Izhaja vsak četrtek Q I AV/C" M Q I/ I in velja s poštnino »J I V J \i | I c 1 fV I vred in v Mariboru z ^^ msm ^^ ' ■ ■ Posamezni listi dobi pošiljanjem na dom se v tiskarni in pri za celo leto K 4— _ ___ ^^^ __gospodu Novak-u na ,2. ^^ BH^ M ■ H H se ne vra- Naročnina se ^H ^H ^H WM ^B ^H ^B ^^H ^B ^B neplačani listi Hm ^H ^B ^^^ Hj^ ^B ^B ^B se ne ■ ■ ■ ^^ ■ |§B ■ ■ ■ ■ ulice hštv. se ■ H H H « ■ ■ O 9 H B ■ ■ ■ odpovedi. II ■ ■ I ■ ■ ■ ■ ■ ■ LM ■ ■ ■ ■ ■■ II H U H H I ■ H H M navadne Deležniki katol. tis- ^^ ■■ ^^ Af HM ¿esenatisne e^t, ■ po 15 h, dvakrat 25 h, kovnega . # ♦ trfkrat 35 h _List ljudstvu v pouk in zabavo. Štev. 4. V Mariboru, dne 25. januvarja 1900. Tečaj XXXIV. Gospodarski boj. Jrsno je, da pri sedanjih družabnih razmerah kmetski stan mora propasti. 0 svojem gmotnega stanu ne odločuje on, ampak drugi. Vsemu, kar kmet prodaja, in vsemu, kar kmet kupuje, določujejo drugi cene, nikdar on. Ce nastavijo drugi kmetskim pridelkom še tako nizke cene, kmet jih mora prodati, kajti posameznik se brezvspešno upira, celi stan pa še ni tako organiziran, da bi mogel pokazati kupovalcu svojo moč. Isto se godi pri vsem, kar kmet kupuje. Naj so cene visoke ali majhne, kmet si stvar mora kupiti, ako jo potrebuje, na določevanje cene pa nima nobenega upliva. Kmetski stan torej ni samo odvisen od drugih stanov, ampak izdan jim je na milost in nemilost. Kako se naj pomaga ubogemu kmetskemu stanu? Kratkovidni ljudje pravijo, poučiti je kmeta treba, da bo boljše obdelaval svoja polja, vinograde, travnike, da bo več proizvajal. Tudi mi smo zato, da se kmetski stan v svoji stroki visoko izobrazi. Toda to še je vse premalo. Če kmeta samo poučujete v umnem gospodarstvu, potem bo pač s svojim umnim gospodarstvom služil drugim, kajti cene bodo njegovim potrebščinam in pridelkom še vedno drugi določevali. Zato je naše prepričanje, da je treba kmetu dati poleg pouka tudi organizacije, da ne bo kot posameznik stal drugim stanovom nasproti, ampak skupno kot celota. In kot tak bo lahko določeval o svojih potrebščinah in pridelkih, odnosno tudi sam stopil na svetovni trg. Mi vemo, da so s tako organizacijo zadeti vsi oni trgovci, ki so dosedaj ba- Listek. Na jug! Črtica s pota. — Avguštin Stegenšek. 1. Bilo je sredi novembra, ko sem se odpeljal proti jugu. Moje misli so bile malo otožne; zakaj predno sem odšel, sem videl še dva lavantinska duhovnika na mrtvaškem odru: enega v Celju, enega v Ljubljani. Ti spomini mi niso hoteli iz glave. Ko je vlak dirjal čez kamenito kraško planoto, sem jaz slonel v kotu svojega voza in skušal risati, seveda, v par potezah, kakor delajo moderni 1 Potegnil sem najprvo vodoravno črto, kar bi naj pomenilo zemeljsko površje. Na tej črti sem zarisal presek dveh grobov: krsto vštric krste v zemlji in nad tema gomilo poleg gomile s križema; in nad prvi križ sem zapisal: Celje, nad drugi pa: Ljubljana. Vštric gomil pa sem postavil še postelj in v postelji spečega, in ta sem bil jaz sam, in čez sem napisal: Tržič. Kaj pomenijo vse te čire-čare? Med tem ko onadva spita nocoj prvič sama god zemljo, bom tudi jaz prvič spal sam, kot tujec neznan — a hvala Bogu — nad zemljo, če prav med Lahi! Cel teden naj bom med , rantali s tem, kar je kmet kupoval in prodajal. Toda naj nam povejo, kako bi se na drug način mogel rešiti kmetski stan svojega propada, in mi bomo pustili naše mnenje o organizaciji. Pravimo, da so zadeti vsi trgovci z zadružno organizacijo kmetskega stanu. Ali so tudi uničeni ? Ne 1 Svoje znanje in svoje delo naj posvetijo celokupni človeški družbi in rešeni so. Naj postanejo zadružni trgovci, samostalni sicer, a pod nadzorstvom zadružništva. Kajti zadružna organizacija ni boj proti trgovcem, ampak je boj proti stekanju kapitala pri posamezni osebi, naš gospodarski boj je boj proti kapitalizmu, ali drugače iz-razeno, je boj proti individualiziranju kapitala in za socializiranje kapitala. Mi hočemo, da se kapital zopet enakomerno pretaka po žilah človeške družbe. Trgovec ne sme torej po naših nazorih delati samo za sč, ampak se mora ozirati tudi na družbo. Neomejene (gospodarske prostosti) ne bo imel več, ampak bo omejena po zahtevi občne družabne koristi. — Kdor torej opazuje celo gospodarsko gibanje z višjega stališča, kdor je presoja po temeljnih družabnoslovnih nazorih, temu se zdi nizkotno psovanje in napadanje, ki so se ga posluževali spodnještajarski trgovci dne 15. jan. na zborovanju v Mariboru. Naš boj ni naroden boj, ni klerikalen boj, v tem boju se ne gre za konzume in za nemčurske trgovce, ampak to je načelen gospodarski boj proti individualiziranju gospodarskega liberalizma. In vendar ravno nemški in nemčurski trgovci najbolj javkajo! Kako to, če pa boj i Lahi ? Sam. Kako bo šlo ? In še nisem nikdar govoril laški! Res, kar sem videl tiskanega, sem že razumel, a tega nisem mogel upati, da bom ujel iz brzega potoka laške zgovornosti kako kapljo v raztrgano rešeto svoje laščine, kateri je bila slovnica mati in oče slovar! Pa prilika za poskus je že tu! V Rakeku se vsuje cela kopica Lahov v naš voz. O, koliko so imeli prtljage! S te strani sem Lahe najprej spoznal. Lah vleče vse v voz, kar more. Eden ima po tri, štiri komade. S prtljago zadelajo police in klopi in kote pri oknu, sami pa stojijo v sredi in kričč mahajo z rokami. Tako je bilo v tretjem razredu. A nič drugače premožni. Še se spominjam, kako smo se vozili skoz 46 predorov skoz apeninsko gorovje v Florenco in smo sedeli natlačeno drug poleg drugega in vsak je še pestoval na kolenih — kos svoje prtljage, in to je bil — drugi razred brzovlaka. Drugo, na kar sem pri prišlecih pazil, je bil njih jezik. Pa navzlic vsi pozornosti, s katero sem vlekel na uho blagoglasne zvoke Dantejevega in Petrarkovega jezika, nisem mogel spoznati ali govorijo v tržaškem narečju ali v furlanščini. Nič bolje se mi ni godilo drugi dan na potu proti avstrijski meji, ko sta sedela dva Tržačana v vozu. Šepetala sta in se pri tem nekako tajno po sopotnikih ogledovala, da sem začel pre- : ni naroden? To povzročajo iskre, ki padajo v gospodarskem boju na narodno polje. Na Spodnjem Štajarskem so si nemški in nemčurski trgovci dobili s svojim kapitalom že tudi v političnem oziru veliko moč. In te moči so se tudi posluževali in še se poslu-žijo, za to pa je pri nas tudi neprestan narodnostni boj, In čuden je ta boj, nekako nenaraven. Ogromna slovenska večina se bori proti nemški manjšini ter je ne more zmagati. Bodočnost pa se nam kaže v drugi luči. Nova gospodarska organizacija bo imela tudi to spremljevalno prikazen, da bo dala družbi nekako moč čez trgovce. Tudi nemški in nemčurski trgovec se bo moral ukloniti slovenskemu spodnještajarskemu zadružništvu, sicer bo izkrvavel v konkurenčnem boju. Z izpeljano gospodarsko organizacijo bo torej tudi minol narodni boj, kajti nemška manjšina bo vedno le manjšina, ki pa bo med pravičnimi Slovenci uživala seveda vse ji pristojne pravice. Gospodarski boj je torej le slučajno pri nas res tudi spremljan od narodnega boja, a ta boj za Nemce ni uničevalen, ampak jim odkazuje samo zasluženo mesto med Spodnještajarskimi Slovenci. Prijatelji kmetskega stanu se torej ne smejo dati preplašiti po hudem nasprotovanju, ki se je uprizorilo v zadnjem času. Nas ne vodi v našem delovanju sovraštvo do drugih stanov in do drugih narodov, ampak mi imamo svoj gospodarski program in po njem se ravnamo. Torej le naprej, a vedno premišljeno in previdno! i vdarjati, je-li se plete njun pogovor o iredent in Garibaldiju ali samo o kupčiji. Najbolj sta pa motrila moža s sabljo, ki je slonel pri oknu — bil je poročnik, ki je bil ravnokar srečno dovršil svoj prvi kontrolni shod v Čedadu, in ta v svoji zadregi je včasi gledal po dolgočasni ravani, včasih se je z zadovoljstvom ozrl po svojih lakiranih čeveljčkih in včasi — menda istih mislij ko jaz — je nejevoljno poprijel za sabljo, da je škropotaje ravsnila po tleh. Revček tudi ni znal drugega ko nemški! Otožne misli je zdaj pregnala skrb zaradi jezika. Vendar mi je šlo v Tržiču vse po sreči. Voznik me je razumel, krčmar mi je na prvo besedo ugodil, in drugo jutro mi je cerkovnik postregel, kakor sem hotel, da celo, ko sem plačal «na pošti» — tam sem prenočeval — svoj račun, so me dvorljivo vprašali, kje sem se neki učil laščine. Kaj sem še več hotel! Ko sem drdral čez avstrijsko-laško mejo, sem trdno sklenil zanaprej ne toliko Lahov poslušati, ampak kar ž njimi se razgovarjati. Tako se mi je jezik