r1 —
NtjTeiji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za vse leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
_ Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
* The larsest
Listrslovenskih.delaycevyAmerikL
i
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: OHelsea 3—3878
NO. 175. — ŠTEV. 175.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 8, 1870
TELEFON: CHelxea 3—S878
NEW YORK, FRIDAY, JULY 28, 1933. — PETEK, 28. JULIJA 1933
VOLUME TLI. — LETNIK XLL
SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA ODGODENA
j ~~j
Osemtisoc premogarjev strajka
poslanica preds. roosevelta je precej omilila splošno prevladujoči pesimizem
Po mnenju predsednika Roosevelta formalne pogodbe ne pomenjajo vsega. Posvetovanja so u-s t varila boljše medsebojno razumevanje problemov. — MacDonald zatrjuje, da odgodenje nikakor ne pomenja konca. — Državni tajnik Hull poziva k nadaljnemu delu.
LONDON, Anglija, 27. julija. — Svetovna gospodarska konferenca se je danes za nedoločen čas odgodila. Skoro tik pred odgoditvijo je bila preči-tana poslanica ameriškega predsednika Roosevelta, ki je precej razpršila pesimizem, kateri je prevladoval med delegati.
—	Napačno je domnevati, — pravi predsednik, — da gredo uspehi vedno roko v roki s formalnimi pogodbami. V časi se več doseže potom medsebojnih posvetovanj iz katerih se rodi razumevanje, ki je velike koristi za vse.
Kot zadnja govornika na svetovni gospodarski konferenci, ki je zborovala šest tednov, pa ni dosegla nobenih bistvenih uspehov, sta nastopila angleški ministrski predsednik MacDonald in ameriški državni tajnik Cordell Hull.
Oba sta apelirala na zastopnike narodov, naj si še v bodoče prizadevajo izravnati medsebojne razlike in naj delujejo v tem zmislu kot so delovali do-sedaj.
MacDonald je vztrajal na stališču, da razid delegatov nikakor ne pomenja konca svetovne gospodarske konference. Najkasneje v treh mesecih se bo konferenca zopet sešla in nadaljevala s svojim delom
Ameriški državni tajnik Hull in drugi člani ameriške delegacije so danes popoldne odpotovali v Southampton, odkder se bodo podali s parnikom *'President Harding" v Združene države.
Lden izmed bistvenih uspehov gospodarske konference je bil sporazum med Združenimi državami in deželami, ki producirajo srebro, da se cena srebra znatno zviša. Pogajanja glede omejitve pšeni-
čnega pridelka so bila odgodena do 2 I. avgusta. _
Rooseveltova poslanica je bila naslovljena na predsednika svetovne gospodarske konference, Ram-saya MacDonalda.
—	Občudujem Vaš pogum in Vašo požrtvovalnost, ki ste jo kazali kot predsedujoči uradnik konference, — je rečeno v poslanici. — Vsledtega tudi mislim, da bodo narodi sveta prostodušno in brez jeze razpravljali o medsebojnih problemih. Svet se mora prilagoditi novim razmeram. S pričetim delom moramo nadaljevati, pa bo brez dvoma dosežen zaželjen uspeh.
LONDON, Anglija, 27. julija. — Predsednik nemške državne banke, Hjalmar Schacht, je rekel pred odgoditvijo, da se ne sme nobenemu naprtiti prevelike krivde za izjalovljen je gospodarske konference. Noben posameznik ni kriv, pač pa sistem.
Ameriški državni tajnik Hull je ob slovesu izgovoril sledeče značilne besede: — Pod nobenim p6gojem ne smemo omahovati. Boja ne bomo opustili. Pricetek smo napravili in bomo vztrajali do konca.
Včeraj je dospel v Združene države s parnikom Washington" senator James Couzens, edini re-publikansk član ameriške delegacije na svetovni gospodarski konferenci. Cašniškim poročevalcem je rekel: Od delegatov drugih držav smo se nekaj naučili o mednarodnih odnošajih, kar je treba zapisati konferenci v kredit. Dasi uspeh ni bil velik, smo vendar nekaj dosegli. Prepričali smo se namreč, da se Združene države ne smejo izolirati od o-stalega sveta. . _
mlekarski strajk preti
Strajk se bo pričel 1. avg. Mlekarski odbor ni dovolil farmerjem 45 odstotkov prodajne cene.
Utica, N. Y., 27. julija. — Farmarji osrednjega in .severnega dela države New York .so pripravljeni pridružiti .se mlekarskemu št.rajku 1. avgusta, kot je naznanil voditelj neodvlsnifli mlekarjev Felix P usee k.
Pi-seok je v torek predsedoval rborovanju mlekarjev v Fonda. X. Y. in ko so na zborovanju izvedeli. da jim državni mlekarski odbor ni dovolil 45 odstotkov prodajne cene, tedaj so vsi glaso-vali za štrajk.
Pi.se«*k je rekel, da bo prihodnje dni organiziral mlekarje v drugih okrajih v katerih še niso bili organizirani.
Carlisle, Pa., 27. julija. — Stavku joči farmerji .so razlili šest trnkov nileika. ki je bilo določeno za Ilarrisburg. To je bil prvi nastop v štrajku, ki ga je razglasila Ta-
liga narodov |0d nekdanje ištirje stavk0kazi so bili
razžaljena
kitajske je malo ostalo
0bstreueni pred rovom
Boli vi" j ska in paragvaj- WALU UI> 1 ALU BROWNSVILLE, Pa., 27. julija. — Premogar-
ska vlada ste naprosili 1 ~ ------T7T ski štrajk se je razširil tudi na Rainey premogovni-
Štiri države za posredo- Raz»cne države so bile ke Zaštrajkalo je dva tisoč delavcev. Vsega skupaj jih štrajka zdaj osem tisoč. Strajkarji so streljali na stavkokaze pred H. C. Frick premogovnikom št. 4. Povod streljanju so baje dali stavkokazi.
vanje. — S tem sta prezrli odbor Lige narodov.
pripravljene pomagati. Pustile pa so v deželi svoje vojaštvo.
Ženeva, Švica, 27. julija, p-;------------
Ogorčen nad tem. da .sta bolivij-j Washington, D. C., 27. julija ska in paragvajska vlad« napro- Kitajski preti razkroj. sU, Argentino. Brazilijo. Čile in ( S tem. da se je orijent oprijel 1 eru, da zopet pneno s pogaja- na(^,a< chi deIa mo- pravk.c 'in nji. za poravnavo bolivijsiko-pa-rgvajske vojne, je Ijigtn odbor za Chaco imel tri ure zelo burno sej (k.
zastopnika Anglije. Francije, Ita-pital City Milk Producers' Asso-jlije. &pamske in Mehike. Ta od-cialion.	j bor je v kratkem bil namenjen v
("lani Producers' Association Ohaco. da prične posredovati za
pravico
je svet opustil vsako posredovanje za mir, kadar pride nav-$ križ z interesi kake velesile, sto-'ji danes Kkaj.ska s svojim hrb-Odbor je nato naprosil bolivij- tom pritisnjemi k steni in se bo-ske in paragvajske delegate, da ri proti SV(>jemu razkroju, dajo nadaljna pojasniia o tajnem '
sporazumu v Rio de Janeiro, da | <>(i kanea svetovne vojne se Ki-bo mogel pozvati svet Lige naro-' tajska zanaša na ostali svet. da * do v. da 'razpravlja o tej zadevi. Jteiu	("'a-s- <1» se izvleče iz svo-
Delegati so splošno mnenja, da \ zmešnjave, združi svoje 7>rebi
vaLstvo >ter postavi močno drža vo.
Pogodba devetih držav, ki jamči Kitajski neodvisnost glede vlade in ozemlja, svečana, tako imenovana "vsi za enega, eden za
sta obe vladi s tem korakom raz-žalili Ligo.
Liga je že določila v odbor za posredovanje med obema južnoameriškima: republikama j>o en<«ra
so zaštrajkali v torek in zahtevajo $1.70 za 10 funtov onleka.
smrt znanega japonskega poveljnika
mir.
Buenos Aires, Argentina, 27.
julija. — Argentinska vlada je s tem. da je izjavila, da je Liga najprimernejša skupina za to posredovanje. ker se sosednjim državam do sedaj ni posrečilo doseči miru med Bolivijo in Paragvajem. pokazala, da ni pri volji 1 zopet pričeti posredovanja skup-. no z drugimi državami. Arg^nti-
Bil je 'japonski vrhovni ?*:	('!k> L" IVru S(> p»-
■* . .	v- ... <*p'e posredovati v istem casu,~ko
poveljnik v Mandžuriji. je bil na delu mednarodni odbor
Bil je nasprotnik Lige.'v Waejhin*rtonu- v u[m °(lb<>ru *>
• t .i .. , .	i bile zastopano Združene države
Star je bil 65 let. »r*u~uaj. .....
........................J Kuba.	|
Hsinking, Mančukuo, 27. julrjaj La Paz> Bolivija, 27. julija. — Xekday
vse" določa v pogodbi Lige narodov in nenapadalna Kellogova pogodba — vxe to je bilo Kitajski dobro jamstvo.
Toda vlevla.sti se sedaj skušajo otresti teh obveznosti. Ves ustroj mirovne pogodbe se je zrušil, ko je Japonska vpadJa v kitajsko o-zemlje in si osvojiLa Mandžurijo in Džehol.
Ako hočejo velevlasti nadalje vati svojo pot. ki so jo pričele leta lf)00 in ra-zdeliti Kitajsko, jim ni na poti nikaka zapreka. Kar je napravila Japonska s Korejo. Mandžurijo in Džeholom. moro napraviti z vsakim drugimi delom Aizrje. Kar dela Japonska, morejo delati tudi druge države. Ki-m, tajska jih ne more vstaviti.
je Kitajska gospoda
Japonski j>oslanLk pri novi Mančukuo državi in vrhovni poveljnik kwantung armade, general Xo-buvoši Muto, je po kratki bolezni na žeJodcu umrl.-
<Jeneral Muto. ki je bil znan pr>d imenom "molčeči general", je bil v retmici diktator Mančukuo
Governor Pinchot je uvedel ob-1 širno preiskavo. C'e ne bo druga-' če. bo jKJcslana v stavkarski okraj državna policija, ki bo prevzela kontrolo.
Washington, D. C., 27. julija.] Danes je dospela v Belo hišo iz! Berks County Pa., delegacija iz-J delovaloev nogavic. Delegacija je hotela Iprojsifti predsednika Jtoo-seveilta, naj zastavi ves svoj vpliv, da bodo delodajalci priznati unijo.
Delegat Ilenry Bover iz Reading. Pa., je sporočil tajniku Mc-Tntvre. da fabrikanti nočejo skleniti z delavci nobenih pogodb.
