Hm IvimI SLyreniuk ItmUj a Um United St»u* and hftf Holidays. 75,000 List slovenskih delavcery Ameriki POZOR, NAROČNIKI.. • Naročnikom naznanjamo, da vet ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za do« tu je potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je ua- ročnina plačana. Uprava. TELEFON: CHelm* 3—1242 Katerad m Second daw Matter September 21, 1303, it the Potrt Offi« at Hew York, H. Yn udar let of Confreu of March 3. 1879. TELETOM: OHebea 1—1241 No. 247. — Stev. 247. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 21, 1937-CETRTEK, 21. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, ITALUA, NEMClJA,PORTUGASKA NASPROTUJEJO PREDLOGOM NEVMESEVALNEGA ODBORA Katalonija by ostala zvesta republikancem. —]ll | DI Aflf A Vladne zmage pri To!edu. — Policija proti ve-,' r žnikom. — Trdovratni odpor Asturcev je za-J jE VEDNO NE držai generala Franca. — Polagoma je izgini-j lo vae upanje, da bi mogel nevmeaevalni odbor j kaj doseči. Nemčija grozi Cehoslovaski PUSTE V MIRU MADRID, Španska, 20. oktobra. — Ministrski predsednik Juan Negrin je odložil naznanilo o vladni nameri, da se misli preseliti iz Valencije v Barcelono. To bo naznanjeno v četrtek, m. se sestane kabinet. Predsednik katalonske vlade Luis Companys bo tudi ob istem času govoril po radiju ter bo zagotovil zvestobo Katalonije do ostale republikan ske španske, da odgovori na govorice, da je prišlo med obema vladama do spora. Dan za preselitev vlade še ni bil določen. Nek minister je samo rekel, da hoče Negdinova vlada izvesti namero bivšega ministrskega predsednika Largo Cabalerra, ki je hotel predstaviti vlado iz Madrida v Barcelono. Tedaj pa je bila ta premestitev iz več razlogov opuščena. MADRID, Španska, 20. okt. — Španska republikanska vlada naznanja, da je njena armada na južni fronti pri Toledu odbila napad 6000 Maro- kancev. Dvajset milj severno od Toleda so imeli fašisti oOO mrtvih in mnogo več ranjenih. Republikanci so obdržali vse svoje postojanke. Madridska policija je aretirala 44 fašistov in 10 drugih oseb, ki so skrivali živež in kopičili de- Po mnenju nekaterih bo moralo najvišje sodišče še tekom tega termina odločiti, če je upravičen do tako važne službe. WASHINGTON, I). C., 20. oktobra. — Vsa znamenja kažejo. da bo najvišje sodišče še v tekočem terminu prisiljeno cxUoriti, če je najnovejši in obenem tudi najmlajši član najvišjega sodišča, Hugo L. Black, upravičen do svojega mesta. Proti Blaeku bo nastopilo več odvetnikov, katerim se bo pridružil tudi Albert Levitt, bivši sodnik in svoječasni po možni generalni pravdnik, čigar pritožbo proti Blacku je najvišje sodišče že enkrat zavrnilo. Lani se je namreč pojavilo vprašanje, če imajo oblasti pravico zahtevati od brzojavnih družb prepise brzojavk, izmenjanih med njihovimi odjemalci. ROOSEVELT lLANDONSEJE SE PRIPRAVLJA! ZOPET POJAVIL Na konferenco v Bruselj Pravi, da ima predsednik nar. je poslal opazovalce, ki pa nimajo pravice o ničem odločevati. — Odgovor na Johnsonove in Landonove napade. WASHINGTON, D. C., 20. oktobra. — Predsednik Roosevelt je poslal v Bruselj na kon ferenco dvetili sil svoje zastopnike. Konferenca se bo bavila s sedanjim japonsko-kitajskini sporom. Opazovalci nimajo pravice govoriti v imenu vlade Združenih držav. Takoj nato je posvetil Roosevelt vso pažnjo domačim zadevam in se je začel prijavljati na važen dan — 15. novembra — ko se bo sestal kongres k posebnemu zasedanju. Popoldne je gmoril pri o-tvoritvi novega Fedeial Reserve poslopja. Poglavitna naloga, ki jo. ima rešiti, je spraviti prihodnje leto proračun v ravnotežje, ne da bi bilo treba povišati davkov. Predno se je odpeljal i/ Hyde Parka, je pojasnil pogoje, pod katerimi se bodo Zdr. HENDAYE, Francija, 20. oktobra. — Fašisti-~.*-tniki zatrjujejo, da bo Villaviciosa v kratkem zavzeta in bo s tem to strategično važno mesto odrezano od morja. Mesto ima 20,000 prebivalcev in je že skoro popolnoma obkoljeno. Trdovratni odpor Asturcev je zadržal generala r ranča, da ni mogel pričeti velike jesenske ofenzive na aragonski fronti. Republikanska vlada v Valenciji naznanja, da je bil v Biskajskem zalivu potopljen angleški tovorni parnik Reina. LONDON, Anglija, 20. oktobra. — Nevmeše-valni odbor je zopet zadel ob isto trdo skalo, kot poleti. Po trimesečnih brezuspešnih diplomatskih pogajanjih in po triurnem prerekanju včeraj je prišel odbor na isto mrtvo točko kot v juliju in ni napredoval v nobeni smeri. Italija, katero podpirate Nemčija in Portugalska, je zopet zahtevala, da je vojna pravica priznana obema strankama na Španskem, predno bo odbor pričel razpravljati o odpoklicu prostovoljcev. Rusija je takoj odklonila vsak razgovor o priznanju pravice, dokler niso vsi tujci odpoklicani iz Španske. Anglija in Francije ste opetovano posvarili delegate, da bo nastal "resen položaj", ako odbor ne pride do sporazuma. Obe državi ste zagrozili, da si boste vzeli "popolno svobode akcije'*, ako se seja razbije. Na prvi seji je bilo toliko govorjenja, da je zapisnik dolg 29 strani, toda uspeh je bil negativen. Ruski delegat Ivan M. Maisky je rekel, da Rusija želi, da so iz Španske odpdklicani vsi tujci, da pa ne bo razpravljala o priznanju vojne pravice, .o je predsednik.odbcra, angleški vnanji mini-Anthony Eeden, izprevidel, da se odbor nika- Ta zadeva je zavzela precej splošen značaj in v njo je bi.j^ve udeležile konf^en^ neposredno zapleten tudi Hugo! grusj :u j L. Black, ki je bil tačas pred preveliko oblast — Bivši predsednik Hoover se pripravlja. — Republikanci brez voditelja. WASHINGTON, I). C., 20. okt. — Bivši governer države Kansas, Alf M. Landon, ki je pri zadnjih »volitvah povedel republikansko stranko k najhujšemu i>orazu, kar jih je doživela v svoji zgodovini, se je zopet pojavil na politični }»o-zorniei. In kot jo bilo pričakovati, je ostro napadel New Deal ter predsednika Roosevelta. Sinoči je govoril po radio ter ugotovil, da ima predsednik Roosevelt tako oblast kot so jo imeli svojecasno rimski vladarji, in da bo storil ameriški na- SUDETSKI NEMCI BI RADI DOBILI POPOLNO AVTONOMIJO BERLIN, Nemčija, 20. okt. — Iz ostrega svarila, katero je poslal nemški vnanji urad čehoslova ški vladi, je razvidno, da Adolf Hitler tajno izdeluje načrt, da "vpade*' na Cehoslovaško po Mus-solinijevem zgledu posredovanja na Španskem. Svarilo, ki je bilo objavljeno v glasilu vnanjega urada tlI>i-plomatische Korrespondcnz", pravi, da si Adolf Hitler prisvaja pravico, da podpira sii-detske Nemce v upornem boju za svojo avtonomijo. Sudet.