razvezal! Iz Tržiča v Benedke vozi vlak skoro v ravni črti po obmorski planjavi. Pri kateremkoli oknu sem pogledal iz voza, sem videl njive s širokimi ogoni, v razgonih pa zasejane dolge redi nizkih dreves. Po njih deblu so se spenjale trte, pa ne više ko do krone, ko do Slovenski narodni ponos. m. Slovenec pa tudi bodi ponosen na svojo zemljo, ker mu daje pogoje za zdravo, krepko življenje. Ni res, da bi bila tista zemlja za narod najugodnejša, katera je najrodovitnejsa, oziroma najbogatejša. Zgodovina uči drugo. Ona uči, da je vsak narod tako dolgo srečen, tako dolgo čvrst in kreposten, dokler se mu je povzpenjati po boljših gmotnih razmerah, dokler torej ne pozna izobilja. V tistem tre-notku pa, ko je dosegel, da mu je mogoče, dolgo gojeno človeško hrepenenje po blagostanju si utešiti, v tistem trenutku začne v krepostih in vsled tega v moči nazadovati ter se nagibati k svojemu koncu. Ni je niti jedne izjeme v zgodovini, da, reči se sme, ta prikazen je razrušljiv zakon, kojemu so podvrženi vsi narodi, kar jih je in kar jih še bo. Spominjam le narodov, pri katerih se javlja ta zakon posebno jasno, tako očividno, da ga vsak dijaček po pičlem zgodovinskem znanju, ki ga črpa iz drobne take knjižice, lahko spozna; in v to svrho imenujem stare Grke, Rimljane, Kartažane, Benečane, Špance. Bist-rejše oko pa tudi doznava, da Angleži že precej dolgo hodijo rakovo pot, in da koža, v kateri tičijo Nemci, ni več zdrava. Francoske milijarde bodo grozno drag odkup. Ta in oni bralec se utegne namuzniti misleč, naj se mu le dado tisočaki, nič se ne boji, da bi mu bili v kvar. Mogoče, da bi ostal tudi v bogatiji kreposti zvest, saj je hvala Bogu mnogo bogatcev krepostnih, a gotovo je vendar, da je bogastvo za krepostno življenje človekovo največja nevarnost. Kristus ni rekel brez vzroka, da je laglje vože napeljati v šivanko, nego bogatcu priti v nebesa. Torej: ne da bi bogastvo človeka moralo pokončati, dasi mu je nevarno. Ce se človek često primerja z narodom in če je temu zares v marsičem podoben, ravno v tej točki, katero razpravljamo, ne velja eno za oba. Narod se, če je prišel do bogastva, nikdar ne otme pogube. Posameznik se lahko premaguje, se strahuje, da vselej in povsod uravna svoje dejanje in nehanje po nravnih načelih, ne tako narod; in če ga tudi, dospevšega do dozdevne sreče, kaka mogočna duševna sila za nekoliko časa brzda, prej ali slej vendar omahne na nizdoljno pot, na kateri mu ni več rešitve. Kakor zelo rodovitna in bogata zemlja za narod ne pomenja sreče, tako pa tudi preubožna za njegovo krepostno življenje ni ugodna. Kjer je revščina tako velika, da si košatih vej, in potem so si podajale roke od drevesa do drevesa. Sel ni bilo videti, bila so skrita za drevjem. Tu in tam se je pa pokazala streha kakega zvonika. Čudil sem se, da so si vsi podobni. Dva vzorca sta: eden s šiljastim, drugi s topim vrhom. Prvi ima za vzgled zvonik Markove cerkve v Be-nedkah, drugi onega frančiškanske. To odvisnost od imenitnih stavb sem opazoval tudi drugod. Na Padovanskem imajo stolpi vaških cerkev čebuljaste strehe, kakor jih vidite pri sv. Antonu v Padovi, in v Rimu tekmujejo vse večje cerkve iz nove dobe s kupolami, ker jo ima cerkev sv. Petra, manjše cerkvice pa, ki ne zmorejo kupol, so si omislile vsaj kupolnate svode. V Portogonaro sta vstopila v moj sicer prazen voz mož in žena, oba gospodska. priletna; jaz sem se stisnil v svoj kot in sem čital svoj «Corriere di Venezia»; pa tudi on je imel svoj list; in tako se je razvil med nami razgovor, toliko, da sem površno povedal, kdo sem in kam grem. «Ali so se vaša mamica kaj jokali?» to je bila prva misel gospe; druga pa začudeno vprašanje: «Ali ste vi res duhovnik?» In ko sem pritrdil — je nadaljevala: «Vi Nemci ste tako prosti v obleki; naši duhovniki nosijo vedno talar in suknjo do pet in nizek širokokrajni klobuk z dolgimi svetlimi dlakami. > narod pri največjem uporu more priboriti jedva najpotrebnejše, tam ne more biti veselja do dela, in ker tega ni, ni tal, da bi mogle čvrsto poganjati cvetice kreposti. Najboljša je potemtakem za narod tista zemlja, ki ni prebogata in ne prerevna. Kaj ugodno pa upliva na vzbujo in razvoj duševnih sil sosedstvo z morjem; morje vrh tega človeku gmotno stanje boljša, že po zakladih, ki jih hrani v svojem krilu, zdatneje pa še kot najpripravneje prometno sredstvo; po morji se z drugimi narodi pride najceneje v dotiko. Zato pa vsak narod sili proti morju; najnovejši primer so Ogri in Črnogorci. Poglejmo si po tem-le razmotrivanju našo zemljo slovensko. Prebogata gotovo ni, dasi je tu in tam zelo rodovitna in še vrh tega ima precej rudnin, kajti goli Kras in apneno gorovje sploh pač le zavzema precejšnji kos. Ali vkljub temu se ne sme trditi, da bi bila prerevna; na najizbornejši način nam to dostavlja, kar ji utegne manjkati, in sicer po svoji legi. Naša zemlja slovenska leži 1. ob morju, 2. tam, kjer glavna prometna proga srednje Evrope, tekoča od severa proti jugu, dospe morje, 3. med kar-patsko ravanjo in najvišjim planinskim svetom, ki mu dajata, da posreduje med njima, dovolj posla, in 4. med mladim evropskim jugovzhodom, svetom prihodnjosti, in starim severozapadnim; zlasti v tem pogledu bode dobila naša zemlja kedaj v Evropi velikanski pomen. Zares, Previdnost je narodu slovenskemu, ko mu je odločila bivališče, dela dokaz velike ljubezni do njega. Še le v prihodnjosti bode postala velepomembna vsaka beseda Vodnikovih granesov: Sloven'c, tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava; Polje, vinograd, gora, morji, Ruda, kupčija tebe rede. Vedimo dobroto, ki smo jo od Stvarnika sprejeli, pa tudi ceniti! (Dalje prih.) Politični ogled. Avstrijski prestolonaslednik. Pred kratkim je pri nekem dvornem obedu naš cesar napil nadvojvodi Karlu Francu Jožefu, kot svojemu nasledniku. Iz tega sklepajo da se bosta nadvojvoda Franc Ferdinand in Oton odpovedala svojim pravicam, ki jih imata do prestola. Nadvojvoda Kari Franc Jožef je sin nadvojvode Otona in nadvoj-vodinje Marije Jožefe ter je bil rojen leta 1887. Njegov brat je Maksimiljan Evgen, roj. leta 1895. In zopet je pogledovala po moji razpeti suknji, ki je segala komaj malo čez kolena, po verižici od ure, ki je igrala na prsih in mehkem klobuku s širokimi vpognjenimi krajci. Meni se je ta dobrodušnost tako dobro zdela, da sem skoro pozabil pojasniti, da se tako oblačimo le za potovanje, doma se pa tudi za-grinjamo do pet.» «Ali se boste kaj mudili v Padovi?» me je vprašal gospod. «Ne, ker imam malo časa, bom ostal samo v Benedkah, potem v Bologni in Flo-renci.» «Škoda, v Padovi je krasno! Midva sva Padovčana. In kako vino tam raste! Ne pozabiti si v Benedkah naročiti tega. Pa še nekaj! Ali hočete videti v Benedkah kardinala?» Mene je vprašanje osupnilo. Gospa pa poseže vmes: «E, veš da, samo daj gospodu vizitnico, pa bo.» Malo sem se branil, malo sem pa rad imel; bil sem radoveden, kako se bo vse izteklo. Gospod mi je pripovedoval potem, kako se bo vse izteklo. Gospod mi je pripovedoval potem, kako je bil beneški kardinal v njegovem kraju župnik in še marsikaj, kar bi me utegnilo zanimati. Ker pa nisem vsega čisto razumel, zato rajši ne zapišem, da ne bi v nerodnosti kaj povedal, kar bi morebiti ne bilo res. Koerberjevo ministerstvo, sestavljeno tako, kakor smo zadnjič poročali, je že v službi. Zatrjuje se, da bo nad strankami, a prvi dnevi njegovega obstanka dokazujejo nam ravno nasprotno. Pl. Koerber ima nalogo, da spravi Čehe in Nemce. Povabilo k spravam za Nemce je poslal dr. Funkeju, načelniku nemške levice, za Čehe pa Palfyju, načelniku čeških veleposestnikov in Engelu, načelniku Mladočehov, namesto načelniku desnice. S tem je pokazal, da desnice, v kateri so Slovani, ne pripoznava. Nemci so se posvetovali, ali naj zaupajo novemu mini-sterstvu ali ne. Nemški nacionalci so pravili, da ne smejo zaupati, ker so slišali, da bo nekaj novih višjih uradnikov imenovanih izmed Slovanov, in ker Koerber noče sklicati kmalu državnega zbora. Pl Koerber pa jih je pomiril. To so njegova pr a dejanja, ki naj odprejo Slovanom oči. Zvezo žnpanov, kakor jo namerava ustanoviti ljubljanski župan Hribar, «Slovenec» glasilo krščansko narodne stranke, zelo hudo pobija. Očita Hribarju, da je zvezo ustanovil bolj za svoje strankarske namene, da bo pri volitvah lažje na župane uplival v prid svoje stranke. Pravi tudi, da bo taka zveza, kakor jo ustanavlja Hribar, ostala brez vsake koristi. Edina pametna