SL 2.
V Trstu, v sredo 6. januvarja 1886.
Tečaj M.
Glasilo S ivenskega političnega društva za Primorsko
•V ailaoaM J« ■»•«.•
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsaka arsdo in aabotc o poludne. Čuna za vse leto je <» gld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta 1. pld. BO kr. — Posamezna Številk* so dobivajo nri onravniitvu in v trafikah v Trsti po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po 9 kr. — tiarožktnt. reklamacije in inaerate prejema Opravniitvo, vla Torrenta, »Nova tiakarna*
Vsi dovtti aa poSiljajo Urednla/^u »vla Ti
^rankiran. Rokopisi D»6/ posebna vrednosti se ri nila in poslanico) se zaraSunijo po p<Sur<idr>i črkami se plačuje za vsako besedo 2
• Nuovu Tipografijvsak moru biti — Jnseratt (razne vrste nazna-); pri kratkih oginaiii z drobnimi
Mladini na razmišljcvanje ob novem letu.
Vsak vesten gospodar koncem leta navadno pazno pregleduje svoje račune, premotriva svoje izdatke in dohod ko, preiskuje vzroke, zakaj niso bili dohodki primerni delu (v kolikor ja ta reč odvisna od človeka samega) in stori trden ukrep, da hoče v prihodnje vse nedostatke odstraniti. Slovenec, ki se bori za najsvetejše pravice, nekako je prisiljen, vsako leto bilanco delati in na zboljšek svojega blagostana misliti ; posebno pa moramo Slovenci v Trstu in na Primorskem na to misliti. Ko to premišljuje previden Slovan, hitro razvidi, koliko bi nam mogli tukaj slovenski advokati in notarji pomagati, katerih mnogo drugod ua Slovenskem celo v majhnih mestih nahajamo n. pr. Kranj, Novo-mesto, Celje, Ptuj, Maribor in Gorica imajo dovolj slovenske inteligence v tej stroki. Slovenskim juristom, če so treh jezikov zmožni, in če so tudi prebrisane glave in pošteni značaji, odpira se tukaj lepa prihodujost. Mi v Trstu, kder živi 26000 Slovencev, nemamo nobenega slovenskega advokata ali notarja, ki bi se kaj za narodno reč brigal. Ta stan je najbolj noodvisen in je najbolj v zvezi z dejanskim živenjem. Mi opozorujemo tedaj slovensko mladino in slovenske sfcariSe posebno na to stroko.
Povdarjamo pa pri tej priložnosti z vso odločnostjo, naj tisti stariši na Primorskem, ki hočejo svoje sinove sem v Trst dati Solati, dajo v latinske Sole samo dobre glavice, konkurenca je zdaj v vseh strokah tolika, da ni treba vseg:a siliti v učeni stan.
Koliko pomilovanja vrednega proletarijata duševnega se na ta način
PODLISTEK.
Malavika in Agnimitra.
Indijska drama K&lid&sova.
Na slovenski jezik preložil dr. Karol (3r laser.
Predgovor.
Tukaj podajem slovenskemu občinstvu drugi zvezek „Indijske Talijett in sicer preje, kakor sem sam mislil, izdelovaje prvi zvezek. Ta zvezek obsega Malaviko in Agnimitra; igra je samo ona, dasi nosi na čelu dvoje imen. Kralj Agnimitra se zaljubi v krasno vjeto robkinjo. ki je po vsem svojem vedenju kazala, da ni hči prostega naroda. Legitimni kraljici Dharini in^Iravati kaj neradi gledate ta uzorni predmet kraljeve ljubezni; ko so jo pa konečno izvedelo, da je Malavika knežjega *odu, jo vsprejmete kot enakorodno vrstnico,!—
Ta igra jo tako ustvarjeno, da bi se akoraj tudi v naših glediščih dala igrati.
Sanskrtski tekst te drame jo naj-poprej izdal Šved O. F. Tullberg leta 1840, pa v precej slabi obliki, ker se je opiral samo na eden Wilsonov rokopis, kateri je bil Brockhaus več let poprej prepisal.
Na to izdajo in ua nekej lastnih rokopisov naslanjajo je Malaviko prvi-
izgoji! Treba pa je tudi gledati nn dobro narav fantov, iz talentiranih razposajencev bo malo prida. Sicer se iz značaja dečkovega ne more soditi na njegovo poznejSe vedenje, pa vender se da misliti, da fantek dobrega srca in resnobnega vedenja to lastnost tudi pozneje kot mladenič in mož obdrži.
Mnogovrstne priložnosti da se narav spridi, so posebno v velikih mestih kakor Trst.
Kar se slovenske mladine na srednjih Šolah tukaj tiče, slišimo iz kompetentnih krogov, tla fanteki v nižjih razredih so precej marljivi in nravnega vedenja. Priskrbijo se ji in stipendije, pozneje tudi instrukcije, potem pa večinoma začne pojemati njih marljivost in tudi solidno vedenje. So tudi častne izjeme, pa žalibog, redke. Mi bi nekatere take padle dijake, porojene iz okolice, lehko imenovali — sed nomina sunt odiosa.
Mladina naj se strogo drži svojega poklica. Mi nismo za to, da mladina aranžira veselice, vsaj mladina srednjih Sol ne ; s tem si nakopava samo nepotrebne sitnosti in se odvrača od dela. PiiČ pa priporočamo mladini poleg vestnega izpolnjevanja njenih dolžnosti, da se uri v petju in v muziki, da more pozneje , ko v javnost stopi, tudi za socialen razvitek slovenskega življa kaj storiti; kako žalostno je v tem obziru tukaj v Trstu, to je iz tega razvidno, da so morale v »Slovanski Čitalnici« v Trstu pevske vaje prenehati ker ni — tenorja.
Es bildet ein Talent sich in der Stille, Sich ein Charakter im Stromrn der Zeit.
Po domače: Tiho bodi, pa uči se.
To naj bo geslo mladini, posebno pa na TržaSkem.
S tem pa ne pravimo, da bi se
krat preložil na nemško A, Weber leta 1856. (Berlin), Dimmler.
Indijski učenjak, Shankar Pandit jo izda na novo leto 1869. kot 6. zvezek Bombatj Sankrit Series; njemu je služilo v podlago sedem dobrih rokopisov; sam pa je spisal prav primeren angleški komentar.
Leta 1881. jo to dramo na nemški jezik preložil L. Fritzo verno in lepo. kakor jo to njegova navada in jo je izdal v Reclamovi biblioteki.
Moji pripomočki so bili: Shankar Panditova i/.daja in dva omenjena nemška prevoda. Da bi se Malavika bila še na kak drugi evropski jezik preložila, mi ni znano; slovensko slovstvo je tedaj drugo v Evropi, katero ima Malaviko prevedeno.
Poslal som bil I, zvezek „Indijske Talijeu omenjenemu prelagatelju indijskih dram na nemški jezik, mojemu prijatelju L. Fritze-ju; ta mi je pisal 12. decembra lanskega leta med drugim to le: „Sadhu, sadhu (dobro, dobro) sage ich insonderheit angesicht8 der slovenischen Uebersetzung der Urvaši, obgleich ich sie wegen meiner Unkenntniss dos Slovenischcn nicht lesen kann. Doch zweiHo ich keinen Augenblick, dass Sie ihren Landsleuten im eigenen i Sinne des Wortes durch das so ziorlich ausgestattete Biiehlein Freude und Genuss in ungeahnter \Veiso gevviihren. Nun, Sie i haben nocli dankbare Stoffe zu aehnlichen
dijaki morali po samostanski izgojiti, dijaki iz najvišjih razredov, in sicer pridni dijaki naj se gibljejo v orni-kanej družbi, da ne bodo kazali pozneje po svojem vedenji, kakor da bi bili studirali na vseučilišči v Rovtar-skih Atenah.
Da se pomore ubogim dijakom vsaj v nižjih razredih, snuje se tukaj dijaška kuhinja, da bodo ubogi oko-ličanski dijaki v ponedeljek in četrtek, ko imajo tudi popoldne Solo, vsaj skromen obed in po zimi tudi toplo sobo imeli.
Taki dijaki pa so moralno tte tem bolj prisiljeni marljivo so uSiti, da se vredni skažejo dobrot, ki jih bodo sprejemali.
Ta nekako pikra sodba, ki seje zgoraj izrekla o nekterih mladeničih pa naj nikogar neodganja od nakane, dijaško kuhinjo podpirati. Precej mnogo dijakov pride v višjo razrede iz drugih gimnazij, in nismo o tem prepričani, da so »potujoči dijaki« vselej cvet mladine.
Še ono nam je omeniti.
Velike važnosti za slovenske dijake, ki hote kdaj na Primorskem službe dobiti, jo znanje jezikov. Nemščine se na srednjih šolah nauče, ker je podučen jezik nemški. Vsak se naj tudi italjanščine uči, ker ima za to priložnost. Ko se italjanščina uči, so drugi dijaci, Nemci in Slovenci prosti. Slovenec tudi naj vstopi, če ima početkom tudi nekaj težav, to nič ne do, uže se privadi. Glede na slovenščino smo letos na Tržaški gimnaziji za pičico na boljem, ker so letos štirje kurzi, kakor je bil vlani nek učitelj predlagal, to se pravi, po dva gimnazijalna razreda se v enem tečaju učita. Samo to obžalujemo, da slovenščina ui obligatna za vse Slo-
ven<'" skoz vse razrede vsaj v vsakem razre i u po dve uri na teden.