Philadelphia, Pa., 27. julija. — Danes so bili aretirani pred "Fine Craft" tovarno štirje možje, ki so ' baje uradniki neke unije. Last-j nik 'je ]x>zneje zatrjeval, da so prišli v tovarno. ]>ognali dleavee na cesto m ustavili električni tok.
PostaI\1lj»eni so bili vsak pod varščino $2500.
Chicago, III, 27. julija. — Ko f?e je danes zbrala pred tovarno za obleke Lipson Brothers veli- . ka skupina štrajk a rje v, je nava- ' lila nanje policija s krepelci.
V Pana. 111., je državni jrene-ralni pravdnik uvedel preiskavo, k o jo namen je do«rnati. kaj je povzročilo eksplozijo v ibiLsu. v katerem se je nahajalo sedemindvajset mi ličarje v.
Miličarji so se vračali iz stavka rskega okrožja v Taylor vil le nazaj v Mt. Vernon.
do Janeiro.
DAROVALEC KRVI
Atlantic City, N. J., 27. julija.
, »	,	, Sq>lke Howard, ki je zdo močan.
države4. \ rnovno poveljstvo nad	-	u i i ji
*.	,	zatrjuje, da je ze bolnikom dal
kwantung armado je prevzel pred enajstimi meseci. Poprej je bil generalni na-dizornik japonske vojske. Star je bil let.
Muto je v.sa.k dan vstajal ob pol šestih, je eno uro delal pri svoji pisalni mizi in je nato ob vsakem vremenu s svojim adju-tantorn jahal eno uro na izprehod. Svoje uradno delo je vsak dan pričel ob 8.4i> dopoldne in je hodil zgodaj spat. Nikdar ni ho<tel prisostvovati kaki zabavi. Jedel je mnogo in. kadar je t>il v Muk-denu. je imel navadno kosilo za 7 centov v vojatški kan t in i.
Visok je bil samo nekaj nad 5 čevljev, toda zelo odločen. Mno-gokrait je v važnih zadevali zasto-
več svt>je krvi kot kdorkoli drugi-
Pravi, da je dal kri zn 302 bol nikom. Za to pa ne sprejme nika-ke plaiče. Po \-jsaki operaciji nekaj -časa počiva na divanu. nato pa gie domov.
ZRAČNI PROMET Z RUSIJO
Rim, Italija, 27. julija. — Italijanska trgovina, z Rusijo je bila zo«pet povečana s tem. ker je bilo -tej trgovini prideljeno celo zračno brodovje za prevoz potnikov v Kusiji. Rusija je kupila 10 aeroplainov Isotta Franschini izdelka. kakor iso aeroplani s katerima je general Bal bo poletel v
pal avojo državo. Bil je molče,-, [ Chicago in je sedaj na patu v Ita-trfda, kadar je govoril, ni mnogo j,fjo_ ,Prvi areoplan je odIe'teI iz
izbiral ibesed.	jBrindisi v Sevastopol ob Ornem
Lansko leto j<e odgori'oril Ligi j m<jrju ž narodov:
» — 'Niti Ijiga, niti kaka druga
morju. Z. njim se je peljalo 12 pot-
nikoiv, .pilo* in trtje mehaniki
...	Aeroplan more narediti 140 milj
KiJa ne more izpremeniti japon- ^^^ llW)
skega skllepa. da zasleduje svoj'
zas-tavljeni cilj v Mandžuriji.
Prihod generala Muto v Mukden 29. avgusta 1932. je bilo znamenje odločnega kitajskega napada. ki pa je bil odbit.
Tekom vročih bojev v Mandžuriji je ibilo mnogokrat, poročamo, da je -bel ramjen, ali pa ubit. Ne-
Novi sedež pogajanj za mir med, riIa ce,i Azrji. od Rdečega morja Bolivijo in Paragvajem bo v Rio Pa Pacifika. Toda zadnjih 400
let- je stalno razpadala. Anglija. Francija. Šj>ain.ska, Portugalska, Rusija. Nemčija in druge države so si poljubno odrezale kos o-•rromne Kitajsike.
Niti najmanj ni misliti na to. da je to delo sedaj končano. Ravno nasprotno.
Xa papirju ima današnja Kitajska dvakrat toliko zounlje kot Združene države. V njej so vkJju-ne dežele: Mandžurija, Mongolija. Tibet in Sinkiang ali Kitajski Turkestan poleg 18 provinc prave Kitajske.
Toda Mandžurija in Džehol sta nzjrubljena za Kitajsko, razun če je dovolj močna, da se obefh dežel zopet polasti z orožjem.
Mon.«rolija je *Jkcxro neodvisna i dežela in se bolj nagibi je k sovjetski Rusiji kot pa k Xankin-
TurkerJtan je v revoluciji. V Kečvanu. ki je nn ibogatejša« provinca. so se pričeli iboji, južna Kitajska pa se bolj ozira na Kanton kot pa na Nanking. Tibet vedno boj prihaja pod vpliv Anglije, več pokrajin pa se je oprijelo komunizma.
SLABO ŽGANJE
POVZROČILO SMRT
Philadelphia, Pa., 27. julija. — Zadnjih 24 ur jo vsled shaboga žganja, ki je bilo ukradeno v neki jraraži, umrlo 12 oseb. dve pa »ta oslepili. Policija prfavi. da je še nekje v mestu pet ga Ion takega žganja, in bo umrlo še več o-seb. ako ga prej ne najdejo.
Pet mrtvih, med katerimi je ena žmska. je belih, drugi so črnci. Policija je že zaprla dva ino-ža in dva dečka.
koč je bila aretirana skupina anarhistov, ki so imeli namen u-moj-iti ga.
Svoj dom je imel v priprosti hiši v i'angeunu, ki se seda j imenuje Hsinkimg, to je nova pneBto-liea.
LITV1N0V IN TROCKI
Clermont F errand, Francija,
27. julija. — Ruski .zunanji komisar Maksim Litvinov se je v hotelu vpisal kot- Maksim Linde in splošno se doimneva, da se bo v tem ho«telu sestal z Leonom Troekim.
ŠPANSKA POLICIJA JE PRETEPLA AMER1KANCA
Marseilles, Francija, 27. julija, Paul Perterzell je rekel, da je naznanil amoriškomu konzulu v Barceloni, da je španska policija ž njim skrajno surovo postopala.
Peterzell zatrjuje, da je pri svojem prihodu v Barcelono iz Palme prijavi!, da je bil iz njegovega avtomobila ukraden en zavitek. Civilna garda (policija) ga aretirala in mu zagrozila, da ga vklene.
— Pričel sem pisati številke policistov, — pripoveduje dalje. — vsled česar so se zelo razjezili. Izbili so mi svinčnik iz roke. me tolkli, pljuvali y obraz iter me slednjič vrgli v zapor.
franc. tarif bo škodoval zdr. državam
Tarif je na videz naperjen proti Nemčiji, v resnici pa proti Združenim državam. — Mnogo a-meriškega blaga je izključenega.
Pariz, Francija, 27. julija. — Xovi francoski tarif, ki je ravnokar stopil v veljavo in ki jo bil postavljen proti nemškemu tari-fu. jasno kaže. da je francoska vlada porabila nemški povišani tarif za oblak dima. da zakrije drastične omejitve uvoza iz Z<lr. d rža v.
Izmed 80 predmetov, za kato-re je bil zvišan tarif 18. julija, zadene 7fi predmetov iz Združenih držav, in še več. v marsika-trem oziru zadene mnogo vim" Zdr. države kot pa Nemčijo in v mnogih slučajih so prizadeti izključno predmeti iz Združenih držav.
Natančni prejrled seznama predmetov kaže. da je za mnoge ameriške izdelke postavljen najvišji tarif, medtem ko spadajo isti izdelki iz Nemčije pod nižji tarif. Za nekatero ameriško blago je treba plačati štirikrat večjo carino, kot pa .za nemško blago.
Za vzgled naj bodo samo izdelki iz ibombaža. kar je do sedaj Francija uvažala samo iz Združenih držav. Tarif na ameriški izdelek je bil zvišan od 12 frankov na 160, na nemški izdelek pa samo od 12 frankov na 40 frankov.
Z ozirom. na ta tarif je mnogo ameriškega blaga nemogoče izvažati v Francijo, gnedtem ko ima prej Franciji sovražna dežela veliko prednost.
DEBELA ŽENA JE UMRLA
Chicago, 111., 27. julija. — Emily Loll, stara 53 let je umrla v bolnišnici vsled. bolezni, ki jo znana pod imenom elephantiasis, ki je zelo redka in povzročil je nenavadno rast. Bolna je bila d v« leti rn v tem času je njena teža narastla od 140 na 6(X) funtov.
V bolnišnico jo je dan poprej prineslo 8 gasilcev in 6 policistov.
ŠVICAR JE UMORIL
AMERIKANKO
Karočite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik v Združenih država
Viege, Švica, 27. julija. — 20. letni potepuh Heinrich Walt lie je bil spoznan krivim trmora in je bil obsojen na najvišjo kazen 15 let. Priznal je. da je umoril Miss Jerane S t or.rs Ibershoff iz Cleveland, O., ki se je vooila po Švici s kolesom. Ko se ji je kolo po-kvairilo, ga je ob cesti popravljala in WaJt-he jo je napadel in u-
f f
cxi i&koDr
"glas naroda"
YORK, TODAY, JULY 28, 1933
ULA8 NA BOD A" , (Ve*w W Ifc* Pwple)
Brary Day Except Bandaja and HoUdaja
lato v«Ua aa
»•••■••••■»■••••a
96.69

$1J0
Sa Maw tort aa otto too......(7.0i
Ka pol lata................... $».C0
Ea taaseautvo aa erto lato ...... f7.00
Ea pol leta ....................|SJd
sotoaerlptloft Yearly 96.90
Advertise vent on
"Qlaa Naroda" latiala raakl dan lsraeadl nedelj In praanlkor.
podpiaa In osebnosti aa o« prtobCujejo. Denar naj se blsgorob po Mont j Order. Prl ■premettbl kraja naročnikov, prosimo, da sr tndl prajteje blrslMfe naznani, da hitreje naidemo naeloratka.
NAKODA", 11« W. 1ft* Street, New York. fL I. CHelaea 1—6878
2870
s •
Za večino ljudi so številke nekaj zelo suhoparnega. Povprečni človek se ne bavi rad ž njimi, dokler se direkU no njega ne tičejo.
Današnjemu uvodnemu članku smo dali nekoliko neobičajen naslov '42870".
Do tega števila je prišla uprava 41 Glasa Naroda", ko je pregledala in zaključila knjige za prvo polovico tekočega leta.
