fleu. Z. V Ljubljani, v ponedellek, dne 4. januarja 1909. Leto XXXVII. Velja po poŠti: ■y» celo leto naprej K 26'— •a pol leta etrt leta 13 — 6-50 ■•A P 11 Cl a en mesec „ „ 2'2C V upravniStvu: M celo leto naprej K 22 40 IV20 5-60 190 i* pol leta {etrt leta „ vjc *n mesec „ Ss joJIlj na dom 20 h na mesec. ^sameme Stev. 10 h, SLOVENEC Inserat!: Cnostop. petitvrsla (72 mm); zaenkrat ... 15 1-za dvakrat ... U za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . h „ V reklamnih noticah stjne enostopna garmondvrvt,-« i 26 h. Pri večkratnem ot>-iavljenju primeren popuvt- Izhaja vsak dan, iivzemJi ned»ljt In prazril-e, ob pol b urt popoldne. (IkedniŠtVO K v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod tet _______dvoriJJe nad tiskarno), — Rokopisi sr me jo: nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74, Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah 5tev. 2. — •- Vsprrjema naroinino, Inserat* (ut. reklamacije. UpravnlSkega telefona Ste v, 188. f-V* Današnja številka obsega 6 strani. Zasedanje vodstva l L. i dne 4. januarja 1909. Danes, 4. t. m., se je začelo zasedanje vodstva S. L. S. Otvoril je sejo načelnik S. L. S. dr. Šusteršič, želeč zasedanju božjega blagoslova. Nato je dr. Šusteršič pojasnil zgodovino zahrbtnega imenovanja A. Belarja za nemškega deželnošolskega nadzornika od strani vlade, povdarjal, da je on kot načelnik S. L. S. storil v tem oziru vso svojo dolžnost nasproti vladi in glavnemu krivcu baronu Schvvarzu ter nato predlagal sledečo resolucijo: Protest S. L. S. proti imenovanju nemškega deželnošolskega nadzornika. S. L. S. najodločneje protestira zoper imenovanje nemškega deželnošolskega nadzornika, ker za to mesto ni nikakor-šne stvarne potrebe. To imenovanje je stvarno in po načinu, kako se je izvršilo, kruto razžaljenje slovenskega ljudstva in nečuveno kršenje deželne avtonomije. Zato S. L. S. poživlja svoje poslance, naj vse store, da se ta krivica popravi, in naj z vso odločnostjo nastopijo proti vsem, ki so za to ustavno odgovorni. Ta protest je vodstvo z velikim odobravanjem sprejelo soglasno. Za načelnikove namestnike se izvolijo od 47 glasov prelat Andrej Kalan s 46 glasovi, svetnik Franc Povše s 45, odvetnik dr. Viljko Sch\\ eitzer s 45 glasovi. Poročilo o političnem položaju. Dr. Šusteršič poroča o političnem položaju. »Slovenski klub« obstaja dalje in se v njem o vsem razpravlja. Proti nameri vlade je član »Slovenskega kluba-, dr. Pogačnik, postal zborniški podpredsednik. Z osnovanjem »Narodne Zveze« pa smo imeli namen postati parlamentarna velesila, sedaj že večja kot nemško-nacijonalni klub. Do tega je prišlo, ko se je razsula češka »Narodna Zveza«, pri čemer pa nismo mi nič kooperirali. »Narodna Zveza« je stopila v ožji stik s češkimi katoliško-narodnimi poslanci in staro-rusini, ki stoje načeloma na krščanskem temelju. To naše središče je močnejše od nemškonacijonalne zveze. Osnovali srno izvršilni odbor tega »slovanskega centra«, ki bo o vseli važnejših stvareh sklepal. Poročevalec poroča o padcu Dečko- vem in o njega vzrokih. Nastopila je vlada barona Bienertha. Prizadejal se je sestaviti parlamentarno ministrstvo, pa ni vspel, zato se je osnoval uradniški provi-zorni kabinet. Proti temu kabinetu je »Narodna Zveza« nastopila z opozicijo in je še sedaj in bo v opoziciji, dokler ne nastopi vlada, ki bo dala stvarne garancije, da bomo mogli vresničiti svoj jugoslovanski narodni in kulturni program. Naša opozicija je: I. glasovala zoper budgetni provizorij in 2. pooblastivni zakon. Zoper nujnost budgetnega provizorija nismo glasovali, ker bi to nič ne pomenjalo in bi bil le udarec v vodo. Debate so se udeležili dr. Krek, dekan Koblar, dr. Šusteršič. Dr. Šusteršič predlaga sledečo resolucijo: S. L. S. pozdravlja, da so se spojili vsi jugoslovanski poslanci v enotno »Narodno Zvezo« in parlamentarno tesno združili s kluboma katoliških narodnih Cehov in Starorusi-nov. S. L. S. poživlja svoje poslance, naj se skušajo združiti še z drugimi politično m narodno sorodnimi parlamentarnimi skupinami. »Slovansko središče« naj pa ostane toliko časa v opoziciji, dokler se ne osnuje parlamentaren kabinet, ki bo jamčil, da bo mogla S. L. S. s pozitivno politiko uveljaviti svoja načela. Resolucija se soglasno sprejme. Pri točki: Volitve v izvrševavni odbor predlaga kanonik A. Kalan, da se k vsem sejam strankinega vodstva in iz-vrševalnega odbora pozovejo redno zastopniki uredniki »Slovenca«. Soglasno obvelja. V izvrševavni odbor se izvolijo: Vseh K) državnih poslancev in gospodje: Dr. Evgen Lampe, Jožef Mandelj, Evgen Jarc. dr. Ivan-Zaje, dr. Vladislav Pegan, Luka Smolnikar, Josip Šiška, Ivan Kregar, Alojzij Catar, dr. Aleš Uše-ničnik, Janez Kalan, Ivan Podlesnik, Anton Belec, Mihael Dimnik, Ivan L.avren-čič, dekan, Anton Zlogar, kanonik, Andrej Ažman, Jan. Zabukovec. Prelat A. Kalan poroča nato o strankinem časopisju. Debata, ki se je je udeležilo veliko članov vodstva, je bila jako živahna. Izvoli se tiskovni odsek. G. Podlesnik se izvoli za referenta kar se tiče mladeniške organizacije. G. deželni poslanec Pegan poroča o organizaciji stranke v Ljubljani. Popoldne se seja nadaljuje. II Imenu zakona. Trst 3. januarja. Glediščna dvorana „Narodnega doma" v Trstu je bila včeraj, v nedfljo 3. t. m., prenapolnjena. Zbrali so se b ii člani »Delavske narodne organizacije", da protestirajo proti krivici, ki se jim je dogodila — da zahtevajo, naj se spoštujejo zakoni. Kakih 30 čianov organizacije je bilo namreč sklenilo s parobrodnim društvom „Dalmatia" pismeno pogodbo, da bodo oni izkrcevali ob prihodu parnikov tega društva blago. To pa ni bilo všeč socialnim demokratom, ki bi najraje imeli v Trstu samo regnicole in so zahtevali od „Dal-matie", naj da dela drugim, zagrozivši, da prično s štrajkom, ako jim društvo ne ugodi. Kaj je storilo društvo na to? Prepustilo je vso zadevo društvu delodajalcev, češ, ono naj razsodi v zadevi. Pr pomniti pa treba sledeče : v odboru društva „Dal-matia" sedi dr. Cimadori, kakor sedi prav on tudi v društvu delodajalcev. V odboru „Dalmatie" svetoval je torej dr. Omadori, svetoval je potem v odboru delodajalcev in sicer tako, kakor je želela iredenta, kakor je želela socialna demokracija in — vlada: prelomiti zgoraj omenjeno pogodbo med člani delavske organizacije in društvom „Dalmatia", vzeti torej kruh domačim delavcem in namestiti jih s ptujci — kakor-šnih si želi v Trstu iredenta in slavna c. kr. — vlada. Kakor že več dni, brila je tudi danes močna burja. Onih gospodičev, ki so tako navdušeni narodnjaki, ob lepih dnevih okoli okroglih miz v kavarni, nisem opazil na zborovanju. „Do sedaj", zaključil je predsednik organizacije, »svetovali smo vam, da bodite mirni, a sedaj vam ne moremo več po takih dogodkih kaj takega reči." Zastopnik okoličanskih Slovencev v državnem zboru je trdii, da oblasti ne spoštujejo več zakona, a za njim je kaj lepo priprosti domačin razlagal: „Kar je bil tržaškim Slovencem Rinaldini, to jim je bil Goess, to jim je sedaj dr. Cimadori in knez Hohenlohe. Pomagati si moramo sami." — Še so se oglašali drugi govorniki, a začuli so se vedno glasnejši klici: „Dosti govorov, na ulico!" Da bi jim policija ne preprečila nameravane demonstracije, razkropili so se demonstrante na vse strani in tako srečno prišli mimo namestništva čez veliki trg proti ulici, kjer ima sedež društvo „Dalmatia", kjer so se zopet sešii in z žvižganjem in raznimi klici dali odduška ogorčenju. A tu je pokazala policija, da zelo rada uboga one, ki hočejo, naj se spoštuje zakon, ker, kakor bi trenil so bili