IJp nno pa, da ukrene gospod nadzornik Klodič s časom to, kar mor" storiti. Med tein pa je sveta dolžnost, vsakega slovenskega profesori i, ki je razrednik posebno v višjih razredih, da po svoji autoriteti kot raziv Inik podpira učitelja slovenščine, ki ima v Trstu posebno težek položaj.
Mestne volitve.
V pondelek dne 11. t. m. se začno volitve; v pondelek in vtorek bode ti«iiQi>«5 volil 4. mestni razivd. V pondelek, 4. 1. m. --o imeli patrijotčni volilci IV. r 7.rv u (Slovenci in Italijani) svoj volilen shod, katerega se je udeležilo nad 300 volile v m sklenolo seje, da bodo Slovenci iti I tljani volili ene in iste pntrijotifine k .trn ate, mej temi tudi par Slovencev.
Kakor vse kaže, bode volilni boj jako vruć m srdit. Pri vsem tem utegnejo pa-trijo j" spraviti v mestni zbor v IV. raz-re.iu v s, i j 4 do G poslancev, ali treba je, da ;> itrijotje vsi brez razločka storijo svojo dolžnost. V prvem in tretjem razredu je k ko o gotovo, da zmaga patrijotidna in v okolici se je tudi nadejati, da zmagajo k,i did.itje političnega društva Edinost, katero je imelo denes svoj volilni zbor in je post i vilo te le kandidate:
Za I. okraj: Peter PeršiČ, c. k. carinski uradnik.
Zi II. okraj: Ivan Marija Klun, posest ik v Rocolu.
Z i III. okraj: Štefan Nadlihk, geometer Iti posestnik pri sv. Ivanu.
Za IV. okraj Filip ASrant, c. k. sve-tovaleo više sodnlje v Trstu.
Za V. okraj: Matija. Valentin Živic, inženir v Trstu.
Za VI. okraj: Ivan Nabergoj, državni poslanec in posestnik na Prošeku.
Ker so vsi ti kandidatje pošteni rodoljubi in po vsem vredni, da zastopajo naš narod v Tržaškem mestnem, oziroma
Arbeiton und konuen auf herrlicho Stun-den \viihrend der Arbeit reehnen".
S tem drugim zvezkom se konča slovenski del „Indijske Talije"', začel sem se hrvaščine učiti in hočem ob primernem času 3. in 4. zvezek v blagoglasnem jeziku naših sosedov izdati, tako da si bosta Slovenec in Hrvat pod isto streho podajala bratsko roko.
Prvi zvezek moje Talije je bil posvečen veleč. g. župniku Trstenjaku, kot mojemu učitelju na Mariborski gimnaziji. Pa še eden odličen Slovenec je bit takrat moj učitelj v Mariboru, to je naš dični Božidar Itaič.
Mili Boiidare!
Dasi se slovenski profesor v občo ne more pobahati, da bi bila njegova pot z rožicami postljana, smem vender reči, da je bila in še je moja posebno trnjova, in le ta zavest, da ima vender prijateljev, h katerim so more zateči v prijeten zavičaj, ga drži po konci. Pri Tebi, mili pobratim, sem bil preložil večji del Urvašice na slovenski jezik, pri Tebi nahajam uže toliko let krepčilen odmor za krajši ali za daljši čas v jesenskih počitnicah; vsprejmi tedaj tudi eden zvezek „Indijske Talije" kot znak vernega prijateljstva.
Trst, 25. decembra 1885.
Prelagatelj.
Ottobet
Agnimitra, Hiti PuSpamitra, kralja Vidiftanskega na Vidiši.
(fantoma, Brnhmanec, njegov prijatolj (burklež
I v igri). Varhataka, minister* Mandgalja, dvornik.
Jla rada l a, G a na da na, učitelja plena in mimiko. Sam so, služabnik Dharinin.
Dharini, prva soproga Agnimitrova, mati Vasa-i mitrovu in Vaaulakšmina. Irarati, druga soprogu. Malavika, mlajša sestra Madhavasonova.
IKauSihi, buddliistična pusčavnica, mlajši seatru
Sumatijeva. D£ajasena, vratarica kraljeva Vakulavalika, služabnica Dharinina, prijateljica ! Malavikina. Kaumudika, Nagarika, služabnici Dharonini. Matlhukarika, vrtnarica Oharininu. . Nipunika, služabnica Iravatina. j Satnaluttiha, služabnica Kancikina. DSojtsnika, Humanija, pevkinji.
Osobe ki se t' igri omenjajo:
PuHfamitra, očo Agnimitrov, njegov vojskovodju. Vasumitra, sin Agnimitrov in Dharinin. Vi rastna, brat Dharinin iz nižjo kaste, poveljnik trdnjavi mi meji ob Narmadi in vojskovodja Agnimitrov proti Jmlžnanonu. Jadznasena, kralj Vrdanbski na Varadi. So (iva njegov iz roda Mauerjev. Mudhavasena, stric Jadžuasenov, HtarojSi tirat Ka-lavikin.
Sumati, svotovavoc Madhavusenov, starejši b»at Kaušikin
Ohnuvasiddhi, zdravnik na dvom Agnimitrovcm. VasulakŠmi, kraljičina (hči Agnimitrova is Cha-rinina).
Melaka prvakinja v Dltarininem haremu. Madhavika, služabnica Dharinina. Čandrika, služabnica iravatina.
(Dalje prih.J
I N O S T
deželnem zboru, zato se je nadejati, da boiio okoličani vsi volili skoro enoglasn« po društvu Edinost priporočene kandidate.
Nekaj združbe bode sicer v L, V. in VI. okrnja. V prvem bode najbrže na svojo roko kandidiral g. Križanac, v V g. Burgstaller, v VI. celo rudečkar p. dr. Angeli; ali nadejati se je, da se čudne nakane teh mož razbiiejo nad pošteno in odločno voljo okoličanov.
(Jas je, da Slovenci pokažemo, da nočemo biti brezvoljno orodje v rokah n:<8ih sovražnikov in posameznih čestihlepežev-
Kakor reči stoje, gotovo je, da bode imela patrijotična stranka s pomočjo oko-ličanskih poslancev večino v Tržaškem zboru, ta veeina pa bode morala gledati, da izvoli pravega župana, moža skoz in skoz zanesl|iveg'4 in patrijotičnega. Sliši se, da se v patrijotičnib krofih misli na Rossetti pl. Škanderja. Ta bi bila pri sedanjih okoliščinah še najboljša volitev. Pu bomo videli.
V pondelek se začne volilni boj, ki bode trajal celih 14 dni.
Deželni zbori.
Goriški
Deveta in zadnja seji 22. decembra 188").
Prebere se zapisnik prejšnje seje v slovenskem in v italijanskem jeziku, ki se potrdi brez najmanjše opomb<\ Poslanec pl. Dottori predlaga potem nujnosti reso iucijo, katero naj bi sklenil deželni zbor v namen, da bi deželni odbor z večjo strogostjo tirjal z.istanke na glavnicah in in na obrestih, katere dolžujejo posestniki odvezamh zeiiilj šč deželnemu zemljiško odveznemu zalogu. Predlog ni dob i potrebne večine ter pade. V imenu deželnega odbora poroča .1, Gašper o upokojenjl ino phčth učiteljev deželne kmetijske šole. Kot učitelja smatrata se vodja in asistent. Vodja mu stalne plače 1200 gld.. službene doklada 200 gH., stanovanje v deželni kmetijski Aoli in 5 petletnih do-klad po ll)*[g prvotne plač-} ter 15 gld. na mesfc za služabnika. Sedanji vodja italijanskega oddelka kmetijske Sole ohrani 300 gld. službene doklade, ki mu je bila zagotovljena v imenovalcem pismu. Asistent dobiv a 800 gld. plače. 100 gld. petletnic po 10"[0 prvotne plače, Vse te določbe sp sprejmejo in potrdijo. V imenu istega odbora poročal je dr. Ahram o pro račun b nekaterih občin za leto 1886, ki so preudarile na 50\ Izravnega davka kot občinske doklade. Vse prošnje in nasveti so se sprejeli brez razprave tudi v drugem branji.
Poslanec Ivanč č poroča o samostal-nem predlogu dr. Gregorčiča, da bi se premenil 5 61. občinskegi re la, kolikor zadeva razdeljenje občinskega zemljišča v tem smislu, aa bi je smel deželni odbor dovoljevat". Zbor je sklenol dodati sedanjemu £ 61. obč. reda uaslfdnji st;ivek; •Kader ne zboruje deželni zbor, pooblaščen je deželni odbor, potrjevati načrte postav zastran razdelitve občinskih zem IjiŠč in zaproševati jim cesarsko potrdbo«.
