poštnina plačana v gotovim Leto LVII. v LiubUani, v sredo, dne 28. avgusta 1929 Št. 194
St. 2 Din
Naročnina
Dnevno Izdnja
za državo SHS
mesečno 23 Din polletno 150 Din celoleino 300 Din
za Inozemstvo
mesečno 40 Din nedel|aka lzdn(a celoletno v Jugoslaviji IZODIn, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo /e v Kopttartcvt ulici št. 6/I/l Kokoplal se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/ema/o » Uredništva telefon 61. 20S0. upravnlštva šl. 2328
Cene oglasov l stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 150 inilD.večJI oglasi nad 43 mm vUUne poDIn2-50,veUkl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Prt vcčlem □
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uprava le vKopltarlevl ul.it. 6 - Čekovni račun: /Sfabl/ana štev. /0.650 m 10.349 xa 1 nserale, Saralevošt.7563, Za«
st
rrel»
39.011, Vraga ln Dunat št. 24.797
Trgovina s človeškim blagom
Pohlep za profitom je nekatere ljudi tako izpridil, da ne poznajo nobenih ozirov, kadar se jim obeta — profit. Tem ljudem ni nobena stvar sveta in vsaka stvar jim je toliko vredna, kolikor jim vrže profita. Zavoljo profita bi ti ljudje storili vse, prodali svojo dušo in sploh vse, samo če dobe kupca. V tem večnem lovu za profitom ti ljudje vedno samo iščejo dobrine, ki bi jih mogli vnovčiti. Ni čuda, če so pri tem svojem nizkem lovu spoznali, da je tudi delavska sila dobrina, ki se jo more dobro prodati.
Zlasti v deželah, kjer je vedno večje pomanjkanje delavcev, ker je pač staro trgovsko pravilo, da ima blago tem večjo ceno, čim več je povpraševanja po blagu. Vedno večje pomanjkanje delavcev, zlasti za težko delo, pa je v Franciji in drugih zapadnih državah. Na eni strani zavzema industrializacija dežele vedno večji obseg, na drugi strani pa pada število rojstev, da je pomanjkanje delovnih sil dvakrat bolj občutno. Vrhu tega pa relativno visoko stoječe blagostanje dežele vedno bolj odvaja ljudi od težkega dela. To delo pa je vseeno treba izvršiti, ali pa propade vse.
Ker pa ni domačih delovnih sil, je pač treba najti tujih in tako so velike tovarne poslale svoje ljudi po vzhodnih deželah, da najdejo nove delovne sile in da bi bilo njih delo tem bolj uspešno, da bi privabili čim več tujih delavcev, so jim obljubili posebno nagrado za vsakega delavca, ki ga privedejo v rudnik ali fabriko. In tako so šli ti lovci za profitom na delo in pričela se je prava kupčija s človeškim blagom, ki jo plačuje tudi naš izseljenec.
Ni se čuditi, da so si ti ljudje izbrali baš vzhodne dežele. Vedeli so pač, da bodo tu imeli najlažji posel. Število rojstev je v teh deželah veliko, gospodarstvo ni urejeno in zato ne najdejo vsi ljudje doma zaslužka, vrhu vsega pa so ljudje v vzhodnih deželah še precej zaostali in dobrosrčni, ki se dajo hitro prepričati. In tako so se pojavili po Poljski, Romuniji, Jugoslaviji, Bolgarski ti odposlanci tujih velepodje-tij in pričeli vabiti ljudi v francoske in druge rudnike. In da bi ujeli čim več ljudi, so jim obljubili vse, kar so ljudje želeli. Visoko plačo in dobro stanovanje, lahko delo in dobro hrano, skratka ne dosti manj ko paradiž na zemlji. In ko so bili ljudje pridobljeni, so razgrnili pred njimi kontrakt, s katerim so se zavezali, da bodo vsaj eno leto v tovarni. Kajti oni dajejo stalen zaslužek, kakor so se hvalili, in ne samo sezonsko delo, da so delavci še rajše podpisali, čeprav niso vedeli za točno vsebino kontrakta.