organizacija županov bi bila po okrajih. Samo pri organizaciji po okrajih bi se mogli župani dogovarjati o svojih težnjah, poučevati se med seboj in se vzajemno podpirati. Ta misel je gotovo vsega uvaževanja vredna. Volitev na Kranjskem. Kranjska trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dne 20. t. m. namesto umrlega gospoda Ivana Perdana izvolila deželnim poslancem in svojim predsednikom g. državnega poslanca Josipa Kušarja. Podpredsednikom je bil izvoljen g. Anton Klein, provizornim namestnikom pa gosp. Ivan Baumgartner. Vojna v Jnžni Afriki. Angleškemu generalu Bullerju se je posrečilo, da je prekoračil malo Tugelo pri Springfieldu in veliko Tugelo na dveh raznih krajih. Sedaj se bliža odločitev. Če se posreči Bullerju, da premaga Bure, potem bo mesto Ladysmith osvobojeno in vojna se zasuče Angležem v prilog. Ali Buri se, kakor posnemamo iz zadnjih brzojavk, umikajo tudi še sedaj ter se menda ne spuste še v odločilno bitko. Lahko mogoče pa je, da čaka Bullerja in njegove čete tukaj nov grozen poraz. Tako vsaj sodijo veščaki v vojnih zadevah, da igra Bullerjevo početje jako nevarno ulogo, da spravlja v nevarnost velik del angleških sil. Ako se mu to drzno početje posreči, bo seveda slaven Tako smo se eno uro razgovarjali po laški. Kar je gospa naglo povedala, rekel bi kar izsula iz ust, je potem ponovil bolj počasi in razločno gospod, da sem mogel razumeti; mojo laščino pa je včasi ona bolj pogodila, včasi on, in tako smo si vzajemno pomagali, dokler se nismo naveličali. Prvi sem se jaz upehal; bilo mi je, kakor mlademu ptičku, ki si upa predaleč iz gnjezda. V Mestre, zadnji postaji pred Benedkami, sta onadva izstopila, jaz pa sem radovedno vzel vizitko v roke in sem bral: «Boni Giambettista se poslužuje z veseljem prilike, da kardinalu Sarto sporoča svoje najponižneje poklone.» In ta listič naj bi mi odprl vrata v pa-triarhovo palačo? (Dalje pride.) Smešničar. Oče: Danes se ne smeš kopati, ker te trebuh boli! Sin: Saj bom po hrbtu plaval! Učitelj vpraša dečka, s čem so ptiči pokriti. Deček molči. Učitelj ga hoče spomniti na perje ter ga vpraša: »Kaj imate pa doma v postelji?« — »Bolhe,« odgovori mu deček. Pijanec prišedši domov "govori sam pri sebi: »No tega še sanjal nisem, da me naj-odličneji gospodi tako jako spoštujejo. Vsaki se mi je danes lepo izognil in ljubeznivo na-smehljal«. mož in Angleži ga bodo obsipali s častmi, ali pri tem vstrajajo vsi veščaki, da njegovo početje bije v obraz vsem zakonom previdne in računajoče vojne navade. Buller je sedaj v pasti, iz katere ni rešitve, ako bo tepen. Pred seboj in na straneh ima sovražnika v najtrdnejih posadkah, za seboj pa reko Tu-gelo, ki grozno narašča vsaki hip. Sicer pa je Buller sam povedal svojim vojakom kar naravnost, da nazaj ni več možno. Dopisi. Izpred Radgone. (Dobri nasveti.) Človeka in posebno rodoljuba srce boli, če dan za dnevom gleda, kako mladina obojega spola denar trati in po nepotrebnem zapravlja. Vprašaj pa enega takih, kaj pa boš, če zboliš ali kedar se boš postaral, se ti hitro odreže, saj bom prišel na občino in ta me bo oskrbela. Tega pa ne pomisli in prevdari, kako grenka je že ta misel in kako grenek je ta občinski kruh. Kakor skoraj v vsakem sodnijskem okraju, tako imamo tudi tukaj svoj domači denarni zavod v dobrih narodnih rokah. Zakaj bi se neki naša mladina ne navadila, nositi v ta denarni zavod svoje krone ? V poznejših letih pride vse prav, kar si človek za mladosti prihrani. Naše načelništvo je vselej pripravljeno, tudi po dve kroni sprejemati. Ako pa ne moreš ravno ob določenih uradnih urah prinesti, se to lehko tudi druge dneve opravi pri gsp. notarju v pisarni, ob nedeljah pa tudi v bralni sobi. Pisec teh vrst je pastarici, sedaj že dekli, pred sedmimi leti vložil nekaj goldinarjev, a danes jih ima čez sto! Še ni tisočak, a tudi do tisočaka se počasi le pride! Tukaj je treba dobre volje in resničnih rodoljubov, ki podučujejo našo mladino. Ako se tukaj ne začne, je vse zaman. Dobro bi bilo, da bi se v vsaki župniji znašel taki rodoljub, ki bi si take, ki želijo svoje krone v posojilnico vlagati, na listek napisal, njihove doneske sprejemal, potem pa pri priložnosti v posojilnico nesel in tam vložil, potem bi jim pa tudi hranilnično knjigo pokazal. To bi marsikomu veselje naredilo in bi se tudi marsiktera krona prihranila. Na delo! Od Sv. Urbana pri Ptuju. Resnično prav žalostne razmere vladajo pri nas. Naše ljudstvo postaja od leta do leta bolj revno, nekdaj bogate in lepe kmetije so razkosane, naši kmetje in želarji pa tičijo do ušes v dolgovih. Vinogradi, nekdaj tako lepi in rodovitni, ki so našim posestnikom prinašali toliko dobrega in daleč na okoli znanega vina, so skoraj popolnoma uničeni in tako ima naš kmet tukaj več stroškov kakor dobička. Tako je tudi pri drugem gospodarstvu. Da pa bi se naše ljudstvo poprijelo plodo-nosnega in v resnici umnega gospodarstva, da bi na pr. napravljalo v goricah ameri-kanske nasade, za to pri nas ni pravih mož in pravega duha, nihče se ne potrudi, ki bi navduševal in poučeval ljudstvo, naj se obrne na boljšo gospodarsko pot. Vse ostaja pri starem kopitu. Kmetje pravijo: «Moj oče in moj dedek sta delala, kakor jaz, pa sta vendar imela več kruha in živela boljše življenje kakor jaz.» Ali tega pa ne pomisliš, da so tvoji predniki nosili brguše, ne pomisliš, da prinašajo novi časi nove razmere in potrebe. Zato pa bi za naše ljudstvo prav dobro bilo kako društvo, recimo bralno ali pa vinarsko društvo. Podučeval in napeljeval bi se naj naš kmet k boljšemu gospodarstvu. Po drugih krajih se združujejo v kmetijske zadruge, ki obetajo kmetom velike koristi; zakaj bi si počasi naši kmetje tega ne privoščili? Se nekaj! Da smo ravno mi Urbanjčani mlačneži in zaspani Slovenci ter se nekateri naših bolj gospodskih sramujejo slovenskega svojega pokolenja, to je sicer sramotna, pa vendar žalostna resnica. Vsi naši sosedje nas osramotijo, ljudstvo po drugih farah prebira bolj pridno «Slov. Gospodarja» in Mohorjeve knjige. Le poglejte število naših Mohorjanov in je primerjajte s številom sosednih iar. Namesto, da bi nas bilo vsako leto več pri Mohorjevi družbi, ki nam pošilja za bori goldinar šest tako lepih in koristnih knjig, da se jih človek v resnici veseli, — nazadujemo prav žalostno v svojo lastno škodo. Lansko leto nas je bilo 172 in letos 126. Torej za 46 smo nazadovali. To je gotovo lepo število, ali nam ne prinaša nobene časti. Ne vem sicer, kdo in kaj je zakrivilo ravno pri nas rakovo pot, ali sramota je gotovo to za Urbanjčane. Le jahajmo naprej po rakovi poti svojega lenega polža. Bog daj srečo pri tej vožnji! Iz Kozjega. (Gospodarsko bralno društvo.) Predzadnjo nedeljo dne 14. t. m. se je vršilo občno letno zborovanje našega bralnega društva v gostilni g. Frana Gučeka, ki se je vkljub slabemu vremenu prav po-voljno obneslo. G. Erker, predsednik društva, pozdravi vse došle zborovalce in prečita brzojavko iz Celja, ki se je glasila tako-le: »Vsem zborovalcem kozjanskega bralnega društva kličeva trikratni »Živio«. Gorišek, Dobršek. Nato je omenil delovanje bralnega društva preteklo leto. Prečital je društveni zapisnik o zadnji Ciril-Metodovi veselici, ki se je vršila v Mirjem pri velikanskem kresu. (Živahni živio.) Žal, da ni bila ta izvenredna slovesnost razglašena po časnikih. Nadalje je omenil, da se je preteklo leto izposodilo nad 600 časopisov in knjig. Lepo število! Udov štejo društvv okrog 120. V resnih besedah je nadalje omenil, da je gospodarsko bralno društvo preteklo leto napredovalo in tako pognalo iz debla močno vejo, to je novo pevsko društvo, ki je zvezano s tem društvom. Gosp. Druškovič, blagajnik, je razložil in razjasnil društvene stroške in dokodke. Zatem se je vršila volitev novega odbora, ki je sestavljen tako-le: Jožef Erker, predsednik, dr. Franc Piki, podpredsednik, Mihael Pustišek, knjižničar, Janez Elsbacher, tajnik, Jožef Druškovič, blagajnik, Mohorič in Moreše odbornika. G. dr. Piki se je zahvalil za zaupanje ter v imenu '.odbora izjavil, da bodo radi podpirali društvo in pomagali ubogemu kmetu do blagostanja in omike ter prosili poljedelskega ministra za potovalne učitelje, ki bodo prišli nas podučevat in pri nas več dni ostali. (Med kmeti burni »živio«.) Zatem se je pobirala udnina in sprejemali novi udje. Nato se je zaključilo zborovanje. Po zborovanju je naš novi pevski zbor stopil prvokrat na noge in pokazal, kako lepo se razvija. Vabimo vas, dragi kmetje kozjanskega okraja, v kolo našega bralnega društva, pristopite k njemu kot udje. Kajti nalašč za vas je ustvarjeno, da vas poučuje o kmetijstvu, vinarstvu itd. ter odbija vsakovrstne napade, ki bi vam morebiti škodovali. Društvo si je za bodoče leto naročilo sledeče časopise: »Slov. Gospodar« (7 izt.), »Domovine« (4 izt.), »Kmetovalca« (4 izt.), »Mir«, »Dom in Svet«, knjige družbe sv. Mohorja in pa dva dnevnika »Slovenec« in »Edinost«; a nadejamo se, da se še bode naročilo »Domoljub«, »Slovenski List« in pa »Narodni Gospodar«. Naznanja se vsem čč. društvenikom, da se bode zdaj vedno skrbelo v čitalnici za red in tako upamo ustreči vsakemu društve-niku. Časniki in knjige se bodo izposojevali le udom na dom; a neudje jih pa imajo pravico le v čitalnici čitati. Vse ude pa prosimo, kadar si izposodijo časnik, naj zapišejo svoj priimek in ime v društveni zapisnik, ki leži v čitalnici na mizi. Ko pa udje časnike pre-čitajo, naj jih zopet nazaj donesejo, da jih še drugi udje dobijo. Strogo pa se bodo zasledovali tisti »tihotapci«, ki tiho in brez našega vedenja odnašajo časnike. Društvene knjige se bodo izposojevale le vsako nedeljo in praznik od 12.