demonstrantje obkoljeni od vseh strani od policije in kakor se mi je zatrjevalo, v imenu zakona je bilo aretiranih 47 Slovencev. Na ta način se je zopet enkrat izvršil zakon nad tržaškimi Slovenci. Lahi lahko demonstrirajo kolikor hočejo, Slovenci pa... Za magistratom je stal velik oddelek policije v pikelhavbah, dva velika oddelka sta bila pri namestmštvu, eden oddelek je stal na trgu pri rdečem mostu, eden oddelek pa |e bil v veliki dvorani hotela livropa poleg ..Narodnega doma". Velika mora biti toraj krivica, katero hoče vlada s tako velikim polici|skim aparatom braniti pred razjarjeno množico, ki se bori za vsakdanji kruh. Slovenci v Ameriki. Iz Ne\v Yorka se nam piše: Dne 6. decembra so priredili New Yofški Slovenci znamenite jubilejne slav-nosti v proslavo 501etnice Lurda in zlate inalše sv. očeta Pija X. Dopoldne 'so se udeležili slovesne svete maše v cerkvi sv. Miklavža- Popoldne je bila igra »Lur-ška pastarica«. Vršile 'so se razne dekla-■maciije in govori v proslavo Lurške gospe in sv. očeta. Ves spored so izborilo izvršile dekleta deklilške družbe. S svojo navzočnostjo na's je počastil tudi č. g. J. Le-ben, salezijanski misijonar iz Juž. Amerike. Dne Id. dec. se je vrnil v New York zlatomašnfk monsgr. J- Buli. Nevvyorški Slovenci smo mu priredili prisrčen pozdravni večer. Dekliška družba mu je podarila krasen šopek z napisom, diCno pevsko društvo »Domovina«, mu je zapelo več lepili siovenskih pesmi in zastopniki raznih društev in stanov so proslavljali v govorih velike zasluge č. starčka za ame-r i kairske Slovence in izražali srčno veselje, da se je blagi gospod vrnil i/, tako daljne poti tako čil in čvrst. V nedeljo 13. decembra je opravil č. monsgr. prvo slovensko dopoldansko službo božjo v New Yorku. Popoldne je pa blagoslovil nov kip Brezmadežne za dekliško društveno sobo, blagoslovil nove krasne društvene znake iin sprejel nekaj novih LISTEK. Otok zakladov. Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M. (Dalje.) Ob njej je ležal eden čolnov in Silver sprednjem delu, nekaj mož pa je slonelo /Hzadnjem delu ladije, in eden izmed njih jeimel rdečo čepico. Očividno so se lrogo-variali in šalili, akoravno nisem mogel v tej daljavi slišati, kaj so govorili. Kar naenkrat se je vzdignilo strašno, nadnaravno vriščanje, ki me je izprva močno prestrašilo, akoravno sem se kmalu spomnil, da je bil to glas kapitana Flinta, in zdelo se mi je celo. da sem mogel razločevati ptiča po njegovem svitlem perju, ko je sedel na roki svojega gospodarja. Kmalu potem, ko je čoln odrinil, sta se podala mož z rdečo čepico in njegov tovariš v spodnje prostore ladije. Skoro ravno takrat je zahajalo solnce za »Daljnogledom«, in začelo se je temniti, ker so se megle hitro zbirale. Spoznal sem, da ne smem izgubljati časa. ako sem hotel še tisti večer najti čoln. Bela skala, ki se je dobro videla iznad grmovja, je bila še vedno kako osmino milje oddaljena, in precej časa sem potreboval, da sem dospel do nje. Skoro je bila že noč, ko sem bil pri cilju. Ravno pod njo se je nahajala majhna, s travo zaraščena votlina, ki so jo skrivale skale in gosto, skoro do kolena segajoče grmičevje. V sredi je bil majhen šotor iz kozjih kož, kakor so v navadi pri angleških ciganih. Stopil sem v votlino in dvignil eno stran šotora, in tam je bil Ben Gunnov čoln, narejen kolikor mogoče priprosto; surovo, na eno stran nagnjeno ogrodje ie bilo iz trdega lesa in nad njim se je razprostirala nekaka streha iz kozjih kož, z dlako na znotraj. Čoln je bil zelo majhen celo za mene, in skoro si ne morem misliti, da je mogel nositi odraščenega človeka. V njem je bila nizka, postrani ležeča klop, nekaka prečka za noge spredaj in dvojno veslo za veslanje. No, sedaj ko sem našel čoln, bode vsakdo mislil, da sem imel dovoli tavanja naokoli; mej tem časom pa so me obšle druge mislf, ki so me tako trdovratno prevzele. da bi jih izvršil, mislim, tudi proti volji kapitana Smolletta. In ta misel je bila, peljati se pod varstvom noči skrivaj na morje, odrezati »Hispaniolo«, da bi za-vozila v morskem toku na breg, kjer bi se ji zljubilo. Spoznal sem namreč, da so roparji po ponesrečenem napadu želeli dvigniti sidro in odpluti dalje; zelo dobro bi bilo, sem si mislil, ako bi se to preprečilo, in ko sem sedaj videl, da so pustili stražo na ladiji brez čolna, sem mislil, da bi se dalo to izvršiti brez posebne nevarnosti. Sedel sem na zemljo, da počakam teme, in slastno povečerjal svoj pečenec. Noč je bila kakor nalašč za moj narnen. Megla je zakrila celo nebo. In ko sem zadel čolnič na ramo in z veliko težavo zlezel iz votline, kjer sem večerjal, sem videl na celem sidrišču samo dve svitli točki. Ena je bil velik ogenj na obrežju, okoli katerega so ležali poraženi lopovi iu pijančevali. Druga, samo majhna lisa svit-lobe v temi je oznanjala lego zasidrane ladije. Odtok jo je obrnil, njen rilec je bil sedaj obrnjen k meni, in edine luči na krovu so bile v kabini; ono pa, kar sem jaz videl, je bil samo odsev krepkih žarkov na megli, ki so se razlivali skozi eno zadnjih oken. Odtok je trajal že nekoliko časa, in moral sem precej daleč gaziti po pesku, v katerem sem se večkrat do gležnjev po-greznil, predno sem dospel do odtekajoče vode; nato sem bredel nekoliko vanjo in precej moči in spretnosti je bilo treba, da sem položil čoln v vodo. XXIII. poglavje. Na upadajočem morju. Čolnič je bil za osebo moje velikosti in teže zelo varna ladjica, ki je lepo plavala po morju, vendar ga je bilo nenavadno težko voditi. Kljub vsem naporom se je vedno obračal iz svoje smeri iu kadar ,se je vrtil okoli in okoli, je bil najboljši manever, kar ga je znal. Celo Ben Gunn sam ie priznal, da ga je bilo zelo težko voditi, dokler nisi poznal njegovih lastnostij. Jaz teh njegovih lastnosti gotovo nisem poznal. Obračal se mi je v vsako smer, samo v ono ne, kamor bi bil jaz rad; največ smo vozili po strani dalje, iu jaz sem popolnoma prepričan, da bi sploh nikdar ne dospel do ladije, ako bi ne bilo odtoka. Četudi sem vesljal, kakor sem hotel, odtok me je gnal na dobro srečo hitro dalje, iu tamkaj je ležala »Hispaniola« ravno na mojem potu, tako da je nisem mogel zgrešiti. Najprvo se mi je pokazala kakor črna, temna lisa, zatem se je prikazalo njeno ogrodje in naposled, kakor se je zdelo, sem bil pri njej, ob vrvi njene sidrc, katero sem zagrabil. Vrv sidre je bila tako napeta kakor tetiva loka iu je močno vlekla svojo sidro. Okoli in okoli ladije je tok v temi šumlial deklet v Marijino družbo. Tako je bil č. mnsgr. v znamenitih dnevih, kakor so bili ravno omenjeni, za prihodnost newyor8'ke naselbine v resnici angel božji, 'ki je s svojo častito navzočnostjo veliko pripomogel k napredku, katerega opažamo zadnje dni. Kar je pa najznamenitejše poročilo danes, je pa: Slovensko Rafaelovo družbo za Ameriko že imamo. Čast in hvala Bogu! Veliko je bilo truda, veliko pisanja, veliko posvetovanja predno je bilo mogoče stopiti na dan. Vendar o tem prihodnjič. Častni predsednik je veleč. Mons. Jos. Buh, predsednik č. g. Josip Tomšič, Forest City. Pa., podpredsednik g. Avg. Jakopič, 412 St. Marks Ave, Brooklyn, zapisnikar g. Alojzij Češarek, blagajnika g. Valentin Vavpotič in g. Anton Podgor-nik, nadzorniki g. Anton Burgar, g- FraiTk Tassoti in g. Anton Studu, voditelj družbe in misijonar o. Kazimir. Vsa pisma glede družbe naj se naslove na predsednika, pisma v zadevi izseljeništva na o. Kazi-mirja Zakrajšek, 135 E. 2. Street Ne\v-York City. Grozen potres u Južni Italiji. Zgodovina 'potresov je pomnožena s strašnim poglavjem- Med najhujše potrese i/ zgodovinske dobe