Dr. Abram poroča v imenu pravnega odseka o p^edlcgu dr. Maurovlcha, da bi se deželna postava z dne 9. decembra 188JJ /Št. 13 zakonika in ukazniku za Primorje za leto 18H4) o pogozdovanji Krasa v po kneženi grofiji goriški in gradiški raztegnila na nekitere občine, za katere ta postava do zdaj ni veljala, Dr. Abram predlagji v imenu odseka, naj se doda § 1. omenjene postave sledeči dostavek: • Kot kratke občine v smislu te postave smatrajo s« sledeča 1. vse občine političnega okraja sež •.kegn: 2. te le občine političnega ok'&j ^orif .ega: a. v sodmj-skem o <raji oko i goi.ške županije : Će-oovan. Dornberg. Grgar, Miren Opitj-snlo, Renče, Solkan, Sovodnje, Šempas, Trnovo, Gorenj.i TiibuSa in davkarska občina Št, Maver v Pevmski županiji; b. v sodnij-skem olcrjiji ajdovskem županije : Ćerniče, Gabrij-, Gojač^, Katntije, Lokavec, Rifen-berg, Skrilje, Šmarje, in Vrtovin; 8. v političnem okraj gradifikem: a. županija Za-graj v sodnijskem okraji gradiSkem: b. županije Doberdob, Devin, Folj>n, Tržič iti Rofike v sodnijskem okraj tržiškem«. Poslanec baron Locatelli predlaga, naj se doda na konci še ta le vrsta: «c. županija Medea v kormiupkem so mijskein okraji», Sprejme in potrdi se predlog pravnega odseka z stavkom barona Loc;itell-ja v drugem in tretjem branji.
Dr. Verzegnassi poroča v imenu posebnega odseka o predlogu dr. Gregorčiča, da bi se prosila pri visoki vladi pre-memba domovinske postave, kateri predlog se odstopi dež. odboru, da stavi potrebne predloge deželnemu zboru pri bodočem zasedanji. Poslanec dr. Venuti poroča v imenu drugega posebnega odseka o predlogu poslanca Maliorčiča, da bi goriška in tržaška bolnišnica pravočasno naznanjali sprejem bolnikov okrajnim glavarstvom ter d;i bi se ustanovil deželni bolnišnični zalog. Naloži se deželnemu odboru, nuj poskrbi, da se izviŠi Mahorčičev
predlog v prvem delu tako, kakor je bil v poročilu o drugi se|i natančneje razlo žen, o drugem delu pa naj nadaljuje poizvedbe in naj poroča, oziroma naj stavlja o tem predloge pri prihodnjem zasedanji deželnega zbora.
V	imenu petiiskega odseka poroča Ivan-čič o podporah, ki naj se pouelijo leta 1876 skladovnim cestam. Cestni odbor goriškega okraja dobi 3000 gl., sež .nski 1000 gld., komenski 1000 gld., ajdovski 800 gl., cerkljanski 800 gld., bolški 900 gld., tol minski za cesto v Kotu 900 gld., 7a cesto ob Idrijci 700 gld. za cesto ob Rači 900 gld., tržiški 2000 gld.
Obrtnijsko-na ialjevaln i šoli v Gorici se dovoli za letj 1886 podpora 1000 gld., da bi bila v oskrbništvu dotične šole dva zastopnika dežele, eden slovenske drug italijanske narodnosti; da bi učiteljsko osobje bilo vsaj toliko slovenščine zmožno da bi moglo v pripravljavnem razredu in v I. tečaji obrtne Šole slovenskim učencem pojasniti v slovenskem jeziku, kar bi bilo treb;i; da bi se šola pr eustrojila po odloku naučnega ministerstva z leta 188o, veljavnem za obrtnljske šole. Dr. vitez Tonkli predlaga, naj bi se zamenil pod črko c. izraz »obrtnijsko nadaljevalne šole« z izrazom »obrtmjske šole«, kar se tudisprejme. Pri tej priliki pojasnil je vladni zastopnik iz katerega namena je vlada delala na to, da bi se ustanovila v Gorici obstoječa šola, in kaj namerava s podporo, katero daje tej šoli.
Dr. Venuti poroča o prošnji mons. Pavlstiča, da bi se mu zbrisal uolg 'J 185 gl. 13 kr. sklenila seje, da stroški za hrano služabnikom se morajo spričatl, ukradena vsota se ne odpiše. Ako bodo potijjni stroški za vrt v letu 1884 in za hrano služabnikom, tirjalo se bo povračilo onega zneska, ki preostane.
V	imenu finančnega odseka poroča dr. Gregoič.č o prošnji čnvaja deželne paiače in deželnega obhodnika Franca Candutti|a za povišanje letne plače, ki znaša 288 gld. v dena 1 ji in prosto stanovanje. Prosilcu dovoli se osebna doklada letnih 60 gld., ki se ne bodo šteli v pokojnino. Prošnja občinskega starašinstva tržiŠkega, da bi se premenila postava o pogonu al iztiranji, o kateri je poročal dr. Verzegnassi, odstopi se deželnemu odboru v pretres in morebitni predlog.
Zadnji prišel je na vrsto dr. Maurovicb, ki je poročal v imenu finančnega odseka o proračunu deželnega zaloga za leto 1886. Vsi stroški deželnega zaloga za leto 18^6 so preudarjeni na 200.352 gl., dohodki pa na 91.657 gld., tako da bo primanjkljaja 108.6515 gl i., ki se pokrije se sledečimi de želuimi nakladami : 12°l0 od skupnega zneska državne najrnarine, hišarine, obrt-nine In dohodnine; 10°l# od skupnega zneska državnih zemlj škili davkov; 20'1C na u-žitnino vina, mesa in mošta; 50 kr. od vsacegJi hektolitra na drobno potočenega piva. Predlog finančnega odseka sprejme se brez ugovora. Isti poslanec poročal je vimenu finančnega odseka o resoluciji, s katero naj In se naložilo deželnemu odbo>u, da predloži v prihodnji deželnozborskl sesiji načrt preuravnave našega računarskega urada v mejah proračunjenega zneska za računarsko poslovanje, da bo preskrbeno za namestovanje voditelja, keoar bo on sam zadržan. Predsednik Btavi resolucijo na glasovanje in je bila Sprejeta v prvem delu enoglasno, v drugem delu z večino glasov.
Slednjič se t-'lasuje o nasvetu poslanca Dottorija, naj bi se naložilo deželnemu odboru, da sestavi in odpošlje visoki vladi peticijo, v kateri bi se prosila pomoč kmetovalcem posebno v furlanski nižini. Predlog se sprejme enoglasno.
Deželni glavar je na to omenil, da dnevni red te seje je dovršen, a da deželni odbor bi bil rad, da bi se obravnaval še organični Statut in notranji red deželne glubouemnice v Gorici, katerega ni mogel Še predložiti, ker ni bil še golov; v "to svrho naj bi se odločila še ena seja. Po slanec Dottori ugovarja, da deželni odbor je imel časa dovolj, da bi bil poročdo pripravil za Časa, da ne kaže raui tega predmeta sesije podaljšali, naj poroča deželni odbor o tej zadevi v prihodnjem za-sedanji. Poslanci so njegov govor odobravali in deželni glavar je sklenol sesijo s trikratnim živiol in evvival presvitletnu cesarju.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Driavni zbor po poročilih z Dunaj;« začne 26. t. m. zopet zborovati.
V galilkem deželnem \boru je bilo 4. t. m. na dnevnem redu rusinsko prašanje. Stauislavski rusinski škof Peleaz je priporočal, naj se na želje Rusinov po mo-gočesti ozir jemlje ter izjavil, da bo težnje Rusinov le tako dolgo podpiral, dokler bodo v soglasji s katoliško vero In avstrijskim mišljenjem. Sapleha |e predlagal, naj se komisijni predlogi Romaučukovega šolskega predloga izročs Šolskemu odseku, ter svoj predlog podpiral s tem, da je rešitev rusinbkfga prošanja, za katero se zanima
več milijonov Rusinov zunaj Avstrije, v interesu Poljske, katoličanstva, civilizacije in Avstrije. Ta predlog so je sprejel.
Naučno ministerstio je po dogovoru z dolenje avstrijskim šolskim svetom zauka-zalo, da se ima v tistih dunajskih srednjih šolah, v kiterib učni predmeti na teden ne presegajo 24 ur, začeti Šola v dobi od 15. oktobra do 31. marcija, namesti ob osmih še le ob devetih dopolu-dne. Za sprejemne preskušnje v prvi razred ste se določili dve dobi po tri dni na konci in v začetku vsacega šolskega leta. —Preskušnje za sprejemanje učencev v višje razrede In ponavljalne preskušnje se bodo vršile od 16. do 18. septunbra. Redni poduk se bo začenjal 19. septembra. — Ustne zrelostae prekušnje bodo v zadnjih osmih dneh šolskega leta. Ko se prično, takrat se sklene poduk dotične šole in razdelć se poluletna spriČala. Zrelostne preskušnje se bodo vršile dopolu-dne in popoludne po 4 ure ter se bodo podatki naznanjali takoj opoludne in zvečer. Ob enem se je ta naredba dala vsem drugim deželuim šolskim svetom, da jo izvrše z ozirom na posebne razmere posameznih srednjih Šol v razaib deželah.
