zlasti take v mislih. Sotrudniki pa — razen urednika — sploh ne dobivajo honorarja. — Značilno za dotični predlog je, da ga je pohvalil. — »Slovenec«! Ne nazaj in navzdol, ampak naprej in navzgor! — V. S. pri Sv. B.: Porabimo.
Učiteljska tiskarna
r. z. z o. z.
3L 5'"va/bl j suza.a#
Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča:
i Kuverte za šol. naznanila, negumirane. Uradne kuverte z napisom za šoT. vodstva
in krajne šolske svete. Učne načrte za vse kategorije šol. Načela za občni učni načrt ponavljalne šole.
Cesarsko pesem, čveteroglasno. Telovadba, Brunet.
Narodne pesmi, J. Žirovnik, I in II. zvezek.
Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo
E. Adamič. O prvinah in skupinah, Stupar. Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe?
Dr. E. Bretl. Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd. Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški. Učiteljski pokojninski zakon. Popravna znamenja na veliki lepenki. ': Ceniki zastonj in poštnine prosto. :

in prav Izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim miinčkom" iz zagrebška tovarne. — Kakovostpravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.	—
Naš denarni zavoa.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom,
Vplačuje in iiplačuje se vsak četrtek od V.l—'Z»3- ure popoldse invsako sobot« od 5.—;%7,.ur«uw»8er ali pa ves* dan potom poštne nakaznice ali e. kr. poštne hranilniee (čekovni račun si 866.313). Za
drugače storjena vplačila »druga Bi odgovorna. Sprejem hranl^ih vlog po 5°,„ oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vraževanja (glej spodaj) proti sadostai varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober p«rok In plačnik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje m posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah sa frankaturo. Tudi proinjam z» peso. naj se priloži poštna znamka za Ž0 h sa dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, «n «ieer 11 rokov H K - h, 18. rok 4 K 73 h
—	"	" 56
B
O D
18 34
38 46 f„ 60 G „ 70 H, 86
17 28 37 45 59 69 84
6	» -
1	„ 50 , 3	„ -
2	„ 60 S	„ -1	. 76
.1-50
18. 24. 38. 46. 60. 70. 86.
3
4;	-.
-	.	«6	*
1	.	81	*
~	„	70	,
1	.	«	.
!>	n	Sí	n
Zadružni lokal je v Liubljani,
Ročni zapisnik
(uredil L. Jelene) VII
izide začetkom septembra v pomnoženi obliki.
Vsebina:
Koledar, poštne in druge določbe, organizacijski šematizem kranjskega, štajerskega, koroškega in primorskega slovenskega šolstva, osebni status, ročni katalog, katalog za posamezne predmete itd. je najmoderneje in najpopolneje urejen, lično in trpežno vezan ter se naroča
v Učiteljski tiskarni
v Ljubljani, Frančiškanska ul. 8.
Cene: brez kataloga . . . K 1*50 s katal. za 100 učencev „ 2-00 s katal. za 150 učencev „ 2'20
Igro-^ez^Ica,
Iv. Bonač
Ljubljana, Šclenburgo\a ul.
priporoča vsakovrstna kniigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
J. Jax
Ljubljana
Dunajska cesta
M it
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
ft Pletilni stroji, ft
Ali ste že pridobili naušem listu novega naročnika?
Knjigoveznica
Anton Janežič
3Lo-u.Tolja,na,
morij anslsa "a.lica, 1A.
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli v fenji-goveško stroko spadajočih
........................... del............................
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
i
* I
.»i al
-
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
' poleg „Figovca"
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stekarska dela, tudi nova šolska poslopja na deželi itd. :::
Sukna
In
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvornlca za sukno v Humpolcu (Češka).
Vzorci franko.
C. kr.
priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 416 mlljonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb . za zavarovano vsoto Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto Naznanjene škode znašajo
meseca julija 1912
2006 15,942.940 63 1746 K 14,877.495-65 K 716.48843
Od januarja 1912
15165 K 122,493.990-83
13260 K 108,928.178-83 K 5,951.956-17
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, r..z o. z J
Frnnri*1ntr?1rn ulica št. 8.	M
Frančiškanska ulica št. 8.
priporoča vse predpisane
lastne zaloge, najnovejše vzorce, na dobrem papirju, lep tisk, po zmernih cenah.
šolske tiskovine
Cenilci ¡zastonj in poštnine prosto.
prosti proti vrnitvi.
Vzora poštnine Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! Vzorci poštnine
prosti proti vrnitvi.
Došla ie velika izbera vsakovrstnega modnega blaga ža ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga — Možko tožensko^oTkTS Iovitete /dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom*
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)
Gorica Ivančič in Kurmcic
Izdajatelj tn odgovorni urednik K a divo] Korene,