spada potres iz leta 79 po Kr., ki je ob izbruhu Vezuva uničil Pompeji in Merkulaneum. Tudi leta 526 je divjal ob Sredozemskem morju hud potres. V Obeh je bilo pokončanih četrt 'milijona ljudi. Pri potresu v Neapolju je izgubilo 1631. leta 360(1 ljudi življenje, na Jamajki (Port Royal) 1692. leta 3000 ljudi. Leta 1693 je uničil potres na Siciliji 54 mest, med njimi Katanijo, in 300 vasi; mrtvih je bilo 60.000 ljudi; v Umi in Cal-1 a u je bilo 1724. leta 18.000 človeških žrtev; v Lissaboni I. novembra 1755. leta 60-000. Kaiabrijo je obiskala ta strašna šiba božja leta 1783 ter uničila 30.000 človeških življenj. V Carracasu' je bilo 1812. .leta 20.000 mrtvih, v Peru-ti in Ecuadorju pa leta 1867 — 70.000. Leta 1883 je izgubilo na Javi 35.000 oseb življenje, v ()\va-n-Miuo na Japonskem leta 1891 7000, leta 1896 pa na japonskem otoku Nipon 27.000. Znati je še izbruh Mont-Peleja na otoku Martinique (mesto St. Pierre — 20.000 žrtev)- V svetem spominu je še nesreča v San Franciscu. Sedanji potres spada po številu žrtev med najstrašnejše, kar jih pomni človeška zgodovina. Novi sujiki. P a 1 e r m o , 4. januarja. Izmed družine ruskega konzula v Messini je ostala pri življenju samo soproga; težko ranjeno so jo na parniku »Cesarevič« prepeljali v Sirakuzo. Parnik »Volta« je prepeljal neko enomesečno dete, katero so vzeli iz roK mrtve matere, ležeče pod razvalinami. Domneva se, da se nahaja ameriški konzul s soprogo vred med žrtvami. — Iz Pa-ierma so došle v Messino velike zaloge Živil. — V Messini opravlja reševalno službo 10.000 vojakov. — Minolo noč so se v Messini potresni sunki ponovili; eden je bil jako močan. Mesto Palermo je prenapolnjeno z ranjenci iz Messine in Reggia; zato so 250 na novo došlili poslali v Cefalo, kjer je tamošnji škof pripravil 300 postejj-V bližini Lazzara se je popolnoma zrušil nek dvorec ter pokopal pod sabo 110 oseb; veliko je bilo ranjenih. C a t a n i a , 4. januarja. V Calta-Gi-rone je močan potresni suinek porušil en del šolskega poslopja in eno krilo katedrale, o čemer sta zgubili življenje dve in žuborel, kakor gorski potok. En sam urez z mojim mornarskim nožem in »His-paniola« bi plavala z odtekajočim morjem. Po sedaj je bilo vse dobro; potem pa sem se spomnil, da je napeta vrv sidre, ako se jo naenkrat prereže, ravno tako nevarna, kakor konj, ki bije okoli sebe. Deset proti eni se je lahko stavilo, da bi vrv pometla mene in moj čoln z vodne gladine, ako bi bil tako brezmiseln in bi odrezal »Hispaniolo« od njene sidre. Radi tega sem se ustavil, in ako bi mi sreča ne bila zopet tako posebno mila, bi moral svoi načrt opustiti. Toda male sapice. ki so začele pihljati od jugovzhoda, so se takoj, ko je nastopila noč. preobrnile v jugozapadne vetrove. Ravno ko sem to razmišljal, je potegnil veter bolj močno, zagrabil »Hispaniolo« in jo potisnil proti toku navzgor, in jaz sem na veliko svoje veselic začutil, kako je vrv v moji roki odjenjala in se [e moja roka, v kateri sem jo držal, za trenutek potopila v vodo. V tem trenutku je bil moj sklep storjen; vzel sem svoj nož, ga s pomočjo zob odprl ter prereza! eno vrvico za drugo, dokler se ni ladija držala samo še z dvema. Nato sem počakal, da prerežem še te poslednii dve, kadar ne bodo preveč minete (Dalje prih.) osebi. Predminoli večer je dospel sem-knj parnik s 300 preživelimi osebami iz Reggia. Ljudstvo se pomirjuje. Reggio d i Calabria, 4. jan. Razdeljevanje živil in šotorov, rešilna dela. prepeljava ranjencev in drugih 'oseb ter skrb za javno varnost se redno vrši. Obup ljudstva se počasi manjša. V najbolj poškodovane občine na deželi se pošiljajo pomožne čete. Kraljeva dvojica se je vrnila v Rini. (j a e t a , 4- januarja. Kraljeva dvojica je tu stopila na suho iti se odpeljala 'v Rim. Zadušnice v Rimu. Pobiranje darov. R i m , 4. januarja. Včeraij so se vršile slovesne zadufšnice v vseh rimskih cerkvah. V cerkvi sv. Petra je opravil zadušilo službo božjo patrijarh carigrajski CoppeteMi; asistiral mu je kardinal Ram-polla. Glavni oltar je 'bil črno preprečen, v sredi bazilike je bil postavljen katafallk. Navzoč je bil kapitel bazilike, mnogi visoki prelati, italijanski in inozemski duhovniki, redovi in kongregacije, kakor tudi mladina katoliških šol- —- V vseli cerkvah se ie pobiralo darove za žrtve. Pomožni odbor je priredil pobiranje darov na javnih cestah in trgih. Črn o obrobij en i lepak i apelujcjo na človekoljubnost in da-režljivost občinstva, dijaki razdeljujejo listke s prošnjo za darove. Vse se giblje za žrtve- Vladne odredbe. R i m , 4. januarja. »Tribuna« hvali italijansko vlado zaradi hitrih odredb, ki jih je ukrenila v pomoč žrtvam potresa, ter pravi, da ista v kratkem Skliče parlament v izredno zasedanje, da dobi pooblastila, kako vpostaviti upravne in sodne oblastnije v razdrtih mestih, in zahteva potrebnih kreditov. Vlada ne namerava najeti novega posojila, marveč hoče uporabiti proračunske prihranke in, če treba, predlagati, da se zviša eden ali več glavnih davkov. S temi dohodki hoče zopet zgraditi javna poslopja in zasebne hiše v razrušenih mestih. Prvi vtis na kralja. R i m , 4. januarja. Prva brzojavka, ki jo jc odposlal kralj v Rim, ko je dospel na kraj nesreče, se glasi: »Pošljite ladij, ladij in zopet ladij. Pošljite mnogo moštva. In pred vsem mnogo apna. Šiba božja! Viktor Emanuel-« Otroka, ki se igrata med mrliči. Rim, 4. januarja. Ko so ruski mornarji z vojne ladje »Makarov« reševali ranjence v Messini, našli so v neki popolnoma porušeni sobi več mrliičev, pod posteljo pa dva otročfča, ki sta se igrala z gumbi. Otroci brez imen. N e a p o 1 j, 4. januarja. Ruska križanca »Slava« je pripeljala semkaj mnogo otrok, ki so jih ruski mornarji pobrali po ulicah v Messini ali izkopali i'z posutih hiš, — vse sirote, ki nimajo žive sorodne duše in večinoma še ne znajo govoriti. Neki ruski pomorski častnik, ki je z velikim trudom iz razvalin rešil majhno deklico, se ne more od nje ločiti, marveč jo hoče vzeti za svojo. Dva otoka zginila. R i m , 4. januarja. Dva liparska otoka (severno od Sicilije) sta zginila v vallovih. Mestece Scilla s 600 prebivalci je popolnoma zginilo. Reggio di Calabria. R i m, 4. januarja- Potrjuje se, da je usoda Reggia še žalostnejša od usode Messine. Le nekaj vil na višjih krajih še stoji. Podrla se je krasna katedrala, grad, 1icej. Skoro Vsi gojenci seminarja so mrtvi. Porušila se je tudi vojašnica in pokopala mnogo stotin vojakov. Iz mestne bolnišnice se je od 230 bolnikov rešilo le 29. Ječa se je podrla ter pokopala 200 jetnikov in 8 paznikov. Messino bodo bombardirali. R i m , 4. januarja. General Mazza in ministri Orlando, Bertolini in Mirabello so za to, da se mesto Messina, ko bodo dovršena vsa rešilna dela, z bojnih ladij razstreli in tako pokoplje tisoče mrličev, ki se nahajajo še med razvalinami, to pa z ozirom na pretečo epidemijo. Vtis v Srbiji. B e 1 g r a d , 4- jainuarja. Grozna nesreča v južni Italiji je napravila tu globok vtis. Bojna stranka, ki je v slučaju' vojne računala na pomoč Italije, je potrta* Število žrtev. 'N c a p o 1 j, 4. januarja. Poročila iz potresnega ozemlja so čedalje žalostnejša. Število žrtev znaša najmanj 200.000. (V krvavi neinško-franeosiki vojni leta 1870 jc padlo le 45.000 mož. Op. ur.) Velikanska pomožna akcija, ki jo vršita Italija in inozemstvo, še vedno ne zadostuje, da bi le za hip ublažila največjo bedo- Kraljica Jelena ranjena. R i m , 4. januarja. Ob novem sunkui je I nastala v messinski bolnišnici prava pa-I ,n!ka. Krajica je skušala preprečiti ne-j redni beg bolnikov in je bila pri tem poškodovana. Dobila je zaplutbe na prstih, ki pa niso nevarne. Vertikalni sunki. Rim, 4. jan. Opazilo se je, zlasti v Messini, da je glavno zidovje ostalo nepoškodovano, dočim se je vmesno zidovje s stropi vred podrlo. Strokovnjaki si razlagajo to okolnost iz tega, da so merile smeri sunkov proti središču zemlje, to je. da se jc udri a zemeljska skorja. Ognjeniki Etna, Stromboli in Vezuv so normalno mirni. Tudi strašnega potresa I. 1783 niso provzročile vulkanske sile. Observatorij v Kataniji je zabeležil vsega 42'sunkov. 