Vnanja dežele.
Miridtti so imeli zadnji teden hud boj s Turki. Trdi se, da so pobili mnogo Turkov.
Srbi nočejo nehati tožiti in sumničiti Bolgarov. 2. t. m. zopet poročajo iz Belgrada: Nasproti pogojem sklenenegi premirja so Bolgari zaseli Pregovo z dvema kompanijama, včeraj so preiskavuli pre govske moste ter ob Timoku poslali patrole. Srbski samostan Rzano v pi-rotskem okrožji so poropali. Celo maŠno obleko in cerkvene posode so odnesli. — Iz Sredoa se 2. t. m. poroča: Veliki vezilje potrdil imenovanje Gešova kakor dru-zega poobl iščenca za mirovne razprave ter ob enem naznanil, da je od srbske vlade zahteval, naj brez odloga imenuje srbskega pooblaščenca.
Poročilo iz Belgrada od 4. t. m.: Srbska vlada je imenovala srbskega poslanca v Loudonu, državnega svetnika Mijatoviča za srbskega pooblaščenca pri sklepanji miru z Bolgarijo. Zastran kraja, kde «e imajo vršiti mirovne razprave, niste se mogli doslej obe vlioi zjediniti ; slabo znamenje to. — Poročilo i7. Belgrada od istega dne: Kralj se je danes ob peUj uri popoludne vrnol v Belgrad. Na kolodvoru so ga čakali: kraljica, ministri, občinski zastopniki, uradniki in zelo veliko ljudstva. Nagovoril ga j^ občinski starosta iu kralj se je zahvalil meščanom za požrtovalnost ter rekel, da pričakuj*1, da bodo v seianjem Času vstrajni v požrto-valnosti in modrosti ter hodili po sedanjej poti, da se Srbiji obvaruja spoštovanje in zavarujejo državni interesi. Tudi general Horvatovič se je pripeljal s kraljem.
Papež še v tem mesecu objavi svetemu zboru posredovalni sklep o karolinškem prašanji, kateri mej tem državna zbora v Beroliru in Madridu potrdita.
Nemlki cesar je 3. t. m slovesno obhajal petiimvajsetletnico svojega cesarje-vanja. Vsi vladarji in drž ive so vsled tega praznovanja poslali posebne poslance v Berolin. ki so prinesli staremu cnsarju voščila. NaŠ cesar je poslal konjičnega generala baroua Koller, ruski car pa svojega generalnega pribočnika grofa Adlerberg.
Grlki minister zunanjih zadev Deli-jannis je razposlal grškim zastopnikom pri zunanjih vladah okrežnico, v futerej mej drugim naglaša, da G ška goji upanje, da bodo velevlasti pri vredbi vshodnjega praŠanja v ozir jemale životne grške interese. — Grška se silno pripravlja za vojno, k malu bode imela, če je verjeti giŠkim poročilom, 100.000 vojakov na no-gjib.Tuiška vlada vse to opazuje ter se pripravlja za hrambTurčija bi se Grške nže ubranila, ali povodenj j-j preti od vseh strani, ne le od sovražnikov, temuč tudi od prijateljev.
lx Sudana poroča Buller, da imajo sovražniki limono večjo zgulto. nego «e je s početka mislilo; on soli, da imajo 600 mrtvih. Sovražnik se umika skoz Kaibir proti Dongoli.
I\ Sudana in sicer iz Košeha je 31. decembra brzojavil Slephenson, da se je konjic k napotila zjutraj proti Kozeku, jutri
pa se pomakne dalje v Said-Effendi; drugi vojaki pa juti i odrinejo proti Kozeku. Step-benson pravi, da je 30. decembra sovražnik imel 600 mož v boji; sovražnik ni bil pripravljen, opazil je angleško vojsko Še le takrat, ko je stala uže pred njim.
Indilki namestni kralj je 2. t. m. izdal proklamacijo, v katerej izjavlja, da se je birmansko kraljestvo, katero je poprej vladal kralj Thibo, vtelesilo v britansko državo in da bo to deželo vladal uradnik, katerega bo imenoval namestni kralj.
DOPISI.
Iz HarkovcIJ 2. januvarji 1886. (Izv. dopis). (Lahonska dobrota.. Volilno). Kakor Turčin v Bosni pred 500 leti, ko je Kristjanom glave sekal mej laskavim klicem: Ne boj se brate! uprav tako delajo naši liberalni Lahoni v 19. stoletju z nami okoličani. V enomer zaterjavajo, da za nas skrbe in da je naša sreča, da smo z me* stom združeni. Da je postal Rojan z Bar-kovljem, sveti Ivan, Skedenj itd. lastna srenja z lastnim županstvom nže leta 1868, denes ne bi Lahoni nosili glav tako pokonci kakor jih nosijo, denes bi bile lehko nekatere okoličanske vasi majhna mesta zase, kajti po samouprravi bi tem okoliškim krajem pripadal ne le ves občinski davek, temuč tudi ves dac od vina, in tega bi se potem še veliko več stočilo v okolic, nego se ga zdaj, kajti okolici ne bi bilo treba tako visocega daca pobirati, kakor ga pobira mesto in s tem bi mestnim gostilnam zdatno konkurirala. Recimo da bi okolica za občinski davek, za dac itd. na leto poteijala najmanj 400.000 vid., kar bi prav lehko, ne da bi bili okoličani tako obloženi, kjikor so sedaj, kjijbilenko okolica s tem ne vzdrževal« svojh šol, cerkev in cest? Ne le to, temuč celo pre-ostajalo bi jej.
Jaz dajem to primero le za slučaj, da bi v ok j lio i ne bilo obrtnije. Ako pa hoče Trst vpeljati obrtnijo, kar tudi mora, ako noče propasti, kde bi se vse te fabrike zidale? Morda v mestu, na velikem trgu?
Nikdej- drugej, nego v okolici in ako bi celo Llovdov arsenal, potem železnica spadala k Trstu, ali ne bi morali vsi ti zavodi plačevati okolici davkov? Kaj so zdaj borni kapovile, kaj bi bili potem župani, ko bi bila okolica ločena od mesta? Celo tržaški »magnifikus« ne bi jih mogel gledati Čez rame.
In še denes, ko so nam dosti okolice priklopili mestu, ne hi bila ločitev prav nič škodljiva, kajli ake ima Trst prihod-njost, bode se m gel širiti le v okolici, Širil bi se tedaj Rojan, sv. Ivan, Skedenj, Barkovlje itd. Da so Labončiči premislili, da okoličan denes uže vse vidi in spoznava labonsko sleparje, gotovo bi bili ostali s tem prašanjem, katerega je L'Indipendente v zadnjem času zopet sprožil, tam za morjem. Sicer pa ne vemo še, kako pojde stvar, ko bode odpravljena prosta luka, kar se gotovo zgodi v pat* letih ; ali se potem sama ob sebi ne pokaže potreba, da se zadeve mej Trstom in okolico nekoliko pregledajo in primern.i na n®vo urede. Kedor zna računiti in vzame v poŠlev za okolico ugodne razmere, ta mora priti do sklepji, na okolica žrtvuje m^stu, ne pa mesto okol ci in da so jako predrzni oni Lahoni, ki trde, da oni okolico rede in pasejo. Da bi bilo v njih moči, bili bi pač uže pokončali vse okoličane in na to tudi delajo se svojo demoralizajoČo agitacijo. Ali B^g je veČi od napuhnenih La-honov, sb»bo delo se bode nau njimi samimi maščevalo.
Glede volitev vam imam poročati, da se pri t?as vsjik dan bolj vtrjuje edinost mej volilci in da bomo k ijubu vsemu bu-cikovanju in cezarevanju volili onega, katerega nam bode priporočalo društvo Edinost. Ni davno od tega, ko so bih šior Poldo, nek Zelen in še trije drugi rudeč-karji pri nas v znanej lahonskej gostilni, tam so se pogovarjali, da bo 10 Lahoni ta pot kandidirali mladega advokata Angeli-ja v VI. okraju: Ke<io pa ga bode volil? Morda Pepi Kondotil
X Klare Vrdeta, dne 31 {13 1885. {.Naromosti, volitve, pust). Narodna zavednost se v tržaŠkej okolici vedno vzbuja, posebno pri sv. Ivanu, kder je uže nepo-7-ablji rajnki učitelj Piano neumorno i neustrašeno zanjo delal; vendar pa se nahaja Še nekoliko ljudi, ki se vsemu ka-- je domačega, naravnega in lepega, ustavljajo in zaničujejo laBtni jezik, če tudi druzega ne znajo, ali ga le lomijo, da te ušeta bole. A kaki so ti ljudje; večinoma so duševne reve, popačeni ftnop-sarji, lakomneži i nemaničl, smetljaka človeškega društva; kar je kaj mož »k, vsak je na našej strani. O volitvah se tudi uže mnogo pogovarjamo in vsi narodnjaki smo za našega mnogoletnega starega poslanca, vrlega gosp. Nadliška, ker se je vedno za nas brigal iu potez.il. Njega bomo tedaj volili, ker tudi vemo. da nam ga društvo • Edinost zopet priporoči. A imamo mej v abo druga dva človeka, ki bi silno rada
EDINOST
bila poslanca; pa nemore iti, ne bomo ju volili. Za predpust se tudi uže pripravljamo, imeli bomo veseiico in plesali bomo tudi, da se bo vse kadilo. Mladino noge srbe, naj tedaj malo poskoči.	R.G.