Izkazalo se je namreč, da je bilo dne 1. julija natančno 2870 naročnikov, ki nam dolgujejo naročnino. I V to število niso všteti oni, katerim je s 1. julijem naročnina potekla in je še niso obnovili, t 2870 naročnikov nam povprečno dolguje po tri dolarje.	'
Koliko je kdo dolžan, lahko izračuna iz treh številk,] 'ki so poleg naslova na listu. Prva označuje mesec, druga dan, tretja pa leto, do kdaj je naročnina plačana.
Sedaj pa pomislite, s kakšnimi težkočami se mora boriti slovenski časopis, kateri mora iziti vsak dan, pa mu naročniki dolgujejo skoro osem tisočakov.
Papir, svinec, plin, elektriko, poštnino in najemnino je treba točno plačati, pa tudi delavci, ki so si prostovoljno skrčili plačo do skrajnosti, morajo biti plačani.
Pripomnimo, da smo vsem omenjenim 2870 naročnikom poslali najmanj trikrat opomine, naj zadoste svoje dolžnosti.
Tri cente poštnine za vsak opomin sicer ni dosti, toda dvatisočosemstosedemdesetkrat trikrat po tri cente je že ^precejšnja vsota.
Iz raznih krajev prihajajo poročila, da so se začele razmere nekoliko boljšati.
, Dobro vemo, da tisti, ki je že po več mesecev ali celo ,3efc(brez dela, ne bo s prvim zaslužkom poravnal naročnine, i Najprej je treba plačati dolgove po mesnicah, peka-rijah in grocerijah, treba je otroke obuti in obleči, trebi; je poravnati dolg pri društvih, nazaduje ]>a pridejo druge obveznosti, med katerimi zavzema list važno mesto. \ Saj vam je bil vendar najboljši prijatelj v"teh težkih časih.
Vsak dan vam je prinašal novice iz vseh delov sveta, toovice iz naselbin, dopise, zanimivosti, šale hi zanimive romane, o katerih se je marsikdo izrazil, da so mu bili ^edina uteha.
Kdor izmed dolžnikov zaenkrat še ne more popolnoma poravnati naročnine, naj nam že vsaj sporoči, kdaj približno mu bo to mogoče.
** Tudi tako sporočilo nam je dobrodošlo, da se že vsaj vemo ravnati za bodočnost.
I-
denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslhv0 p0 dnevnem kurzu
▼ JUGOSLAVIJO
Din 200............................$ 4.40
Din 300...........................4 6.50
f>tn 400......................„...3 8.50
Din 500...........................4 10.50
Din 1000..........................„$ 20.75
D*n 5000............................$101.—
V ITALIJO
Lir 100 ............................ $ 8.10
Lir 200 ...................... tlS.fS
Lir 800 ............................ $23.50
Lir 400 ............................ $31.—
Ur 500 ............................ $39.—
Ur 1000 ............................ $77.50
KER SE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za isplačbo *e$ih zneskov kot tfccrraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. . KtlaCila ▼ ameriških ttOUBin
ZA izplačilo $5.00 morate poaU4l^. $ 8.78
>»	810.00 " " _$19.88
f»	81BJ88 " "
»« M $88.00 "	"___421—
»	84049 " » _____$41.35
__ »»	86040 " » ____4S1JJ0
Pi*Stmnlk dot* t tacam kraja t^UfiOo ▼ dolarjih. Jfojaia mMfmtAm fsvtinjamo po OaMa Letter sa pristojbino
SLOVENIC PUBLISHING COMZXNX
>w	"Glas Naroda"
JMWMT vn*
T0**, v, X.
Chicago, IB.
Se nekaj novic s svetovne razstave. Zadnjo nedeljo sem .se zopet z mojimi soprogom udeležila raznih slavnosti, ki so Sile prirejene na eattt italijanskim letalcem, ki so prileteli v .soboto popoldne v Chicago. 24 po Številu. Leteli so jako nizko. Okrožili so dvakrat prostor nad razstavo po trije in trije v skupinah. Naši ameriški letalci .so jrm šli naproti, okoli 30 po številu in .so napravili v zraku bessedo "Italia".
V	nedeljo popoldne so bili vsake vrste programi na razstavi. Bila sva tudi na prostoru General Motor Co. Tam se vidi, kako se izdelujejo avtomobili. V par uran pride potov avtomobil ven. tako da je vredno vsakemu si ogledati.
Potem sva šla gledat indijansko naselbino, kjer imajo vse tako izdelano, kakor so imeli pred tisoč leti. pred no je prišel beli človek do njih. Plesali so svoje plese in -peli pesmi v ovojem jeziku. Imajo svoje koče iz ilovice in lubja, kar je gotovo nekaj zanimivega za videti.
•Potem sva šla gledat naselbino malih ljudi ali takozvane pritlikavce. Xobeden ni večji kakor 26—30 infčev. Stari so vsi nad 18 let. Ena: žena je stara 62 let in je mati 6 otrok. Vsi so normalno rašcemi. Imajo celo vas sami zase. Okoili 50 jih je. Imajo celo svojega župana, policmana. svojega brivca, svojo jetnišnioo in svoj hotel.
•Pritlikavci sa imeli ba<š veliko gledališko predstavo, ko sva bila midva notri. Xeka deklic*, visoka 24 inČev. je izvajala vsakovrstne plese. Izgledala j** kot punčka za par dolarjev.
Vsakemu .svetujem, da si ogleda to zanimivo naselbino. •
Ker ibi pa preveč prostora vzelo. da bi mog-la vse opisati, kar sem videla na svetovni razstavi, naj torej zadostuj? za danes.
24. julija sem šla poslušat na kriminalno sodnijo jako zanimivo obravnavo, ki se tiče naše rojakinje Mre. Vere Carl, rojene G rilec, ki .ie obtožena, umora svojega -moža. kateri je bil umorjen še lau.sko leto. Ko to pišem, ni še izrečena sodba nad njo.
Zadnji teden sta bila obsojena njen brat. John Grilee in Johan Milovič, njen ljubimec, na dosmrtno ječo.
Dosedaj so vse priče izpovedale jako obtežilno za njo. 8koro gotovo bo dobila tudi ona dosmrtno ječo. Prihodnji teden prideta še dva na vrsto, to sta češka fanta. Joe Fess in Joe Veselko, kil sta tudi zapletena v umor. Kakor se sedaj vitli, .so ga lmiorili zaradi denarja, da .so dobili $15.000 zavarovalnine.
V	dvorani je dosti naših Slovencev, .tako da j>e težko dobiti prostor.
'Tlavno isti dan se je izvršil t-u-di Umor v sodnijski dvorani. V petem nadstropju je ustrelil stražnika Johma Sevicka bančni bandit John Scheck. Ki ga je stražnik peljal zopet nazaj v zapor, se je John ScJieck hitro obrnil in začel j .streljati. Stražnika* je ustrelil ravno v srce. da je bil prrcej mrtev. Jaz sem ga videla ležati na tleh v sodnijski dborani, kamor so ga 'bili prinesli. Res žalostno. Za<čela se je gonja za bandit om doli do drugega nadstropja. kamor je zbežal, vendar se je posrečilo nefreTnu stražniku. <Ja. ga je ustrelil in sedaj leži v jetniški bolnišnici. Kakor se s-liši, nru je prinesla orožje pred obravnavo sestra Mary Scheck, nakar so tudi njo pridržali v zatporu.
Ker se je dopis precej zavlekel, toraj končam -za sedaj.
Pozdravljeni!
F. Lukauich.
ZAPELJANA STARA DEVICA
TKE LARGEST SLOVENE DAILY V. & I.
CENA
OIL KERN0VEGA SBULA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko
berilo
KAROM
Anton Preskar umrl.
Vsa Ljubljana je občudovale starega Antona Preskarja, znanega krojaškega mojstra in -trgovca z imamrfakturo 'in konfekcijo na Sv.-Petra cesti in posestnika, kako krepko je nosil svojih 84 let, a 12. 'julija je starčku nenadoma postalo slabo in je mirno zaspal.
Najprej zavaroval, potem pp končaj.
Pred malim senatom se je Zagovarjal posestnik Ivan Ro-tar iz Zgornja Gasferaja. Državni pravdnik Sever ga je v obtožnici obdolžil, da je v noči na 4. oktobra 1932 zažgal hišo. iki je bila na polovuco last njejrojve .žene. na polovico pa njegova, in sicer z namenom, da bi dobil 20,000 Din zavarovalnine. iNamera se mu .je posrečila ter je zavarovalnica izplačala njemu na roko 0000 Din. s katerimi si je postavil novo hišo. z ostankom pa je plačal svoje dolgove. Po požaru so se jele širiti med ljudmi govorice..da je Rotar ham podnetil o<?enj. Preiskava pa je Ibila brezuspešna. Letos aprila pa je prijavila Rotarja; njegova lastna žena kot požrgalea. na kar se udal ter je zločin priznal.
Obsodili so «ra na 4 leta ječe in
4 leta častne izgube.
*
Svaka je ubil.
•Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal posestnik Anton Šiška od Sv. Andraža v Slov. goricah, in sicer zaradi uboja svojega svaka Ludvika Toša. Kakor pripoveduje obtožnica, s-e je žalostno dejanje dogodilo 13. februarja. Toš je gnal kravo, ki jo je kupil pri sv. Andražu, domov v Bren-govo. Spotoma se je zvečer hotel zglasiti pri svojem svaku Šiški, s katerim že poldrugo leto nista govorila. ker sta si 'bila neikaj v j?-zi. Gonja-ča sta gnala kravo naprej, Toš pa je potrkal na okno. Takrat je Šiška tiho odprl vežna vrata ter petkrat vsekal z ostro ročno sekirico Toša .po glavi. Trikrat mu je prebil lobanjo. Toša so naslednjega dne prepljaJi v mariborsko bolnišnico, kjer mu nLso mojrli več pomagati. Pred Hinrtjo je sodniku še izpovedal, da ga je napadel svak Šiška.
Obtoženec se je zagovarjal s si-lobranom. češ. da je hotel pokojni vlomiti v hišo.
Senatu je predsedoval .pri razpravi dr. Tombak. pri«edniki pa so bili dr. Pečnik. dr. Senjor. dr. Kuedr in dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal državni prarvduik Sever. Sivka jt» bil obsojen na H let ječe. trajno iagulbo častnih pravic, na odškodnino 5000 Din vdovi pokoi-nega. obema njegovima otrokoma pa vsia-kemiu mesečno 50 Din. dokler ne dosežeta starosti 14 let.
Najden mrtvec.
Ljudje, ki so bili zaposleni v gozdu v Pestrki. občuia Gorenjski vrh v Halozah, so našli v grozdu mrtveca in o t«m obvestili o-rožništvo. ki je odredih) prenos trupla v mrtvašnico v Za vrču. Kakor se je pozneje ugotovilo, je zadela najdenca ka»p. Je to posestnik Jurpree Matija iz Gorenjskega vrha.