-2. popoldan in od 3.-4. pop. Vse prijatelje in ude društva vabimo, naj si pridno izposojujejo knjige in časnike. Kdor pa še ni ud tega koristnega društva, naj pristopi ! Iz Slov. Bistrice. V ponedeljek dne 22. t. m. se je vršila volitev v okrajni za-stop iz skupine kmetskih občin. Nemčurski Bistričani in njih pomagači iz okolice, posebno pa župan Spodnje Novevesi, so storili v svoji obupnosti vse, da zmagajo, a ni se jim posrečilo. Ko so začeli volilci iz bistriške in dravinjske doline dohajati, šli so naravnost k Petru, kjer so se narodno zavedni možje zbirali. Malone vsakega teh volilcev je jeden ali drugi agent nasprotnikov nadlegoval z volilnimi listki, katere so pa naši volici hladnokrvno zavračali. — Ko se je potem potrebno za volitev dogovorilo, se podajo volilci skupno — 40 mož jih je bilo — na volišče. Zraven teh mož je šel tudi g. Šlam-berger, posestnik na Klopcah in tajnik 5 občin ; ko pridejo do rotovža, v katerega prostih prostorih se je volitev vršila, stoji tam mestni policist Stres in se neopravičeno začne kregati z g. Šlambergerjem. Cela zadeva se bo bo obravnavala še kje drugje. Volitev sama na sebi se je vršila redno; disciplina volilcev iz ravninskih pokrajin je bila občudovanja vredna; bili so jedini, kakor jeden mož njim na čelu g. Mlakar; gledali so z nekakim pomilovanjem na svoje pohorske tovariše, ki so bili večinoma v oblasti nasprotnikov. Ni se toliko čuditi občinam Št. Martinske fare, da so nasprotno volile, kakor volilcem Tinja, kateri so bili vedno narodni, sedaj so pa odpadli. Pomnite to vsi volilci Pohorja! Dokler se ne združite s slovenskimi kmeti, ki so vendar vaši bratje, pričakujete zastonj rešitve! Bistričani vas ne bodo na noge spravili, ker živijo oni od vas, in ne vi od »Njih«! Zapomnite si to za ^prihodnost' da se ne date več z otroškimi obljubami slepiti! Volitve se je vdeležilo izmed 80 volilcev samo 73; izostali so samo naši, kar se jim pa nikakor ne šteje v čast, ker so razun 2 vsi izostali brez vzroka. Med izostalimi se je najbolj povpraševalo po enem volilcu občine laporske, zakaj ta občina slovi od nekdaj kot najbolj narodna. Bile so slišati pikre opazke: Zakaj se da mož voliti, ako ne misli ali |si ne upa danega zaupanja javno pokazati ?! Kaj pa rečejo občani na nja malomarnost? Ko se je še nadalje izvedelo, da je oni volilec celo občinski tajnik, tedaj ni hotelo biti konca začudenja. Ko je bila volitev končana, pokazalo se je, da je bila disciplina pri nas tako ugledna, kakor še nikdar poprej; oddanih je bilo za naše kandidate 40 glasov, nasprotniki so dobili 33 glasov. Izvoljeni so torej naši in sicer gg. Franc Mlakar, Kari Hrastnik, Jože Hojnik, dr. Urban Lemež, Peter Novak, Ignaz Auer, Franc Ašič, Franc Vehovar, Jakob Vehovar, Martin Obersne. Ta volitev nam je sedaj dokaz, da se zastonj bori nasprotnik z nami, ker hujše agitovati ne more več, kakor je letos. Pripeljali so vsakega in polovili vse, kar se je dalo, a vkljub temu so propadli. Po volitvi so se zbrali naši volilci v v narodni hiši pri Petru, kjer so se vrstili vsakovrstni govori in napitnice; poseben utis pa je napravil govor gosp. župana Čokla iz Lušečke vesi, kateri je na jako originalen način opisal slogo, katera nas jači, in pa govor g. župana Špeca iz Brezja, ki je kot starosta pokladal mlajšim tovarišem županom na srce, naj se ne dado nikakor motiti, da se jim ne zgodi, kakor se je zgodilo njemu, ki je dve leti podpiral nemčurje, a vendar o pravem času spoznal svojo zmoto in se vrnil na pravo pot. Povdarjal je: Pomnite, vi mladi tovariši! Ne dajte se nikdar izneveriti svoji materi, svojemu jeziku! Tisti, ki je mene zapeljal, je izginil že davna iz površja, a jaz sem še danes tukaj; ne bodi vam sramota imenovati se Slovenca! Navdušenost je bila brati iz obrazov vseh. Vršili so se različni govori, in prav ko je g. Mlakar imel odhodni govor, pridejo prejšnji načelnik preč. g. kan. Hajšek, kateri so bili burno pozdravljeni; v kratkih besedah so našo navdušenost še bolj vtrdili. Tako je minil dan volitve, kjer so prisegli vsi navzoči, da se hočejo vedno ravnati po nasvetu voditeljev. — Boj je bil hud, a odločen, upamo, da zadnji! Mi se borimo še dalje, zmaga mora biti naša! Iz Marnberga. (Kmeti jsko društvo) je imelo pretečeno nedeljo dne 21. t. m. svoj redni občni zbor. Kmetov in delavcev je bilo pri zborovanju okoli 250. Vsi so bili radovedni, kako se je obnesel račun Zavžitnega društva za leto 1899. Ako bi bilo resnično, kar so nasprotniki koj po ustanovitvi društva kvasili, tedaj bi moralo biti vsaj par tisočakov zgube. Da pa so nasprotniki celo leto lagali^o društvenem gospodarstvu, to so udje po sklepnem računu jasno spoznali.' Zavžitno društvo je imelo v upravni dobi od 12. sušca 1899 do 31. grudna 1899 denarnega prometa 116.736 kron 11 vinarjev. Blaga se je "'prodalo za 33.027-54 K, deleži so znašali 22.020 K. Koncem pretečenega leta je bila vrednost društvenega blaga v zalogi 41.857-07 K, izmed katerega je bilo v marnberški zalogi 20.710 K 33 h, podružnica na Muti je imela zalogo 9.329 9 K in podružnica v Ribnici 11.816 34 K vrednosti. Cisti dobiček znaša 1.049 K 70 h. Številke tedaj govorijo, da je društvo dobro gospodarilo, da ima trdno podlago in modro vodstvo. Iste številke pa tudi učijo, da je bilo tako društvo delavcem in kmetom zelo potrebno, ker se toliko zanimajo zanj. Z novim letom se je Zavžitno društvo razširilo v kmetijsko zadrugo, da bi tako kmetje svoje lastne pridelke kakor živino, žito, les, mleko itd. lahko po zadrugi spravljali v denar. Trgovci, ki bodo pošteno ravnali, bodo poleg »Kmetijskega društva« lahko izhajali; društvo jim tega ne bo zavidalo in bo hodilo svojo pot v prospeh in procvit kmetijskega in delavskega stanu. Združena moč pač mnogo velja, če tudi nasprotnik še tol'ko regija. Razne stvari. Iz domačih krajev. Najvišje potrjenje. Ptujskega okraj, zastopa načelnik J. Zelnik in njega namestnik S. Ožgan sta dobila najvišje potrjenje. Abrahamiada jungovca Pribila. Do- zdaj so bile znane le Jeremiade, v prvi številki preosnovanega učiteljskega lista «Popotnika» pa je zapel jungovec Pribil prvo Abrahamiado, kakor jo sam imenuje. To je namreč prikrit in neosnovan napad na katoliške zahteve in katoliško misleče može, okrašen h la rococo s ¡razami, tujkami in citati. No, gospod Pribil je še mlad in ne čudimo se, da je bojevit, a da g. urednik «Popotnika» pripušča v strokovnem listu in v strokovnem spisu o «Važnosti zemljepisnega pouka» take napade, tega nismo pričakovali. Ali je res treba tega vednega in neprestanega izzivanja? «Narodni Gospodar » Prvo številko tega novega lista so dobili tudi vsi naši naročniki. Nam vsled tega ni treba opozarjati, kako izborna je prva številka. Pač ne bi smela sedaj nobena zadruga in nobeno bralno društvo zamuditi, da si naroči list, a tudi posamezniki naj, ako le možno, stopijo med njegove naročnike. Z ozirom na vsebino opozarjamo posebno na članke, ki priporočajo, da se naj pridelovanje žita skrči, a glavna pozornost obrne pridelovanju krme in živinoreji. Za naše trgovce in za one, ki so pristaši konsumnih društev, pa bo jako zanimiv članek v prilogi «Zadruga»: Zadruga in trgovci. Tudi nam ugaja misel zadružnih trgovcev. Mi smo lani priporočali neko nadzorstvo trgovcev po državi. A mi sedaj opuščamo to