31. dec. popoldne so bili potresni aparati mirni. Visoka plima na morju, ki je sledila polomu v notranjosti zemlje, je segala od Messine do Syra'kuse na eni strani in do Termini Imerese na drugi. V Messini so se pristaniški doki pogreznili do morske gladine. Messinska ožina ni zaprta. R i m , 4. jan. Na poimorskem ministrstvu odločno zatrjujejo, da morska ožina med Sicilijo in Kaiabrijo ni zaprta. Spremenila se je sicer obal na obeh straneh, nagromaldenega je mnogo skalovja, ladje pa imajo kljub temu prost prehod. Znanost in umetnost. * „ Vrtec in Angelček". Danes je izšla 1. številka tth riaši mladini jako priljubljenih listov. Oba sta prav lepo opremljena. „Vrtec" ima v prilogi zvezdovid onih zvezd, ki so zdaj vidne na našem nebu, in obeta, da se bo še dalje pečal z zvezdoznanstvom, kakor je pričel pod zaglavjem. „Mladi ■zvezdoznanec." Prav tako; saj je ta tvarina jako zanimiva za mladino, pa, žal, pri nas še preveč zanemarjena. — ,.Angelček" pa ima v posnetku po pratki v ličnih skupinah naslikane vse zapovedane in najimenitnejše nezapovedane praznike in je že pričel v otroško - preprostih pogovoiih razpravo cerkvenega leta. Tudi druga vsebina je zanimiva ter otroškemu umu in srcu primerna. Želeti je, da bi imela oba lista obilno naročnikov, ne le po šolah, marveč tudi po družinah. Posebno naj bi gospodje kateheti z vnemo priporočali in širili naša mladinska listal Naroča se v uredništvu Sv. Petra cesta 76 in stane ,, Vrtec" s prilogo vred 5 K 20 vin., samo „Angeiček" pa 1 K 20 vin. * Prvi slovenski blok - koledar in zapisnik. Narodna in rodoljubna »Slovanska knjigarna in papirnica« g. J. Gorenjca v Trstu (ul. Valdirivo 40) je izdala v svoSi zalogi prvi slovenski združeni blok - koledar in zapisnik, kakoršnega potrebo smo že davno čutili. Ta koledar je kaj praktičen: more se ali obesiti, ali postaviti na mizi1. Razun tedenskih listov ima vsakodnevne lističe za trganje, a na koncu razne praktične tablice- Izdelan je kolleidar solidno in ukusno, a tudi glede cen more konkurirati s sličnimi italijanskimi in nemškimi izdajami. Toplo priporočamo to koristno in krasno izdauje, kakoršnega treba vsaka slovenska hiša, posebno pa trgovci. Slovenski blok - koledar se more dobiti po vseh slovenskih knjigarnah. Stane le 1 K 20 v. Cerkveni letopis. — V Spodnji Šiški se je pričela akcija za ustanovitev lastne župnije. Dne 12 januarja popoldne ob treh bo v občinski pisarni ustanovitveni občni zbor društva, ki se zasnuje v ta namen Povabljeni vsi člani, ki so se dosedaj oglasili, lahko se pa tudi še oglasijo na dan občnega zbora. — P. H. Sattner, sklicatelj. b Svetišče Marije Pomočnice pri Salezijancih na Rakovniku v Ljubljani je bilo v nedeljo 20 decembra 1. 1 slovesno blagoslovljeno Sveto opravilo je izvrševal milostni gospod prelat Janez Flis, stolni kanonik ter generalni vikar. Po dovršenem blagodovljenju je gospod prelat v izbornem govoru pekazal s svojo znano zgovornostio, kako nas svetišče, cerkev ali hiša božja, ki je iz kamna, opeke ter ometa in cementa lepo spominja na stavbo hiše božje v duhovnem ali dušnem pomenu. Celo stavbo duhovnega tempeljna pa naj stično ometu ali cementu v zidanju cerkvene stavbe drži skupaj trdna vez ljubezni božje. — Po govoru je opravil milostni gospod prelat prvo najsvetejšo darhev v novem svetišču Pri sv. maši je salezijanski pevski zbor prav izvrstno izvršil svojo celo pevsko nalogo. Tako se je vršilo blagoslavljenje novega svetišča sicer priprosto, a jaVo ginljivo dopoldne. Popoldne pa je že bila popoldanska služba božja v novem blagoslovljenem hramu. Prečastti gospod kanonik Fettich-i Frankheim je imel ob pol 4. uri slovesnosti ; jako primeren govor. Obema visokima go- vornikoma naj velja očito najiskrenejša zahvala! Cela slovesnost t^r prekrasni govori so pričujoče ter dobrotnike novega svetišča in zavoda jako razveselili Svetišče na višavo sicer še ni do cela izvršeno, na višino se bo dovršilo po priliki in možnosti pozneje, vendar pa je to svetišče ali cerkev že sedaj krasna stavba. oaevnenovice. Dr. Krekova izvajanja o Srbiji in stališču Slovencev do srbske politike prinašalo „Beogradske Novine". List povdarja, da je dr. Krekov govor tem znamenitejši, ker stoji v taboru S. L. S. ogromna večina slovenskega naroda. Dr. Kreka označuje za prijatelja srbskega naroda in dobrega pozna-vavca srbskih razmer, seveda pa komentira njegova izvajanja v zmislu sedanjega kurza v srbski politiki. Telovadni odsek se je ustanovil včeraj v Dobrepoljah na Doleirj>kem. Pristopilo je 78 fantov. Na zdar! Novo K. s. izobraževalno društvo se je na Novega leta dan osnovalo v Smar-teh pri Kobaridu. Zborovanje se je vršilo na Libušnjem. Zapostavljanje slovenskega iezika na državni zeleznici. Iz Gorice: Na bohinjski železnici so uvedli nove returkarte." Na teh „returkartah" so tiskana imena postaj, kjer ne živi niti eden Nemec ali Lah, v vseh treh jezikih, in s c^r tako, da je slovenščini določeno najzadnje mesto. Ime goriške postaje pa se glasi GOrz — Gorizia ; slovenskega imena ni najti. To je nečuveno zapostavljanje našega jezika Zahtevajmo enakopravnosti! Poslanci naj bi vlado za take brce pošteno podrezali nazaj. Narodno čitalnico" je ustanovil učitelj Žirovnik v Dravljah. Liberalni učitel i „izven vseh strank" bodo zdaj sploh na ta način delali in vabili ljudi v take „narodne čitalnice". Zato, naša izobraževalna društva, pozor! Vsa izobraževalna društva, osnujte telovadne odseke in prirejajte vsakoteden-ska predavanja! Potem naj pa „nestrankar-ski" osrečevalci ljudstva le snujejo, kar in kolikor jim je ljubo ! — Vela Nigrinova umrla. Prepozno za sobotni list smo prejeli sledeči telegram: Belgrad, 2. jan. Popoldne smo pokopali Nigrinovo ob ogromni udeležbi Belgradčanov, kakor je dosedaj nismo videli, — na državne stroške, v grobnici, ki jo je poklonila občina. Liturgijo je opravljalo deset duhovnikov. Pel je gledališki zbor. Culi srno tri pretresljive govore. Na krsto smo položili 16 vencev. Z vseh slovanskih krajev dohajajo brzojavne izjave sožalja. Listi v dolgih člankih slavijo Nigrinovo. — Prijateljem krasot naše domovine. Z dejanjem in z besedo deluje .Slovensko planinsko društvo" nele v prospeh slovenskega planinstva, ampak v prodiranje zmisla za krasoto prirode sploh ter v dejansko spoznanje, pripoznanje in ščitenje lepote naše domovine. Slik med širšo slovensko javnostjo in med „Planin-skim društvom" posreduje društveno glasilo „P 1 a n i n s k i V e s t n i k" že štirinajst let. Z bodočim letom stopi pred naše občinstvo „Planinski Vestnik" preurejen, povečan in polepšan; razkazoval bo Slovencem domovinske krasote tudi s slikami, in sicer z umetniškimi prilogami in s podobami v tekstu. — Ker izide prva številka že z novim letom, naj se oglase novi člani ..Planinskega društva" (letna članarina K 6) pravočasno, da se jim bo moglo postreči s „Planinskim Vestnikom", ki ga dobivajo kot člani zastonj. (Naročnina 1 e na „Vestnik" znaša K 4 n« leto). Listu je oskrbljena bogata zabavna in poučna vsebina. — Božičnica na Brezjah. Dne 27. decembra je k