-kih Nemcev je 3,500,000 in žive oo zapadni in severni meji Oelio-slmaške. "Ako Konnjd Henlein (voditelj fašističnih sudetskih Nemcev) sedaj javno zahteva avtonomijo, pomeni to, da sudetski Nemei zahtevajo naravno pravico, da vladajo sami svoji zemlji/' nadaljuje nemško svari- "ČIŠČENJE" V RUSIJI ŠE NI __KONČANO Uradno je bilo naznanjenih 462 usmrčenj. — Bela Kun je bil označen za sovražnika. sednik senatnega nega odbora. Načelnik ameriške delegacije preiskoval- lx> Norman H. Davis. Delegate ne bodo imeli pravice pri-Dobro poučeni krogi so rane- j poročati, sklepati ali protesti -nja, da vsa gonja proti Blac jrati. Navzoči bodo samo kot o-ku ne l>o dosti ali pa sploh nič pazovalei. zalegla. Black bo ostal do smrti ozirma do svoje prostovoljne; re-ignacije član najvišjega sodišča. sedniku, da peha ameriški na rod v novo vojno ter da hoče MAJNERJI TOZUO HARRISBURG, Pa., 20. oktobra. — StaVkarji, ki so bih en teden četrt milje pod zemljo v Coadale Colliery, so na zasliševanju, katero vodi governer George Earle v poslanski zbornici državnega kapito-la, izjavili, da so zastavkali, "?kleniti taJW0 Pogodbo z Angli-da prisilijo premogarsko dru- J0, žbo, da jim plača višje mezde. Stavkarji, 38 po številu, so prišli iz rova šele j>otcni, 'ko jih je governer Earle dvakrat obiskal v rovu. Na 'včerajšnjem zasliševanju so unijs'ki zastopniki in zastopniki premogarske družb« pojasnili svojo stran spora. Ko je governer slišal obe stranki, je rekel rudarjem in kompa nijtfkim zastopnikom, da naj razmišljajo o tem en teden in naj mu tedaj zopet poročajo o uspehu. Med onimi, ki so bili včeraj zaenkrat nimajo nobenega pravega voditelja. Landon bi bil rad »voditelj, ospredje pa stopa tudi bivši predsednik Herbert Hoover, ki se že pripravlja na prihodnjo republikansko narodno konvencijo. Moža nista prijatelja ter v svojih govorih drug drugega ne omenjata. Značilne so naslednje Lan-donove besede: — — Nedavno je razpravljal Mr. Roosevelt o mednarodni politiki ter rekel, da se Amerika ne bo srečno izmazala, če je ves ostali svet v vojni. Govori! je o karantenah, sankcijah in blokadi. Slučaj z Italijo John-ona iz Californije, ki sta i nas je prepričal, da so gospo-že začela dolžiti administraci-.darske sankcije brez uspeha, jo, da se namerava vmešati v i Blokada pa pomeni -vojno, evropske homatije oziroma po-! — Izjava, da Amerika ne sredovati v sporu med Japon-rmoro držati rok križem, če je ci in Kitajci. iostali svet v vojni, pa zveni ta- Johnson je celo očital pred- ko, ko da bi ži-veli v letu 1917. MOSKVA, Rusija, 20. okt. — Po poročilo iz Harabovška v Sibiriji je bilo zopet ustre-rod veliko napako, če mu bo .'l jenih 24 izdajalcev, ki so bili ,0\ Ako praska vlada se dal,e sledil. v službi Japonske. Uradno j,> JSATlj!!^™ !f.~ Značilno je, da republikanci bilo do sedaj naznanjeno, da je S tem odlokom je predsednik Roosevelt zavrnil napade bivšega republikanskega predsedniškega kandidata Land ona in republikanskega senatorja zaslišani, je bil tudi rudar Co a Gallagher, katerega je governer Earle pripeljal iz rova in ga je z aeroplanom odpeljal * Harrisburg. Vsi rudarji so governer ju izpovedali, da zahtevajo v osmem novu isto plačo, kakor jo dobivajo v sedmem rovu. N\RO0lTE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIK! Po seji so angleški izvedenci takoj pričeli raz-mišljevati o tem, kaj bi bilo mogoče storiti. Angleži sedaj vedo, zakaj je Italija tako vstrajno zahtevala, da mora o španskem vprašanju razpravljati -1 nevmeševalni odbor, mesto, da bi o tem razprav-umeti, je sejo odložil do zvečer. Iljale Anglija, Francija in Italija. FRANCOSKI AEROPLANI ZA AFRIKO PARIZ, Francija, 20. okt.— Francija je sklenila, da pošlje v -severno Afriko 80 najboljših aeroplanov na jesenske manevre, da »v koloniji pokaže svojo zračno silo. Zračno ministrstvo je naznanilo to pošiljatev aeroplanov ob istem času, ko je kabinet imenoval bivšega ministr. predsednika Alberta Sarrauta za diktatorja v severni Afriki in bilo v petih mesecih zaradi izdaje ali sabotaže ustreljenih 462 oseb. Po splošnem mnenju pa je bilo od časa, ko je Josip Stalin v marcu izjavil, da morajo biti vsi sovražniki brez usmiljenja izstrebljeni, ustreljenih najmanj 100 oseb. Komunistični magazin dol-ži madžarskega komunista Be la Kuna, da je oviral ustanovitev mednarodne protifašistične fronte. To je prva obdolžitev, ki je prišla v javnost, odkar je bilo poročano, da je bi! ^re-l nekaj meseci aretiran. Bela Kun je stopil v javnost, ko je leta 10111 vpeljal na Madžarskem strahovlado, tekom katere je bilo usmrčenih nad 1000 oseb. Tedaj je hotel postaviti sovjetsko republiko i socijalisti in komunisti. Proli temu pa so se upirali kmetje in ko so pričeli protirevolucijo-narji in romunske čete prodirati proti Budimpešti, je Bela t Kun z nekaterimi svojimi pristaši pobegnil. MINIMALNA PLAČA V DRŽAVI RHODE ISLAND PROVIDENCE, R. I., 19. oktobra. — Državni delavski ravnatelj Thomas F. MacMa-chon je odredil, naj znaša minimalna plača za ženske in ne-doletne ktobra. — Preiskava izgredov v Teplitz-Schoenau je dognala, la so demonstracije skrbn.) pripravili sudetski Nemci s pomočjo nazijske Nemčije. Ker je policija demonstrante raz gnala. ?=e je dvignilo nemško časopisje in je pričelo cehoslo-vaško vlado dolžiti, da zatir-i Nemce v svojih mejah. Voditelj nazijskih Nemcev Henlien je predsedniku dr. Edvardu Benešu tudi poslal pismo, v katerem zahteva, da prizna sudetskim Nemcem avtonomijo. V Teplitz - Schoenau je Henlein rekel, da se Berlin s Prago ne bo nikdar sporazumel nad glavami sudetskih Nemcev, trdeč, da so zahteve sudetskih Nemcev za avtonomijo prvi pogoj v vsakih Berlina s Prago. Ko je nato prišlo do izgredov, so naziji takoj brzojavno sporčili v Berlin, da je nemško časopisje pričeio napadati cehoslovaško vlado. pogajanjih 87 LETNO MATER UBIL CINCINNATI, Ohio. 18. okt. — V bornem stanovanju so našli 871etno slepo Suzano Nei-ert s prebito lobanjo. Poleg nje je ležala sekira. Kmalu zatem so dobili ob progi Pennsylvania železnice strašno razmesarjeno truplo njenega 67 letnega »ina Alberta. V bližini je ležal listek z naslednjo vsebino : — Usmrtil sem njo in «ebe k?r nočem, da bj £1* Jočena, ■ - ../ - * % . -j TtXlt OB A " New York, Thursday, October 21, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJSJ.. ft Glas Naroda 99 (A Oorporattm) Owttd and powutad If 9L0TKNI0 PUBLISHING OOMtyNI Frank Sakaor, President i. Lapelu, Sec. _Plam of BM fVwt IM tadma ot tb* eocporati« k aad addiMM of ibm ottleota: laakaMaa, Htm M GMp, M. X. "GLAS NABODA" (V««M «1 tka Npit) j ........... iMi Iwr Du Mzeept Bcndayt ud HoUdeje Kutdo .. ■a pol Icu . Mm fietrt leta »rtja at AMrlko ti •*•*••••••••••••*•• 11.00 >•,•••••»•••••••,•■ 98.00 ..................$LM la Naw Xork h odo loto «7j0Q Za pol lota •••••••«,•<,.•••«••. 98J80 Za IncMMtrt aa odo lito 9TjOO Za pol lota o SatacripCiaa T«ariy 96.00 ■HM« Naroda" hhaja mkl daa Inm« Mdol) ia pnaOkac ■^MjIS NARODA*, tic W. IStii Street. Now T«1 N. X. Telephone: CHekea 3—1242 PREMIRJE NA DELAVSKI FRONTI Časopisje je poročalo: "Zatsopniki C. 1.0. se bo Jo sestali a zastopniki Delavske federacije in razpravljali o mirovnih pogojih.'' Ta novica je zelo razveseljiva, ne samo za delavce, pač pa tu«li za gospodarje. Zaenkrat se Še ne ve in ni mogoče prerokovati, če se I>o>ta konkurenčni delav.