Nekateri so nato doma vse prodali ali pa si izposodili denar, da so imeli za pot v tujino, ki so jo videli le v najbolj rožnatih barvah. Ko so prišli na nove kraje dela, pa je prišlo ono veliko razočaranje. Zaslužek slab, delo pa najtežje, hrana draga, razmere slabe. Vse lahko delo je bilo samo za domačine, vse težko pa za naše ljudi. Ko so ljudje videli, kako so bili osle-parjeni, so hoteli oditi z dela. Pa ni šlo, ker tedaj so jim prinesli pod nos kontrakt, s katerim so se obvezali na eno leto. če bi pa kljub temu odšli z dela, potem so kršili kontrakt in posledica tega je, da se morajo po francoskem zakonu v osmih dneh izseliti iz Francije. Dan na dan so prihajali naši ljudje na naše pariško poslaništvo in razlagali svoje gorje, toda nihče jim ni mogel pomagati, ker je bilo prepozno. Materielnemu propadanju pa sledi za petami moralno in nacionalno propadanje. Deloma je pričel uničevati naše delavce alkohol, deloma druge zablode nravstvenega propadanja, da je že radi tega večina teh delavcev za naš narod izgubljena.
Na te telesno in duševno oslabljene ljudi pa je pritisnila še francoska asimilacija. Naši ljudje so se naseljevali le kot posamezniki, kamor jih je pač porinil kontrakt. Nikdar pa se niso naseljevali v velikih skupinah, kakor so delali n. pr. Italijani. Rimska vlada ni dovolila posameznikom, da bi se izselili v Francijo, temveč le velikim skupinam, ki so štele po več tisoč duš. In šele potem, ko je bilo zasigurano, da bodo imeli svojo italijansko šolo, italijanski verski pouk in bodo tako čisto obvarovani pred francosko asimilacijo. Štirideset milijonski narod je poskrbel, da ni izgubil niti enega izseljenca, naš enmilijonski pa te skrbi ni poznal.
Narobe! Ne manjka dosti in skoraj se bo pri nas proslavljalo izseljevanje kot koristen in hvalevreden pojav, ki ga morajo podpirati tudi oblasti. Več zablode je res nemogoče! Samo poglejte v to bedno življenje od agentov prodanih ljudi, samo poglejte, kako sc praznijo nrsi kraji, kako že pri nas primanjkuje kmetu delovnih moči. Vsi pravimo, da treba kmeta
Seja zakonodajnega sveta
Drž. monopol za šolske knjige — Ljudsko-šolshi zakon pred VZS
Belgrad, 27. avg. (Tel. »Slov.«) VZS je na današnji seji sprejel načrt zakona o šolskih knjigah ter se je v smislu zakonskega načrta odločil za monopol učnih knjig s strani države. Zakon sam pa predvideva, da se bodo učne knjige lahko dajale v tisk tudi zasebnim tiskarnam in torej ni rečeno, da bi morale vse učne knjige tiskati državne tiskarne. Ko bo šla knjiga v tisk, se bo razpisal natečaj. Knjige se bodo isto tako lahko dale v komisijsko razprodajo privatnim knjigarnam.
VZS je sprejel tudi načrt zakona o ukinitvi višje pedagoške šole v Belgradu in Zagrebu.
Jutri bo dotiskan tudi načrt zakona o ljudskih šolah ter ga bodo dobili v roke člani VZS, ki bodo zakon začeli obravnavali na po-
jutrišnji seji. Tudi pri ljudskošolskem zakonu bo glavno vprašanje: 1. v kakem obsegu in ali se bodo sploh nadaljevale zasebne ljudske šole, 2. kakšno dolžnost bodo prevzele občine glede zidanja šol in njih preskrbe ter stanovanja učiteljev. Vprašanje verouka v ljudskih šolah je urejeno tako, da bo verouk ostal. Zadeva katekizma je bila rešena že na današnji seji VZS, ko je bil sprejet predlog, da se morajo učbeniki verskega značaja, torej katekizmi, odobravati v soglasju s cerkvenimi oblastmi. Tudi vprašanje poučevanja verouka bo, kakor se zdi, ugodno rešeno, in sicer na ta način, da bodo starši odločili, ali naj verouk poučuieio duhovniki ali učitelji.