Velika opekarna žrtev ognja.
Lepa Dvorska vas pri Begunjah na Gorenjskem je 14. julija doživela veliko požarno katastrofo, katere žrtev je postala velika, njamoderaieje opremljena Gorenjska opelkarna. O požaru so znane nateleclnje podrobnosti:
Gorenjska opekarna je bila na rtovo zgrajena šele pred dvema letoma in opremljena z modernimi stroji. Zavzemala je ogromen kompleks, zemljišča. Tovorniško poslopje samo je bilo dolgo sto metrov. Lastnik tvomiee je čeho-stovaški državljan Felik Schind-ler. ki stalno živi v Brnu. Tvor-niea je dajala zaslužek vsej okolici. zlasti pa vaečanoin Dvorske vasi. od katerih je bilo 25 nameščenih v opekarni, drugi pa so d«ihro zaslužili kot vozniki s prevažanjem opeke na ikolodvor v Lesce, odkoder so se vračali s premogom za strojni oddelek opekarne.
Bilo je ob 23.15, ko je kurjač, ki je spal pri peči, zapazil, da se dviga plamen z zadnje strani tvor-niškega poslopja, kjer so nameščene delavnice za izdelavo op^ke. Takoj je alarmiral delavce, ki so v bližini spali. Prihiteli so pa tudi ljudje, ki so blizu pri Papler-ju bedeli pri mrliču. V naglici so iz pisarne znosili vse, kar se je dalo odnesti. Medtem se je požar ra/>širil z velikansko naglico po leseni zgradbi. Prihitela so gasilska društva iz Hlebcev. Mošenj, Begunj in .Radovljice, ki so se pa morala omejiti le na Iokaliziranje požara. Zavladala je taka vročina, da se sploh ni bilo imoproče približati gorečemu poslopju in so gasilci le od daleč brizgali vodo. Ker je bila vsa vas v nevarnosti, da jo zajame požar, so gasilci ne-.prestrano polivali strehe in tako preprečili še hujše zlo.
Velikanski plameni so se dvigali nad 20 metrov visoko, tako da je bil na mah alanruiran ve« radovljiški okraj. Ljudje so hiteli v Dvorsko vas peš in na kolesih in se je kmalu ob pogorišču zbralo več sto ljudi. Ves trud ga-^sileev je bil zastonj. Ogenj se ni [dal ukrotiti in je do 5. zjutraj zgo-jrelo vse ogromno poslopje z vse-jmi stroji, zalogami opeke in stroj-jnini oljem do tal. Obstajala je bojazen. da ibo eksplodiral plin, ki se je nabiral v pečeh, kar se pa k j sreči ni zgodilo. Pogorela je tu-j d i -krožna peč in ostala samo majhna razvalina ožgane opeke.
Sefredinsko sodišče je obravnavalo te dni zadevo 50 letne stare device, ki je tožila svojega 40 letnega podnajemnika, da jo je za-peljal, in zahtevala, naj ji povrne moralno škodo s tem. da ji plača 4000 pengoe. kolikor je morala plačati svojemu domačemu zdravniku. V tožbi ie rečeno, da je stanovala tožite!jica s svojim bratom v štirisobnem stanovanju, pa je morala zaradi težkega gmotnega položaja eno sobo oddati v podna-jem. Njen podnajemnik j<» bil toženec. ki se je vedel v začetku zelo dostojno. Kmalu je pa začel laziti za gospodinjo in najbolj nadležen je bil. kadar ni bilo doma njenega brata. Ker je bila v ljnbav-nih zadevah neizkušena, je izrabil njeno žensko slabost, da je zapeljal, a posledica je bila. da je zltolela. Zato ni bila več sposobna omožiti se s čisto vestjo in tako .i;1 zahtevala <>d zapeljivca odškodnino.
Toženi |x>dnajemnik je pa krivdo odločno zanikal, češ da nikoli ni bil spolno bolan, kar lahko dokaže z zdravniškim spričevalom. Sodišče je pozvalo obe stranki, ki nju-i nil; imen madžarski tisk zaradi u-• glednega družabnega položaja noče izdati, naj predložita dokaze in protidokaze. potem bo pa izreklo zadnjo besedo.
STRUP ALI ZDRAVILO
j Vinski ods*ik londonske gospodarske konference se je ha vil te 'dni na dolgo in široko z vpTaša-"njem. dali je vino strup ali zdravijo.
V debato je meri drugim posegel indski delegat, ki je branil stališče protialkoholikov. Portugalski delegat Je njegovo razlogo ostro zavrnil, češ. da vino ni samo živilo. temveč vselnije tudi zdravilne snovi.
Neki Francoz je k temu pripom-hiil. da popijejo v malih portugalskih naselbinah v Indiji več vina nego vsa ostala Indija skupaj, pa se vendarle počutijo po zdTavju izvrstno.
Neki statistik je poročal, da so Angleži med 37 narodi, ki pijejo vino. na 28. mestu. Na prvem mestu so Francozi, ki popijejo letno povprečno vsak 146 1 vina.
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
«
T9
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni/ ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
C eti a .
$1 50
i t j-.f* 'Mr;	, .
REDN1K NAPOLEONOVIH ARMAD
Francija je te dni proslavila spomin moža. ki je celih 15 let delal v gmotnem pogledu za Napoleonov? armade. Minilo je namreč 100 let od smrti generalnega in-tendanta grofa Garu. ki ga je Napoleon še na otoku Sv. Helene proglašal za enejra najagilnejšin in obenem najpomembnejših ljudi, kar jrh je poznal. Garu je bil dve leti starejši od Napoleona in kot absolviran pravnik je prišel v vojno ministrstvo. Tam jra js našel jjeneral Bonaparte že kot °re-neralnejra tajnika. Cesar jr* je ee-nil zaradi njegovega svobodnega mišljenja, združenega z redko disciplino. Dokler ni bila ta ali ona ywdeva urejena, je zagovarjal svoje stališče trdovratno tudi napram vladarju, ne da bi pomislil na to, da bi se mu utegnil zameriti. Ciin je pa dala odločitev, se j:* brezpogojno uklemil. čeprav je s svojim naziranem pogorel.
Garu je pripravljal jrospodar-sko vse Napoleonove pohode od leta 1800 in njemu je bilo poverjeno gospodarsko izkoriščanje zasedenih d -žel. V vseh odločilnih in važnih zadevah je bil cesarjev zaupnik. Odsvetoval je Napoleonu zakon s hčerko cesarja Franca in leta 1812 mu je svetoval, naj nikar ne krene v Rusijo. Bil je pravi ustanovitelj trena kot samostojne« vojaške edmice. Bil je -lan Franeoske akademije in med druprimi je napisal tudi slavno zgodovino beneške republike. Zase ni delal nikoli in tudi ni maral nobenih posebnih nagrad. Z njegovim imenom ni združen neposredno spomin noben» izmed slavnih bitk, vendar so se pa Francozi ob stoletnici njegove smrti s Ihvaležnostjo spominjali tega moža.
O NAMERAVATE PRIREDITI
veselice, zabave
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" M a«« •amo članstvo, pač pu rti Slovenci ▼ wmU okolici
CEHIIA OGLASE SO ZMEKRE
Dvajsetega avgusta bo v Emerald Parku. Glendaie, L. I. po dolgem času piknik Slovenskega Samostojnega Društva.
To društvo le redokdaj priredi kako prireditev, kadar jo pa priredi je prireditev in pol. Pri zadnji seji je bil po temeljitem razmisleku sestavljen podroben načrt da ne .bo nikomur ničesar manjkalo, posebno kar se tiče vsakovrstne orgrinalne zabave, dobre pijače -in okusne<ra prigrizka.
»Se za vsak piknik in veselico ju vesel i C-ni odbor Samostojnega kaj posebnega pogruntal, 20. av-g«ista nas bo pa prav posebno presenetil.
*
Zadnjič sem sreča! v Do\vn-tovvnu Tončka Meglico, ki skrbi, da imajo naši rojaki čevlje vedno lepo osnažene. Potrt je bH in žalosten.
—	Kaj ti je. Toni? — ga vpra1-šann.
—	Nič ni. biznes prodajam.
—	Kakš?n biznes?
—	Tukaj, poglej. — in mi pokaže .poleg sebe bakso s krtačami.
—	Koliko pa hočeš zanj?
—	O mi za vsak kos plačaš nikelj. pa vzemi vse skupaj.
Začel .sem šteti baksa. mala blazinica, na kateri kleči pri izvrševanju svojega poklica, dve krtači, dve cunji, steklenica po-liša »in škatlijica biksa. Izračunal sem. da bi dobil za vseh osem kosov komaj štirideset centov.
—	iXe bo velikega dobička, — mu pravim. — Samo štirideset centov.
—	'Kakšnih štirideset centov?
—	I. <no osem kosov je. pa sam računaj. Osemkrat pet je štirideset.
—	Kakšnih osem kosov? Ščetine v obeh krtačah preštei. Toliko nikHnov. kolikor ščetin: bakso, povšter. cunje, poliš in biks ti pa na vržem.
*
Te dan sem čital zanimivo do-godbico o hudem možu. ki je imel strašno lepo ženo. tfi pa ni niekai skoparila z ljubeznijo. Samo vranf je bil k nji v vas hoditi, ker se je vsak bal njenega moža.
Nekega dne .se je po mestu razširita novica, da je ljubosumni mož ustrelil mladega fanta, ki ga je zalotil pri svoji ženi.
—	Ali ni to strašno! — so vzklikali ljudje. — Ali ni to grozno!
Postaren optinirist je pa sedel v kotu in modroval :
—	Oh. lahko hi bilo še bolj strašno, še bolj grozno.
—	Kako vendar? — *o se mu čudili.
—	C^ .bi bil .prerlvčera;)-nj;im prišel njem mož nepričakovano domov, hi bil mene zalotil pri nji in bi bil mene ustrelil. To bi bilo zame dotsti bolj strašno in grozno. Ali ne?
*
To se je zgodilo v Butalah. in kot s-. ni vam že večkrat povedal, so v Buta-lafh zelo ponosni in menda tudi zelo pametni ljudje. Pa je prišel nekoč Kraševee z oslom v Butale in na ozki stezi sta osel in Kraševee srečala butalskega župana. Župan je šel sredi steze proti njima, osel pa tudi sredi steze proti županu.
—	No. — je vz-kfiknil župan — kaj pa je to? Ali se bo osel meni umaknil, ali se bnrn jaz, butadski župan, umaknil raslu?
Kraševee je stopil mimo župana in zaklical nazaj :
—	Kar sama se pomenita, kar sama !