s. izobraževalno društvo na Brezjah priredilo Božičnico s sledečim sporedom : 1. Pet.e: a) A. Fčrster: „Domo vina", b) P. H. Sattner; „Po zimi iz šo'e", poje mešani zbor pod vodstvom g l Bo-leta. 2. „V zadnjem trenotku", času primerna slika v 5. dejanjih. - Bila je to prva gledališka predstava, ki jo je priredilo to društvo. Ker so se igralci prav pridno vadili in so imeli prvič nastopiti, je bilo med občinstvom za igro veliko zanimanja. Obisk je bil tako velik, da je bila dvorana prenapolnjena, in s-e je moralo kakih 100 ljudi — nekaj celo iz Kamnegorice — vrnili, ker ni bilo prostora. — Zato smo dne 1. jan. t. I. igro ponovili. Tudi prksdrugi predstavi je bilo vse polno. Igra je v vsakem oziru prav dobro vspela. Igralci, dasi začetniki, so svoje vloge izvrševali v splošno zado-voljnost. Odkrito povemo, da so nas nekateri s svojim nastopom celo presenečili — Društvo sme biti ponosno, da ima mladeniče, ki so tako navdušeni za izobraževalno d?lo in so v kratken- * i dosegli tako lepe vspehe. Čast jim! H»'«t. tudi cerkvenemu pevskemu zboru, i • i igri sodeloval ter veliko pripomogel, cia je igra tako vrlo vspela! Dne 6. t. m., na praznik sv Treh Kraljev, ob 4. uri popoldne ima društvo Prilog« „8lownoa" tten. 2. dni 4. Januarja 1909. Od 28. decembra 1908 do 6. januarja 1909 prodajam zaradi inventure moško in žensko konfekcijo pod vsako ceno. IBS- Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. UBOZMM.UaKM * Antikvarične zanimivosti. — V izložbi »Katoliške Bukvarne« opažamo sledeče za naše zgodovinarje in filologe zanimive antikvariške knjige, med njimi: Schonleben: Carniolia antiqua et nova. Erbhuldigungs - actus itn Herzogtum Krain. Dr. Gerber: Vindicae physico-niedi-cae aurae labaeensis. Kopitar: Glagolita Clozianus. Gerbez: Chronologiae inedicae annus primiis. Pohlin: Kraynska grammatika- Vodnik: Pozheiki gramatike. Scopoli: Flora carniolica. Schmigoz: Windisehe Spraehlehre. Orožen: Celska kronika. Gutsmann: Deutsch - Windisches VVdrterbuch. Veliko letnikov: Sitzungsberichte d. k. Akad. d- Wissenschaften. * Pouk zaročencem in zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik, 1907. Cena vezani knjigi 1 K 40 v. Opozarjamo zopet in vnovič na prekoristno knjigo, ki je našla javno in zasebno le priznanje in polivalo- Izmed naših bogoslovnih mesečnikov je e'den opozarjal na spretno obravnavo kočljive tvarine glede na pouk otrokov, drugi pa nasvetoval duhovnim1 pastirjem, naj imajo nekaj več izvodov Zalbu-kovčevega »Pouka« vedno na razpolago, da jih dajo zaročencem, ki naj iz te knjige razun tega, kar čiljejo pri izpraševanju, Črpajo, kar jim je za novi Stan potrebno. Ne glede na to, da Zatnikovčev »Pouk« temelji na solidnih virih in dolgi duliovno-pastirski izkušnji, se ozira tudi na najnovejši dekret »Ne temere«. Razun pri duhovščini, naj bi se »Pouk« udomačil tudi v vsaki pošteni slovenski hiši, da se 'bo vedel naš naraščaj pripraviti na zakonski stan, ki Zlasti v modernem časui zahteva vedno več resnobnosti in dolžnosti. Dobi se v »Katoliški Bukvami v Ljubljani« ki da že pri vsakem šestem izvodu enega zastonj. Cena za Vsak izvod 1 K 40 v. * »Duhovni Pastir«. Urejuje Alojzij Stroj. XXVI. letnik. 1909. Celoletna naročnina s prilogama: »Društveni govornik« in »Zbirka lepih zgledov« vred znaša 8 K. Oznanjevanje božje besede je poleg molitve poglavitna dolžnost duhovnika. Naloga »Duhovnega Pastirja« je, pripomoči, da bi se večne resnice vedno v lepi, vzvišeni vsebini primerni obliki razlagale in da bi verniki Imeli od njih vedno večjo duhovno korist. »Duhovni Pastir« olbjavi v XXVI- letniku: 1. govore za vse nedelje, zapovedane praznike in kolikor mogoče tudi za praznike cerkvenih patronov, in sicer večinoma po dva govora. Poleg primernih dogmatičnih pridig bomo objavili homillije za one nedelje in praznike, katerih evangeliji v zadnjih letnikih »Duh. Pastirja« niso 'bili homiletično razloženi; 2. postne pridige o sv. križevem potu (spisal in govoril Iv. Baloli); 3. razne priložnostne govore. Posebno opozarjamo na nadaljevanje govorov krščanskim materam o vzgoji, ki so sestavljeni po naročilu presvetlega knezoškofa dr. A. Bonaven-tura Jegliča in izdelani po načrtu, ki ga je priobčil ljubljanski škofijski list (1. 1904, str. 57.) Pripravljenih imamo več govorov za Marijine družbe, nagovore mladeničem itd. Prve brezplačne priloge »Duh- Pastirja« — Društvenega govornika — je dovršen I. zvezek (240 str.) V prihodnjem letu pričnemo z drugim zvezkom. Več predavanj, ki obravnavajo jaiko važne tvarine, nam je že zagotovljenih, med njimi govori o agrarnem vprašanju, ki jih bode Objavljal prof. J. Ev. Krek. Druge brezplačne priloge »Duhovnega Pastirja« — Zbirke lepih zgledov — smo letos izdali str. 81 do 112 III. zvezka. Za nadaljevanje imamo urejene že mnogo tvarine. Čim bolj se pomnoži število naročnikov »Duhovnega Pastirja«, v tem večjem obsegu bo mogoče založništvu dodajati priloge listu. V zalogi so še nekateri prejšnji letniki in se prodajajo po osem kron. Novi naročniki »Duh. Pastirja« pa dobe za izjemno polovično ceno (po 4 K) nekatere starejše letnike, ki so še na razpolago. Dosedanje priloge se dodajajo brezplačno le ob nakupu onih Letnikov, katerim so bili pridejani kot priloge. Tržna cena jim je: Obrambni govori 80 v.; Zakonsko pravo 2 K; Zbirka lepih zgledov I. zvezek (str. 16+808) in II. zvezek (str. 28+792) po 6 K; Jezusovo trpljenje in sedanji čas 1 K 20 v. Naročniki »Duhovnega pastirja« pa dobe vse te priloge za polovično ceno. »Dvojno kazalo« prvih deset letnikov »Duhovnega Pastirja« (sestavil L. Škufca) in Dvojno kazalo drugih deset letnikov (sestavil V- Bernik) stane vsako po 1 K. Naročnino za »Duhovnega Pastirja« sprejema »Katoliška Bukvama«, spise pa uredništvo. (Ljubljana, Semeniške ulice št. 4.) Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja 3314 10-5 Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorlca) 5 K franko na vsako poŠto po povzetjn ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja ir Pakracu št. 65 (Slavonija,) Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina, 1097 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za rnašna vina, ima Kmetijsko društva v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sorti • rano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker je klet pod j nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne ; cene. — Za obilne naročbe se priporoča i Kmetijsko društvo v Vipavi. I POZOR! SVOJI K SVOJIM! POZOR! 3361 5-6 Urnimi FlorljansKe ulics šte«. 22 (u lastni Mil), priporoča velecenjeneniu p. n.občinstvu svojo veliko zalogo »rodno svežega špecerijskega tfoBags« ter najboljše vrste make lautn« rnl&tve po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. — Prodaja na dr«ibira" Jsvs pivovnpm«. »»■»OTOOT-anmii^-^riaDKiOTKMTOiTimN« -.