Tuj hartel bi hotel kupiti naše železnice
Ponuja 7 milijard takoj, če se mu prepuste železnice za 75 let
Belgrad, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Pred kratkim je prinesel nek belgrajski list vest, da se je pri poskusih za zboljšanje gmotnega stanja naših železnic govorilo tudi o komercializaciji naših železnic in njih izročitvi zasebni družbi. Vesti so se pojavile tudi v inozemskih listih ter se je trdilo, da se nameravajo naše železnice oddati v eksploatacijo neki francosko-ameriški denarni skupini. Danes smo v tej zadevi dobili sledeče informacije: Francosko-ameriško-švicar-ski kartel »Lit«, ki sedaj gradi tako zvano po-žarevsko železnico, je dejansko predlagala, naj se ji prepuste v eksploatacijo naše žcleznice za dobo 75 let, za kar bi družba državi takoj izplača 7 milijard dinarjev.
Že od 1. 1926 se govori o tem, da so naše železnice pasivne, in o sredstvih, kako bi bilo temu odpomoči. Od tega časa naprej je stalno
iVaša ženevska razstava
Belgrad, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Ob priliki septemberskega zasedanja Društva narodov so se razširili po vsej deželi. V Tel Avivu so velika socialnopolitična kulturna razstava,
kjer bo naša država predstavnikom tujih sil pokazala vse, kar se je na tem polju pri nas storilo tekom zadnjih desetih let. Namen te razstave je, da podpre našo politično delegacijo. Vlada je namreč dobila informacijo, da Bolgarija in Madjarska pripravljata proti nam obtožbe, češ, da nismo na kulturnem in zlasti na higienskem ter socialnem polju storili ničesar in da se novo pridobljene pokrajine ne nahajajo v takem stanju, v kakršnem jih slikamo mi. Zato bo razstava v prvi vrsti poudarila napredek higienskih ustanov v južni Srbiji, ki
Bogoslovna učilišča
Belgrad, 27. avg. (Tel. »Slov.«) V prosvetnem ministrstvu se dela na to, da bi morali kandidati za pravoslavna bogoslovja imeti štiri gimnazije ter da bi bogoslovni študij trajal pet let. Do sedaj je zadostovala za vstop v pravoslavno bogoslovje samo ljudska šola.
Predsednik škofovske konference je poslal v glavni prosvetni svet memorandum, v katerem dokazuje, da imajo katoliška bogoslovja značaj višje strokovne šole v rangu fakultet, le s to razliko, da ne morejo podeljevati akademskih naslovov. Zato se ne smejo katoliška bogoslovja obravnavati na isti način, kakor pravoslavna, ker je potrebna za pravoslavno bogoslovje do sedaj samo ljudska šola, dočim se za katoliška bogoslovja zahteva matura.
dvigniti, vsi govorimo, da je od napredka kmetijstva odvisen napredek nas vseh, pri tem pa dopuščamo, da odhajajo naše delovne sile v tujino, da so profitarski objekt za brezvestne ljudi.
Te agente seveda ne briga, kaj se zgodi iz naših ljudi, ker oni imajo samo toliko časa interesa na naši hljudeh, da dobe izplačan svoj profit, potem pa naj se zgodi z njimi karkoli. Brigati pa mora nas usoda naših izseljencev in zato ne smemo dopustiti, da bi se z njimi trgovalo ko z živino. Je to tudi preveč ponižujoče za ves slovenski narod, vsaj smo vendarle dosegli nekaj kulture. Zato pa mora biti trgovine z našimi ljudmi konec, zato se mora za naše ljudi najti kruha doma, zato se mora zatreti brezvestna kupčija tujih agentov! Dovolj težkih izgub nam je že prizadejalo izseljevanje, čas je, da se te izeufce nehajo iu sicer za vedno!
na dnevnem redu predlog za koinercializacijo železnic in kakor smo že poročali, pride ta predlog ponovno v pretres. Kar se tiče gornjega predloga samega in njega sprejetja, se povdarja, da je država načelno za državno upravo železnic. V tem smislu je svoječasno stavila predlog in osnovala se je celo posebna komisija, ki se bavi z odkupom tako zvanih vi-cinalnih železnic, kolikor pridejo v poštev za interes države. Zato je predlog, da bi prešle naše železnice v izkoriščanje inozemske denarne družbe do sedaj le teoretičnega pomena, čeprav je verjetno, da bi s privatizacijo in koinercializacijo železnic prišli do gmotno boljšega položaja. Zoper ta čisto gospodarski interes pa govorijo nacionalni interesi, zlasti na strategičnega značaja.
so, kakor so tudi inozemski časnikarji in publicisti ponovno potrdili, na višini. Poleg demonstracije higienskih ustanov in našega so-cialnopolitičnega ter kulturnega delovanja v novo pridobljenih deželah, je namen razstave tudi, seznaniti inozemstvo z gospodarskim stanjem pri nas. Poročila so zato objavljena v francoskem, angleškem in nemškem jeziku po predmetih, kakor se pač za nje najbolj zanimajo omenjeni veliki narodi. Franciji so namenjena poročila o našem kulturnem delu in agraru, Angliji se bo predočilo stanje naših prometnih sredstev, Nemcem pa stanje naše industrije. Razstava sama pa naj bi nudila celoten pregled našega dela.