birokratično misel ter jo zamenjamo z demokratično, naj stopijo trgovci in zadruge med seboj v prijateljske razmere. Za mariborsko šolo so zložili mladi rodoljubi prvi dar 5 kron. Slovenci, posebno Mariborčani, naj ne bo sestanka, pri kojem bi se ne pobiralo za mariborsko šolo. Le ako napnemo vse sile, dobili bomo slovensko šolo. Živeli prvi darovalci in njih prvi posnemovalci! Slovenski učitelji pozor! Razpisana je učiteljska služba na dvorazrednici pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu p. Lučane. Šola je v drugem plačilnem razredu. Ker leži šola na narodni meji, naj se oglasijo za mesto narodno zavedni slovenski učitelji. Uvod v narodno gospodarstvo, se imenuje nova knjiga, ki jo je uredil Vekoslav Kukovec. Cena 1 K. Knjiga se naroča pri M. J. Nerat-u, uredniku «Popotnik»-ovem v Mariboru in se dobi tudi v vseh knjigotrž-nicah po Slovenskem. Zgorela je v Studenicah pri Mariboru šestletna hčerka gostilničarja Karola Za vodnika. Šla je h kotlu, v katerem so kuhali krompir za prešiče, a je prišla preblizu ognja. Zopet nesreča na mariborskem kolodvoru. V petek dopoludne se je na kolodvoru južne železnice v Mariboru dogodila zopet nesreča, ki priča, da na južni železnici sedaj človek vsak hip ni varen življenja. Premikali so dva vlaka. Stroja vlakov sta trčila s toliko silo skupaj, da je jeden voz popolnoma zdrobljen in jednemu uslužbencu odtrgana čeljust. Slovenski zdravnik v Gornji Radgoni. S 1. februvarom se naseli v Gornji Radgoni slovenski zdravnik dr. Leo Kreft. Kot Slovenec se bo lahko sporazumel s slovenskim ljudstvom, kot spreten zdravnik pa bo mu tudi lahko pomagal, za-to se ga oklenite Slovenci gornjeradgonskega okraja! Smrt. Dne 22. januvarja t. 1. je umrl v Ptuju v 84 letu po dolgotrajni bolezni starosta spodnještajarskih učiteljev, gosp. Karol Schweigt, nadučitelj v pok., odlikovan z zlatim križcem. Celih 51 let je posvečeval vse svoje dušne in telesne moči vzgoji in pouku slovenske mladine. — Naj v miru počiva! Uvrščenje šol v plač. razrede. V I. razred pride samo (!) šola okolica Celje; v II. plačilni razred: Dobrna, Sv. Jurij na juž. žel., Vojnik, Kalobje, Vransko, Polzela, Rečica, Konjice, Judok, Kunigunda, Rakovice, Skomre, Vitanje, Šmarje, Sv. Ema, Luče, Mihael, Gornji-grad, Bočna, Ksaveri, Jurklošter, Hrastnik, Loka, Lokavce, Marjeta, Trbovlje, Vode, Laško, Malanedelja, dekliška šola Ljutomer, Gornja Radgona, Sv. Lenart pri Mariboru, Studenci. Št. Ilj, Kamnica, Lembah, Št. Lovrenc, Ruše, Sv. Peter, Raz vanje, Rotvajn, Pekre, Tin jsko, Ormož, Sv. Duh pri Ptuju, okolica Ptuj, Sv. Križ tik Slatine, Sv. Rok, Rogatec, Kozje, Preborje, Podčetrtek, Sevnica, Planina, Globoko, Orehova vas, Brežice, Muta, Marnberg, Vuzenica, Sobota, Šoštanj, Velenje, Št. Ilj, Razbold, Sv. Vid, Kaplja. Odhodnica. Dne 18. t. m. zvečer poslavljalo se je v Nar. domu celjsko pevsko društvo od svojega večletnega marljivega tajnika gosp. Hinko !Saxa, odhajajočega po svojem stanovskem poklicu kot tiskar na Dunaj. Mnogobrojna vdeležba na tej odhod-nici pričala je, da celjski Slovenci vedo ceniti zasluge moža, ki, akoravno delavec brez donečega naslova, je morebiti več koristil narodu, kakor oni, ki se ponaša s svojim imenom in obeša vsako neznatno delo na veliki zvon. Med — veselim petjem našega mešanega zbora potekal je hitro čas in bilo je že čez polnoč, ko smo se poslovili ko-nečno od priljubljenega tajnika. Čeravno je sel daleč proti severu, vendar bode našel tudi tam če ne slovensko, pa slovansko družbo, saj: »Slovan povsod brate ima«. Mi Celjani mu želimo vso srečo in mu kličemo: Na veselo svidenje! Spomini na celjske izgrede. Zopet so bili štirje celjski Nemci zaradi svojega obnašanja dne 8. avg. 1. 1. povodom češkega obiska obsojeni na denarne kazni, in sicer ker so Zimniakove gospice izročevali javnemu zaničevanju. Obsojeni so Peresich, Koser, Golitsch in sin celjskega župana Gustav Stiger. Veletržec Supanc iz Pristave. Naš narodni nasprotnik, čeprav živi od našega naroda, razposlal je pred kratkim sledeče nemške (!) oglase spodnještajarskim trgovcem, tudi slovenskim: Še enkrat se sklicujem na Vaše tovarištvo, ter Vas prosim, da nas (nemškega Suppanca!) podpirate v boju proti klerikalnim konsumnim društvom in da tvrdke, katere s takimi društvi tržijo, brezobzirno odklanjate. Pri klerikalnem zborovanju v Mariboru (ki ga pa ni bilo!) tekom tega leta se je sklenilo, ustanoviti po celem Spodnjem Štajarju kakor na Kranjskem kon-sumna in druga (kaka druga ?) društa in nas trgovce pregnati z naše domače zemlje (ki je pa slovenska, Vi pa ste posili Nemec) in z naših ognjišč (kjer si kuhate pridelke slovenske zemlje.) .... Spodaj Vam naznanjam tvrdke, ki tržijo s konsumnimi društvi ...» In kdo je med njimi imenovan? Tudi gosp. Peter Majdič, veletržec z moko v Celju, odločen Slovenec. Tudi nemški spodnještajarski trgovci so prodajali in še prodajajo konsu-mom, a niso imenovani, ker so Nemci. Tukaj vidimo, kam celi boj meri. To je le boj proti Slovencem. Slovenski kmet vstaja in nemških in nemčurskih trgovcev je postalo — strah. Častnim občanom občine Sedlašek pri Sv. Trojici v Halozah je izvoljen gsp. Anton Sakelšek, logar minoriški. Breška nemška „šparkasa". Gospod dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah in načelnik okrajnemu zastopu, izstopil je iz načelništva nemške «šparkase;» pri tej priliki odnesel je pa tudi ves denar, ki ga je imel naloženega v tem zavodu. Kaj pa to pomeni? Naše ljudstvo je razumno dovelj, da bo znalo takoj prav tolmačiti moški ta korak prvega odličnjaka v breškem okraju. Podpirajmo domače zavode! Konjiške novice Konjiški Slovenci so že začeli misliti na občinske volitve, ki se bodo vršile drugo leto. Svojo posebno pozornost obračajo na drugi razred. V Konjicah se ugiba, kaj bo neki storil gospod Zoff, ako pride trg v slovenske roke. — Konjiške Slovenke in Slovenci so priredili s pomočjo posojilnice v Konjicah revnim otrokom božič-nico, ki se je vršila brez vsakega hrupa in govora. Udeležila sta se božičnice samoumevno tudi ondotni slovenski učitelj in učiteljica. Toda to je bila v očeh nemškega okrajnega šol. odb. velikanska pregreha. Dne 16. t. m. je sklenil odbor, da prideta učitelj in učiteljica v disciplinarno preiskavo, ker se v šoli ne sme tirati — politika. Preiskavo bo vodil okrajni nadzornik, in upamo, da bo vedel varovati prostost in čast učiteljstva ter pošteno zavrnil okrajni šolski svet, naj ne nadleguje njega in učiteljstva več s takimi sklepi. — Gospod Ivan Šepic, je izvoljen častnim občanom okolice Konjice, kjer je več let županoval. Iz Malenedelje. Tukaj imajo otroci zelo hud, tako imenovani oslovski kašelj, vsled česar je šola do 15. febr. zaprta. Ljudje tudi zelo bolehajo vsled prehlada, kar je najbrž kriva pretekla huda zima, tudi umrlo njih je veliko; prve dni tega meseca bil je vsak dan mrlič, še celo po dva. — Vsled hudega mraza in velikega snega, naredili so to zimo zajci na drevescih občutno velike škode, samo g. Šeku, tukajšnjemu trgovcu ogulili so več stotin lepih drevesc. Nek posestnik Čirič iz Radislavec ceni škodo po dolgouhcih pouzro-čeno čez 100 K, a vendar še ima ta dolgo-uhec toliko zagovora. Drevje se nam vedno priporoča saditi, toda za dolgouhca kali? Razdeljena Slatina. V deželnem zboru štajerskem sklenjeni zakon, da se občina Slatina razdeli v občini Kopališče Slatina in Okolica Slatina, je dobil najvišje potrjenje. Nemški listi so od samega veselja kakor brez pameti. Slovenci pa vemo, da je imel tukaj svojo roko zraven naš namestnik, bivši minister grof Clary. Človek, kateremu je Spodnji Štajar neznan kakor deveta dežela, upa si posegati s svojo nesrečno roko tudi v naše spodnještajarske razmere in sicer slovenski večini na škodo, a nemčurskim hujskačem na korist. Grof Clary si naj zapomni, da na ta način ne bo potlačil Slovencev, ampak jih vzbudil samo k večjem odporu. Štrajka v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku ne bo. Delavci so dosegli zvišanje plače za 5 odstotkov, stanarino za tiste delavce, ki nimajo rudniških stanovanj in nekaj druzih ugodnostij. Iz Zdol pri Kozjem nam pišejo, da se bodo ondi kmalu vršile občinske volitve. Med volilci se že pridno agitira, posebno za župansko mesto. Naša želja je, da pridejo v občinski zastop in na županski stol možje, ki v resnici skrbijo za korist in čast v skrb jim izročene občine. Od Sv. Barbare v Halozah nam poročajo, da se je ustrelil ondi dne 22. t. m. 17-letni Friderik