-ki organizaciji še letos sporazumeli. Skoro istočasno sta se vršili konvenciji Federacije in L '\\i ovega odbora. Prva v Dewverju, Colo., druga v Atlantic City, N. J. Xa obeh konvencijah se je pojavila ta težnja po zbliža -li ju. se je pa tudi narobe: da so bili Greenovi ljudje tepeni, ker jim Lewisovi pristaši niso skočili na pomoč. Ako se organizaciji sporazumeta, se bo tudi število Štrajkov zmanjšalo. Če bo pa izbruhnil štrajk, bo za štrajkar ji enotna fronta 7,000,000 ameriških delavcev. Tako sila pa nekaj zaleže. i Pod vaško lipo. Pile kakor misli FRANK Tngftfo Dem, faž ali kom? Ne vstrašite se, zakaj ta naslov «ii ne kdttajski ne turški, ampalk tako naš in domač, kakor jaz in ti. Toliko let sem že v Ameriki in zato je samo prav, da pokažem .svojo amerikanizacijo. Američan je pred vsem znor 'te vleče srce. Podpišem z obema rdkama, da je to prijetno — za "kogar je. Vsega tega ne more biti deležen slalbo plačan delavec ali človek brez dela. Zakaj demokracija, ka kor jo imamo in poznamo, se n& briga, kaj bos jedel ti in tvo- prafotičen, ki zmiraj gleda, kje *je ali J? 'kaj prihrani. Zalkaj bi pisal: demolkratizem, lco «si lahko ipcttnagami samo s prvimi tremi črkami? Enako velja za fašizem in komunizem. Torej meteto večnih "izmov" bom rabil samo tri črite oil vsakega: dem, faš in kom. Tri črke torej že iz samega [spoštovanja do večne številke tri, ki igra brez dvoma največjo vlogo na svetu. In raen- imaiš s čim oblačiti ali ne. Ni kjejr ne odgovarja na vprašanje, kam pojdi, da dobiš delo ali da si izboljšaš svoj položaj. Antpak — pravijo — demokracija bo vse to rešila. Bo rešila — ampalk vprašanje je kdaj? Mi živimo danes in bi radi takoj. Ker nimamo, trpimo sami, trpe naši. Kdor im»a otroike, jim izkuša dati boljše življenje in ložji kruh. da nikjer ne tdko izrazovito,skd:or P f imel A^Pak Denarne pošiljatve mnifflHitg-itiifffi luiwMMiiniiiiiiiiiii iwiitiinn>c!nnw!iiiii*wiii| inwiiMiimpniHraiiM DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU v italijo ▼ JUbOSLAVUO trn $ tM__Wn. 199 f LN___Ha. IN 9 7JM _ Dta. »H tU M _ 1Mb. m m *_Dia i m 946.99 - Za $ 6.35 .......... Ur 100 I 12.25 ____________ Lir Z99 ( 29.50 .......... Lir 500 t 17.04_____lir 1999 $11250____Ur 2001 9197J9___Lir nN KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo vetjih kot xc*r*j navedeno, bodU v dinarjih aU lirah dovoljujemo ie boljše pogoj«. Izplačila v ameriških dolarjih ^ Z& 'vplačilo | 5.— morate poslati llt^- - " tis— - - • H ..$ 5.75 .......£6LM Prejemnik dobi t rta rem kraju lzplaCUo t dolarjih. mmmi kiltbii ovstojblo po c wrap M PRISTOJBINO 9L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^li« Naroda" H« WEST lBth STBKKT NSW TORE, N. I. kaikor pri na-s, Slovencih. Če pogledamo samo našo narodno pesem, pa bomo videli, da je vse umerjeno na tri. — Čez tri go-ire, čez tri vode — tri rožee so ztfbrane — tri urce hoda — kaj delajo ljubice tri — so samo nekatere primere. Povest o očetu, ki je imel tri sinove — je začetek slednje vaške povesti. Tri — tri in zopet tri. Naj bodo iz spoštovanja do te svete bil v dolini. So pa tiste doline oziroma hudourniki taki, da nikamor rte vildiš, dokler ne prideš iz njih. Ko pridem s par koraki ven, se odpre ipred mano planicas hišo, hlevom in dragimi, za silo ipostavljenimi po-fcloipji. Kje neki sem? Hlev je skoro tak, kakor pri — hi-3a ■tudi. A še vedno sem iskali viprašujačih oči, dokler mi ne priteče naproti domač pes. Pomladim ga počasi z roko in gledam. Na drugi strani hiše je tista dolina, koder sem začel svojo pot. Na ti strani hiše — .komaj dve sito čevljev vstran je druga, po kalteri sem iprilšel zopet naraj. Ali ni poiziv za revne na las podoben moji hoji ? Začel sem nefkje, mislil sem, -da sem daleemo!kracija dela počasi — prefpoča«i, dela taiko, kakor zanikrna reaikcija in ne, kakor fcaika inotlerna stpija. Dela prejpočaisi, keir samo go>be®da. (iovore in pišejo vse nakriž, kako bo im kako ne. Ko se N'se razjasni, si natančno tam, koder si bil. Čilsto strinjam se s predsednikom, da je demoikracija počasna. Ne stjrinjam pa se, da ni rrupuasna. V, ni, da ni za vse. Kdor ima, lahko čaika. Ampalk tisti, ki ue delajo, nimajo. In za te ni prehitro, če jim daš še danes. Poleg tistih, ki ne delajo, so milijoni, ki komaj toliko zaslužijo, da se vsaj za sita nagedo in oblečejo. S tem Peter • • • f. • • Zgaga , MORALNA PRIDIGA * --- Napol temna soba. . . Mlada žena, zavita v lahko svileno haljo je sunkoma vstala s sofe. Iz oči so ji švigali bliski. Bliski, namenjeni njenemu prijatelju, ki jo je b:l pravkar proti njeni volji poljubil. — Vi, Vi. Vaša drznost presega vse meje . . . Molčite! No izgovarjajte se! Ne opravičuj- te se . . . Jezik za zobmi! Pre-Srveda ne more biti rešen nji- dobro namreč vem, kaj name- hov /problem. Demokracija ni prepočasna. Hm, .-'koro da bi se človek smejal. Kaj je država? Eno velikansko podjetje, ki se mora ravate povedati . . . opravičiti ste se hoteli, kaj ne.'... Kakor vsi moški . . . Hoteli ste mi povedati, da me spoštujete, da ste izgubili pamet, ko sva sedela vokliti po tistih principih, ka-|sama ua tej zofi . . . hoteli sto kor tovarna, trgovina ali rudo-1 rečif da Vas je premamila raoj.i kop. Prvi pogoj je. da se do- lepota _ . da se niste mogli u- voli producira, ker je sicer pomanjkanje. Preneseno na de- stavljati zapeljivemu bitju, zavitemu v lahko svileno haljo, številke pa še te tri nove besede I n-jih -ovorov ^ rekeJ -Predsed-v počaisit trem velikim idejam,Infk RoasOVO*t' da demokracija ki pretresajo danes ves svet. Od teh ste pni dve zopet re-prezentirani s trojico. Tri ve-ilike svetovne demokracije — Anglija, Francija in Amerika — tri svetovne fašistične države — Italija, Nemčija in Japonska. Ne morem pa te ga pravočasna, to se pravi: da prosijo že osem let. Predsed- ta 1794» Hrvatje pa celih tri-nik Roose\-elt je začel svoje ilft?m jo pa služil, da je živel. Potem so .prinašali berači in razaie po-prišli na vrsto vise mogoči pred- tovke. logi, kako se-bo pomagalo revnim. Človek je z veseljem či-tal vse to, misleč pri sebi: vendar enkrat. Nič več ne bo tistega sramotnega zbiranja po raznih krajih, ko so plakati s kakšno stnpljeno materjo z napol živim otrokom v naročju oznanjevali, da je v bogati A-meriki na milijone takih, ki nimajo kaj jeslti. Vendar sem dočakal tisti čais — sem rekel pri sebi — ko se je začela zavedati država, da nima samo svojih pravic do človeka, ampak tuidi dolžnosti. Koliko j*e bilo pisarenja, koliko govorenja v naši javnosti. In kako se je končalo to "veliko" delo? Da pride predsednik po osmem letu krize zorpet v javnost s prošnjo za milodare tistim, ki nimajo. Nethotte mi pride dogedek. Pred leti sem bil v neki državi z velikanskimi gozdi. Bilo je eno takih juter, kakoršnih ne poznamo mi, ki živimo po mestih. Zrak je bil tak, da bi tga bil lahko s kor-cem zajemal in solnce se ti jej zdelo le nekaj čevljev nad o-gromniimi gorami in smrekami. Nehote mi je uhajal pogled po sinjih vrhovih in za pogledi je radovedno vpraševalo v mojih prsih: kako je neki tam gori.'