Domače in razne vesti.
t llcjni grof Franc Harenzl,
feld maršal lajtenant v pokoju, veliki posestnik v Trstu, umrl je predsinočnim. — Rajnki je tudi mei Slovenci dobro znan, ker nua već sorodnikov v Senožečah, v Razdrtem in v Istri. — Rodbina Marenzi je ena najstarejših plemenitih rodbin Primorskega in ena najstarejših plemenitih patricijskih rodbin tržaških.
Rajnki je bil rojen leta 1805. v Trstu, bil je pobožen gospod, pečal se je tudi z vedami, posebno pa z astronomijo, vojskoval se je v Italiji pod nepozabljivira Ra-detzkyjem. Zapustil je udovo, 4 sinove, kateri vsi so v državnih službah in 3 hčere, katerih ena je soproga sina grofa Hohen-vvarta, voditolja parlamentarne veČine v državuem zboru.
Pri tej.priliki konstatujemo, da so potomci vseh starib tržaških plemenitih patricijskih rodbin kakor Marenzi, Conti, Rossetu v državnih službah in torej gotovo ne poznajo tistega tržaškega patrijotizma, katerega uče Raskovič, Viuakovič in drugi enaki »:či«, ki hočejo Slovence iz Trsta preganjati, akoprem so sami še le nedavno v Trst pnvauurali. — Tu li rajnki grof Marenzi je rad imel okoličana in je v njem spoznaval starega TržaČana. Sijajen pogreb rajncega bode dene« popolunne ob 2\ uri iu k<<r je rajnki želel, da nje govi posvetni ostanki bodo pokopani < okolici, zato se prepelje njegova rakev na BarkovJjausko pokopališče.
Uosp. Francu Kalistru se
izreka javua zanvala za 50 gld. katere |e letus za dijaško kuhinjo darovati blagovolil.
Clkorja&ko. Kakor smo uže pisali, zgubil je Boitalič svojo službo in postal pravi pravcati kortež. — Cikorijaški vodje se torej še uiso spametili, Še hoč< jo blamaže. Te dni je lazil Bok&lič po Treb-čah, Gropaul, Bazovici in agitoval proti g. Živcu in za g. Burgstalierja. V mnogih krajiu so ga celo ženske zavračale, češ naj ne hodi motit in zapeljavat njihovih mož, ter naj gre rajše kaj koristnejšega delat. Prav je, da tacega nebodigatreba zavračajo, kakor zasluži. Da je kaj vreden ne bilu bi mu trena postopati in okol in-nov loviti. G.,Burgstaller sam tudi nekia dela proti g. Živcu, na tihem rije kakor krt. Javno uoče uastopiti, ker se boji blamaže, zato pa pod roko dela. Zi g. Burgstalierja ni nobena čast, da ga G ko-jaši kandidirajo. — Pazite okoličani, da Vam ne vzamejo Cikorjaši česti, katero ste do-Bedaj tako lepo our.inili.
Tržaške novosti:
Tržni ko podp. društvo ima denes zvečer v reautnej dvorani gledišča Politeama Rossetti besedo s plesom.
Veteransko društvo za Trst in okolico bode imelo v soboto svoj veliki ples, v gledišču Fenice, katerega obišče vsi prva gospoda Tržaška.
Alagistratovi sluge jako počasi nosijo volilne legitimacije volilcem; nek tak sluya se je celo izrazil, da ne bodo mogli vseli raznositi. Rudeči jih imajo uže vsi; patri-jotje naj skrbe, da jih dobe. — Kedor do nedelja ne dobi volilnega lista, naj ga gre teijui na magistrat naj lalje <io neu- Ije.
Petarda je počila neko noč v prošlem tednu pod stanovanjem del. podp. društva; pravijo oa i» bila petarda počila tu ii v stanovanji, da ui društvo pod protekcijo uecega posebuega svetca.
Poskus samomora. 18 letno dekle Olaa M.je včeraj popoludne v novej luki skočilo v morji z namenom, da utoni. Nekateri moruaiji so to videli in nesrečnico rešili iz morskih valov.
Policijsko. Zaprli so fakina Ste fana P. iz Loma, ker je držal tatovom vrečo. Dvema Ženskima so tatovi včeraj o l-e|em dnevu na ulici ukradli, ene| mušnjiček z J gl., drug-j perila za skoro 40 gl.—Dva fantička, 10 m 12 let stara je zas.čila straža, ko sta hotela krasti v nekej p-o dajalnici Via Malcanton, po kratkem zaporu jo je policija izročila starišem.— Dva Bolčana m ena Bolčanka, vsi trije nevarni tuji lastnini so v zaporu, in se v kratkem Hopeljejo franko v Boleu.
Vabilu k drugemu re inemu občnemu zboru pevskeg* društva .Zora« na Vrdeh, kateri bode v nedelo 10. prosenca 1880, v prostorih obrtnij^kegi društva na Vidrli z sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročno tajnikovi), 3. Poročilo blagajnikovo,4.Prenare<iba neke točke pravil, 5. Volitev novega odbora, 6. Posamezni predlogi. Začetek ob 3 uri popoludne. K temu ončuemu zboru najuljud-neje vse podporne iu dtdujoČH ude vabi.
■•rva številka šaljivega IfMa »Ko^ač« je izšla 3. t. m. v Ljubljani. List se odlikuje po lepej obliki, zdravem numorju m po dobrih, lepo izdelanih slikah. — Rojak', sezite po njem I
IZ «*0at0jiiM» se nam piše, da priredi tamošnja Čitalnica v tem predpustu veselice te le dni: Dne 24. januvarja ples
pri Dokortu ; 2. svečana »Vodnikovo slav-nost», katere spored se pozneje priobči; 21. svečana veselico s tombolo in 7 mar-eija maškarado z šaljivo loterijo.— Za Mir so nabrali na Silvestrov večer 14 gld., gotovo za Postojino lepa svota.
Postojnska občina je v danaŠ nji seji 5. t. m. preblagorodnega pospoia c. k. deželnega predsednika Andrej i barona Winklerja in gospoda c. k. vladnega svetnika Antona Glohočnika enoglasno z navdušenimi «živio» klici častnima občanoma izvolila.
Razpisana je služba kanclerja z 1)00 pl. letne plače pri deželnem odnoru Goriškem. Prošnje do 21. januvarja. Kom-petent mora znati oba dež jezila.
Na Dunaii se je 2. t. m. zopet prigo-dil roparski napad pri luvebrju Juliju Beljak. Nek mlad človek je nekaj malega kupil in ko mu je opravnik Engel iz danega petaka dajal prebitek, sunil ga je na Želodec, da se je v nezavesti zgrudil, zgrabil okoli 200 gld. ter utekel.
Hutter-jevi patentirani polnilci za vino in pivo in pipe za sode od vina ali piva. Napolnovanje sklen'C potrel»U|e veliko prakse, naj si je Človek Še tako izučen in praktičen polnilec, vendar trpi lahko škodo. Vsi polnilci sklenic, ki se v trgovini nahajajo, zd6 se praktični, vendar pa vedno na nje toži. Vedno so bili tako komplicirani in nragi, pri tem malo trpežni ter vedne poprave potrebni. Hutterjev patentirani polnilec sklenic je nasprotno zelo priprost in, ker vtakuovši ga v sklemčno grlo, se. sam od sebe zapre, je v resnici jako praktičen. Enako prakt:čua je Hutterjeva pipa za sode. Z gotovostjo, lehkostjo in priprav-nosijo se napolnujejo celo gradirane čaše do kitere koli črke ne da bi se kapljica tekočine izgubila. Notranja uredba teb pip je zelo umetna, lehkočistljiva in lahko jo vsakdo razloži ter zopet skupaj zloži. Te pipe so skoraj nepokončljive in pri vsakem trgovcu z vinom kakor tudi kramarju se bode jednokratno kupljenje s tem splačalo, ker je popolnoma izključeno vsako kapanje tekočine.
Gosp. Ivan Hoff, jedini izruČitelj in izdelovatelj sladnih izdelkov Berlin in Beč (l Brauraerstrasse št. 8) bil je vnovič odlikovan z diplomo dvornega založnika. Dne 28 nov. t. 1. bila mu je namreč oficielno podeljena od pr. kneza Wittgenstein diploma dvornega zalogarja, Pismo ki je bilo z njo združeno se glasi : »Emmaburg, Ltasphe, nov. 1885. Vaše blagorodje izrazilo je v pismu dne 16 t. m. željo biti imenovanim mojim dvornim zalogarjem. To vašo željo rad spolnujoč, imenujem Vas, gospod Ivan HolT, za mojega dvornega založnika potrdjvši to moje imenovanje z mojim podpisom in pečatom (L. S) Friderik Viljelm, knez vvittgensteinski«.