*
Nekdo je brskal po ročni torbi, ci svoje žene in našel v nji sledeče predmete: ogledalce. jrlaviiik. škatljieo za puder, cigaretacr dozo. vžigalice, lipstick, raelična pi-wma. polnilno pero (prazno), svinčnik (brez konice), ve^je"število vozmih lastkctfv, pol ducata bucik, žepni robec, večje število rokavic (ne na pare), stare račune, zmečkane znamke, aspirin, žepni nožek (skrhan), pilo za nohte, etui za očala, lasnice. kuharske reeepte, kupone vsitopnio za kinematografe. fotografij, Ktekleničieo želodčnih kapljie, pripravo za krpanje »nogavic, denarnico (prazno) in rtizfi^A^ kovan denar, raztresen po vsej torbici.
Ždaj vemo. .zakaj zwwke nimajo že^pov Kakšen bi moral biti žep. ki bi spravil to vase!
11	II ■ II I !

dlii fnofyjr "
HSW YOWC, TODAY, JULY 28,
m
THB LA1GI8T BLOTTO DAILY H ft

Jf^JfL^AA'A ŽELJEZSOVA - KOKAUEVA
Xa oknu s« stale kakteje v ličnih lončkih. Poletno solnce je pripekalo. PHargonija je poHesila listje in
ctf-tove.
Ježek j*e je napihnil. nkod««elj-no pogledal p«*largonij<» in dejal : "Bratec jelenček. kaj ni prijHno solnee* Zdi mi. da >em doma. kjer legajo solnrni žarki s tako močjo, «la se/g » vse rastline razen kaktej!"
"Kako pa veš. kako je doma?" «r je (»gladila lopatica.
"Kako ne hi ved. I! Ogromen je-ž"k, moj oče, mi je pripovedoval t»daj, ko me je vrtnar odsčipnil in vsadil poleg njega. Sin. mi je orisal, nikoli nhi videl domovine. Ko bi jo videl, bi umiral po njej. Toliko solnea. o, toliko solnea je tam."
"Tudi jaz sem d<»ma tam. kjer je toliko .solnea". se je »»glasila o-vfnela pelargonij«.
"Pha!" so t»e zagrohotale vse kakteje in rekle hkrati: "Če bi bila tudi ti doma v deželi solnea, ne b'» ovenela kakor kaka cunja."
Pelargonijo je |H»stal-> sram in je umolknila.
"Povej nam še kaj o naši domovini, ježek." so zaprosile kakteje.
"Čudne živali živijo tam... " je nadaljeval ježek. "Tu pa čivkajo le sivi ^abci in brne lene muhe.... Pri nas doma.... o...."
Kakteje so vzdihnile.
Počasi se je umikalo solnce za Mreho nasprotne hiše.
"Zbogom, solnce!." »o šepnile kakteje in zadrhtele.
NA OKNU
Deklica je odprla okno in zalila ka!" Odletd je. Pelargonija je pelargonijo. Počasi »e je dvigal list dolgo strmela za njim. za istom, cvet iza cvetom.	j Muha se je sprehajaa dalje po
Prifrfotal je metulj, ki je bil za- <-knu. "Kdino živo bitje sem med hlodi! v mestne ulice, in ves upe-.vami!" je dejala bahavo. "Videla han sedel na cvet petargonije. J sem pol mesta, vi pa čepite priko-
ITALIJA UNIČUJE SLOVANSKO MANJŠINO
je .slad-
1 vani na tem oknu in ne veste, kaj
jc prostost."
Kakteje s<» molčale. Mislile so na tolnčno domovino.
"Zakaj ne «edeš name? ko vprašal ježek.
"Kdo bi hil pa tako neumen, tla hi sed<*l n« tvoje bodice!" je za-iiičljivo dejala mt>ha. ki je lazila Mulia je bila zadovoljna. "Ali po oknu gori in doli.	,s;-in jih ponižala!" si je <lejala in
i začela premišljevati. na katero
smetišče se pojde gostit.
NEVARNA ZAMENJAVA
"Molči!" se je zadri ježek, " Re« *>i nasramniea!" je dejala pilica in pogledala na dremajoči ga metulja. "Metuljček!" ga je poklicala. "Posedi še malo pri meni." ga je povabila.
"Ko pa nimaš cveta." ji je odvrnil in se zazibal.
"V naši domovini jih pa ima-wol" >e je pobahal ježek. "Oče mi Spodbujajoč primer je doživel pred je pravil, da so tako veliki kakor , kratkim neki varšavski odvetnik.
ki je spremljal svojega, zaradi "Jaz sem pa mislila, da takšni vohunstva na smrt obsojenega kli-kakor vedro!" je podražila muha enta na morišče.
"Pa pridi ti v vas!" je rekla Ko je rtrbelj opravil svoje delo
Hud in zelo malo k vestnemu iz-pedbuj^jvanju svojih dolžnosti
j n se enega
v vas
razžaljena lopatica. "Xabodem te. da l oš »Tavriskala!" •
"Grdobe!" je siknila muha. — "Čudim se. da vas ljudje trpe.... j(]a je ta-le drugi obsojenec. Od-
tot«- vetnik se je seveda ogorčeno bra-
Pariska "Ere Nouvelle" objavlja na uvodnem mestu članek o Italiji, ki se bavi s preganjanjem Jugoslovanov ter posveča posebno pozornost politiki italijanske vlade. ki jo vodi v srednji Evropi. Člankar naglasa, da pakt štirih do sedaj še ni napravil nobenega efekta v nemški politiki niti v novih teritorialnih stremljenjih v Evrr>-pi. kakor to izhaja iz italijanskih it.i rig v Avstriji in famoznega Hu-genbergovega memoranda v Londonu.
V nadaljnjem pisanju se člankar ha vi s politiko, ki jo goji italijanska vlada napram naši narodni manjšini, ter navaja vsa grozodejstva. katerim so izpostavljeni v Julijski Krajini Slovenci in Hrvati. Tu člankar našteva umor Eržena v bližini Cerknega, nadalje slučaj, k! se je pripetil našemu državlja-nju Pergacu, ki je prispel k svojim

DVE SIROTI

Spisal A. D. ENNBRY
1
18
—	Čemu pa tako dirjamo l — je vprašal markiz.
—	Ke)r se ustavi normanski poštaljon, ki smo ga prihiteli, na Avguštinskem na-b rež ju, skoraj ob vhodu na "Novi most'1, lia vogalu ulice Dauphine.
—	No, inf
—	In tedaj izstopi lepa neznanka, ki jo je gospod markiz počastil s svojo pozornostjo.
—	A potem ?
—	Potem mi bo gospod markiz izvolil dovoliti, da pridem čim prej na novi most, da bom lahko za ugrabitev že v najprej vse pripravil.
—	Dobro.
—	Zdaj se lahko gospod markiz zanese staršem v Julijsko Krajino z j name. Normanski poštaljon bo rabil do Pariza še dobri dve uri. No in v treh urah prinesem svojemu gospodarju plen, ki ga n-grabim.
Na markizov migljaj je Lafleur odprl vratca in z opičjo spretnostjo je zopet za-ji-igoslovansko zastavo. Člankar na- vzel svoje mesto zadaj na vozu.
našim potnim listom, a so ga fašistične oblasti aretirale in poslale na odslužitev kadrskega roka v notranjost Italije. Xadalje navaja a-rrtacije v masah v neki vasi v bližini Gorice, ko je nekdo izobesil
dalje sporoča, da je predsednik občine v Operlju obvestil občane, da bodo fašisti aretirali vsakogar, ki bo na ulici govoril slovensko ali
„ hrvatsko. Fašisti so uadalje v neki ,je pripravrl. tla posije se . . . . , .	, -
,	, .	. ' (irugi istrski* va>.i zaprl štiri otro-
drugega obsojenca na. oni I, ,.	... , . ,
. .	j ..	. , v Ike, ki so izjavili, da so Jugoslova-
svet. je zgrabil odwtnika. misle«c,
IV^ejane *te s šivankami kakor sel z neumnostjo!''
"O. kako >i učena, gospa muha." ie zaničljivo dejal ježek. "Videti je. da najrajši posedaš po nnetiščih."
"Ne morem spati, kjer se prepirajo," je dejal metuljček. "Hvala za gostoljubnost, škrlatna cvet-
ni!. a rabelj. ki je vajen takšnih prizorov, mu je .s »svojimi pomočniki kmalu položil zanko okrog vratu.
V zadnji minuti je neki sodnik iegitimiral nesrečnega odvetnika in preprečil tako "justični umor", ki bi mu pač ne bilo para.
ISKnjigarna "Glas Naroda"
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York
MOLITVENIKI
SVETA URA
▼	platno ves...............J«
▼	fino usnje ve« ............iji
▼	najfinejše usnje v« 1-80 r najfinejše usnje trda »n ---------------------------UM
SKRBI ZA DUŠO
▼	platno Te*. _________J9%
r fino usnje res ............1.5*
▼	najfinejše usnje ves 1M
RAJ8K1 GLASOVI
r platno ve*. _______M
r usnje vez. ................I_2f
v fino usnje rez. _____lit
▼	najfinejše usnje rex. 1.6«
&VidKtJ SRCA
t lmltlrano usnje res. .8#
▼	usnje ret_____________
▼	fino usnje vez.____J.—
▼	najfinejše usnje ves. lJBt
▼	najfinejše usnje trda rez ................................1.54
▼	bel celluloid rez._____1JE9
NEBESA NAS DOM
▼	ponarejeno....................l.—
r najfinejše usnje rec lil r najfinejše usnje trda rez _________________
.1.39

.Z.—
MARIJA VARH3NJA
fino rez ......................12$
r fino usnje ________________LN
r najfinejše usnje trda ves ---------------------------lM
Hrvatski molitveniki:
Otjcfca jetaroot), flaa v«. -------L-
Stava Bogn. aarir I Jodom, dna ves 1JM
najfinejša rez --------------------IM
mbeakt, v platno .................JN
flM1 ves.........—---------JLf—
najflooHa v«B-----
Catbetic Terket Mannnl-
▼ fino usnje rezano ..........
Ave Maria:
r fino nanje rezano ______
POUČNE KNJIGE
AngleSko slovumlio beril« ... Aaoerikn in Amerika od (Trunk) 5.— AngelJnka služba aU nauk kako se
naj Mreže k *v. mail _____________U
Boj nalezljivim boleznim ______^______75
Cerkniško jezero..............................l.Zf
Doma«! iivinoztfrnmlk bro&lrano
Domači vrt ..............................LM
Govedoreja ............................\J5M
Gospodinjstvo ............................ljjf
Jugoslavija (Melik» 1. zveaek l£t
2. zrezek. 1— '2 *noplC.........1.8#
Kletarstvo (Skalickj) ...................
Kratka srbska gramatika ................M
Kratka rgbdovlna Sloveneer, Hrvatov in Srtev ..................M
Kako se postane državljan Z. D. JU Kako st> postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju ........Ji t
Knbitna Ratmdea ___________________71
Liberalizem .......................................JS$
Materija In enerilja ..................