? Premerim globoke zajede, ki postanejo na pomlad in jesen pravi hudourniki, pa pravim:, tod jo bom mahnili. Vzelo imi je ddbro dve uri, prektoo sem /bil na vrhu. Mislil sem, da bom našel golo pla-uoto, pa je bila taka goščava, da seno se komaj prerival. Tavam po vrhu vedno v eni mtm ||pi doma vse troje: demokratizem,' vijem v neko drugo grapo s fašizem in komunizem. Lepo tndnim prepričanjem, da pri-je živeti v demokraciji — za dem v dolino na dragi strani kogar je lepo. V okviru goto- j gore — potem pa po oeeti proti vSi meja lahko delaš, kar ho-Jdoum. tfeš, masi& ia govoriš, kako tii Ker je b¥ky nav®dolj, rm ni j* naoadi»xko} kar j vzelo več ko doibro wo, d& son Ljbidistvo je bilo seveda vese. lo, da je kdo prišel od časa do časa in jim kaj povedal. Poslušali so radi, še rajši kaj ]>o-tožili. Če so čakali leta in leta, predno so kaj dobili, so se tolažili s tem, da je daleč. Bili so navajeni tega kar doma. si rekel čevljanju ali krojaču, fodaj pride h tebi šivat, je rekel: druigi teden enkrat- Po par tednih si ga zapet kje srečal in bilo je: drrtgi tekien za gotovo. In par tednov kalsneje si dobil od njega novo zagotovilo z besedami: zdaj pa za primojduši. Ker je bilo vse počasno, je razumljivo, da je bila počasna tudi tista ljuidiska pravica, ki ji pravimo: demokracija. Ampak — danes imamo druge čase. Cita slednji človek, na micdel I ®aB0!P®ja Je na niilijio®e im nekateri imajo kar po več izdaj na dan. Kar je vzelo prej s konjem en dan, prevoeiš v eni uri. Novice -po svetu izvefe še tisti dam. Pa tudi življenje splošno je vse drago. Tukaj so živeli ljudje na kmetijah. Le po trgih in mestih je bik) nekaj trgovine. Na kmetiji je bil človek preskribJ|jen z vlsem potrebnim in se mu ni bilo treba bati, da ga ibo na zimo sodnija iztirala iz hiše, niti, da bo v kašči zmanjkalo žita; Am(pak danes, -brat, je vtse nekaj drugega. Ceio v naših državah, ki so takorekoc od včeraj, živi na kmetijah le enaintrideset milijonov ljudi. 0-stalilh sto milijonov je po mestih. In ti nimajo za'loge v ka-šoah niti živine v hlevih. Inmjo samo to, kar primejo od dneva do dneva domov — če namreč delajo. Ako pa ne delajo, manjka . v«ega- Ne dru^i teden a K. (druJgi mesec, ampak takoj. skušal ugo- je tedaj na trgu, kadar se rabi. Drugače se lahko dogodi tako, kaikor se je enemu izmed dveh, ki sta šla za stavo, kateri bo delj časa vzdržal pod vodo. Ker so enega kasneje mrtvega potegnili iz vode, je dragi komentiral: ni prišel o pravem bom rekla» tu(,i -iaz SGm liko kriva . . . Dane? poznam moške . . . — Toda, — ji je varjati. — Molčite! Še enkrat vam rečem, da se zaman poskušate opravičiti . . . Ne, in ne. Ni ea-ni na povisj vtretje vidiva, pa sem se se le Vam že -Dudi ta točka se kaj lepo ^n"',~ Vaše'telefonsko nanaša na današnjega delavca z| šanje in ^ dostavila, d'i ozirom na počasnost na . . .T , . m.,r » ... . mi ie bilo ... In tako sem \ am nima. Tudi ce kdo srečno pre- l , , , , . j^aupala, da sem Vam kar bre-5 ■ i pomisleka razodela, kako je z menoj — da so me proti moji volji poročili s starini boleh-nim človekom, do katerega ne. občutim nobene ljubezni, pač pa le nekako spoštovanje . . . Ne, ljubezni ne. dasi moje mlado srce prekipeva ljubezni . . . 'Vidite, tega bi Vam ne sinela, povedati . . . «tane krizo in si kasneje zop^ opomore, je izgubil nekaj tedaj ko je bil v pomanjkanju; tega se ne da več nadomestiti. Tin za ljudi, ki so v takih rafemerah, je vtsak dan kakor fcito. ~ Želodec n* čaka, avma tu- Trctja točka, na katero hk)-rajo paziti A"sa podjetja — in seveda vse države — je ta, da je vse, kar je na trgu, dostopno za vse ljudi. To so pravi: v življenju držav bi morala bati neka mera, s katero bi se presodilo. a'li so dohodki delavčevi zadestni, da i^i lahko nakupi, česar rabi? Škandal naše demokracije je poglavitno v tem, da imamo Ijudii z milijoni in stotiseči letnih dohodkov, imamo na tudi ljudi, ki nimajo nobenih. Če bi ne šlo tako počasi, kakor gre, bi človek ustanovil eno stranki?, katere geslo bi bilo: noben človek ne snie zaslužiti — Oprostite, nisem,— je za-jecljal. — Molčite! Niti besedice ne! .. . In nisem storila prav, ker je moja roka zablodila v Vašo ter sem na stiskaj Vaše roke odgovorila bolj krepko nego dovoljujejo pravila dostojnosti . . . Toda gledali ste me tako odkrito in ste me s tako vnemo poslušali, da nisem niti malo slutila, kako se znate pretvar- več na mesec, kakor zasluži zadnji delavec na leto. Če bi !sati- bila vsota za zadnjega delavca _ Toda, gospa en tisoč, bi imeli potem najvišje plačani ljudje po dvanajst tisoč. Če bi ne bilo v tem ide — Kaj hočete reči ? Da je bil poljub izraz velike ljubezni in fte enakosti, bi bila vsaj delna ,da Vam vsledtega moram od- pravica, I pustiti. Ali veste, gospod moj, Ondan se je vrnil neki du- taki poljubi odstranjajo nc- hovnik — protel*ta.ntovske ve- premostljive prepade, ki dele re — iz Rusi ie. Koso gavpra. tajo žensko od tujega moške - šali, kaj misli o Rusiji in ko- ga? Ali veste gospod, da je tak muniizmu, je rekel počasi: poljub iskra, iz katere zaplam- f'V Rusiji imajo marsikaj, ti srce »v mogočnem plamenu? kar bi bilo dobro, da bi tudi vr mn„n „ > , • j- t» J. • i — i>Jt» mene ne boste premi vnnrejei]. Pojavim: geslo,Li„rio D,„ r v » do- S P 1 Predobro nam re'* vem, kaj se pravi v takem slučaju prositi oproščenja. In so da nikdo ne dobi "keksa, kter nima zadnji človek dovolj ikruha.', GLAS NARODA'4 \ I pošiljamo v staro do- i j movino. Kdor ga ho- ! || če naročiti za svoje ^ ^sorodnike ali pri j ate-1 f Ije, to lahko stori. — 4 ^Naročnina za s t a r i f #kraj stane $7. —' V j f Italijo lista ne poši Ijamo bolje vem, kaj bi pomenilo o-prostiti. Oproščenje bi pomenilo polnomoč za bodočnost, in to polnomoč bi moški brezobzirno izkoriščal. — In če bi sedaj, namesto, fla vam pokažem vrata, sedla zopet k vam na zofo, na kateri ste se drznili poljubiti me, bi to pomenilo, da sem Vam dala to polnomoč, katero bi vsak moški zlorabil. — ALi ste si zapomnili moje besede? Ali ste si jih dobro zapomnili! Tako je rekla in sedlajpoleaj nje#a na zofor- * Q L 2 8V 2 R O 2J1 '« New York, Thursday, October 21, 1937' r THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S2. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin SEDEM TEDNOV ZABAVE Te dni se je vrnila v Cleveland s potovanja po treh delih sveta — po Ameriki, Aziji in Afriki, komaj 15 let stara Slo-verika, Miss Doris Bintič. Mit« Bi rtič je bila zmagovala v kon-fostn katerega je razpisal Pro-ipeller OWb, in za nagrado je •dobila $800 vredno vožnjo po morju m precej denarja za potne stroške. In sedem tednov na morju in po suhem je prineslo Miss Bir-tičevi zabavo, o kateri prej niti sanjala ni. Miss Birtič je mlada, odločna dekla, :ki je imela tedaj naveč zabave, kadar je bilo kje napisano: Prepovedano! Naredila je ravno to, kar je bilo psepomlano. Iu sicer: V neki mohaanedancem sveti možeji v Caini, Egiiit, je začela umetniški ples, in v Jeruzalemu je povzročila mal purct, ker jo je neki trgovec hotel o-BleparilU pri menjanju drobiža. Ko se je nahajala v Vatikanu, je fotografirala švicarsko gardo, ki straži pai>eža, kar je sicer prepovedano. Ko je s tremi drugimi potniki dospela v mesto St. Michell trulk in potnike pri belem dnevu. Gldde Riana se je izjavila«, da je najbolj čisto mesto, kar jih je videla na potu, le slike Mussolini ja, ki so visele na skoro vsalki hiši, ji niso ugajale. U-deležila se je tudi splošnega sprejema pri sv. očetu v Vatikanu. HUDA NESREČA iMrs. Metod (Pepca) Končan se je skoraj smrtno ponesrečila v svojem domu, 48 Hal-leck Ave., Ridgewood, N. Y. Njen mož, Metod, je nameraval iti na sejo dr. sv. Frančiška, ko je naenkrat slišal nekako čudno vpitje iz kopalnice. Sreča, da je žena