Spomenica belgrajskega nadškofa
Belgrad, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Belgrajski nadškof dr. Rodič je poslal socialnemu ministrstvu memorandum, v katerem prosi, da se dovoli zidanje katoliške cerkve v Vrnjački banji in se pri tem sklicuje na to, da je tudi Rogaška Slatina postavila za svoje pravoslavne goste pravoslavno kapelico.
Zavezniška pogodba s Češkoslovaško veljavna
Praga, 27. avg. Jugoslovanski opolnomo-čeni minister v Pragi dr. Andjelinovič in češkoslovaški opolnomočeni minister Welner sta danes izmenjala ratifikacijske listne pogodb, ki so bile podpisane 15. maja t. 1. v Beogradu in ki sc nanašajo na podaljšanje zavezniške pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Poljski dom na Jadranu
Split, 27. avg. (Tel. >Slov.«) Dne 1. septembra t. 1. pride v Zagreb predstavništvo Poljakov, ki se bodo udeležili otvoritve poljskega doma na Jadranu, ki so ga zgradili Poljaki na otoku Šolti pred Splitom. Kakor je znano, so Poljaki kupili zemljišče že pred več časom. Lansko leto pa so položili temeljni kamen za svoj doni, ki je sedaj gotov. Celo zemljišče z domoin vred se imenuje po poljskem kralju Boleslavu Hrabrem. Pri tem domu bodo osnovali tudi poljsko geološko postajo na Jadranu, za katero je prosvetno ministrstvo že odobrilo načrt. Delegacijo 40 oseb, ki se udeleži omenjene otvoritve poljskega doma, bo vodil predsednik odbora »oljskega doma ua Jadranu.
Kralj se vrnil v Belgrad
Belgrad, 27. avgusta. (Avala.) Nj. Veličanstvo kralj jc davi ob 11.30 prispel v Belgrad
Seja vlade
Belgrad, 27. avg. a- Danes dopoldne se jo vršila seja ministrskega sveta, ki so ji prisostvovali vsi ministri z izjemo ministra za zunanje posle dr. Voje MarinkoviCa in ministra financ dr. Stanka Švrljuge, ki se nahajata v Haagu, in ministra javnih del inž. Savkoviča, ki ima bolezenski dopust. Seja se je bavila s poročili iz vseh krajev države o škodi, ki so jo povzročile poplave. Ministru za notranje posle so bili odobreni potrebni krediti za prvo pomoč, da se razdeli med prizadeto prebivalstvo. Na tej seji je zatem namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi podal poročilo o vprašanju predvojnih dolgov, kakor tudi o delu na haaški konferenci.
Redakcija gimnazij
Belgrad, 27. avg. (Tel. jSIov.c) Današnje »Službene novinec prinašajo ukaz, s katerim se ukinja oziroma pretvarja v nižje 29 gimnazij. Slovenija pri tem ni prizadeta. Nadalje se
ukinja učiteljišče v Prilepu, Kastvu in Subo-tici, otvarja pa se novo v Belgradu, Novem Sadu, Gospiču in Ercegnoviju.
Zastopnike „Fidaka's
Belgrad, 27. avg. a. Danes opoldne je prispel v Belgrad generalni tajnik >Fidaka< Ro-ger Marie d' Avigneau s svojim pomočnikom H. W. Diumingom in soprogo. Na postaji so jih pozdravili predstavniki jugoslovansko sep-cije »Fidaka« in Udruženja rezervnih oficirje in bojevnikov. Francoski gosti so se nastanili v hotelu »Srpski kralj«.