Mlada teto dr. J—sa Xf. Krste ,75
Angleški molitveniki:
CUM*« Prajrsfteokt
v barvaste platnice vezano v
...JS* .1.19
(%A ODKASLS»
Mladeničem. L sv. «—
LL sv. ..............
'Oba skopaj M
Mlekarstvo — Ncmško-aogleški tolmač ___________1.4«
Nasveti za falšo in dom---------L.—
Najboljša aiov. Knhariea, 968. str. . lepo ven. (KaiinAek)
Spretna knhariea, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo rezana .....................JS._
Sadno vino ....................................49
Sadje v gospodinjstvo ................^75
Učna knjiga in berilo laškega Je-
•*ika .............................................M
Cčbenik angleškega jezika
trdo rez.................................l^f
hroAlrano ...................................1.25
Cvod v filozofijo \Veber)	150
Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ------------1.25
Veliki vsevedež .................................J&9
VoHilna knjižita .............................JS9
Zbirka domatili zdravil .....................69
Zdravilna zelišča ...............................49
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva.................................1.59
Zgodovina Umetnosti pri Sloven*
eib, Hrvatih in Srbih ...........1.90
Zdravje mladine _______________________1.J5
Zdravje in bolezen v domači Uši.
2 zrezka ..............................1.20
Zgodovina Srbov. Hrvatevin Slovencev (Melik)
II. zvezek .........................
Prorokovalne karte__- ■ ■ . ■
ni. v n«4ci drugi vasi pa zopet nekaj kmetov, ki v eerkvi niso hoteli poslušati italijanske pridige. — Člankar zaključuje z ugotovitvijo: "Kljifb temu nezaslišanemu postopanju proti Jugoslovanom v Italiji, katerih je v Julijski Krajini kompaktno naseljenih riOO.OOO. fašistični listi še vedno naglašajo. da je Italija neumorna zagovornica narodnih manjšin, pftsebno onih malih držav srednje Evrope. Se vee. Italija	misli, da ima pra-
vico zahtevati teritorijalno revizijo mirovnih pogodb v korist Madjar-ske in na škodo držav Male zveze, katerih položaj se niti mi daleč ne more primerjati z usodo narodnih manjšin v Italiji.
Jasno je, da fašistična Italija v tem svojem zadržanju ne vidi 110-brne kontradikiije in nobene žalitve čuta pravičnosti. Lahko je zaradi tega razumeti zaničevanje na-
Cim je !bil sam, jo začel ta vzorni služabnik mrmrati sam pri sebi:
—	Gre za to, da spravim v svojih že}) se drugi mošnjiček, tudi poln lepili cekinov, ali pa me bo gospod pošteno premikastil. ta moj gospod, ki vedno l)olj onečasča svoje slavne prednike.
Vidimo torej, da se je Lafleur na samem pošteno nagradil za lilinjeno pokorščino, ki jo je izkazoval švojemu gospodu iz oči v oči.
—	Zares, — je nadaljeval Lafleur svoj samogovor. — nesramnost je hoteti zapeljati to dražestno dekle, ki prihaja tako na-'te vrste se ]airko vedno liitro domeniš. Čez ivno iz svojega domačega kraja v markizo-• p^.Jih deset minut je Lafleur že zapuščal vo vilo. kjer se doslovno valjajo po dekle-JSVoje "pomočnike", seveda potem,, ko jim
IX.
Ko je ostal sam na kraju, kjer ga je čakala težka naloga, je sedel prebrisani Lafleur najprej na ograjo Novega mostu, da dokonča svoje zadnje priprave. Začel je s tem, da je privlekel iz žepa mošnjiček, ki mu ga je bil dal markiz kot vabo.
Odprl gaje in vzel iz njega tri cekine.
—	Tako, tole je za moje fa lote, — je dejal in spravil cekine v žep svojega Telovnika. — Ni jih treba več kazati, poznam svoje fante, težave -hi mi delali... Zdaj gre za to. kako in kje najti jih. Samo če niso se vsi polomljeni od našega zadnjega junaštva.
Lafleur je krenil proti krčmi v zakotju nabrežja Conti, mrmrajoč sam pri sebi:
—	Ce s<^) moji fantje še živi, so gotovo v ječi ali pa v krčmi.
Lafleur je bil namenjen v eno tistih zakotnih krčem, kamor so zahajali mladi lah-koživei na ostrige, ki so jih zalivali z belim auxerreskim vinom.
Tem gostom na ljubo je bil dal krčmar postaviti mize pod stoletnimi drevesi, ki jim je bila človeška roka prizanesla, ko je začrtala meje nabrežja Conti.
Nasprotno so se pa zadovoljevali gostje v krčmi sami z zakajeno sobo, težkim mizami in stoli, privezanimi iz previdnosti k mizam, kajti po pijančevanju, ko stopi ljudem vino v glavo, je dobro seveda za pretep vse, kar pride pod roke, najboljši so pa vedno .stoli.
Lafleur se je ustavil na pragu, vprašujoče je pogledal po krčmi in ko je opazil tiste. ki jih je iskal, je sedel z njimi k mizi v zadnjem kotn krčme.
Pogovor je bil kratek. S> čudnimi ljudmi
tih iz Opere, ko se napijo s prijatelji gospoda markiza, s pravimi plemiči, ki pijanču-jejo in uživajo življenje v naročju prostitutk... Fi! To mi gre na živce. Toda kot pošten sluga, ki dobiva v redu svojo plačo, hočem storiti vestno vse. kar mi je naročil moj razuzdani gospod.
Pri tem je ibil Lafleur popolnoma iskren. Bil je eden tistih ljudi, ki moralnega čuta rodov, ki se jih hoče prizadeti z | Sploh ne poznajo; to je bila nekakšna zmes iialijansko-madjarskini revizioniz-; prjro-jene poštenosti in podzavedne pokvar-
POVESTI in ROMANI
Agitator (Kersnik) brofi.
Andrej Hofer.................
P—tfikm vedeievalka _____
BMrralaki User ...........
Bill meeesen ..................
Brie noči, mali junak _______
B«*!*»• daravi ...............
Mi« pat na Bleda
—Ji
.....M
...41 JS
Prava In ravalodja (PIta*Ie)
vm
im
Unija pat na Šmarni carl
Cankar:
Greinlk Lenard, bro*.
Mimo življenja ---------
Moj« življenje _______
.JM

JU
mom, ki čutijo, razmišljajoč o usodi, ki jo j? Italija pripravila laxtnim manjšinam. Italijo nič ne ovira, da ne bi zahtevala razkosanje držav, ki respektirajo praviee •»prodnih manjšin, ki živijo na nji hovem ozemlju."
Stric zaklal nečaka.
V vasi Kovačič blizu Sarajeva je Vukan Mirkovič zaklal .svojega 13-leitnepra nečaka Mičo Mirko viča in sieeT zalo. ker je sodišče prisodilo dečku posestvo po nmrlem očetu, a strie bi .se bil rad polastil bratovega posestva. Domači .so sedeli za mizo in naenkrat je Vukan skočil k dečku. <ra zgrabil za lase in mu z velikim kuhinjskim nožeim prerenal vrat tako. da se je*rlava komaj še držala. Po kratkem tavanju po okolici se je morilec sam prijavil sodišču.
o-Turika vojaka _____
vojska, s olikami
BaJ in naaga,.povMt ----------
Blagajna Velikega vojvoda
Boatln dnevnik
čarovnica ____
Cretina Cvetka teeUea
BvoMz. te
mianM
JB
..4»
..A ...29
Izdajanje lista je ▼ »veri i velikimi stroški. Mno -go jih je, ki 10 radi tia-bih raamei tako prizadeti, da so nas naprosili« da Jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-Toteino toteo.
Uprava H
»»'
jenositi, poleg tega je bil pa še lakomen.
Sluga markiza de Presles, ]>remeten fa-lot, je bil zaljubljen v svojo sestrirno, ki jo i je imel pod strogim nadzorstvom in za ka-i tero je hranil denar, da bi imel za svatbo kaj pod palcem; to je bila njegova najbolj vroča želja.
Od trenutka, ko je obljubil markizu, da mu jVrivede *4divjačino", kakor je nazival razuzdane«* lepo dekle, ni mogla torej notbe-na sila ovrniti Lafleura od <te ]>odlosti.
A Lafleur je bil zelo iznajdljiv vedno, kadar ga je čakala težka naloga.
Na tihem je sicer godrnjal na gospoda, vendar je pa mrmral sam pri sebi:
—	Gospodično bo sicer čakal gospod, dober prijatelj (to besedo je posebno nagla-sil) njene rodbine; to je imenitno. Najprej pojde za to, da spoznam tega človeka, ki ga nisem še nikoli videl. Ko bo opravljeno to težko delo, bom moral poskrbeti, da dobrega prijatelja ne bo k prihodu poštnega voza. Ko se spretno iznebiin tega moža, se bom moral namestu njega in zanj predstaviti gospodični. Končno pa, če se bo mar-kizova lepotica upirala in če zavoha moje početje, bom moral uspavati svoje dobro srce, opustiti vsako usmiljenje in odločiti se za posebne ukrepe, če ne pojde drugače.
Misleč na te "posebne ukrepe" je vzel Lafleur iz žepa svoje livreje kristalno st-kleničico in držeč jo j>roti okencu, je za-mrmral:
—	Ghromska strela, komaj za tri marki-zove pustolovščine bo še te robe. Zalogo bo treba obnoviti, kajti markiz je nenasiten.
Tisti hip je poštaljon počil z bičem. Bili so v Parizu.
Čez pičle pol ure je dal mladi markiz de Presles odpeljati svojega komoraika na vogal ulice JDauphine in kočijaž je pognal nazaj proti markizovi vili.
je bil dal vsa potrebna navodila.
—	Glej, glej, kako gladko gre vse od rok, — je zamnnral in si zadovoljno pomel roke; — ta <lva lopova me bosta čakala za vozom. Ah, toda. .. in voz... moram se i^re-pričati, če ni v delu.
Vidimo ,da se je ta propalico včasih nekam čudno izražala. Izvošček je stanoval nekaj sto metrov odtod, v neposredni bližini Zelenega trga.
Lafleur je pogledal na stensko uro v krčmi.
—	še eno uro imam časa, to je več ko dovolj.
In pospešil jo korake, da je bil kmalu na Novem mostu; hitel je na vso moč, tako da se je zaletaval v mimoidoče, ue da bi se zmenil za psovke, ki so se razlegale za njim. Kmalu je vstopil k izvoščku.