pustila vrata odprta. Ko jo Mr. Konehan zagleda, vidi, da je od vrata doli PRIPRAVE IN VABILO NA ŠTIRI-DESET LETNICO Dasi je že večini -Slovencev znano, vseeno še enkrat opominjamo vse rojake, da bo dr. sv. Frančiška, štev. 46, K. S. K. J. v New Yorku praznovalo štiridesetletnico svojega obstoja v nedeljo, dne 31. oktobra t. 1. Veseli me poročati o izvrstnem sodelovanju različnih slovenskih društev v Greater New Yorku. Do-sedaj so že skoraj vsa društva poslala svoje oglase za našo spominsko knjigo. Rav- MLIN ZASTOPNIK POROČA IZ CICERO. ILL Mr. Alois Auseuik iz Tappan. N. Y., ustanovni k in najstarejši član društva »Sv. Frančiška. no tako tudi priča- ~ kujemo udeležbe vseh teh dru-; Med drugimi zanimivosti na po telesu in rokah vse opečena. -tev> posebno ^anov K. S. K. „ašem programu, bomo imeli Nato je zvedel, da je po pomoti J ? pri sv. mašij ki bo darova- čast slišati govor jugoslovanska krop, namesto, da bi od- na ^ v,e žive in rart(ve člane gkega konzula> dr Božidara prla tudi mrzlo vodo Rabila Jc našega društva ob desetih zju- Stojanoviča; pozdrav našega nove vrste shower ki se po- traj v naši Siovenski COrkvi na društvenega predsednika, Mr. loži na rame, tako da si zen- 0smi cesti v Na bi se dovolil vstop lastnikom, je nekaj kar ni prav nič smešno, in bodo delavci draigo pdačaii prej ali slej. Nihče ne more oporekati človeku, če si privošči kozarec piva ali pa žganja, kar si ze pač poželi. Toda delavska organizacija je stvar, ki zanima in mora zandlmafti isamo delavca. Če hoče bi/ti salonar naklonjen delavcu, mu je laliiko naklonjen, ne da bi moral to potrditi z vstopom v unijo. Gostilničarji imajo dovolj prostora in dovolj svobode, da si "lahko ufeibvarijo organizacijo, ki bo odgovarjala njih namenu. Nepojmljivo je, čemu bi delavec iskal pomoči pri gostilničarju v slučaju delavskega spora. Tisto pomoč tudi danes lahko dobi, če ima denar. Ako ne bo imel denarja, je pa tudi v Flučaju stavke ne bo dobili, ka-fcorhitro gostilničar igprevidi, da -nima groša. Čim večja je daljava med delavcem in gostilničarjem, boljše je za i.l - f y Miimi.,,1111««^ OOOOOOOOCOfiSSSi SLOVENSKO-AMERIKANSKI V STIRIINSTIRIDESETEM LETU STIRIINSTIRIDESET LET . . . »koro pol stoletja ... je pomembna doba za tako publikacijo v izseljenskem svetu ... Težko ga je izdajati posebno v tek časih, ko ni novih priseljencev, stari se pa poslavljajo zavedno. Spominjamo se let, ko smo poslali med nase ljudi osem do deset tisoč izvodov. Tega seveda danes ni več mogoče, navzlic velikemu in splošnem zanimanju za Koledar ... V depresiji je bilo treba najti načine in sredstva, da so se stroški, ki smo jih imeli s to publikacijo, zmanjšali, ne da bi bila vsebina prizadeta. Dosti smo prihranili pri poštnini, ko smo začeli tiskati Koledar na lažji papir . . . Poleg tega nam prejšnja leta ni bilo mogoče uvrstiti toliko slik, kajti klišeji so dragi, če moramo računati s primeroma majhno'naklado. Slike je torej nadomestilo čtivo. Ako vzamemo okrogo število 1000 izvodov, je samo za prvi izvod 70 odstotkov strdškov, dočim se drugih 30 odstotkov razdeli na ostalih 999 izvodov . . . Težko nam je bilo že vsaj približno u-gotoviti, koliko izvodov bomo prodali, ker so bile razmere silno nestalne in je vedno na slabše kot pa na bolje kazalo. Vsak neprodan iztife je pomenil izgubo za nas. Zavoljo tega smo pa dali leto6 Koledar v predprodajo. Na podlagi vnaprej dobljenih naročil bomo približno dognali, koliko ga nam je treba tiskati . . . Poshižite se naročilnega lista in si zajamčite izvod Koledarja za leto 1938. Jamčimo Vam, da boste pri čitanju te knjige deležni dovolj zabave in razvedrila. IZBRANI INFORMATIVNI ČLANKI IZ VSEH DELOV SVETA ...160 strani zanimivosti... POVESTI ZGODOVINA ZEMLJEPISJE NARAVOSLOVJE GOSPODINJSTVO HUMOR RAZNOTEROSTI KRATKA VSEBINA LETOŠNJEGA KOLEDARJA Izna jdbe jugoslovanskega učen jakaNikole Tesle... Povesti nekaterih najboljših svetovnih pisateljev — M aupassanta, Selme Lagerloef, Garšina itd. . . Pomen ruskega poleta preko Severnega tečaja . . . Nobena ljudska armada ni tako kruta, kakor armada mravelj . . . Rojaki z Vrhnike in Borovnice bodo z užitkom čitali opis največje zanimivosti njihovih krajev... Masaryk, največji evropski državnik . . . Čarovnije z igralnimi kartami... Temeljni vzroki kitajsko-japonskega spo ra... Različni tipi moških . . . Solventnost slovenskih podpornih organizacij . . . Nekaj, kar bi moral vedeti vsak ameriški delavec.:. Najvažnejše točke postave za javno zaščito . . . Zanimiva povest Franka Troha . . . Pesmi Ivana Bukovinskega .. . Par najboljših, kar jih je kdaj Peter Zgaga napisaL.in še mnogo zanimivosti Stane Vas samo 50 centov. Poštnino plačamo mi. (V Združ. dr njivah lahko ix»3jetc zuaiuket Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Blagovolite uporabiti ta listek: Bogato Ilustriran Knjigarna "Glas Naroda" 216 W. 18th St.. New York Pošljite mi izvodov Slovensko-Ameri- kanskega Koledarja za leto 1938. Prilagam Mo- jf ney Order za-. (V ZdrnŽ. državah lahko pošljete namesto M. 0. znamke) I z Ime Naslov 9:21 meseca ZEMLJEVID ZDRU2ENIH DR2AV Kdor naroči Koledar sedaj, bo do-bil ta zanimiv zemljevid / brezplačno. i' Na drugi strani zemljevida so imena vseh ameriških mest in koliko prebivalcev ima jo. Nadalje: Koliko prebivalcev je imela vsaka ameriška država pri predzadnjem in pri zad-dnjem ljudskem štetju; Glavno mesto vsake države in število prebivalstva; Zračna razdalja med večjimi mesti; Zgodovinski podatki posameznih držav; Razdalja med ameriškimi mesti m mesti v Južni Ameriki, itd. VELIKOST 17 x 24 PALCEV Zemljevidu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike I V n = 5 fl S = 1 = fl = Jr -ž = =. = z. — — — = s ET- ¥ Si = = It z^SF H = = r: = V = 1 fy == ii ¥ #i = = i= == U OLA 8 NARODA" New York, Thursday, October 21, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3J. Vaša dnevna časa svežega MLEKA KILOGRAM SMRTI ZA DVE LIRI Neimenovan vojak bivše Avstrije je po dvajsetih letih olbis-'kal znameniti Col
  • od f" Malo se je obniil, naslonit na težko motlko in anlprl silno obdelano roko. **Smlrt, s ignore, (svinčeno smrt, šrapnelove kroglice." * Sedaj dvajset let po vojni?' 4 4 Da. Dvajsot let že kopljemo tu'kaj in dela je še vedno od Anih Dolomitih. Grozno boji- strašljivo žrelo in sskrivmostno šre v višini 24£2 m v bližini šepetajo: Cfio^ana, Levica, Tridenta. Oiin 4 4 Vidite, to je Col di Lana. višjo v goralli, tem bližje je človek Bogu. Resnično, ("asih celo preblizu. I&dem in trideset ti.