To je uže 04 odlikovanje, ki je bilo podeljeno izdelovatelju sladnih izdelkov gospodu Ivanu Hoffu. Mi smo zagotovljeni po t*j istinitosti kakor po mnogoštevilnih zahvalnih pismih, ki so bila priobči na vedno bolj, da si vedo Ivan HofTovi sladnl izdelki pot napraviti toliko v bogate palače kakor tudi v borne koče radi svoje zdravilne moči in dobrega okusa. Ker so si imenovani izdelki zalsto zadobili povsod veljavo in pomen radi izborne svoje fisio-logične zdravilne moči, v korist trpečega človeštva je neobhodno potreba, da njen Izdelovalec nepresegljive njene uspehe po časnikih oznani.	D. R
deležnik »zmrznjen« je nepravilen. »Le meni verjami« (str. 23). Velevnik bi se tu pravilno glasil »verjemi« (vide ».lanežičeva slovnica«, pag. 80, 1^9.) niz mojega otrpnjenjat. Glagolniic »otrpnjenje« je povsem napačen, kijti glagolniki se snujo le
Tržno poročilo
Kava — v dobrem obrajiu, cene trdne.
—	Sladkor — prav tako. — Sadje — iskmo po viftili cenah. — Olje — v slabem ohrajtu.
—	Petrolje — f. 9.25 do 9.40. — DomaČi pridelki — še pr» cej iskani. Maslo stane f.
f. 1.65.
Borsno poročilo.
Državni papirji š^ preče] iskani, tendenca |e za še više kurze. Tudi valute so vzd ržane.
Dunajska IKorsa
dne 5. januvarja Enotni drž. dolg v bankovcin 83 gld 55 kr.
Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta .... 5avst.	. .
Delnice narodne banke Kreditne delr,lce . . London 10 lir sterlin
Napoleon.....
G. kr. cekini .... Kr. državnih mark .
8." i 110 101 871
988 120
10
5
80 60 15
20 2i»
9 i
Književnost.
PavlinePajkove »Dora*in družba sv. Mohora (Konec).
Na strani 6. se nahaja stavek; »Pa glejte, da Vam nos in pa uhe ne zmrznejo . . .« D i bi samostalnik »uho« imel v množini »uhe«, to mije novica I Mislim, da take pisave nobena slovnica ne priporočal Na strani 7. filtam: »brez da bi me kdo motil«. To je slovnično nepravilno; ■ ne da bi me k io motil« bilo bi prav. Na enak način je gospa Pavlina pogrešila n. pr. tudi na strani 36.: »brez da bi se za-menlau. Zato bi jej priporočali, da čita • Janež čevo slovnico« (4. natisek), kder na strani 234. najde natinćno pojasnilo, kako *e sloveni nemški »ohoe dass, obue zu«. Deležnik »knčajoč« str. 10. ni pravilen, stati mora »kričeč«. Deležnik »zmržen« (na ist' j strani) je tudi napačen, stati mora »zmrzel«. B*rite kaj vtem obziru, kar Levstik piše v svoj-*] slovnic: »die sloveniscln Sprache« §.00. Na strani 11. čitam: »N brata pi uočem delati slab utis«; prav hi se pisalo »slabega vtiska«. Spi h gospa Pavlina pogostokrat rabi v nikavnih stavkih tožilnik namesto edino pravilnega rodilnika.
Take slovnične nedostatke sem opazil v »Dori« na strani 62. . . . »ker ni hctela izgubiti ime (namesto pravilnega : imenaj; 55.: »da ženo in hč-r že nič več ne marajo (namesto »žene« in »hč.jre«) ... Na strani 18. stavek »ustnici so mu trepetale« ni pravilen; glasiti bi se moral »ustnici sti mu trepetali (ali pa: ustnice so ran trepetale). »Okoli Minkineaa doma se je vijal potoček, ki je slišal (l!) k mlinu. E" del tega potoka je bil »zmrznjen« (str. 19.} Opomniti mi je, da je glagol »slišati« v pomenu »gehoren« grd neračizen. Tudi
Ljudski ples,
V nedeljo 10. t. m. zvečer bo v moji gostilni »pri Obelisku« na openskem vrhu lju«lKl«l |ilrs.
Jedila in p jače po zmŽmej cetii. Općine. 3. januvarja 1S86.
Alojz Danev,
gostilničar.
od nedovrŠmh glagolov, in sicer na tak | gG do 97. — Z« — slaba kupčija, cene način da se deležniku minolega časa v j s bk*. — Seno — še pre.-ej obra tana. -trpneji obliki pridene »je«. Tako uci tudi Dol,ro konjsko se prodaja po f. 1.30 do Levstik v omenjenej svoje) slovnici na - - — str. 54. Namesto »otrpnjenie« pisal bi jaz »otrplost«. »Je mogoče, zakličem obupno« {str. 27.).
Zopet pogrešek I Enklitike (brezina-glasnice) namreč nikdar ne smejo pričenjati stavka. Iz tega istega vzroka ni prav; »Le j £ z i se in zbadaj me, kolikor hočeš, si tiho mislim« (str. 48), »Ako me Bog ml 'dega k sebi pokliče, je znamenje (str. 50.), namesto »titio si mislim«, »znamenje je«. »Ah, pusti me v tvojej bližini« (str. 29.). Tu mora pač stati »svojej« (vide g. 379. Janežičeve slovnice). »V Vajnem očetu« dobro: »Vajinem«. Glagola »aparati« (str. 37) ne sme se jemati v književni jezik, ker ni slovenske korenike. »Momljati« bolje kakor »momlati« (strana 38.). Deležnikov »vznenadjen«, »začndjen« »n drugih take vrste ('str. 47) ni priporočati, da-sijih posebno štajerski Slovenci rabijo v književnem jeziku. Glede tega naj se Č.ta, kar Levstik p še na strani 78. svoje slovnice. Počasi použivam svojo južino. ki je ob-siajtla iz koŠČeka kruha. To preveč po nemško diši, bolje hi stalo »ki je bili iz«, nemški »bestehen« se ne sme sloveniti z glagolom »obstajati«. Glagolmk »blodjenje« (str. 51) ni pravilen, bolje »blojenjr«. Bulie je pisati tudi »združitev« kakor »združenje« (str.52), ker od dovršnikov se glagolniki ali nlagolščaki ne delajo, kar smo liže omenili. Deležnik »prizanešen« (str. 66) nepravilen prav se glasi »prizanešen« (S 184. Janežičeve slovnice«). »Videl sem Lojzka utap jati se« (str. 73). To je nem-fkovalnol Prav bi se staven tako-le glasili : »Videl sem Lojzka vtapljajočega se«, kajti po glagolih slišati, videli. Čuti, čutili hoče naš jezik imeti same deležnike a ne tevtonskih nedoločnikov! Tako uči naš mojster Fr. Levstik v »Zvonu« (leta 18H1.. pat'. 52li). Boš tako je tevtonsko : »ne vidim več Lojzeka kot angelja v nebesih se radovati (str. 74), namesto: »radujučega se«. Deležnik »vpotjen « tudi ne ugaja. Ne vem če bo katera Slovenka rekla: »IzvedHa sem to »skoz« (!l) Gerco (str. 77).
Toliko z jezikoslovnega stališča o »Dori«.
Pad potrjujem kritiku v »Popotniku«, naj si družba sv. Mohora pomaga z dolu imi prevodi tujenarodnih pisateljev, ako ne dobiva dosti primernih izvirnih spisov. Tu i i sicer prizanesljivi »U . it. Tovariš v svojej letošniej številki ostro obsoja Pau-I i u ino povest.
Kakor se sliši, namerjajo nekateri ljudski učitelji protestovati zoper družbo sv. Mohora ter jo pustiti na »cedilu«. No jaz bi bil tega menenja, naj za zdaj stvar spregledajo ter si osrčijo zaključne besede v »Popotniku«, ki siovejo : »Naše sotrudnike prosimo, da zaničevanje v letošnjih knjigah blage volje pozabijo, ter družbi tudi v prihodnje zvesti ostanejo ter ji. če mogoče, še več udov pridobijo. Pričakujemo pa vendar, da se take reči, kakor letos, v prihodnje v družbine knjige ne bode več sprejemale.
Učitelj sežanskega okraja.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli* i. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commercio ed Industrla.
VERSAMENTI IN CON I ANTI
Banconote: 3 °/o annuo Interesse verso prcavviso di 4 giornl 3 |» » » » 1 »8»
3'ia •»	» •	» »30»
Per 1« lettere di vorsumento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' Interesse eo-minclerd a decorrere dulli 27 eorrente, ril rente e 22 Novom lire. a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni : 3 °(r annuointeresse verso preavviso dl 30glorni 3'j4» » n » » »3 mosl 3'js •» »	•	» »6»
Banco Giro:
Ban onote 2'/»®/o sopra qualunque sonima Napoleoni sen/a intoressi Assegni
sopra Vienna, Pragu, pust, Brunn, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermnnnatftdt, Inns-bruek, Graz, SulisVmrRo. Klagenfurt, Fiume Agram, franco s|»ese.