—	Ah, ah, — se ga je razveselil podjetnik, — na prijeten izlet se pripravljamo, a l Oudno. Ne vem več, kaj si mislijo ti plemiči; moji konji stoje skoraj že tri dni. Kaj gospoda nič več ne ugrabija mladih deklet 1
—	Potrpi te, poirpite! — jo odgovoril
I Lafleur in stisnil izposojevalcu dva cekina v roko. — Evo, skromen začetek je že tu.
—	Kda j ibo naše delo ?
—	Čez pol ure.
—	Kje pa ?
—	Nasproti krčme "Pri krilatem srcu",
(Dalje prihodnjič)
E3
T
)
ODA"
NEW YORK, TODAY, JULY 28, 1933
THX LARGEST SLOVENE DAILY ta U. S. A.
DEDSClNfl
ROMAN
JZ
ŽIVLJENJA
XA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H.
Iz Ju go slavije.
; 83
Eva Marija zopet zardi, toda široko In jasno pogleda Jolando.
—	Da!
—	In kaj bow sedaj s "to ljubeznijo?
—	Vedno bo napolnjevala moje srce; m ko bi me dr. Bernd tudi ljubH, ali ne — nikdar se ne tej ljubezni ne bi mogla odpovedati.
Jolandi je to nerazumljivo in zmaje z glavo.
—	Tega ne razumem! Tudi jaz sem ga imela rada, toda oni trenutek, ko sem izvedela, da ljubi drugo, je postal za mene brezpomemben, — neznosen.
—	Ker ga nisi ljubila.
—	Tako ljubiti, kot miLsIrš ti, ne morem.
—	Pa bi, ko bi prišel pravi.
Nekaj časa gleda Jolanda zamišljeno Evo Marijo. Nato pa zmigne z rameni.
—	Pravega najbrže ne bom nikdar srečala. Kako tudi T Vse. kar mi je prišlo na pot plemenite možatosti, me je hladno pustilo. Dr. Bernd * mi je -zdel še najbolj zaieljiv. Toda moje srce ni zlcmi-Ijeno. ko »em opazila, da ljubi drugo, čotudi me je nekoliko jezilo. Kako dobro, da ga v resnici nisesm ljubila, kot misliš ti. Tudi ti moraš biti zelo nesrečna z neviračano ljubeznijo.
Eva Marija se obrne vstran.
—	Na to ti bom enkrat pozneje odgovorila. Jo; »edaj ne morem.
—	O. saj miore počakati. Sedaj pa grem soprt domov. OdkTit.) ti povem, prišla sem samo zato. da bi te k to novico jezila, kakor s«m se jezila tudi jaz. Toda deljena bolest je samo pol bolesti. Danes te ne morem nalagati, ker si bila tako prisrčna proti metli.
Eva Marija jo zopet poboža po laseh.
—	V resnici je škoda za mnogo dobrega, kar *pi v tebi. Jo; ielini sauno. da boš vedno tako odkrita.
Jolanda se nekoliko nasmeje.
—	Za božjo voljo; potem pa bi bilo na svetu malo (vrelega.
—	Od danes naprej pa imam upanje, da si bova prišli malo Mržje. Od danes ne verjamem več v to. da se boš postarala s svojimi modernimi svetovnimi nazori. Ko bi se (vendar mogla tega rešiti.
—	Sedaj pa govoriš kot mama. Včasih si zares kot fcaka stara anati. iN is i korakala s časom. Torej — z Bogom! In — ob priložnosti na svidenje!
Pri tem pritisne Jolanda nepričakovano poljub na ustnice Eve Marije, poljub, ki ni imel ničesar skupnega z njenim običajnim hladnim pozdravnim. In v n.v-nih temnih očeh je bil nenavadno globok izraz, 'kakoršnega Ervu »Marija še nikdar ni videla v teh očeh.
Zelo zamišljena gre Jolanda proti <lomu. Besede niso bile brez vKakepi vpliva. In tiho m« vpra-a. ako slednjič m v re*j;i«»i lepo. imeti človeka, katerega je mogoče prav iskreno ljubiti.
Danes je bil Half nekoliko nemiren in raztresen. Henrik ga je med skupnim delom pogosto radovedno pogledoval. Ko je Henrik prišel pred eno uro /v urad. je našel Ralfa zatopljenega v misli in mu ni odgovoril na nobeno vprašanje. Da je bil malo prej Mertens pri njem je vedel, kajti Mortens ga je srečal in mu je iselo prijazno prikimal, seveda samo s prijaznostjo, katero je Henrik dobro poznal. Ker mu pa Ralf o tem ni ničesar povedal, ga tudi ni vprašal, kakor je 'Ralf zahteval.
Mertens je bil pri Ralfu na vse zgodaj in je o Henriku govoril zivso ljubeznijo, kakor bi se mu nad Henrikom topilo njegovo srce. Half je vedel, zakaj »e je kazal Mertens tako dobrega proti Henriku. Ako se mu pripeti kaka nesreča, naj bi nikdo ne rekel, da ga je stric sovražil. Nikdo ne ibi smel dvomiti, o tem, da ga je neča-kova nesreča bridko zadela.
Mertens ni niti najmanj slutil, kako ga je Ralf spoenal in kako dobro je vedel o njegovih peklenskih namenih. Predno je odšel od Ralfa, mu še reče:
J— Torej, dragi gospod doktor, preskrbite našega divjaka nocoj še enkrat z denarjem. Ali vas je že zanj vpratšal ?
—	i**yeda, gospod ravnatelj in mi je tudi odkrito rekel, da se hoče nocoj ob desetih saim peljati v mesto. Prosil me je. naj mu n? zamerim, da me ni povabil s seboj, toda rma zelo važen sestanek, di ne more imeti tretjega poleg sebe.
Mertens se navwlezno brezskrbno nasmeje.
—	Tak poba lin! Toda pustite ga; to postanejo najboljši in naj-zmožnejši možje, ki se izlete v .mladosti in seday imam vendar še upanje, da bo ertkrat še dober ravnatelj •Rodenbergovih tovarn. In P«zneje nama more biti hvaležen, vam in mirtni. kaj ne? Seveda bom tudi skrbel za to, da boste zopet napredovali. Toda nikar mu že sedaj ne povejte, ka'ko dobro mislim o njem vse. Za sedaj mora imeti še malo spoštovanja pred strogim varuhom.
In s svojo običajno hinavsč-ino ponudi Ralfu roko. na kateri se je tudi sedaj svetil dragi kamen.
Samo z največjo nm-oljo je Ralf prijel za to roko in ko je Mer-lenu od£o'. jo strese, ikot bi <*e oskrunila. fNVto pa se je zatopil v svoje misli, kakor ga je našel Henrik. Ralf je sedaj natanko vedel, da bo Mertens nocoj izpeljal svoj zločinski naklep — kolikor ga sam in Ludvik Rodenberg pri tem ne bosta ovirala.
Dan je potekel brew posebnega dogodka. Malo, pred koncem dela pravi Ralf Henriku:
—	Sedaj me enkrat pazno poslušaj. Notsoj prideš ob desetih, kot navadno, na me«to. kjeT bo nate čakal aivtotaiobil. V avtomobil ne smeš. temveč ostaneš skrit pod smrekovimi veiami. Ali misliš, da te 'ho Prič zasledoval?
—	Ne. Ralf ; Fric si je Včerarj vzel za dva dni dopust z izgovorom, da se bo njejrnva sestra poročila.
. Ralf si misli, ako za tem dopnstrtm nr» tiči Mertens. Prav gotovo si je nocoj hotel imeti Priča daW proč. da se mu ni bilo treba bati n«bene priče, kadar bi »e pripetila	Kajti, ko bi Frie, kot običajno, sledil Henriku do avtomobila, bi mogel biti v bližin. Toda Ralf tega ne pove. temveč samo prikima in reče:
—	Todej. ostaneš in počakaš — dokler ne iza*liaiš tega žvižga.
Pri trm potegne Ralf majhno, srebrno piščalko, (ki jo je rabil.
kadar j*'nadzoroval delavce pri delu in jim je moral dati kako znamenje. ter jo pritvne na ustnice.
Henrik ga začuden pogleda. , -r- Kaj se naj zatem zirodi. kadar slišim hvoj žvržf??
—	Potem takoj priteče* po noti. ki vodi na glavno eesto. tja. kamor te .bo ndklical moj .pisk. Toda pazi. da t** ne ganeš z mesta, dokler ne »Uiiš piska; na to se moram popolnoma nanesti. Kakor--hirtro za.sl uriš moj pwk. »e z gkwmim klicem odrzoveš in s te češ. Ali mi razum H t	. .
* * U m.Ralf!
Poraz egiptske nadloge.
V	Banatu so pravkar zaključili pokončevanje maroških kobilic. In to z nad vse zadovoljnimi u-spehi. Kratko, trume maroških kobilic so letos izgubile bitko in so potolčene na celi črti...
Lani so kobilice v Banatu napravile na posevkih nad 25 milijonov Din škode. Letos so se pojavile v trikrat večjem številu in se razkropile na tisoče hektarov ohsegajoči površini. Poljedelsko ministrstvo in novosadska banska uprava sta takoj organizirali pokončevanje. vodstvo pa je prevzel vseučiliščni profesor Mihaj-lo Gradojevič, ki je z desetimi in-žmirji izvedel vojno proti k<rbili-eani in tako rešil najmanj KO milijonov Din narodnega premoženja.
Pokončevanje se je začelo s sto novimi stroji, naročenimi iz inozemstva. Vojna je trajala 40 delovnih dni. zaposlenih je bilo ."»(MM) delavcev in 1200 konj. Vedeti pa je treba, da je v maju. ko je naval kobilic najhujši, štel delovni dan po celih ltf ur. Potrosilo se je HOO.(MM) Din, t<>da stroji itak osta-1 nejo. vredni so pa 700.000 Din.
Milijone išče v zemlji.
V	vasi Mrčajevci blizu Čačka prekopava kmet Miča Ljubičič že pet let zemljo in išče zaklad, vreden 773 milijonov zlatih dinarjev. Pred 300 leti se je baje naselil v Srbiji ruski plemič, ki je prinesel s seboj ogromno bogastvo. Postal je prijatelj Karagjorgje-viče.v in pred 120 leti je baje zaklepal svoje bogastvo, da bi mu ga ne vzeli Turki. Po podatkih, ki jih je zapustila Ljub i če va prababica. je zaklad zakopan nekaj metrov globoko in je vreden 773
milijonov zlatih dinarjev. Ljubičič je baje potomec bogatega Rusa in je prepričan, da bo zaklad prej ali slej našel.
300 igralcev se poteguje za 30 mest.
Nova uprava banjaluškega gledališča je odpustila vse igralce in razpisala natečaj za popolnitev 30 novih mest. Prijavilo se je že 300 igralcev, prijave pa še vedno prihajajo.