^oč mladeničev in mož je tu -trahotno pričalkalo smrt, njihove ikosti se valjajo tu med -vitiki bodeče žice in zarjavelih gnmat, Ijuklje z doline pa izkopavajo smrtni svinec po dve liri za kilogram. Tudi zemljo .k mogoče ubiti, tudi goro je mogoče podreti in io vreči gltiboko v prepad Zemlja na Col di Lana je na vekov vttke mrtva. Ubilo jo je sfo in -to tisoč ton železa in svinca, bila j, zadeta naravnost v srci*. Prepita j«' s človeško krvjo in ;»d nas vseh je posušil }>o-slednjo bilko «n koreninico. rti. Tem tukaj," pokazal jena Menda niti strele sem več ne kup mrtvaških kosti, "so pri- udarjajo, tukaj je samo strain* le te kroglice smrt, nam pa hota, smrt in tuljenje m luzin. sedaj prehrano." Zemlja je prenasieena z žele- 44 Koliko jih skopi jem na dan!, zoni, kamenje je stoičen o v l).set, (K-ana.jst kilogramov,, prah. V*ak korak je nabit s kalkrs.no je pač vreme. Potem j Kvincem in v tej grozi so živeli jih nesem v »dolino Ln dobim za'ljudje Avstrijski vojaki so se vsak kilogram pa 2 liri." 44 In vsak dan ležete sem gori, poltretji tisoč metrov visoko!" Obrnil se je k delu. Roke si j«' obrisal ob kolena in udaril. Na motiki je ostalo nekaj tem-norjavga. Kos človeške lobanje. Molee jo je položil malo ob stran in tkoipal dalje. Kupček kosti se j«' večal; priložil je vretenca hi4bt«-nice, rebresa, gnjat. 44No, vidiš, dečko, zbiram te j »o košek ih, tvoj«, malti bi te bila vesela." 44Vojak, najbrže vaš rojak." je zamomljal in i-zdiral krogli-ee i7. ranjene laktnice, 4rotnih skal. zavrtali globoko v kamenito ;lavo Col di Lana. Kdor ima to goro, ima oblast nad širno okolico. Avstrijski vojaki so tu umirali na debelo, v plašču temnih noči pa so plezali na pomoč novi in novi. Trda glava Col di Lima je bila preveč trdna. "Ali slišite, zaboga, kaj se tu ok propad. Italijani jo porivr-tali, smrt pa si je v krvi oprali "košT-pne roko. Na sndhi Portloi n-n c««ti iz Sedem in trideset tisoč mrtvih leži tam kar tako, kosti silijo na beli dan, menda je v njih še groza in bi rade pobegnile." Malo dalje doli proti Levicu je Carzano, poeorišče skoro neverjetne drame. Slovenec dr. Ljudevit Pivko je z ndkoliiko Cehi in Bošinjaki pripravil prelom avstrijske fronte in mogoče tudi ujetje zadnjega avstrijskega cesarja Karla. Carzano je dokaz, da ,se na svetu še gode čudeži. Naifyoroenik Piviko je s svojimi tov ariši do podrobnosti izdelal načrt za izdajo in prelom fronte. Ponoči so je splazil v italijanske positojanke, predal svoj načrt kapetanu Fin. ziju in se jo z njegovo vetlno-rtjo \Tnil v svoje postojanke. Skoro nato je nesel marednik Mlejnek zavoj veleizdajinšjkih listin in načrtom* v italijansko niestto Viconzo. Ko so je vrnil, i^a je izdal kuhar Urban. Avstrijsko sodišče ;ni moglo verjeti fantaističnini vestem o izdaji, zaslistvanje se je zavleklo, o-vadnha Urbaaia pa so zaprli. Italijani so se bali, da so jim morda ne nastavlja past, zato jim je nadporočnik Jir.-a nosil v njihove jarke " Narodne Lisle," tla bi jih prepričal o pravem mišljenju zvestih (\liov. S pomočjo 70 zan.sljivih ljudi se jo Ptvkov načrt posrečil. Zvečer preti usodno nočjo so dali kuharji v kavo za moštvo veliko italijanskega opija, častni, ko so omamili z mešanim žganjem, strelivo (k1 strojnic in topov so spraviti daleč stran, električni toik v bodečih žicah so prekinili, šipainsike jewleee odstranili in 70 avstrijskih vojakov jo positnpno pričakovalo italijansko armado, da bi ji služili za vodnike. Prelom fronte brez edinega strela je bil ipo/poln in je mo-irol imeti za Avstrijo katastrofalne posledice. Italijani ga niso znali izrabiti, vodit* lji so bili zaradi teira kaznovani. Piv- POBU* PREHUD 12 OROŽJEM IklltiStr se. o začnite piti iu1«h1o rvtliiu. To j'- vse. To se Im. pa zr-kIIIo. Mleko Vam prinese dvoje oinit<> na vitamina A, proti-infekfijskem vitaminu ki pomaga graditi odi>or pro« i «lihal!iiiu neredom. In vaš sistem se 1h» nakupieil z Vitaminom A, tako tla se z mlekom. b:i sa , i„ i. (Te'.: EVerjnwn 291?! za Vaznu * A J • i I potovanje Kdor \t namenjen potovati v »taci kraj aH MHtl k*ca mi tam. Je potwbii«. rU J« p«u*eu % v«ch stvareh. Vsled iuw (Wp Mae akaAnjo Vam »m«r**» dati naJimUste pojmoiila in tudi *«e potreba« preskrbeti, da Je potomuije, uodmo i« Wtic »4» m «a-hm obrnite no nas za in pojnsnlla. Mi preskrbimo vse, bodisi prottijo ta potratna In splob vse, kar Jo za pataem*>r ^atrelp>o » naJbitrejAem te m. i« kar Je elivno, za imjmitijte 4Mr.. ' Nedriarljavd naj ne odlatajo de zadnjeca trenutka, ker p^eda« w dobi h Washinctona povratno dovoijo^ lUL-KNflUH MiSMff. trpi najmanj en PMMe torej tak«) ta bmpiatea navodila in zagotavljamo Vam 4a boote poceni la ndolmo potovali y « »r M' \ SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Siteet New York, N Y. dne IS. septembra 1917. Pod pwi^no skalo na Col di Talila jo ležal okostn jak 7. boj-1:0 čelado na ^lavi. Krhek jer. m«ti j. držal .?rtili eovliev so irlem irrolm-zarjavelo čelado i^t sem vzel « sel>o.i za sr>omjn na katerakoli mamico ml sedem in tridest^t tisoe mrtvih. MORILEC ADMIRALA KOLCAKA. THE STATE OF NEW YORK vflških čet, torej naši-li leipo-narjev, so g;a izročili krajeaie-mu suvjetu v Irbnt^u. Zavoljo usode nesrečnega admirala so bili med boljše vik i lnidi l>;rji. Krajevni sovjet je hotid |>o-sta vi ti pred realno so--iati v Moskvo, da hi Lenin nj<«4^).v:i T.ikji. In tako je zir«;di!<>. da je ", ki jo ni bil nihče drug diktiral Ln potrdil nego Čud-novaki. Morilec se je smejal in se ujetniku * roga4. Kolčak ga jo po^luial z leden ian mirom, niti za trenutek ni izgubil tega miru . Klončno je dejal saano to: "Katko, že aeidaj in brez sodnega postopka?" Potem 'se je prekrižal im Mlada knoginja jo sedela v krožku dam in se živo zanimala za svečanost. Bilo je skoraj izključeno misliti si lepšo in očarljivejšo ženo. Njena postava je bila čudovito nežna in si oka, iz nje je dihal plemenit ponos. Lepota njenih snežno belih ramen je slovela na cesar = skem dvoru. Njen obraz je bil dražesten. njene velike oči čudovito nežne, ustnice rdeče, mikavne in očarljive. Bujne kostanjeve kodre je imela pripete na vratu z demantuim glavnikom in zdelo se je, da so hočejo oprostit: in zakriti vso s svojimi duhtečimi valovi. Njena »krogla, sveža in bela ramena so bila zaključena z razkošnimi ročicami, ki so se poigravale -pahljačo, okrašeno s knežjo krono, smaragdi in demanti. Bila jo -visoke postave, nožiee obute v svilenih čeveljčkih je imela čisto majhne .11 nehote <0 se ji premikale ob zvokih slavnostne godbe, kakor da izražajo s tem obžalovanje, da ne morejo lahno in dražestno zaplesati po parketih salona. Armand je iz daljave občudoval to očarljivo ženo: ocenjeval je vse njene prednosti koi izkušen poznavalec. Na prvi pogled je uganil, da je njena modra,.z benečanskiini čipkami c-krašena obleka delo prvega francoskega modnega salona. Dražestni A-vstrijki je bil hvale žen za ta izraz simpatije francoskemu okusu. Ogledoval jo je še z večjo pozornostjo in naslado. ("uti! se je v posebni duševni zvezi v mlado ženo in po glavi mu je rojila samo ena misel: Biti ji predstavljen. Baš ko se je razgledoval po salonu, da bi našel znanca iz prm-cesine okolice, ga jo nekdo prijel za roko 111 ko -o jo obrnil, j*: zagledal pred seboj poslanika markiza de Vilk-ncyay. Le-ta je bil baš 11:1 višku svoje karijero. Izpolnil je bil naloge, ki mu jih jo bilo poverilo zunanjo ministrstvo v onih težkih časih obrambe naroda, ko so ga »vsi občudovali zaradi njegove velike spretnosti in globokega patriotizma. Ta visoki plemič j" bil pozabil v navdu- * Šenju svoje požrtvovalnosti na načela, ki mu jih narekovali njegov rod, vzgoja in navade. Z so vnemo so je posvetil "delu za osvoboditev po zmagovalcih zasedene svoje domovine. Gam- betta, dober poznavalec ljudi, je kmalu pravi-ino ocenil vse vrline tega državnika, ki