Belgrad, 27. avg. a. Včeraj je prispel v Belgrad g. Paul Monier, podpredsednik udruženja »Poilu d'Orient«. G. Monier se je ločil od ostalih članov francoskih bojevnikov, ki bodo obiskali grobove na makedonskih in dardanelskih bojiščih, da bi se na ta način sestal z državnim odborom za sprejem inozemskih gostov, ki mu načeljuje general Vojin Čolak Antič- Več članov tega odbora je te dni odpotovalo na Kajmakčalan, da položijo v ta-mošnjo kapelico stekleno vazo s srcem nedavno preminulega velikega prijatelja naše države in Francije prof. Reissa. G. Monier je danes obiskal šefa tiskovnega odseka v ministrstvu zunanjih del Radimirja Šaponjiča, zatem pa se je sestal s predsednikom Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov polkovnikom Radosavljevičem.
Velike pripravo za sprejem članov »Fi-daka« se vrše v Belgradu. Predsednik Združenja rezervnih častnikov Radoslavljevič je izdal potom listov poseben proglas. Gostje bodo na vseh krajih, kjer bodo prekoračili našo mejo, slovesno pozdravljeni.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 27. avgusta. (Tel. »Slov.«) Dne 15. t. m. se vrši v ministrstvu socialne politike konferenca, na kateri se bo obravnavala stili-zacija novega izseljeniškega zakona. Na konferenci bodo delovali le strokovnjaki oziroma uradniki tega ministrstva.
Belgrad, 27. avg. a. Na prošnjo Jugoslovanskega veterinarskega udruženja je minister poljedelstva dr. Frangeš odobril vsem veterinarjem, članom udruženja tridnevni dopust, da bi se lahko udeležili letne skupščine udruženja v Novem Sadu 21., 22. in 23. sept. Veterinarji, ki se udeleže le skupščine, si morajo najti namestnike, da bi na ta način ne trpela njihova služba.
Temeljni kamen za novo katoliško cerkev v Zaječaru bo v nedeljo blagoslovil belgrajski nadškof dr Rodič.
Zakon o državnem nadzorstvu nad invalidskimi sodišči je izšel.
Železničar prišel pod vlak
Maribor, 27. avgusla. (Tel. »Slov.«) Danes zjutraj okoli 8 se je na glavnem kolodvoru pri tovornem skladišču zgodila težka nesreča, ko jo prišel pod vlak 52 letni v Krčevini stanujoči železničar Vinko Grmjak. Vlak mu je odrezal desno roko in ga tudi sicer težko poškodoval. Njegovi tovariši so ga šele čez delj časa opazili ter potegnili ponesrečenega železničarja izpnd vagona. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč in ga nato odpeljal v bolnico. Položaj ponesrečenca je obupen, ker mu je izteklo 1 uinoco krvi.
Drž. nadzorstvo nad
invalidskimi društvi
Belgrad, 27. avgusta. Njegovo Veličanstvo kralj je podpisal na predlog ministra socijalne
politike in narodnega zdravja in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta zakon o državnem nadzorstvu nad delom invalidskih društev: Najvažnejši členi zakona se glase:
§ 1. Vsa invalidska društva kot udruženja, odbori, zadruge, klubi in ostale podobne ustanove, ki nosijo obeležje invalidov (ratnih, vojnih, mirnodobnih ali civilnih), bodisi da uživajo ali ne državno pomoč ali podporo, spadajo pod nadzorstvo ministra za socijalno politiko in narodno zdravje.
Ustanavljanje novih udruženj odobrava minister.
§ 3. Vsa invalidska udruženja iz § 1 tega zakona so dolžna dostavljati ministru za socijalno politiko in narodno zdravje vsaka tri meseca poročila o svojem delu. Iz poročil mora biti jasno razvidno, kakšni so bili od-borski sklepi z oddvojenimi mišljenji, če so se pojavila, in kakšno je bilo blagajniško delovanje ter stanje s podatki o prejemkih in izdatkih. Ta poročila se morajo izročati ministru za soc. politiko v prvih 15 dneh po poteku 3 mesecev.
Poročila morajo biti podpisana od upravnega in nadzornega odbora, če pa ne obstojajo, od oseb, ki so pooblaščena, da podpisujejo uradno korespondenco. Prvo tromesečje prične teči s 1. avgustom 1929, tako da morajo biti predložena poročila o dosedanjem delu kakor tudi poročila o stanju blagajne še tekom istega meseca. Minister za socijalno politiko lahko postavi v primeru potrebe poljubnemu udruženju § 1 svojega komisarja s pravico, da po svojem prevdarku izvršuje dolžnosti bodisi posameznih članov upravnega in nadzornega odbora ali pa vseh članov enega ali drugega odbora ali pa obeh odborov ter da v sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje s potrebnimi strokovnimi osebami vodi posamezne ali vse posle. Predvsem je naloga komisarja, da pregleda dosedanje delo društva ter da izroči ministru za socijalno politiko in narodno zdravje poročilo o ugotovljenem stanju s predlogi.