Bračič. Vzrok samomora je baje strah pred kaznijo. Zaloga soli. Finančno ministerstvo je odredilo, da se osnujeta v Celju in Ljubljani novi zalogi soli. Edini slovenski svečar na Spodnjem Štajarskem je Lovro Pokorn v Celju. Zato ga toplo priporočamo slovenskim krogom, posebno prečastiti duhovščini, ker slišimo od verodostojne strani, da je vsega priporočanja vreden. Naši slovenski obrtniki nam morajo biti najbližji, podpirajmo jih! Duhovniške vesti. Umrl je zadnji petek v Kandiji pri Novem mestu Franc Horvat, bivši kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. N. v m. p.! Upravitelj videmske de-kanije je postal župnik koprivniški, Ivan Prešern; upravitelj v Tinjah ljutomerski ka-pelan, Fr. Brglez; upravitelj v Vidmu, ondotni kapelan, Jož. Šriber, upravitelj v Dolu ondotni kapelan, Anton Lanjšič. Prestavljeni so kapelani: Ferd. Ciuha v Ljutomer, Alojzij Kramaršič v Dol. Iz drugih krajev. Nova molitvena knjiga za dijake je izšla v Ljubljani v katoliški tiskarni. Imenuje se Flos juvenilis ali mladeniški cvet, pisana je v latinskem in slovenskem jeziku ter stane v usnje vezana z rdečo obrezo K 2'60, v platno vezana z rdečo obrezo K 2 20. Dijakom bo gotovo dobro došla. V ljubljanskem uršulinskem samostanu je umrla č. M. Frančiška Kos, rojena v Koprivniku na Štajarskem dne 12. oktobra 1862. Umrla je za sušico. Velik štrajk premogarjev na Češkem, kjer štrajka že približno 65.000 mož, je na Dunaju in v Pragi provzročil veliko pomanj kanje premoga. V Pragi so morali zapreti že šole, ker nimajo premoga. Kako se dobi jetika. Nekateri jetični bolniki se zdravijo z mlekom izpod krave. Veliko ga spijejo vsak dan. Vendar je mleko piti večkrat še zdravim ljudem nevarno. Po mleku se lahko dobi jetika. Krave so večkrat jetične in imajo kal bolezni v mlekn. Človek, ki pije nekuhano mleko od jetične krave, dobi v život jetične glivice in loti se ga jetika. To so dokazali zadnji čas zdravniki. Ako pa mleko zavreš, glivice pokrepajo. Vživaj tedaj le kuhano mleko. Društvene zadeve. Slovanska čitalnica v Mariboru priredi dne 1. febr. t. L v krasnih prostorih «Narodnega doma» mariborskega veliki ples. Kdor po pomoti ni dobil vabila ter ga želi, naj se oglasi v «Narodnem domu» ali pa pri društvenem predsedniku g. dr. Firbas-u, c. kr. notarju v Mariboru. Odbor. Pevsko in bralno društvo ,Maribor' ima v svojih društvenih prostorih v nedeljo 28. t. m. tretji večer za predavanje. Začetek ob 8 uri zvečer. — Igra «Revček Andrejček» bo v nedeljo 4. februvarija zvečer ob polu osmi uri, po predstavi bo ples, pri katerem bo svirala mariborska veteranska godba. Hoče. Pri občnem zboru «Katoliškega gospodarskega in bralnega društva» v Hočah so v odbor izvoljeni gg.: L. Schlamberger, predsednik; S. Šunko, podpredsednik; Rad. Preindl, tajnik; A. Postružnik, blagajnik; J. Gselman, knjižničar; V. Jug, J. Pivec, Lovr. Visočnik in J. Frangež, odborniki. Za «Našo stražo» je dal čast. gospod Ivan Topolnik 10 K. Za šolo na Muti je daroval g. Anton Kolar. kaplan pri Novi cerkvi 7 K. Kmetijsko bralno društvo v Majš-pergu bode imelo svoje zborovanje v nedeljo dne 28. jan. po večernicah, pri kojem se bode volil novi odbor. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo je v svojem glavnem zborovanju dne 21. t. m. jednoglasno izrazilo zahvalo veleč, g dr. Iv. Križaniču, kan. v Mariboru, g. Lud. Lederhas, profesorju v Ljubljani, č. g. Mat. Štrakl, vikarju v Mariboru in č. g. Jos. Weixl, beneficijatu v Ptuju, ki ga velikodušno podpirajo, odkar obstoji. Bog plati! — Volilo si je ta-le lodbor: č. g. Jos. Mihalič, kaplan, predsednik, g. M. Slavič, posestnik, podpredsednik; gosp. Ant. Herzog, nadučitelj, tajnik: gosp. Iv. Bernot, učitelj, blagajnik; g. Karol Mavrič, učitelj, knjižničar; preč. g. Anton Lacko, župnik in duh. svet. ter g. Jos. Rožman, posestnik, odbornika. — Društvo bo posebno s pristopom mladine tem uspešneje delovalo. Živeli mladi udje! Vranska narodna Čitalnica priredi v nedeljo 4. febr. ob 7. uri zvečer veselico s petjem (s prijaznim sodelovanjem «Vranske Vile,») prosto zabavo in plesom. K mnogi udeležbi vabi uljudno odbor. Ormož. Vabilo k občnemu zboru ormoške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode dne 2. februvarja 1900 ob 3 uri popoldne v sobi okrajnega zastopa. K obilni udeležbi vabi odbor. Sv. Križ na Murskem polju Dne 4. febr. bode na tukajšnji šoli potovalni učitelj g. M. Jelovšek predaval o govedoreji in mlekarstvu. Za napredek uneti gospodarji udeležite se predavanja! Odbor kmetijskega bralnega društva na Hajdini se je za leto 1900 takole sestavil: gg. Andrej Šlamberger, predsednik, M. Horvat, podpredsednik, Ivan Grahar, blagajnik, A. Pogrujc, tajnik in Fr. Podobnik in Miha Stole, odbornika. Bralno društvo na Ljubnem ima redno zborovanje s predavanjem o sadjereji dne 2. februvarja ob 3. uri popoldne v šolskem poslopji. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. Bralno društvo pri Mariji Snežni na Velki ima na Svečnico 2. febr. v stari šoli svoj občni zbor z običajnim vsporedom. Začetek ob 3. uri. K obilni udeležbi in pristopu vabi odbor. Bralno društvo na Frankolovem priredi v nedeljo dne 28. januvarja po večernicah v šolskih prostorih poučno predavanje. Govoril bo potovalni učitelj g. Ivan Bele o sadjarstvu in vinarstvu. Najuljudneje, posebno društvenike vabi k mnogobrojni udeležbi — predsednik. Kmetijska zadruga za Radence in okolico priredi 2. febr. ob 3 uri popoludne pri g. J. Zemljiču podučni shod, na katerem bode predaval g. učitelj M. Jelovšek o živinoreji. Gospodarji, ki vam je na srcu napredek gospodarstva, pridite poslušat! Zadružni pozdrav! Ptuj. Slov. kat. polit, društvo v Ptuju je pri glavnem zborovanju dne 23. januvarja izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Josip Zelenik posestnik, pri Sv. Urbanu. Podpredsednik : dr. Anton Brumen, odvetnik v Ptuju. Blagajnik; dr. Tomaž Hovat, odvet. v Ptuju. Tajnik: Miran Lorber, odvet. solic. v Ptuju. Odborniki: Vincenc Bezjak, krojaški mojster; Marko Pavlinič, posestnik, oba v Ptuju; Alojz Šuta, župnik pri Sv. Marjeti. Namestniki: Jože Sinko, župnik pri Sv. Bolfenku; M Brencič, veleposest. v Zabjeku; Aleksander Pinterič, odvet. solic." v Ptuju. Čitalnica v Brežicah priredi dne 10. februvarja koncert in plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabi uljudno odbor. Bralno društvo pri Sv. Marjeti ima svoj redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 3 popoldne. Ob enem pa priredi s sodelovanjem pevskega zbora Slomšekovo slavnost s petjem in predavanjem. Slavnostni govor v proslavo lOOletnice velikega škofa ima veleč. g. dr. Ant. Medved. K obilni vdeležbi vabi odbor. Sv. Lenart nad Laškim. Pri zadnjem zborovanju kmetijskega bralnega društva so bili izvoljeni Vincenc Lapornik za predsednika, Ignac Sajtl za podpredsednika, Franc Časi za tajnika. Odborniki so kmečki verni in narodni možje, zato pa bo tudi naše bralno društvo gotovo prešinjal pravi duh, ki bo nam blažil dneve burnega življenja. t Kanonik Karol Gajšek. „Kateri pa so bili učeni, se bodo svetili kakor nebesna svetloba, in kateri jih veliko podučujejo v pravici, kakor zvezde na večne čase." Dan. 12, 3. Devetnajsto stoletje se je nagnilo v svoj večni grob in z njim ogromno število ljudij, učenih in slavnih, priprostih in ubožcev. Marsikatera solza je že za temi potekla, pozabilo se je že več ali manj na nje, le njih dela so šla za njimi. Tudi župnija dobernska se zbira ob koncu tega stoletja krog groba nepozabnega mu ljubljenca in — plaka ... V grobu spava sedaj; življenja burni valovi ne segajo več v grob, tje prihaja le žalujočega ljudstva odmev: „Blagor mu, ki se spočije, V črni zemlji v Bogu spi; Lepše solnce njemu sije, Lepša zarja rumeni". Na minulega starega leta dan ob 1 uri popoldne je naznanil na Doberni veliki zvon tužno vest, da je nehal živeti visokočastiti gospod častni kanonik Karol Gajšek, vpo-kojeni župnik. Srce, ki je trideset let v ljubezni utripalo za dobernske župljane, je nehalo biti; glas, ki je tolikokrat zadonel v čast božjo in jih toliko poučeval v pravici, je umolknil; oči vedno iskrene in do zadnjega časa bistre, so zaprte; telo nekdaj tako živo in delavno, se ne giblje več, znamenje, da je kruta smrt neizprosno zahtevala svojo žrtev, Bog pa k sebi poklical svojega služabnika, da ga venča s krono zveličanja. Toda poglejmo malo v življenje tega zaslužnega gospoda. Rodil se je v Vojniku dne 26. okt. 1824. od ne toliko premožnih, pa vrlih starišev. Študije je dokončal v Celju, Gradcu in Celovcu s prav dobrim vspehom in bil dne 6. julija 1848 od rajnega Slomšeka posvečen v mašnika. Od te dobe se je začelo za našega pokojnika delo, trpljenje, žalost in veselje, kakor je to delež več ali manj vsakega duhovnika. Ker je bil krepak in čil, so ga pošiljali v težavne hribovite kraje. Kapla-noval je blizu 12 let in sicer v Galiciji, na Vranskem, v Laškem trgu, v Šmartinu pri Slov. Gradcu, v Škalah, v Grižah in Vidmu. Od tod je prišel kot župnik k Sv. Florijanu na Boču, kjer je pastiroval osem let. Ko je bila 1. 