se mu je obetala sijajna bodočnost in čeprav je bil markiz z vsem svojim srcem navezan na str-moglavljeno dinastijo, «v načelu sovražne novi vladi, nfti jo vendar brez >4krbi poveril usodo Francije. Markiz do Villenoysy je bil tisti, ki se je s Ponyer-Quertierom najbolj zavzemal za sprejemljive mirovne } ogoje pri zmagovalcih. Tako >i je nakopal sovraštvo mogočnega Thiersa, ki mu ni bilo prav. da bi se še kdo drugi lahko bahal s podobnimi uslugami domovini. Toda cn si je pridobil s tem zelo dobro ime, ki ga 30 spremljalo skozi Kvropo do konea njegovega življenja. Nji Dunaju, čeprav je bil francoski poslanik, mu niso izkazovali samo običajne vljudnosti kot tujcu, temveč so videli tako laskavo priznanje.' — Ona dražestna princesa, ki sedi tamle pri kaminu... Glejte, prav kar se je sladko nasmehnila. t Dalje pr^r-infi?... žrtve spada tuda Salomon Čud-| ncfvski, mož, ki je umoril admirala Kolčak a. Češki legio-narji so bili svojecasno priče dogodkov, ki so se odigrali v fdbruarju 19*20 ob Aanurju. E- don teh legiooarjev i>oroča: , . .. v7 —r "' Tistinr, kri .poznajo zgodovino'^T u^1 ^90 lirike državljanske vojne v Si- k Anf!:are 111 ^ ^ u" biriji natamčneje, pa pove ime Salomona aK Sallvja Čud no v-skega (to iirsko ime pa je le pst udonian) neikaj posebniega: njegov nosilec, nepopisno zoprna pojava, zamazana, razcapala, spaida na sv«oj načiin v zgodovino raskih državljanskih vojn1. Cudnovrfri je namreč po-četnik mroiora admirala Kolčaka 7. febrtraarja 1920 in je tudi tam morilec. Ta zoprna po4alva je bila za prekteednifca tako zvane izredne koradsjje v Irkutsku v času, ko je bil admiral Kolčak tam ujet. Pri odhttdn prdtiboijse- ji,a n. bregu Angare m .-ao ga ^ti*eiili z ministrom njegove ombkox'ske vlade vred, Popolje-j;*vimi. V led te reke so bili že prej naet ns divjem sapadu; Begeni raUIjoni; Dediči Cena __________ V UORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Vseblns: Ki>th( Šlmeu; ZaroKa x zaprekami-. 9 go^^b- njukn ■ Mobamedanski svetnik .................LSt WINET0V 12 knjig, s siikaad, 1751 strani Vsebina. Prvikrat na divjem za pada; Za . ftlvljenje; NSo-A. lepa Indijanka; Proklestvo sls ta; Za detektiva; Med KomančI ln Apa«; Na nevarnih potih; Wtnnetovov roman: Rans Bar; Pri Komanflh; Wlnnetora smrt; Win* netova oporoka * Cans----m t 0 T i 4 knjige, s olikami. 597 Vsebina: Boj s medvedom; Jama dragnljev; Kontno —; Rib, in njegova poslednja pot Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West I8th Street New York. N. Y ■ ; ' — V AR O T>1n New York, Thursday, October 21, 1937 THE L'ATlCEST SWVEXE DAILY IN VS'J. Ljubezen za ljubezen Ik "BUS MANIA" PRIREDIL: I.N. 41 i O Sedaj pa je bil Gert pavafoljen tudi na Altwiese. Ker so Ha Zabermi (gospo RasinuNsenavo s povabilom prehiteli, je hotela biti aidnja, iki bo gospodu Darlandu priredila evečanoet. Zadnje je vedno najboljše, si pri tem misli. In od svojega moža je spretno znala i-zvalbiti lepo vsorto, češ, da to mora biti, ee hoot jo Dito, najstarejšo bčer, ki je bila že stara dvaindvajset let, spraviti v nevestin pajčolain. Gert se je tudi sedaj z vzdihom vdal v usodo, vesel, da je raaun te, opravil vse svečanosti. Pri vseh teh zabavah ni naŠJ prav nič prijetnega, kajti rajši je sedel na svojem konju in je jahal čez hvtvnike in polja in sk-litusscn in njegova žena precbrtavila samo svoji najstarejši hčeri Diti in sestinuKajsetletnenm *imi Heriberbu, ki je bil sicer lep fant, toda Gertu ne -j»osebno všeč. Govorili niso niti o dragi hčeri, niti o nečakinji. TVda od Henrika je izvedel, da ji v hiši še ena mlajša hči, !ki je ravnokar prišla iz zavoda, (fo^jH) Ha no Moranovo je nocoj prvič nekoliko videl in tedaj ::e nini, da je Henrik govoril o nekem višjem 'bitju, ki je na ARw.iese delalo samo za zagTinjalom in v družbi sploh ni bilo vpo&evano, zanima tako, da je za vse, kar je bilo v zvezi z Altwiese zanetilo v njegovem srcu največje zanimanje. Takoj opazi, da ima Kari Rasnmssen velike skrbi, ker je govoril o tiwkih časih, na njegovi ženi pa je po njenih nenavadno ljubeznivih pogledih videl, da ga brnatra za zelo ljubega soseda l,n®°plsea . xtt. in da ga ŽKli še prav niuogokrart vkieti. In s spretno zvijačo j un^ov'v W,fni *W»tei*art-nm je pri]>omnila. da ga je njena hči Dita že nekoli-kokrat od! "a. * V ,teJ proda_ daleč videla in da je kar neumna na njegovo zunanjost, Dita i^kovmten blisc, maske je pri tem svoje lepe, pa nekoliko vniijrve, temne oči povesila, |m s0;l» slabo> nato j)a jih zopet hrepeneče dvignila. ,tako da -le "azadnje po- "Tcda mama, kako moreš kaj takega blebetati," - 'trkaln lakota na "jfna vrata' NEKOČ SLAVNA 1 PLESALKA... Iz Berlina poročajo, da je poskusila nekdaj ilavna plesalka Olga Desmondova izvršiti s svetilnim plinom samomor. Vziok: glad. Na neštetih slikah je oveko-večena nelJdaaija lepota te ne-»rečnice. V mramorju, mavcu in bronu so jo upodabljali naj-elovitejši kiparji toda Olga Desmondova jim ni bila dolgo za medel. Hotela je učinkovati tudi z odra tin je odšla k va-rieteju. Prvič je n«stopila v berlintekem "Zimskem vrtu", kjer je dobivala gažo 6000 mark na m sec. To je bilio leta 1909. Že leto dni poaneje je prejemala na tem odru 15,000 mark mesečno. In iste gaze je dosegla v Parizu, v Londonu, na Dunaju. Navzlic temu jo je beda sedaj prisila, da je hotela umreti s svetilnim plinom. ()d vseh gaž ji ni ostalo namreč nič drugega nego majhna, zelo majhna trgovina v bližini prizorišča njenih nekdanjih tri- je i za kliče. T(vla vse njeno obnašanje je Gentu izdalo, da je leq>o dekle vešče v vseh kokctaiih umetnostih in je zato ž njo govoril zelo previdno. Tudi sin Hertxft, ki ;e hoteli pokazrr.iti w svoje zunanrje prednosti, na Gerta ni napravil dobren>-vo, kar mu je tudi prineslo poželjiv pogled in koketen nasmeh. Toda za to mu ni bilo mar. ;Preko Ditine temne glave so njegovi posedi leteli v kot, Jcjer je gospa Hana Morairova še vedno polnila kozarce in jih posteivljala na podstavek, katere1-^ &&&& njena privlačnost po-so sluge potem razna*ali po dvorani. Tekam plesa pride T>U«Čati. še istega leta je Zna ša-rreeej hliau kota in njegove oči zoipct gledajo v fini, •♦Hii od pontijali takšne gaže. Toda lota 1910 je pobegnila iz samostana in odšla s sloni, pritlikavci in jahači. Kina hi potem jo je ujela ma ti z orožniki in jo spravila spelt v samostan. Ponovno je zbežala, in sicer s trojico pocestnih pevcev, ki so po gostilnah ob deželni cesti prepevali ljueteke pcanfi za ved k o. K tej trojici je spadala ženska, ki je čuvala idkle pred poželenjem trojice .nošk.h in iki je kmalu dognala, kakšen zaklad ima Nadja v svojem grlu. Toda to nj* aio za-ščitnico je na nekem sejmu od-vedel neki pemi.jski čarovnik in Nadja je bila spet sama.. Po mnogih pustolovščinah jo ie odkril neki impresarij po imenu Stein in .jo je spravil v bol>o skirpiiH) pevcev, kjer se ie sezDanila s -tenorjem Plavic kim, in ise z njim poročila. Po tem je šlo naglo na\*zgor. V Nižncm X(*vgoroilu jf) je pri ne ktm koncertu otlkril sloviti pevec SnbLnov, !ki jo je odvedH Plevickemu in jo spravil v JugoSlovanska K at. Jednota Je najbeljfi* In najpopularnejši slovfi.ska podporna orcanisa-ei> » Ameriki. Rafuna