■EMU ■■asHSMV) mb Podružnice Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve nuce 2 Podružnice Spljet, Celovec priporoča promese na kreditne srečke.......K 20 žrebanje 2. januarja, glavni dobitek I< 300.000 Spljet, Celovec in Trst „ „ „ srečke za regulacijo Donave „ 10 , 2. , „ , , 140.000 „ ljubljanske srečke .....,7 „ 2. „ » „ 40.000 „ „ „ 3 % zem. kred. srečke . . . . „ 5'/, » 5. , , „ , 100.000 :: Vse 4 promese samo K 40. e : Vloge na knjižice in na tekočI račun obrestuje po čistih <4'|2G|o in Trst - Delniška glavnica -K 3,000.000| Rezervni fond K 300.000. Delniška družb a, združenih pivovaren Žaleo in Laško Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Poiiljatve na dom Korejema restavrater ^Narodnega doma" g. Kržlšnik. (Telefon St. 82.) ===== Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubijana. Vdano podpisani, dosedanji portretist v fotrografičnem zavodu Bertlioldovem, si usojam ,—=--r— slavnemu občinstvu javiti, — — _ da sem prevzel s 1. januarjem 1909. fotofirafičnl ntelije dosedaj A. Lanttou v Bethouenovih ulicah Stev. 7. :: katerega bom vodil pod imenom :: mr „Atelije Viktor", ym Kot strokovnjaku z dolgoletno prakso mi bode mogoče vsa v fotografsko stroko spadajoča naročila točno in najfineje izvrševati in z zmernimi cenami v vsakem oziru zadostiti zahtevam slavnega občinstva. Priporočujoč svoje podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva, beležim z velespoštovanjem Viktor Kune. 3505 35-3 i Slovenci, pozor! pri n&Kupopnnlu oencepl Fr. I$lič Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih Zunanja napočila se izvršujejo hitro in točno. :ne brez konkurence ? 8 * * k * ADVOKAT D1 JOSIP (DILFAN 3486 ima svojo pisarnico v Trstu, Cos*so štv. 37. K * 3 — 3 ^ L K = K i Kolesa Dttrkopp, Styria (Puch), Waffenrad, 2S32 62-1 iz prvih tovarn Avstrije: Šivalni stroji izboma konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. s Adlerjevi : pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko. Izmed najboljšega najboljše! Da zadostim tudi najrazvajenejšim [zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave, ki presega v kakovosti, Izdatnosti in aromi najboljše. Ta kava je zmes naifzbranejših vrst, najfinejšega "prolzvora in nudi « čudovito fino, aromatično in oživljajočo pijačo. it Z mlekom mešana tvori dober zajtrk in podlago k udobni malci, Brez mleka kot „črn" je prijeten zaključek vsake pojedine ali tfeBerje; Ima moč In oživlja. Prva ljubljanska velika pražarna za kavo Karol Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta, vogal Sodnijske ul. 'i j;;t i1 ■;<*!' nris 3244 12 5 < Od 25. dec. 1908 do Z5. Ion. 1909 prodajam v Šolskem drevoredu na •T2S,Sft,~lhm^t,«e¥0 od NMIMIM al MM hm 0k ^rez kože' prašičev iz piimo slanino m« * I. vrste kg. 1-50 II. vrste kg. 1-30 Meso Istih prašičev I. vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1*20. 3og8(34) Predovič, O) u C u 3 ^ C o .M N Sm jO C <1> do slovenskega naroda. Na to zborovanje, o čigar podrobnostih sporočimo prihodnjič, opozarjamo že danes lj. Javno predavanje ravnatelja g. Silvestra Škrbinca ne bo jutri, kakor je bilo pomotoma poročano, ampak v torek 12. t. m., ko se zopet prično javna preda vanja S. K. S. Z. Že sedaj opozarjamo na to1 Ij Meščanski klub ima jutri (torek) zvečer Ob osmi uri v »Unionu« v maili dvorani svoj redni večer. Nanj opozarjamo vse člane, njih -prijatelje in rodbine. lj Ljubljanski občinski svet ima jutri, v torek, ob 5. uri popoludne redno sejo. lj Nekaj statističnih podatkov o tujskem prometu v Ljubljani leta 1908. Lansko leto je prišlo v Ljubljano 50.851 tujcev, kar je pač za naše razmere ogromno število, ker tujskega prometa do pred kratkim skoro poznali nismo. To naraščanje tujskega prometa v Ljubljani je najboljši odgovor lažem nemškonacijonalnih listov. lj Poštna direkcija v Trstu ie sklenila oddajati dela službenih oblek za poštne uslužbence v Ljubljani ljubljanski krojaški zadrugi. Ta čin je posledica tozadevne interpelacije poslanca Gostinčarja v državnem zboru. li Kantino v vojašnici 27. pešpolka jc z dne 31. decembra 1908. zapustil dosedanji kantiner gosp. Anton Gorše. — ker mu jo je iz nacijonalnega sovraštva, — kakor smo že poročali, — brez vsakega drugega povoda odvzela vojaška oblast. Gospod Gorše je bi! sicer celo prepostrež-ljiv — v svojo škodo. — Sedaj pa je došlo brzojavno obvestilo, da je ukazalo vojno ministrstvo, da sme gospod Gorše takoj zopet prevzeti kantino pri 27. pešpolka ter jo dalje voditi. — Baje se bode pa g. Gorše premislil, ker se noče izpostavljati sekaturain in doslednemu bojkotu, ki se ga je že sedaj proti njemu izvajalo, — gotovo ne brez vednosti višjih gospodov, katerih Gorše nima ravno v dobrem spominu. Pri njegovi viiiski trgovini naj ga narodni krogi podpirajo, ker je res postal žrtva nemške strasti — in to celo od strani vojaštva ! lj Dva shoda. Včeraj se je vršil v »Mestnem domu« proti imenovanju Belar-ja za deželnega šolskega nadzornika protestni shod. Shod je otvoril deželni poslanec dr. Oražen. Opozoril je zborovalce, da so med njimi detektivi. Za predsednika je bil izvoljen dr. Tavčar. Prvi govornik dr. SvigeP je bičal krivice, ki se gode Slovencem pri sodiščih, posebno je karak-teriziral deželnosodnega svetnika Bo-schaka, katerega slovenščina je taka, da se ji smeje senat in občinstvo. Ostro je prijel tudi šolske razmere in viteza Kal-tenegerja, pri katerem razni akti o slovenskem šolstvu leže že več let v miznici. (Turk: Zato je pa dobil novoletno nagrado 800 kron. Klici: Na Kaltenegerjevo miznico bi bilo treba poslati orožnike!) Dolžnost vlade bi bila opozorili poslance na imenovanje Belarjevo, tako je 'pa utihotapila v proračun postavko za tretjega deželnega šolskega nadzornika. Nihče ni vedel za to (Hribar: Bil je proračun kasno predložen.). Navadno se pravi, da tisti, kdor zlorabi zmoto kakega drugega v to, da ga v škodo pripravi, slepari. Marsikdo bi rekel, da je to storila vlada. Dobiti moramo remeduro — slovenskega deželnega predsednika. (Klici: Dol s sedanjo vlado. Komisar Senekovič opozarja predsednika. Dr. Tavčar: Komisarju ni prav.) Nato jc dr. Svigelj predlagal resolucijo, v kateri sc protestira proti Belar-jevemu imenovanju in se poziva vlado, da takoj prekliče to imenovanje. Slovenske državne poslance poziva, da to zahtevo v državni zbornici, če treba tudi z najostrejšim orožjem izvojujejo. Resolucija jc bila soglasno sprejeta. Tudi nasledili govornik dr. Žerjav jc govoril o že zna-ih stvareh, v katerih jc »Slovenec« prvi j zavzel najodločnejše stališče. Predlagal jc resolucijo, v kateri sc zahteva takojšnjo odstranitev Schuarza in nemških uradnikov pri deželni vladi in drugih c. kr. uradih. Jako umestno sc nam jc zdelo, da jc v resoluciji pozival narodnonapred-ne deželne poslance, da nastopajo v deželnem zboru z vso brezobzirnostjo proti vladi in našim narodnim nasprotnikom, ker poslanci S. L. S. so še vedno storili svojo narodno dolžnost in nikakor ne potrebujejo Zerjavovih pozivov. Dr. Tavčar je zaključil shod z izjavo, da je dr. Eger na nemškem »Parteitagu« naivno povedal, da hočejo Nemci preko naše dežele graditi nemški most do Adrije. Avstrijska vlada pa celo podpira to, da bi enkrat tod skozi nemški cesar Viljem jezdil v Trst. Slovenski narod je v položaju silobrana in se bo branil! — Popoldne se je vršil v »Mestnem domu« ustanovni shod »Narodne delavske organizacije«, ki pravi, da ima 400 članov, med njimi pa iako -malo delavcev. To je pokazal tudi včerajšnji ustanovni shod. Navzočih jc bilo okolti 130 oseb, med njimi kakih 40 delavcev. Za predsednika (je bil izvoljen mestni uradnik Ribnikar. Sedaj je gotovo, da »Narodna delavska organizacija« pokaže svojo moč tam, kjer je najložje — da izvojuje že obljubljeno zvišanje plač mestnim delavcem. Dokler se pa tako upravičene prošnje, kakor je bila zadnjič prošnja nekaterih slabo plačanih in izmučenih uslužbencev rešilne postaje za podporo, v mestnem občinskem svetu mečejo v koš, toliko časa se nam zdi, da »Narodna delavska organizacija« ni namenjena toliko delavskim, kakor pa drugim interesom. Za boj proti socialni demokraciji je na mestu slovenska krščansko-socialna organizacija, ki je vedno tudi v dejanjih pokazala, da je narodna ! lj »Die VVacht am Rhein« - v vojašnici! — Pripoveduje sc — gotovo ne brez povoda, — da sc prepeva ta nemška bojna