Acquisti e Vendite di Vulori, divise e Incasso coupons l/B°/0 Antecipazioni sopra Warrant8 in contunti, interesso da con-venirsi.
Median te up rtnra di credito a Londra ^'/o provvifiione per 3 tn 'si. » effetti G°/0 interess« annuo sino 1' isnporto di 1000 per importi superiori da oon-Trleate, 1. Ottohre 1S83	48-47
t
Mejni grof Miroslav Marenzi di Val Oliola, grof Tagliano iu Talgate, baron Mai>nzfelii in Schenek. c. kr. okrajni komisar globoko žalosten, naznanja v svojem imenu in v imenu svoje matere mejne grofice Vir-giniie Marenzi roj. de Putzer-Reybegg. svojet-a sina Miroslava mejnega grofa Marenzi in bratov m sester Marije grofice Zichy de Zich in Va-sonykeo r<j. mejna grofica Marenzi, gospe zvezdnatega križ«, Ludvika mejnega grofa Marenzi c. k>. komornika in okrajnega kapitana, Izabele grofice Hohnnwart-Gerlachstein ro\ mejna grofica Marenci, Frančiška Dragotina mejnega grofa Marenzi, c. kr. komorn ka in nadporočuika VII. husarske poik ivnje, Gabrijela mejn. grofa Marenzi, c. k. nadnoroč-n kn v VI. husarske polkomje in Virginije mejne grofice Marenzi smrt preljubljenega in nepozabljivega očeta oziroma soproga in deiia
Nj. Prevzvišenosti gospoda
Mejnega grofa ANTONA FR. MARENZI
cli Val Oliola.
grofa Tagliano in Talgate, baronu Murenzleld in Schenek, c. kr. komornika in fel dtnuršal lujtcnanta v pokoju.
ki je v 5 uri popol. 4. januvarja, po dolgej bolezni, in preskiben z sv. popotnico v Gospodu zaspal v Hi. letu svoj- dobe.
Pokopal so bode v sredo 0. t. m. ob pol 3. uri popoludne ter bode sprovedjen v cerkev novega sv. Antona, da se blagoslovi in od tam odpelje na barkovljanski miiodvor, kder bode pokopati.
Sv. opravila za dušo dražega umrlega bodo se opravljala v petek 8. t. m. o 10. uri zjutraj v ce-kvi sv. Petra (Uosario) in druzih cerkvah.
V Trstu, 4. januvarja 1880.
■ Dl H O 8 T
Zdravilni plašler
(cerot)-
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Še tako zastarana in kronična in tudi take, ki s » Kn uže spr menile v raku, ustavlja še :aKo močan glavobol, vso bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomaga <i Doleči ah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja 7 izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neStevilnih ■pričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni 18-24	ItoviN, Corso št. 47.
LA FILIALE
bancTunioni
TRIESTE s'occupa di tutte te operazionl dl Banoa e dl Cambio valute,
a) Accetla versamenti in conto corrente : Abbuonando 1* interesse atinuo per Banconote S1/« °/o coh preavviso di 5 giornl 4 ,	,, • 12 »
4'/« ,, a sei niesi fisso per Napoleoni
3'u °/o co" preavviso di 20 giornl 3 V...... ,40 .
3j4 ,, , „ ,3 mesi ......G •
Oodranno delTinteranse aumentivto le lettere In circolaziona enn fi giorni di preavv isodal (i novomore a c. qm l|c con 13 K>'>rni dal i;t giornl e quella con g I giurni dtil 'i't novembre a. c.
■ \ RANCO GIIIO
abbuonando II 3°/0 interesse annuo sino mialuitoue somma; prelevazioni sino a horini 20,000 a vista verso chfaue; importi magglori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti iti apposito libretto.
(]t>nt<>Ki;in nertuttii versamenti fatti a qualsiasi ora d' urticio la valuta del medesimo giorno.
AMNiime pol propri cor rcntinti l' incasso di Cambiali per Trieste, Vttnna e Rudnpest, rilascia loro assegni per queste ultime ptatze ed accorda frro le/acolta di domictliaro effetti premo la sna rasan Irnneo d' oj^nl Npewa per
b; S' inranca deWacquisto e della vendita di effetti pubblicl, valute e divise, nonche deli' incasso d'assegni, cam-biali e coupons, verso l/t°i0 di provig-gione.
c) accorda at suoi committenti la facolta tli depositare e/Tetti di qualsiasi specie e ne cura gratis V incasso di coupons ali a scadenza.
La Filiale della Banca Union
Sezione Mcp«I) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.	2-2-8
OOOOOOOOOOiOOOOOOOOI
vec
a
Prsni čaj
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, že tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri ima dober okus in velja en zavoj za P «lni OO n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenje života in proti m«td»*ona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škalljn velja .tO Mold	18—24
P I a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim o č e s o m in d e b e 1 e j koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa SfO Moldov — Ena steklenica tinkture /jO soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni Ml. o v i m , v Gorici v lekarni Cri stofolletti in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o.
T tei lekarni govori se tudi
m
Marijnceljskc
želodeČ-ne kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vs^h boleznih na želodcu. Nei recenljive dobrote je posebno vnliv ri)i-hov pri netočnosti, slabosti Želodca, ako z prla, smrdi, napenjanju, kisli m pehanji, Koliki, želadeč-nein kataru, goreči če (rznvci' pri preobiltirj produkciji slin, runieiiici blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabusanji, preoliiinostl jedi in pij»č v Želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdarn. Cena steklenici ju z nakaftoni vred satno 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar »k angelju var h u«	26-52
O. Bi*ady Kremuler, Morava.
V Trstu j h pa dobito pri lekarničarju J. Seravallo blizo starega sv Antona.
Novi inštrument staron tnški Ariston za otroke
preseza vse enake instrumente p«> eleganci, lepemu gla-u In trajnosti. Za komad z ti sekiricami 16 gld , kdor ln>č več sekire, plača za vsako 00 novcev. Raz uri tega priporočam svoje harmonike — • rt druge muzikalne instrumente.
Cetiiui brezplačno in f anko. J N,Trimmp|,Wieri.Kais' ratrasse 74
Poglavitni
nauki In molilv«*
ki jih mora znati kdor buče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva pn 4 nove.
VLAHOV
Lik ver okrepljujući želudac
odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Šibenik (Dalmacija) sa fl'ialkoin u Trstu, Via S. Laizaro Br l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje niješan su vodom, kavom, vinom, tenm 11 juhom sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno dj-lovanje pokazuju u Ze.udcu i kod probavlja-jučih organah; nadalje čisti krv izpravljajuć slabinu i tromost i pospješujuč tek. On čisti polagano, uništuje Rljiete ublažujući knuiičke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući t,ve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah, Uzme 11 se likera danomice, čuva od otrovnih miazmuh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan hek proti groznici \ proti koleri.
Ono pitko sto sačinjava pravu osobinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti od škodnih posliedicah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih.
Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi ti m likerom čuti, da mu je povraćana životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini pa zadovoljnim, probudjenim i sv|e-žim za svjki rad.	20—H!
Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na Široku rnzprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanah i rakijasnlcah
OSVALDO PITT1N1
Tvornicu ekonomičkih ognjiStah od željeza ili zemljenih za gOf tione, krčme t obitelji. Priusrotavlja takodjer ognjišta sa kotlom vodenim tlakom, koji tjera vodu i u više spratnve. Obavlja naruSb* za Trst i izvana. Troškove za naručbe izvan Trsta »laća naručitelj.
NB. Ognjišta pravi polacr mjere iz željeza i ot'ina. Nadalje imade na skladišču
Pcćih sa regulatorom,
koje su vrlo elegantne, uzimlju malo pro* stora, dobro griju a upravljaju se repula" torom. Peći Friedland usavršene sa venti" larorom 1 regulatorom. Sustav Meidlingerov si neprestanim ognjem. Njimi se griju po 2—3 sobe.
Konkurenca
konjskimi žebrakami!
slepariji Uže
87 let obstoječa
c. kr. deželno
m
privilegovana
Tovar;;a Za žebrake In kocr
poprej
Lichtenauer-ja udove in sinov
razpošilja po svoji dunajski zalogi
konjskih žebrak
190 ctm. dolgih 130 ctm. širokin, n«-
nokotičljive baže, temne barve, z ži-vpj^imi krsij po
gld. 1-60
z zavijanjem vred
Kdor jih vzamB I0. dobi jedno po vrhu ali se mu pa cena za I0\ zniža.
hamo zura li velikanske izdeljave in razprodaje smo v stanu žebroke take nenavadne velikosti in odlične baže tako ceno prodajati. Na stotine pohvalnih pisem j» vsakemu na opled. Ra«pofii|j'i se po poftt-nem povzetji. N-uguiajot'e bluno se brez ugovora nazaj vzame. Dobro naj se pazi na naslov;
Pferde - Decken - Mriks - Haupt - Niederlage,
Wien, I, Rothenthurmstrassa 14. S Svarilo! ^
V^acega svarimo nred kupovanjem od tacih firm, ki se boje javno podpisati svoje ime in neopravičeno posnemajo nafto anonco.	C—6
!! Previdnost je potrebna !!