nizke asrcmente in pladnje liberalne poilporr za slučaj boh-mi, nezgode ali Knirti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obrh odilelkib- (j» v»tsmivitev novega društva zadostuje 8 o>t'b. Premoženje Nad Dva Miljona DoUrjev Piftite za pojasnila na •■LAVNI ( K\l> J. S. K. ELY, MINNESOTA hotel policija, ki jo je anioniin-no pismo oj>ozorilo na to čudno družbo. Svat je so se hoteli po-skrrti v omare in zaboje, eden je hotel skočiti skozi okno, toda policiji ni mogel nobeden uiti. OTROKA IN MAČKA. V nekem hotelu v Jorvju na francoskem sta stanovala zakonca Bi neto va. Pred nekoliko dnevi sta Binetova zvečer segrela nekaj kave na plinskefln gorilniku in ostavila nekaj mle-Moskvo, kjer je nastou>ila na kav loncu. V ifti sobi sta spa- ' ' nekem njegovem večeru. Vse I la njiju otroka, dva dečka v mesto je govorilo o njej in po- starosti 4 let in 20 mesec«v. stala je solistka carja Nikolaja, Starša sta odšla in sta se vi ki ji je poklonil odlikovanja in,mila šele proti polnoči. Ko sta odprla vrata, je bila soba napolnjena s plinom in v postelji sta ležda otroka — mrtva. Preiskava je dognala, da je bi- JUBILANTA SE ZAHVALJUJETA. Na tem ine>'tu se iskreno za-h val ju jem vsem sorodnikom in prijatelji m. ki so nama priredili tako lep surprise party. Najlepša hvala najini hčeri Ani Klein ter Mrs. Kaplja, Mrs. Mohor in Mrs. Tancik za velik trud in prizade vanje. Vsakem uposebej, ki je količ-i kaj pripomogl i k tej lepi sve-rada zahvalila, pa !>i vzdlo j>reveč prostora. Za- KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS A. oktobra: Vulcania r Trat Cbamplaia t Havre X. oktobra: Bremen v Bremen 27. oktobra: Aquitania ▼ Cherbourg J8. oktobra: lie de France v Havre 30. oktobi a: Conte di Savoia v Genoa no\emhra: Kuropa v Bremen 3. novembra: Queen Mary v Cherbourg Z ODRA V JEČO. Henrik Waren ga ostro j »ogleda, nato pa se prendno ozre j zla.te darove. Bilo je za časa revolucije in državljanske vojne. Tretji Nad-iin mež je bil toimiški častnik in boljševik. Na«lja je bila stalno z nmn. Nosila je vojaško obleko in ih je udeleževala bojev. Nekesra due so u jele bele »Vte p^lkov-.lka StVoblina. Ta se je zaljubil vanjo, poročila sta >e in sledila mu je v emigraci jo v Turčijo. Br'«iuib ;zen jo je spravila sedaj v ječo. POROKA KRALJA TATOV. PariKlei policiji je uspelo v nonava^biih ©količinah prijeti mednarodno tatinsko 10)7x1. iPoljski državljan Herman Kattz ki ga v mednarodnem gangtser^kean svetu imenuje.io 4ikralja tatov" je pred kratkim v m kem pariškem hotelu praznoval svojo poroko s 26-letno Poljakinjo Klaro Hohldorfovo. Povabil je 2G gostov same veli- torej hvala v hine srca. H'!ll skupaj .a rilo Na\~/lic temu pa moramaiv o-nv nit.i kuharici Mrs. U.jčič in .Mrs. Fade!, kar sta so tako potrudili, ter najine sinove .Taco-ba, Franka in Johna, ki so nam la mačka Bilnetovih skočila ni j igrali ]Hvano v roe 'jrciil^ik in p< iT)ila mleko rz !f>n-f ca. Pri tem je premaknila pip" Tisti dan nama bo ostal ved- ^ , , • v , v , . .. 1 no v spwiittu. Lahko rečeva, tiiko tri naj vpra-Sa svo>ea prijatelja ali prijateljiro ®!i pa trw-a izmed odbornikov « natančna pojasnila. V nrsieri se >e!r .spozna, Kaj pomeni biti čljn dobrrga društva. To društvo je sicer najmlajše, toda nsjmornejse l»odisi v prtm»-fcnjo ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojec obstanka izplačalo že s>kor« 1! tisoč Imlnishe in nad šfst lisor smrtw podpore ter ima v blagajni skoro ?17,0!Ht.0<) - ODBOR ZA LETO Predsednik: FRAXK HOTKO 430 E. SOth Street New York City PtM?r»red!*ed. Mrs. F.\N.\"Y I'MKK 5SS C-ntral A\en>ie Brookljn, X. Y. Tajnik: JOSEPH POCACHNIK 58ft I.il>erty Avenue Willistun Park, L. I. 1937 - Lilagajnlk: AXTO.V KOSIRMK 101-^1 — X5th Ko«<1 Hi. hmontl IIill. L. I. Zapisnikar: FRANK MKKINC . 1 •'.">" Oret-ne .\\enue l;riH>klj-n, X. Y. Arhivar: JOSEril POOACHNIK Nadzorniki: r. VIXCEXT ZALOKAR H. Mrs. MART JI7DEŽ 71-09 — 69th Street, tig-55 — 23Stb Street Glendale, L. I. Bella ire. I.. I. 111. AXTOX CVETKOVIČ. 9?3 Seneca Ave., j:rr«)k!yn. X Y. OruStvo zboruj« vsako četrto soboto v svojih drt>^tvenih prostorih v American Slovenian Auditorium, 2S3 Irving Ave., Brooklyn. N. Y. ti. novembra: Lafayette v Havre Roma v Genoa 10. novembra: Xorinandie v Havre A<|iiitania v Cherbourg Saturnia v Trst 12. novembra: IJremen v Bremen 13. novembra: Itex v Genoa 17. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra: Cbamplain v Ilarre Conte d i Savioa v Genoa -4. novembra: Normandie v H.-ivre xijrengaria v Cherbourg 23. novembra: Europa v Bremen 27. novembra: Vulcania v Trst 1. decembra: Quwn Mary v Cherbourg 4. ra: Lafayette v Havre Rex v Genoa 8. deu*stMi obrnil jjozornost drujram, ^asjKxla Karla Ra^nmasi>na pa se 111 bilo trdba bali. "Torej pojdiva, Gert, ravno c^txiaj je ozračje čisto. Toda prosim, napreni kratko; prodno se gospa Raamussenova zopet prikaae v dvorani, morava oditi, drugače bo imela Moranova #os|ia «ame nef>rije '^rr ,fpravila ^ * * . iaaliisko kariero. Njtj saani pa mogel prej ]*>- ^ ^ bila fX)^bno ^ 'Že prej je rajši sanjarila in se vlogo general Skwblin, ki je iz ginil, i-n njegova žena, ki so jo prijoli. iPdlaignaiia se sedaj razkriva preteklost te ženske. Rodila «e je 'kot preprosto kmečko dnkle v vasi Vinikovu in ko ji je bilo 14 let, .je vse govorilo, d« bo auala Nadja zavo- 4 4 Dober večer, gos-pa "Moran, nisem vas zdraviti," pravi Ht-nrrk Waren prisrčno. in i>lalum iuu Hana nekega dne pa je vstopila v samostani v Jitestu Ku.rsku in je hotela z molitvami udušiti straits, ki jo je še vedno vabila v «deda4i6če. Tedaj, se je nekega-, dne pojavil "'hudič" v rpodobi potoval- wovinka Hjwbo^atL Tretji dam "Dober večer, gofipod tloktor." "Kako vam gre?" "Hvala, gospod doktor." "Kot vedno, mnogo dela, kaj ne!" "Hvala Bogu!" To zveni kot-odrešilen vzidi h. Nato pa naglo nadaljuje: "Prosim, ne *itojte pri metli, gospod doktor, saj vesti —, . . S potffcdom na Genta Darlanda zapre ustnice, kot iz njib ^ ^ raZpel SV0;,e i.e bi smela več fpriiti nobena beseda (sdtore nedaleč od samostana. "Da, da, vem; toda moj brijatelj Darlartd bi vam biliNj2T ^ * ^ i*d predstavljen, ker vas pri svojem prihodu na Aitwiese ni1^"'' rla bl nK¥rla mlada Tidel" Nagel po^ed rz njenih modrih o$i zadene Darlandove oči in svetla ukie&ica se razlije Čee njen bledi obraz, katerega je idečira nenavadno olepsaia in oživila, tako da je Gert Dar-land ne mnogo bolj navdušen za njo. Otfdno očarljiva se mu sdi ta mlada goeipa. "S^vwte, gospod doktjor, da me ne pokličejo, kadar "Vem! Toda moj prijatelj Darland polaga na to veliko, da vam je predstavljen in to se naj sedaj zgodi Moranova!" ' * lijiidno prikloni ter ji sočutno gleda v oči. Ta ■ njena lica aopet prrvafbi val ndečfce in ga poseda import hvaležno. sedmj prositi 2a ples, milostijiva gospa!" «• ^VtOMWMIOOMiMMOOOOOtt fHHt« MB M TOHllk tt «er. um ladjo kabla la po-JUBOa m potomk 8LOVKK1C IDBLHB1NV OOMPANT (Vrani Umu) ti« W. ltth 8L. Vmk "Naši Kraji" STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju ■ platno ni in i pregibi ............7.09 P0KRAJN1 ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_30 Dramska Banovina...........30 VSAK bi ra