1869. po smrti preč. gosp. Frančiška S. Otorepeca župnija na Doberni izpraznjena, je rajni gospod Gajšek prosil za njo in jo tudi dobil. Tu se je prav za prav žačela njegova vsestranska delavnost. Posebno pozornost je obračal na hišo božjo. Prej je bila cerkvica Matere božje le neznatna, sedaj pa jo občuduje vsakdo in tujci se ji divijo meneč, da bi čast delala celo kakemu večjemu mestu. Po smrti velč. gosp. Juvančiča, kanonika in dekana v Novicerkvi, je rajni g. Gajšek bil imenovan kanonikom štrasburškega kapitola in tudi prezentiran za novocerkovško župnijo, pa je odklonil. Pač pa je bil 1. 1885 postavljen za dekanijskega administratorja in pozneje za dekana, katero službo je opravljal 11 let, dokler se ni huda bolezen oglasila. V teh letih se je tudi postavila «duhovska hiša», ki se je 1. 1887 izročila svojemu namenu. Leta 1893. je postal častni kanonik lavant. škofije in knezo-škof. konzistorijalni svetovalec. To leto je moral prestati bridko pre-skušnjo, vsled česar se mu je rodila bolezen, ki ga je končno spravila v grob. L. 1896. se je bolezen shujšala, zato je odložil dekanijsko službo in poleg kaplana je moral imeti še enega pomočnika. Vkljub bolezni je leta 1897. ponovil in povišal zvonik, tako, da je cerkev zdaj dovršena. Za službo božjo je priredil veliko lepih paramentov. Med takim delovanjem so tekli dnevi in leta. Petdeset let vspešnega delovanja v vinogradu Gospodovem za cerkev in mnogo let tudi za šolo je imel za seboj; tedaj je pač čutil v sebi opomin: Jubilemus Deo sa-lutari nostro! — hvalimo Boga, svojega re-šenika. Mil. knez in škof so jih sami obiskali ter jim častitali in tudi v posebnem krasnem pismu cenili njihove zasluge. Dne 6. julija 1898 se je zbralo okoli sivega starčeka-ju-bilanta 21 čč. gg. duhovnikov iz raznih krajev, da ga spremljajo v cerkev k redki svečanosti. Še več. Tudi cesar je odlikoval jubilanta z zlatim križcem s krono za zasluge in s kolajno za 401etno ozir. 501etno zvesto službovanje. Zares, tako se časti vzoren duhovnik in zvest avstrijski državljan! Prišel je pa tudi čas zasluženega pokoja. S 1. majem 1899 je odložil pastirsko palico in se naselil v svoji hišici nasproti cerkvi, da bi tako vsak dan zrl na spomenik svojega delovanja; da pač: „Blagor mu, ki trudi se obilo Dan bo prišel, krasen dan plačila; Kar je roka brazdi izročila, Klilo bode, cvet in sad rodilo. Za slovo je še napisal sledeče vrstice: «Danes odložim pastirstvo fare na Dobrni, katero sem od 12. avg. 1869 do 1. maja 1899 opravljal. Veliko veselih ur sem doživel, pa tudi marsiktere bridke prebil. Srečno torej Dobernčani, držite se naukov, ktere sem vam delil! Ti pa, o presveta gospa Marija, ktere slavo sem 30 let oznanoval, ne zapusti me, ampak prosi, da pridem s svojimi farmani enkrat v Tvoje nebeško svetišče!» Kdo bi mislil, da se bo to tako kmalu izpolnilo. Po leti ob času sv. birme na Do-berni so ga mil. knez in škof obiskali; takrat je bil še precej čvrst. Pa črnerna jesen in zima ste se vlegli na zemljo. Bolezen se je shujšala, vlegel se je v posteljo, iz katere ni več zdrav vstal. O božičnih praznikih se je stanje shujšalo in na sv. noč po polnočnicah je bil nagloma previden. Mili zvonovi so peli slavo novorojenemu Jezusu, starček pa je Gospoda z največjo pobožnostjo prejel. Od takrat smo zmirom čuvali pri njegovi smrtni postelji; upanja ni bilo mnogo, ker ga je močno dušilo. Pred smrtjo še je marsikaj naročal in nas blagoslavljal. Prišel je čas ločitve. V nedeljo, ko je v cerkvi sv. opravilo minilo, je lahko in mirno v Gospodu zaspal. Z njim je preminil mož jeklen, mož odločen in značajen, ki se ni bal nasprotnikov, ki je vsled tega vstrajno delal in veliko dosegel; mož pobožen, vnet za čast Gospodovo, mož ljubeznjiv in krotek, z eno besedo: bil je cel mož. Pogreb, ki se je vršil 2. t. m. dopoldne, je bil veličasten. Vsled slabega vremena in neugodne zveze je prišlo le 22 duhovnikov svojega sobrata spremljat k zadnjemu počitku. Pogreb je vodil preč. gospod kanonik in dekan dr. L. Gregorec. Vsa Doberna je bila na nogah in le težko se je ločila od svojega dolgoletnega dušnega pastirja. Milo in pretresujoče so doneli žalni glasovi «Nad zvezdami» po mrtvaškem polju. Le težko, težko smo se ločili od groba, ki nam krije tako drage ostanke; v duhu pa ostanemo skupaj, dokler se ne vidimo nad zvezdami. Loterijne številke. Gradec, 20. jan. 1900 38, 64, 73, 28, 36 Dunaj „ „ „ 67, 33, 85, 24, 26 f.....................f • Slovenci, Slovenke! • J podpirajte „Našo stražo"; J ♦ pristopajte t „Družbi sy. Cirila in Metoda'-. X x Štaiarski Slovenci, : * darujte za šolo v Muti | m Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del kamnoseka J. F. PEYER-ja ^ v Mariboru, MoscUinegg-Allee, Hilarinsstrasse, Carneristrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte. Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene. 51 l&iomsekore glavnih spisov šesta, knjiga. Ravnokar je dotiskana in se začne te dni razpošiljavati. Obsega v srednji 8° za uvod: «Vaje cerkvene zgovornosti» str. 1—150. — Potem I. del «Pridige ob nedeljah» (50) str. 51—248; II. del «Pridige ob zapovedanih praznikih» (20) str. 251 -306; III. del «Pridige ob cerkvenih godovih» (12) str. 309—348; IV. del «Pridige ob godovih svetnikov sploh» (commune sanctorum) (32) str. 351—450. Skupaj 114 pridig izborne vsebine. Cena broširani knjigi s poštnino je 4 K. Dobiva se v „tiskarni sv. Cirila v Mariboru" pa tudi po vseh drugih slovenskih bukvarnah. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. v lika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. pominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, h6tele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak uad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. (Ansichtskarte 11) izdeluje podpisana prav lično, hitro in po ceni. Kdor želi založiti kako razglednico mora doposlati fotografijo dotičnega kraja. Za obila naročila se priporoča Tiskarna sv. Cirila Maribor ? 9 9 9 O v----- T Koroška ulica št. 5. Za kmete! Za vinogradnike! Da se uniči grenkuljica in divja gorčica, kakor tudi, da se oškropijo vinogradi, in pa da se pokončajo drevesni škodljivci, izumila sta Ph. Mayfarth in drug patentirane, samotiorne noseče ali vozeče kropnice ? 8yg>liOBisia ki so najbolj vporabljive in ki samotvorno kropijo tekočino po rastlinah, ne da bi bilo treba pumpati. Veliko tisoč teh kropilnic se porablja in mnogo pohvalnih priznanj potrjuje vrlino proti vsem drugim sistemom. Odlikovan z nad 400 zlatimi, srebrnimi in broncastmi kolajnami. Natančne imenike in mnogobrojna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se želijo. Zahtevajte narisane in popisane£cenike od Pli. Mayfartli in dr. c. kr. a. p. fabrika gospodarskih strojev, spec. za stroje 4-9 stiskalnic grozdja in sadja. — Dunaj, II. Taborstraase 71. «S Najlepša in cenena darila za vsaeega priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru izmej drugih nabožnih reči, molitvenike iz svoje zaloge: «Venec pobožnih molitev in svetih pesmi » Vezan v šagrin in zlato obrezo gld. 1.70, vezan v usnje in zlato obrezo gld. 160, v usnje z barvano obrezo gl. 140. «Dekliške bukve.» Vezane v usnje z zlato obrezo gld. 1 50, vezane v usnje z barvano obrezo gld 130. «Duhovni vrtec.» Vezan v usnje z zlato obrezo 85 kr., s kopčo 95 kr. «Sveto opravilo.» Vezan v usnje z zlato obrezo 55 kr., z barvano obrezo 45 kr. »Ključek nebeški.» Vezan v polusnje z zlato obrezo 40 kr., v usnje in z zlato obrezo 50 kr. Dalje se dobijo še molitveniki: Sv. Alojzij, Rafael, Pot v nebesa, Hvalite Boga, Marija Devica, Pobožni otrok itd. itd. ■5CŠ m SWÍ K'X •XÍ* ■íw? ».. W W *t>. % ü SU m ■M mt «tas m m »n »X ■»y ÍÍÍT&Kjg St!K SMS mme Venček cerkvenih pesmi za šolarje Služba organista 1-2 in mežnarja se odda na Polenšaku. — Kdor je voljan, naj pride do pusta sem, da ga vidimo. Anton Pučko, župnik. Cerkovnik in orgljar samskega stanu, če mogoče cecili-janec, se takoj sprejme v Trbonjah pošta Vuzenica. Prošnje in spričevala na cerkveno predstojništvo v Trbonjah. 