pesem zlasti dosledno v vojašnici 27. pešpolka Belgijcev, in to ne le v gostilniških prostorih kantine, ampak tudi po sobah za moštvo. Neverjetno pa je docela, da je »Die Wacht am Rhein« pelo celo nekaj (seveda nemškonacijonalnih) podčastnikov domačega 17. pešpolka celo v Šentpeterski vojašnici. — Tu — vojaška oblast! —- tu pometaj! — Slovenski vojak — četudi naroden — ne bo nikdar izdajica in prepeval tuje himne. lj Domača umetnost. Dne 27. decembra presvetli knezoškof blagoslovil krasno novo zastavo moške in mladeniške Marijine družbe pri sv. Petru. Nareiena je bila v proslavo trojnega jubileja. Zastava je domače delo, izvršeno v mirni strogi renesanci. Načrt je izdelal prof. Grebene, prav umetniško. Iz lurškega grba z letnico 1858-1908 nad Marijino podobo se vijejo umetno šatirani zlato obrobljeni okraski okrog Marijine podobe, ki je posebno prikupna po mirnih zares izbranih barvah. Na drugi strani izhajajo od zgoraj iz papeževega grba z letnico 1858 1908 istotako šatirani umetno vezeni okraski in oklepajo z okraski, ki prihajajo od spodaj iz cesarjevega monograma z letnico 1848-1908 prijazni sliki sv. Andreja in sv. Alojzija, ki sta se izborno posrečili. — Vsa zastava po dobro premišljenem načrtu sestavljena izraža natančen program imenovanih družb: Mladeniči bodite pošteni, nedolžni kakor sv. Alojzij, ko boste možje pa goreči vneti neustrašni apostoli' krščanskega življenja kakor sv. Andrej. To dosežete pod varstvom Marijinim. Ostanite udani sv. Očetu, namestniku Kristusovemu (papežev grb) in zvesti cesarju (cesarjev monogram). Pri vsem tem pa ostanite zavedni Slovenci, kar znači bel moder in rdeč trak, in to na krščanskem stališču, kar kliče vrh droga, ki nosi vero upanje in ljubezen. Zastavo je izvršila gospodična Rep-šetova, katero to novo delo prav toplo priporoča, slikal na svilo je g. Trpin, katerega moramo pohvaliti, da je te slike izborno pogodil, drog in vrhnji okrasek je izgotovil g. Kregar. Slovenski trak je pripela blago-rodna gospa Josipina Jarčeva. O zastavi se je strokovnjak izrazil prav pohvalno, ko je bila v Katoliški bukvami razstavljena, je šla iz ust občinstva splošna pohvala. lj Saiuoumor uradnika »Kreditne banke«. Te dni je nenadoma odpotoval iz Ljubljane uradnik »Kreditne banke«, g. F ran B a r b i č, ki se je zadnji čas mno go pritoževal nad postopanjem svojega ravnatelja Pečanka. G. Barbič je bil jako priden uradnik, ki je delal za dva kores-pondenta. Nedavno je služil v Celovcu. V Ljubljano jc Barbič pisal z Dunaja, da izvrši samoumor in se čuje, da je na Dunaju skoči! v Donavo. Ij Umrl je vpokojeni major Leopold Ambrožič. -- Umrla je 27 let stara služkinja Marija Kapus. Ij Zopet izzivanje vojakov 27. pešpolka. Ko so sinoči prišli vojaki tukajšnjega 27. pešpolka v Jeleničevo gostilno na Stari poti, se je med njimi in dvema top-nicariema začel oster prepir, katerega jc pa tam službujoči stražnik začetkom poravna1!. Kmalu na to pa je pešcem zopet zavrela kri in hipoma so bili pogasnjene luči. Začel se jc nevaren pretep. Stoli, steklenice in posode za sol so v temi letele vse navskriž. Uvideč nevaren položaj, je policija poklicala vojaško patruljo, katera ic pa dobila na licu mesta le še enega če-tovodja 27. pešpolka in ga aretovala, drugi so bili pa že zbežali. Pri tepežu k sreči ni nihče dobil vidnih poškodb, pač pa so izzivajoči Belgijci dobili v temi hude bati-ne, ki jim bodo menda žc vendar v svarilo, da sc imajo med mirnimi gosti obnašati dostojno, ah naj pa ostanejo v vojašnici. Gostilničar ima pri posodah do 20 K škode in je zelo ogorčen, ker so mu Belgijci s svojim izzivanjem razburili povsem mirne in dostojne goste. Ij Poštenjakovič. V soboto je dala gostilničarica gospa Roza Pavškova delavcu Mihaelu Košaku 102 K, za katere naj bi ji bil prinesel smodk. Sedaj pa ni o Košaku, ne o smodkah ne duha ne sluha. lj Samoumor. Sinoči sc je v kuhinji svojega stanovanja v Kolodvorskih ulicah št. IS obesil 64-letni oženjeni delavec Jernej Pogibu, rodom iz Matene pri Igu. Vzrok samoumora je bila beda. Stalerske novice. š Čujte, čujte! Naš štajerski dopisnik nam poroča, da je izvedel iz zanesljive strani, da nameravajo liberalci izdajati „Narodni Dnevnik" samo do prih. deželnozborskih volitev. Naročite si raje ..Slovenca" pa imate dnevnik, ki ima zagotovljen obstanek. š Prehod v luteranstvo. V Mariboru je prestopilo k protestantizmu v preteklem letu 113 oseb. š Iz sodne službe. Sodni kancelht To ni Pungračič v Mariboru je imenovan sodnim oficijalom istoiam. š Poročila sta se Feliks Schmidl in Josip Strukel v Mariboru. š Volk >vi pri Radgoni. V bližini Radgone so videli več volkov, ki so prišli i/. Ogrske čez Muro ogledat zeleno Štajersko. š Slovanska polhovska idustrha vrlo napreduje. Po nekaterih krajih že vsi nosijo polhovke. Tako je prav. Svoji k svojim! š V popolnoma slovenski občini Pernica je izvoljen za župana nemškutar Kristefel. š Umrla je v Mariboru soproga c. kr. višjega sodnega oficijala, gospa Klara Skaza rojena Kelemen v 51. letu svoje dobe. — Umrla je 13-letna hčerka gostilničarja Jeriča v Karčevini. š Pri umorjenem veleposestniku Kacu so našli samo 600 kron, dočirn njegovi sorodniki trdijo, da je imel pri sebi 4000 kron. š Pri plesu zaboden. V Ciglencah so na sv. Štefana dan pri Voudi praznovali Voudov god. Godci so godli in posestnikov sin Franc Golob iz bližnje okolice ie zaplesal z Elizabeto Kocjac. To je 23-letnega, že dvakrat predkaznovanega Franceta Klemenčiča tako razjezilo, da je z nožem naskočil Goloba in ga lahko ranil. Razvil se je splošni pretep, pri katerem ic Klemenčič skoro vse navzoče ranil, naposled je pa planil v kuhinjo, zagrabil velik nož in zabodel ž njim Mat. Juga. Jug se jc nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Razne stvari. Pogrezujoče se mesto. Mesto Olsnitz na Saškem, ki stoji v obširnem premogovniškem okraju in šteje 14.000 prebivalcev, je v nevarnosti, da se pogrezne. Vse hiše so razpokane, da morajo prebivalci vsak hip pričakovati, da se zrušijo nad njimi. Za'preti so morali iz enakega vzroka tudii šolo, ki je bila šele pred par leti sezidana in je stala 100.000 mark. Obiskovalo jo je 1500 otrok. K smrti obsojen. Sodišče v Osjeku je obsodilo cigana Pavla in Ivo BudisaVlje-viča iz Černe radi zavratnega materomor-stva k smrti na vešalali. Pri sanjkanju povožen od vlaka. 28. dec. I. I. popoldne sanjkali so sc dečki i'z Breitenšteina na Semeringu. Lahkomi-šljeni kakor so otroci vozili so se še ven iz sanjkališča preko železniškega tira- V tistem hipu pridrvi ekspresni vlak iz Nizz.e ter zgrabi zadnjega dečka, 7letncga trgovskega si,na Josipa Ha.nl. Kolesa so šla sredi čezenj ter ga prerezala na dvoje. Kako je Francija pridobila in izgubila otok Clipperton. Ta otok leži v Južnem morju in kakor priča ime, so morali naj-prvo Angleži nanj zadeti, a ga pustiti zopet, ker je bil gola pečina. Ko je zatem slučajno naletela nanj francoska vojna lald-ja, je poveljnik odločil: Ta otok ne pripada nikomur, torej pripade meni. Vsadil je francosko zastavo in na zemljevidu napra-. vil modro - belo - rdečo piko — pa 'Odjadral dalje svojo pot. Živ krst se na Francoskem ui dalje zmenil za otok, dokler ni po letih zopet slučajno mimo plula francoska vojna ladja. Poveljniku je padlo na um, da bi pogledal, ako jc na otoku še vse pri starem, zato je prfstal in šel na suho. No, tu jc našel zgrajenih več hiš in nekaj stotin ljudi jc delalo na zemlji in pod zemljo — v bogatih fosfatnih rudnikih. Kapitan se je začudil in rekel, kdo je dal dovoljenje za to, a ljudje so mu odgovorili, da naj se zgubi, ker je to meksikanska zemlja. Francoz je bil seve hud in že je mislil otok bombardirati, a 'premislil se Je in začelo se 'je reševanje .spornega vprašanja med Meksiko in Francijo mirnim potom: to se pravi, Francija je protestirala proti zasedenju otoika pri ineksikatiski vladi. Ta pa je odgovorila, da se Francija moti; a Francija na to, da se Meksika 'moti. nakar se meksikanlski vladi ni ljubilo niti več odgovoriti- Francija je pa imela drugih važnih skrbi nego otočič v Južnem morju in tako je otok Clipper ton zopet izgubila. — Kako lahko je z zraka razrušiti mesta, je pokazal v los Angel os zrakaplo-vec Knabenschuhe. Z dovoljenjem vojaške oblasti je ob mraku in dežju vzletel nad mesto, letal nad njim semintje ter vrgel, ne da bi ga kdo opazil, na najvažnejša poslopja dkolo 100 bomb — ne iz d mam i ta, ampak sladki bonbončki, za p o skušnjo. Drugič bi utegnil metati tudi dinalmft in uničiti celo mesto v par urah- Vsega skupaj je o tej priliki preletel 18 milj.