Župnik milijonar.
i Župnki Josip Cifrič v Golubin-cu blizu Sretnske Mitrovice je na-davno umrl in zapustil djakovske-mu semenišču okrog 2 milijona Din. Mož je trgoval z žitom in je spravil skupaj dva milijona. Za-' nimivo je pa. da je ostal državi na davkih dolžan nad en milijon dinarjev.
vodnjikove!
KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair
S1
in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom.
Naročila sprejema:
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
pminnmiiiiimiiim«.».i.i..^l
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU «6 WEST 18th STREET NEW IOBK, N. T. PlfllTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
illlllllllllli.....................
HHIIIliminmif»mji>m«t«i
glas naroda'
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
29. julija:
Vulcanla v Trat Aquttanla v Cherbourg
dilinil. Orožniki so ju aretirali in izročili sodišču.
Na begu ustreljeni razbojnik. živega otroka zakopala v gnoj.
Iz sodnijskih zaporov v Pože-revcu je 8. julija utekel nevarni razbojnik Josip Širina. Prepeljal s« je n čolnom preko Dunava na banaško stran. Blizu Kovina ga je opazila orožnika patrulja, kateri pa se je dobro oboroženi razbojnik postavil v bran. Po hudi bor-t bi pa je Širni a padel, zadet od o-rožniških krogel."
Pretresljiva rodbinska tragedija.
V vasi Kokojište blizu Sarajeva*. se je odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. 70-letni Ivan Kožar k" in njigov srn Pero sta u-bila očeta Perove žene. Z zidarskim ktadivcim .sta mu zadala nad 30 udarcev in ker še ni bil mrtev, sta ga začela daviti, dokler ni iz-
V Derventi so okopa vali kmetje koruzu. pa so naleteli na grozen prizor. Iz gnojišča Smaje I»a-šič-a se je slišalo, obupno plaka-nje otročička. ki mu je molela iz gnoja samo ena roka. Odkopa Ji to ga. pa je kmalu izdihnil. Takoj .so izsledili brezsrčno mater v :>-sebi Bašičeve dekle, ki je zločin odkrito priznala in povedala, da je neza-kon.sk ga otroka aakopa'a v sporazumu s svojim ljubčkom.
Razbojnik Miljkovič napisal filmski scenarij o umoru Stankoviča.
Truplo ubitega razbojnika Milj-koviča bo pokopano tik ob cesti, ki vodi k samostanu Krupa. kjer so bili pred 70 leti pokopani 3 hajduki. Truplo je že začelo raz-
2. avgusta:
Washington L>eutschland
Havre Hamburg
(Dalje prihodnjič.J
...SKUPNA... POTOVANJA
in cene vožnji:
FRENCH LINE:
'ILE DE FRANCE" preko Havre
14PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre
ITALIAN LINE:
"SATURNIA" v Trst "VULCANLA.'' v Trst "SATURNIA" v Trs»t. 'REX" preko Geona
"Conte de SAVOIE" preko Genoa
CUNARDLINE:
"AQUTANIA" pr. Cherbourga '' BERENGARIA'' pr. Cherbourga
A. r. LJUBLJANA
19.	AVGUSTA .... $101.23 5. SEPTEMBRA
23.	SEPTEMBRA
11. AVGUSTA .... $ 99.23 9. SEPTEMBRA 5. AVGUSTA .... $ 91.73
24.	AVGUSTA
20.	SEPTEMBRA
ZA TJA IS NAZAJ $182.00
$178.50 $171.50
32. AVGUSTA . . . 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... lfi. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA
12.	AVGUSTA .. (i. SEPTEMBRA
2(i. AVGUSTA
13.	SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA
$ 97.50 $109.50
$171.50 $185.50
$102.34 $182.00
HAMBURG-AMERICAN LINE:
"DEUTSCHLAND" pr. Hamburga 30. AVGUSTA ..
27. SEPTEMBRA 4'ALBERT BALLIN" pr. Hauiburga Ki. AVGUSTA
13. SEPTEMBRA
$ 91.73 $171.50
NORTH GERMAN LLOYD:
"EUROPA" preko Cherbourga
'BREMEN" preko Cherbourga
8. AVGUSTA .. 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA
15.	AVGUSTA 31. AVGUSTA
16.	SEPTEMBRA
$104.84 $185.50
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE SE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y.
padati in je strašno ra/jnesarje-«'». V raabojnikovcni žrpu .so našli okorno napisan filmski scenarij. ki v m join M i I ko vie podrobno opisuje umor beograjskega tr«rov-ea Stankoviča in svoje tavanje po be-u i/. Beograda. Miljkovič trdi. da je Stankoviča udaril s sekiro in ubil njesrov pajdaš Miliaj-
10	Markovi«* v hipu. ko je vstopil v sobo. in hotel zapreti za sel*,j vrata.
Ženo in sebe zaklal.
14. julija dopoldne .so prijK'lja-
11	v osiješko bolnico (>4-letnef;a irostihiičarj.t \z Va.si Scbote blizu Vukovara Ilajo Stojanovičat Mož je imel štirikrat prehoden trebuh in ni nobenefra upanja, da bi ostal živ. Kmet. ki -a je pripeljal, je pravil, da je hotel Stojanovic )>o-"(H*i zaklati svojo ženo. ki jo je z nož -m tako obdelal, da bo" najbrže kmalu umrla. Končno je pa še sebe štirikrat zabodel v trebuh. Vzrok trafredijV. ni znan.
VILJEM II. JE BIL SLAB SIN
Iz .spominov in korespondence nemške ccsarire Viktorije je znano. kako sovražno se je vetlel napram nji njen sin cesar Viljem II. To potrjujejo tudi nedavno objavljena pisma knesrinje Kadzivil-love rojen - francoske grofice ('i-stellanove. žene generalnega po-bis nika cesarja Viljema II.. pLsa na vojaškemu atašeju generalu Kobilantu.
Kadži vil lova piše. da ji je vdova eesao-ja Vi I j ma I. Av-asta večkrat pot(ržila. da jo njem vnuk Viljem If zanemarja, da z njo „ političnih zadevah sploh ne «rovo-ri. pa tudi njenih nasvetov noče pcxslusati. Nekoč je cesarica Avgusta solznih oči objela knejrinjo R-adzivillovo hi ji potožila: :i() let sem delala, tik predno sem dosp-irla cilj. .se je j>a vse sesulo v prah. Rad/.ivillova je prihitela k Mnrt-n' postelji cesarice Avguste in piše v svojih piHmrh: "Pri njenih nogah je Stal Viljem II.. vzravnan kakor kol. Stal je nepremično in nič ni kazalo, da bi bil žalosten".
SVATBA BOGOV
V Al h dur i. na vzhodni indski o. bali. slave Tudi v juliju svatbo ho-gov. Xa krasno okrašenem sveče-r.iškem vozu peljejo miniaturno boginjo iz hrama v hram. To je bog Ganespatte s človeškim telesom in slonovo glavo ter >l>oginja zla Mariama. ki |wišilja otrokom na-hvl;ive holevtni. zlasti ošpice, ima pa to dobro lastnost, da jih zna ti.di ozdraviti. Zato ji prinašajo žrtve in v njen hrani romajo matere z bolnimi otroki. Na strehi v o-spredjtt svetišča stoje majhni kipi. ki o njih Tndi trdijo, da so o-zdravljeni otroci.
Dr. Pert old se je dolgo mudil v I teh kra'ih in proučeval šege in o-jbičaje domačinov.	njeg«»\
j mnenju gre za kipe otrok, ki
• .tli •/	ii < i i .1*« U!	Z.
4.	avgusta:
Olympic v Cherbourgr
5.	avgusta:
Chumplain v Havre Contf di Savola v (irnnt Kereiisaria v Clierbourc
8.	avgusta: Leviathan v Chf-rhourj Europa v Bremen
9.	avgusta:
New York v Ham>iur§
11.	avgusta:
Pari« v Havr*> Ma.jf*Mc v Chertfou rg R«.«tt*rrdam v ttoulogn«
12.	avgusta:
Saturnia v Tmt A'jiiitai.ia v Clierbours
15.	avgusta:
Bremen v Br»-m»»n Stateudum v Boulogne
16.	avgusta:
Manliaitan v Havre Albert ilaJlln v Hambuis
19.	avgusta:
ile de France v Havre Hex v Genoa
21. avgrsta:
Reliance v Hamburg
23.	avgusta: Olympic. Cherbourg
24.	avgusta:
Cliamplain v Havre Europa v Bremen
25.	avgusta: Veendam v Boulogne
26.	avgusta:
Koma v Genoa Beiengaria v Cherbourg
29. avgusta:
Leviathan v Cherbourg SO. avgusta: I»e Oraue v Jlavre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 1 »eutsi-hland v Hamburg H. avgusta: Bremen v Bremen
2. sept-mbra.
Coni«; di Savoia v Ceno«
5.	septembra: lie de France v Havre Statendam v Boulrgtie
6.	septembra:
A(|uitania v Cherbourg New York v Hamburg
8. septembra:
Olympic v Cherbourg v Kerlinil ! 9- septembra:
| Paris v Havre Vult-iinia v Trst Vo]eiid;»m v Roulogne Europa v Bremen
13.	septembra: I^»fayc-tte v Havre Manhattan v Havre Bercngaria v Cherbourg Albert Ballin v Hamburg
15.	septembra: Itotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: Hex v Genoa Brcrr.cn v Bremen
18. septembra:
Reliance v Hamburg
20.	septembra: Champlain v Havre
21.	septembra: Aqulrania v Cherbourg
23. septembra: Satumln v Tmt II* de Frane« v Hnvre V.-enrtum v Boulogne
26.	septembra: Europa v Bremen Statendam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Maiueiania v Cherbourg Deuteehlan«* v Hamburg
29.	septembra: Pari.* v Havre Olvmpit v Cherbourg
30.	septembra: C'-nte dl Savoia » Genne
njegovem i so
bili žrtvovani, da bi rešili življenje drugim imenitnejšega rotiti. Bog in b'ginja imata ločeno svetišče. Kipa obeli sta iz čistega zlata, visoka po 10 em in vse leto gosto zastrta. Samo člani najvišjih kast smejo videti njune oltarje. Enkrat na leto poseti boginja svojega moža. Na
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
PARIS
11. AVGUSTA ■ l>. Septembra — 29. Septembra
ILE DE FRANCE
19. Avgusta — 5. Septembra
CHAMPLAIN
5. Aryusta — 24. Avgusta
NiZKE CENE OO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naie pooblaičene agente
cfrencHJ&ie
19 STATE STREET. NEW YORK
možev hram. Vse je slavnostno razsvetljeno. Samo en dan sme «wtati boginja pri svojem možu, potem jo pa odneso nazaj v njen hram.
4______ _________________Svečanosti se ndeleži mnogo po.
velikem vopu jo peljejo možje v božnih romarjev.