2-3 Štedljivim gospodinjam, dojenčkom, otrokom, nervoznim, rekon-valescentnim, slabotnim, tistim, ki trpijo vsled pomanjkanja krvi in bledice, vsakemu bolniku, sploh vsakemu se priporoča mesto slabe, razburjajoče kave in ruskega čaja dr. pl. Trnkoczyjev kakao-sladni čaj kot okusno, redilno, zdravo in ceno živilo. Zavoj (7„ kile vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo 2 gld. 25 kr. Doktor pl. Trnkoczy-ja\ kaprice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr., 1 tucat 2 gld. Doktor i*l. Trnka c*t/-jur\ želodečne krogljice odvajalne (čistilne) čistijo želodec. — okatlja 21 kr., zamotek 1 gld. 5 kr., — Pocukrene krogljice. 1 škatulja 40 kr., 3 škatulje 1 gld. prsni, protinski Varstvena znamka. Doktor ¡»1. Trnkoe*y-ja pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestav-jjen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, utiša še lka, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. Doktor i*t. Trnkoezy-ja ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kol bol utešujoče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem varstvena i delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. znamka. X Doktor $ti. Trnkoczy-ja tinktura za j . izkušeno sredstvo - ■------— —■ — — — — zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, I žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolečino namaže.____ Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnena na ohranjenje zdrave in krepke živine, opozarjamo jih posebno na naše dijetetične redilne preparate za živino. 8-12 Dokt. pl. Trnkoczya 1 ^ redilni prašek za notranjo rabo pri kravah in konjih. Že 2 "7itfiriol#i s'£0r0 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kadar živina * /C.IViriOlVI no^e žret'> za zboljšanje mleka. Zamotek z navodom kako se more rabiti 50 kr., 5 omotov 2 gld. I kurja očesa, Prašičji P redilni, krmilni prah. P Varstveno in dijete- tično sredstvo za pra- — L Šiče. Za znotranjo Vargtv. mamka. rabi, služi za tvorbo mesa in tolšče. 1 zamotek 25 kr., 5 omotov samo 1 gld. Kdor hoče 400 mark45 garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annonoen - Exped. K. F. Wojtan, Letpztg-Lnd. «•HHMMtMMMM» a želodcu. in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt Hertl. posestnik graščine 6olitsch pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni ,,C"ojr-nar". pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto. Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, 6osposke ulice. 48-50 JXa prodaj. Novozidana hiša v koroškem predmestju je na prodaj ali pa se tudi zamenja za kako posestvo na deželi. Hiša nese 450 gl. letno. Naslov: Marija Kicker, Karnt-nerstrasse 67, Maribor. T ~~ ko si doma lahko denarja zasluži, kdor zna pisati in brati in mu je resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom »Ne v Ameriko!« poste restante v Ljubljano. 1 KXXXXXXXXXXXXXXXXXX Gornja Radgona. Zev Mze ft zdravnik. Gornji Gries hišna štev. 9. "S S "O 95 ° a cc K" < E * o 2 § 9S o a I ta 9S a o* 2 ' i® O 0 S" s t— O CD 1 O « 5T O CD Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki za v molitev priporočene ranjke. Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr. K obilim naročilom se priporoča Tiskarna sv. Oirila v Mariboru. Vožnje karte in tovorni listi v Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antwerpna naravnost y Moti M in FiMelfijo. Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno Red Star Linie, Dunaj IV., Wiednergiirtel 20, Anton Rebek kolodvorske ulice, 29, Ljubljana. ali Julij Popper, Bahnstrasse 8, Innsbruck. 1 Na prodaj! Podpisani ima na prodaj tisuč trsov riparije portalis z edno do štirimi rozgami na zeleno cepjenih, tudi tisuč enakih vlačenk z eno ali dvema rozgama. Vsaka rozga velja 20 h. Nadalje tisuč zmešanih sort; šipon, beli ranfol, belina, bela in črna kapčevina, hosjek, volovina, rislink in burgundec, rozga po 16 h., k vsaki stotini pridenem deset rozg brezplačno, tudi ima lepa 3—4 letna z najboljšimi sortami pocepljena drevesa po 25 do 40 h komad. Naročila prosi do konca svečana. Anton Horvat, v Jnršincih pri Ptuju. Mlin na frajhamski vodi je na prodaj ali se pa da v najem. Mlin je v dobrem stanu, na tri tečaje. Cena se izve pri g. J. Pišeku, posestniku na Spodnji Polskavi. 2-3 Svoji k svojim I Voščar in medičar priporoča velečastiti duhovščini ter slav. občinstvu sveče po najnižji ceni iz pristnega čebelnega voska, kakor tudi raznovrstne zvitke svečic za božična drevesca, za svečnico itd. Priporoča nadalje svoje raznovr.-tne okusne izdelke, medeno pecivo, mnogovrstne tržne izdelke ter daja prodajalcem zdatni popust. Za čebelarje se dobiva med (strd), pristni izvrstni ter garantirani pitanec. Kupuje vsak čas med v satovju, kakor tudi rumeni vosek po mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo Lovro Pokorn, Celje Gledališka ulica 3. 3-3 Sprejme se takoj poštna upraviteljica. «Kje?» pove upravništvo lista. Službo prodajalke išče dekle, koje do sedaj še ni bilo v nikaki službi, vešče je slovenskega in nemškega jezika. Naslov: „Resnost" post restant Poličane. Uradni razpis učiteljskih služeb. V Ljutomerskem političnem okraju je stalno, oziroma provi-zorično namestiti po eno učiteljsko službo na sledečih v III. plačilne rede stoječe šole: A. V ljutomerskem šolskem okraju: 1. v Cezanjevcih, 2. na Cvenu. B. V gornje-radgonskem šol- skem okraju: 3. Pri Sv. Jurju v Ščavnici (2 službi), 4. Pri Kapeli, 5. V Ščavniški dolini. Obeh deželnih jezikov zmožni prosivci (prosivke) naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti z domovinskim listom, z izpriče-valom zrelostnega izpita in učne usposobljenosti do 15. februvarija 1900 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet v Ljutomeru in v Gornji Radgoni dne 15. januvarja 1900. 1-2 {XŽOOO Kazala*. Ker se kažejo dobri vspehi, ako se primerno krajevnim in vremenskim razmeram rabijo dobre zmesi travnih semenj, namerava deželni odbor, kakor lani, kmetom štajerskim ponuditi priliko, da s skupnim naročenjem dobijo za leto 1900 cenejša (kilo zmesi po 67—77 kr) in garantirana dobra travna in deteljna semena. Zato se opozarjajo vsi p. n. posestniki, ki želijo skupno naročiti njim potrebna travna in deteljna semena, da to storč saj do 13. Jebruvarja t. 1. pri dež. kult. inženirju g. Edvardu Simonyu v Gradcu (naslov: Landes-Cultur-Ingenieur Eduard Simony, Hans-Sachs-Gasse, Graz.), da se zajamčeno naročena semena preden se razpošiljajo na posamezne naročnike, še skupaj preiskušajo, če so čista in se bodo kalila. Na naročila po 13. februvarju 1900 se ne bo oziralo, ker se bodo semena že v prvi polovici meseca sušca razpošiljala posameznikom. Kdor želi po dež. odboru skupno naročiti travna in deteljna semena, pomni to-le: 1. Naznani pri naročitvi koliko meri travnik, koliko oral ali sežnjev> in pa, če hočeš travnik na novo narediti, ali starega obnoviti. 2. Naznani, boš li travnik spreminjal v drugo kulturo ali ga pustil takega, kar povej oziroma tudi o pašniku. 3. Popiši zemljo, je-li težka, srednjetežka, lahka ali močvirnar in naznani, želiš novi ali obnovljeni travnik napajati z vodo, oziroma, če že to delaš. 4. Naznani natančno zadnjo pošto, oziroma žel. postajo, kamor se naj naročena semena pošljejo. Sklepno se pripomni, da se bodo vsa travna semena oddajala po isti ceni, po kateri jih dobi dež. odbor, ter se pošiljala pod poštnim povzetji. Na prodaj vinograda 4 orali, zraven hiša, klet s stiskalnico za grozdje in gozda 10 oralov. Skupaj cenjeno 2800 K. Kje, pove uprav, lista. Gospodarstvo z lepimi, zidanimi poslopji, gostilno, trgovino in 14 orali posestva obstoječega iz njiv, travnikov in gozda; poleg farne cerkve, pol ure hoda od Slov. Gradca je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Več se Jzve pri g. Janezu Dobnik v Šmartnem pri Slov. Gradcu. «r Zganjarija R, Wieser-ja v Hočah pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-kapnino 52 Dobra, marčna kuhinja. M»Wl"J«vo Jutiino Hladilo je edino, ki more v trenutku močno napraviti vsako juho in vsako slabotno pomako: — le nekaj kapljic zadostuje. Dobiva se v originalnih steklenicah od 50 vinarjev naprej v vsaki delikatesni, kolonialni in špecarijski prodajalnici in drogerijah. Originalne steklenice se zopet po ceni napolni Maggi-jevim juhinim sladilom.