- Vlada namerava poizkušnjo ponoviti pri visokih liišali v New Yorku, pri takozvanih strgav-cih oiblakov. - Proti Avstriji. Znani kriminalistiški norec, »general« Cerep Spiridovič se je zopet lotil svojega »meštirja«: nabira prispevke, in sicer za torpedovke in zrakoplove — proti Avstriji. Tudi podmorske čolne bi rad imel. Mi srno prepričani, da bo pri tej zbirki »general« Cerep imel koristi, naša država pa nobene škode. Tolstoj o pesnikih. List »Correspou-Jence Russe« je objavil pismo grofa L. N. Tolstega kmetu Gavrilovu, ki v njem Tolstoj med drugim piše: »Jaz sem tega mnenja, da besede, s katerimi se izraža misel, resnica in duh, so tako važne, da je naravnost grešno oklepati jih v okove verzov. To se mi zdi ravno tako, kakor če bi človek, ki drži v rokah plug, začel naenkrat plesati in na ta način skrivil premo c p:o brazde. Po mojem mnenju tvorjetnje stihov je glup predsodek celo v tem slučaju, ako se pesniku verzi posrečijo; alko pa so verzi slabi in pusti, potem je takšna poezija brezkoristna in smešno delo.« ML; Elkins — bolniška strežnica- Veliko pozornosti je letošnje poletje vzbudila v svetu zaroka abruškega vojvode z Američanko Elkins — hčerko milijonarja. Bilo je že vse določeno za poroko in časnikarji so vedeli poročati že o vseh podrobnostih za to slovesnost. Naenkrat pa je počila vest, da je zaroka razdrta, in kasneje se je izvedelo, da se je to zgodilo zato, ker se je isti čas imel poročiti brat ženinov z angleško princezinjo. Ameriškim milijonom v evropskih najvišjih krogih pač še ni priznana enakovrednost, kar je morala 'britko občutiti že marsikatera častihlepna ameriška »mis«, ki je vzela v zakon kakega visokega evropskega ari-stokrata — berača, češ, da bo potem imela dostop na dvor ... Pa se je varala. Mis Elkins si je svojo razdrto zaroko tako vzela 'k srcu, da se je odpovedala svetu ter bo postala bolniška strežnica. Pripovest o čevljih. Vsi peterburški časniki ponavljajo zanimivo pripovest o čevljih, ki jo je objavil knez Meščšerskij v listu »Graždanin«. Zgodilo se je to — piše Meščerskij — nedavno v tekočem letu. Neki ruski častnik je hotel biti premeščen iz enega polka v drugi. Obrnil se je do svojega tovariša za svet, kako celo stvar zasukati, da bi se njegova želja kar možno najhitreje izpolnila. Tovariš mu je nasvetoval, da v takih stvareh najbolj kaže obrniti se do X. v generalnem štabu. Častnik je šel torej k X. Ta izvedevši, kaj hoče, reče: »Ako si tega zelo želite, morem v kratkem ustreči —« in potem pogle-davši častnikove čevlje, omeni: »Gospod, imate kakšne neprilične čevlje, kje pa jih kupujete?« — »V vašem mestu,« odgovori častnilk. — »Ako ste že tukaj, porabite priliko in naročite si lepše čevlje. Morem Vam priporočiti zelo spretnega čevljarja.« — Častnik je vzel naslov čevljarja in X. mu prj poslavljanju pravi: »Pridite v dveh dnevih.« — Častnik se je podal k priporočenem čevljarju in naročil nove čevlje. Na vprašanje, koliko bodo veljale in kdaj bodo narejene, čevljar odgovori: »Kdo pa je mene gospodu priporočil?« — Častnik imenuje X. »Potemtakem bodo čevlji v petih dneh narejeni. Veljali bodo 250 rufo-Ijev.« Častniku se ie zdela stvar sumljiva. Gre torej povprašat tovariša za svet. Plačaj!« svetuje tovariš. Častnik je plačal najprej polovico zahtevane svote in drugo polovico je obljubil plačati, kadar bodo čevlji narejeni. Za pet dni so 'bili čevlji narejeni in za 7 dni je bil častnik premeščen. (»Mosk. Ved.«) Štiri pregovori o ženski. Neki izobražen prebivalec Indije je napisal za list . 00 Srednja včerajšnja temp. — 5'7°, norm. — 2 7°. TRŽNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 2. jannarja PSenica za april Pšenica za oktober I. 1909 . . Rž za april 1. 1909. . . . Oves za april . Koruza za maj I. 1909 . . Efektiv zdržno. 12 68 10 87 1018 8 68 728 S2?J2!!!L.1Euodin:' Specialiteta za kadilce. 3265 Glavna zaloga: (5) Lekarna Ub. pl.Trnkozcy v Ljubljani. Na proda g je iz proste roke večji MLIN z vsem ostalim posestvom. Več pove naše upravništvo. 21 3—1 Mlad pisarn, solicitator popolnoma izvežban v malem konceptu, želi vstopiti takoj ali s 15. januarjem kot solicitator ali konceptni uradnik v odvetniško ali not. pisarno. Ponudbe pod ,pisarna' na upravništvo „Slovetica". 20 2—1 Zastonj torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zravei rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. 3257 52-4 17 Citrarji 1 1 ki obsežne pesmarice, ki se brezplačno daje, še dose-daj niso naročili, jo dobe na zatevo samo še do konca januarja 1909. Naj se torej požurijo z naročbo, kateri se ima pridati poštna znamka za 25 v za frankirano odpošiljatev te pesmarice. Specijalna zaloga za učila in muzik. za citr?: J.Sorg Dunaj, XII/4, Rosenhllgelstr. 38. Dr Ivan HM okrožni zdravnik v Škof J i Loki : uljudno naznanja da : ordlnlra vsak dan cd poIS.dniLuredopold. jI KL na Glavnem trgu. 16 3- , im ifi W Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra« nienje prhlja(luskin)na glavi t.i. KapHor it. I. Cena ifranko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Juriššč, lekarnar v Pakracu &t. 65. (Slavoniia|). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3145 lu—4 Razpisuje se do 20. januarja služba drugega cerkovnika. Plača 760 K in prosto stanovanje. Neožen-jeni, zlasti zmožni kakega rokodelstva naj se zglase osebno. 14 4—1 Mestni župni urad sv. Jakoba u Ljubljani- Jan. Rozman mestni župnik. Proa slovenska modna : trgovina za gospode: Cnselbert Jkuseli Ljubljano, Mestni trs št. 19 se naitopleje priporoča 2710 Št. 1/09. Objava: Ustrezaje § u 29. odv. reda se objavlja, da so začetkom tega leta vpisani v tukajšnji imenik sledeči gospodje odvetniki, in sicer s sedežem « Ljubljani: dr. Ambrositsch Ed\vin, Eger Ferdinand, dr. Vodušek Božidar. „ Wurzbach Maximilian, Edler von Tannenberg, Furlan Josip, Hribar Ivan Milan, Hudnik Matija, Kapus Albin, Kokalj Alojzij, Krisper Valentin, Majaron Danilo, Novak Fran, Papež Fran, Pegan Vladislav, Pire Makso, Poček Fran, Ravnihar Vladimir, Sajovic Josip. Schweitzer Viljem, Suyer Albin, Šusteršič Ivan, Švigelj Anton, Tavčar Ivan, Tekavčič Fran, Tominšek Fran, Triller Kari, Vallentschag Otto, Venzajz Ivan P., c. kr. sodni svetnik v p. v Kamniku i dr. Kraut Alojzij, v Kranju: dr. Kušar Josip, 15 1-1 Štempihar Valentin, v Litiji: dr. Jamšek Janko, v Postojni: dr. Piki Radoslav, v Radovljici: dr. Vilfan Janko. v Rudolfovem: dr. Schegula Jakob, „ Slane Kari, „ Žitek Vladimir, v Kočevju: dr. Golf Franc, v Krškem : dr. Mencinger Janez. V Ljubljani, dne 1. januarja 1909. Za: Odbor odvetniške zbornice kranjske: Dr. Danilo Majaron, rdsednik. ■