Priznano nepokoarjene
izvrstne voščene
SVEČE
izdeluje	I— 7
P. dr R. SEEMAN.N
v Ljubljani.
Polnilci iz kovine
c,
Kovinske pipe
patent
za antle od vina in piva za prltirsn.jenje, aamozuprotjem.
Te pipo se nikoli ne sklaiijo kakor drvene in so ZHtcgadnlj poVs«in iie-Bkoill.iive. Oblika praktična in delo d vvrfVno in trdno. Vslcd trnjiiosii veliko priiiranjenjo proli lesenim pip .m.
Zatvore se trdno, puBčftjo lit in Ciniu l.ihko.
za nntofenji! -tekiinic, z vinom in pivom su »aklopkami i i kauflaka; zapirajo so sami..
Ako so z roko nekoliko priti^ne KUinlio, ki si! na nj -m nalinja odpro so zakli<pka od kiiuButn; tokoSina polagoma rase v steklenici; pivn su priivoS ne peni, ako se to polnilen rald. Vina in piva s« nift ne po— znubi v.^led sainozatvorenja stekleni''. Vsakdo jih lahko sam lakti.
Cono s Jeden polnilec, steklenic t cevko lz kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. — Likver-pipe f. 2.20, pipe za dessert-vina f. 3.50, pipe za točenje A f. 4.50, pipe za sode B F. 5.50, pipe za sode C f. 6 50, pipe za sode D f 8 50. Ilustrov ni ceniki brezplačno iti franko.
H. HUTTE3R,
7V , IX., j%Vn^ciniiIinn|wlntK J8, nachst der Votivklrche
Prodajalce u se podaj a odbitek; Agentom zasluženo plačo.
^M^ftMMftt^M VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
itiiiiiiE s^ii^H VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 8
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se nebi dopadala, more 26—24 ae zameniti.
(3—4 metie), v vseh barvali za cele »nožice obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
itvatina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zumenjuti,
^fjTožno bolnikovo živenje postane veselejše koj po prid<»bljeneni^ m	zdravju.	l?j
Naznanila ozdravljenih v mesecih junij, tulij, avgust 1885. v korist druzimeriako bolnim,
m
Y_ehka senzacija koj o so vzbudili. Ivana Ho H a sladno pivo izsladneg* izvl. čka, LL!r|
Holjbvi sladnl bonboni za ) rsa, koji vsi so isto- [jU
Ll j y
m
Ivana HotTa sladna čokotida, Ivan p.| časno bili izumljeni, napravila j»>, sedaj tudi Amerika, pripoznalne
da ju vnh omikana Evropa tenm veselo pritrdila, fiTI
■ ■ " ..... m
§
yjY| seda.) tudi Amerika, pripoznalne izjave vseh zdravnikov za notranje bob sni, s čemur (nI* I^Jj je združeno tudi pridobljenje mnošteviluih odiikovalnih svetinj in slednjič rado» tno li/Sj Lf| pritrdil > vladtijočih osob, knezov in kneginj, s čemur se združujejo mnor oštevilni H i itinlomi za dvo	1" " " ' " " ' '	*
oči h oso
I ...t------- — dvornega založnika in priznalna oblikovanja za zasluge." število teh odti- Jši
kovanj je s^daj G3 ki je, ako tudi se je nabujalo neko gibanje za sanitetno stroko, }=jj| nedosegljivo bilo. Naj začnemo z izjavami in zahvalnimi pismani častitega občinstva, Isj kojih se v arkivih izdelalcev Čez sto tisoč hrani	iyJl
bjil	Glavna tovarna za Avstrijsko-ogurske dežele pri cosnodu	fflLL1
m ki p-i
IT
jtrijsko-og'j
IVANU HO
i dvornemu založniku več evropskih vladarjev, c. kr. svetniku, lastniku c kr. zlaleg-—[ križa za sisluge z krono, vitezu višjih pruskih in nemških redov, izumitelju in izde-' lalcu Ivan HofTovega sladnega izvlečka, dvornemu zaloparju večjih vladarjev evrop sjjl skih, Beč, tovarna: Orabenhof, Brfiunestrasse it. 2. tovarniška zaloga In pisa na: Gra-I Ll	ben Braunerstruiae št. 8.	lili
JJ1	Tolna 17. junija 1885.
pJ)	Sladni izdelki, ki ste mi jih 26. rnuia poslali, delovali so izvrstn<>. Kušeij. ki Pil
jLjl trta je celo loto nadlegoval b.i mi je zmanjšal in tudi apetit se mi povrnol. Prosim ItJ T^jJ Vas, dami pošljete §e38 sklenic. zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. Spoštljlvo-udaui [Ifi Dr. Hugo Rust, vojaški zdravnik 7 husarskega regimenta, Toltm, Ogerska. pij .■jnj	Pred vsem izrekam Vam tisočero zahvalo za vrlo dobro Vašo zdravilno pivo iz
sladnega izvlečka, ki mojej hči ri izborno pomaga, zelo jači, in daje apetit in spanje. } Izrekam Vam Še jedenkrat gorko zahvalo v Imenu moje hčere za Vaše izvrstno uplji- \ vajočo sredstvo; hvaležna Loulse v. Merzlvak rojena bar. v Caballini Ehenberg. 11=1 Novi pri R. ki 5. jul. 1885.	c. kr. sv. tnika vdova.
yil	Vaše blagorodje! Dozvoljujem si Vas prositi še za roposljunje Vaših Izbornih jim
sladtnh izvlečkov za mojo bolno žetio, za Is o ceno kakor zadnjikrat, kajti po uži. Mj
rrn I T-—!
tju 13 sklenic zdravilnega pivi iz sladnega izvlečka seje mojej seprogi zdravje mnogo Tm zboljšalo. Rad bi se Vam osobno zahvalil ter gorko bi želel spoznati n jdobrod* I -iMril nejšega^ vseh ljudi, ki je tolikim ubogim bolnikom pomagal in jih potolažil, ufi-nlvši (ll! j^J uprav čudotvore z svojimi izdelki. Bog Vas obvaruj še mnogo leta v dobrovoljno [!Jf| tolažbo vseh bolnih.	(f^j
Oran, 9. julija 1H85.	Ernest Ruscher, feldvebelj 5 Conip. [[ffll
Vaši sladni izdelki koje sem v nekej iirsni bolezni rabil, pomagali so ml zelo, isjl ker po njih zudobil sem popolno zdravje; molim Vas, da mi šaljete šo za 5 fbr. Ivan nra Hoffovih piva iz sladnega izvlečka.	r=!l
Vel -Mihalyfalva, 29. julija 1885.	Poljak Ferenecz. lit?
Odkar rabim sladno pivo zboljŠulo se ml je z Iravje in zadobil sem apeiit; zato Vas prosim za doposljanje še 11 skienic pivu iz sladnega Izvlečka.
Arpad-Nugy Salonta. 6. avgusta 1885.	Beothy Janoa.
Za mani nego 2 for. se ne pošlje ničesa. V»e prodajulnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovanim barvastim
plakatom.	2—
Trst: Glavna zaloga Franc S. Pnnz, ulica Aipiedotto, potim: J. Serravallo, C. Zanetti, lekarne In Ivan Cillia mirodilniea Ponte rosso, G. H. Angeli mirod. Piazža delle legna. Zagreb: Lekarna k «Salvatoru«, Nadbiskupsku lekarna in Milosrdnih bratov. Bočen: 1." Bereneister, Moser, Illing lekar. Kotor: M. Stefiuovič, lek. Reka: Nik. Puvačič. Fr. Z^che,, mirod.; G. Prodam Farrnacia di Corte, Farma-eia Arclducale, Farrnacia alla Salute. Oorir.a: G. Christotoletti. Ino most: lekarna k lUjl tirolskemu orlu. Kranj: Franjo Dolenc. Ljubljana: Peter Lasnik. Meran: Fikenscher JTLJl Haller, W. v. Pernvverth lek. Pu/j: G. B. Wassermaiin lekarna. Dubrovnik: Anton JuJT) Drobac. Koveredo: R Thaler lek. Ilira: Canella lek. Šibenik : P. Bero, N. pl. MiŠtura |pU| lekarna. Split: Tocipl, de Grazlo, Alpinovič mirodilnica. Trie nt: Cugini, Larcher, Frlcl, Saulonl lek. Zadar: Cbr. Mazzocco.
i.mmiiiIk druAtvo. «MtijiNU>i. - t«<j»UMj • «>avovorui
VliviUh UUL.U,Nw
s.»vrt iiKK.ivuh V. DOLENC v Trnu.
01731135