§ 5. Komisar je aktivni ali upokojeni državni uradnik, lahko pa je tudi oseba svobodne profesije. V vsakem primeru mora biti vojni invalid ali rezervni oficir. Komisar postopa po pravilih dotičnega društva in po na-redbah ministra za socijalno politiko. V primeru, da so člani upravnega ali nadzornega odbora razrešeni svojih dolžnosti, odpadejo na komisarja vse njihove pravice in dolžnosti. Trajanje nadzorstva in delovanje komisarja določi minister za socijalno politiko in narodno zdravje.
Višino naknade za komisarja in strokovno osobje odredi minister za socijalno politiko in
narodno zdravje. Izplačila padajo na k*---
udruženja, kjer so zaposleni.
Volitve v okrajne zastope
Maribor, 27. avgusta. (Tel. »Slov.«) Na-daljni rezultati volitev v okrajne zastope so sledeči: Poljčane: Simon Prešern, Trbonje ob Dravi: Ivan Hribernik, Vižing: Franc Pogo-relcnik, Tolsti vrh: Alojz Kogelnik, št. 13j pri Velenju: Anton Drnovšek.
Vesti iz Hrvaške
Split, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Prihodnji mesec se vrši v Splitu kongres Zveze zdravnikov in lekarnarjev iz vse države. Razpravljal bo med drugim o zakonskem načrtu o lekarnah. Udeleženci si bodo ogledali tudi higien-sko-medicinsko razstavo zagr. velesejma.
Zagreb, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Danes zjutraj ob 4 je izbruhnil na žagi Biščana na Tra-tinski ulici v Zagrebu požar ter je zgorela glavna stavba in tesarnica ter nekoliko delavskih hišic v bližini. Gasilcem se je posrečilo omejiti požar, da ni zavzel večjega obsega. Škoda znaša preko pol milijona dinarjev.
Zagreb, 27. avg. (Tel. »Slov.«) V Zagreb je prispel novi konzul Združenih držav Severne Amerike Pavel B o \v e r m a n , ki je bil do sedaj konzul v Ottawi v Kanadi. Tekom včerajšnjega dne je obiskal velikega župana, mestnega župana ter predstavnike vojaških oblasti. Dosedanji ameriški konzul je premeščen na Grško. Ko mu poteče odmor, ki ga preživlja v Sloveniji, bo odpotoval na svoje novo mesto.
Sušak, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Na Sušaku se gradi, kakor znano, naša luščilnica riža, ki bo začela z delom že tekoče leto. Obratovala bo v poslopju prejšnje tovarne za strojenje usnja. Stroje za luščenje so naročili iz Italije, ker je pri podjetju s precejšnjim deležem udeležena znana italijanska luščilnica riža v Milanu.
Sibenik, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Za nedeljo se pripravlja v Šibeniku veliko zborovanje vinogradnikov, ki bodo razpravljali o težkem položaju na vinskem trgu, ki je nastal vsled velikega padca vinskih cen. Prišlo Je tako daleč, da se v šibeniku ponuja vino po 2 Din liter.
Zagrebški tenis turnir se ni vršil
Zagreb, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Tenis turnir med Jugoslavijo in Grčijo, ki bi se bil imel (Jaiičš pričeti, se ni mogel vršiti, ker so bili grški tekmovalci radi prometnih neprilik zadržani pri Skoplju ter niso modi pravočasno priti v Zaareh.	'
Po odklonitvi kompromisa
Štiri države bi „žrtvovaleu interese malih držav, same pa nič
ne žrtvujejo
je zato odgodila na jutri. Ta potek razgovorov za izpraznitev dopušča sklep, da Angleži pogajanja še ne smatrajo za popolnoma razbita.
Domneva se, da Snowden in ostali člani angleške delegacije želijo novih možnosti za nadaljevanje razgovorov.
Pariz, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je na včerajšnji seji soglasno potrdil Bri-andovo postopanje.
Angleško shsifesr**
Haag, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Angleške vesti ogorčeno naglašajo, da v zadnji ponudbi štirih držav ni niti vinarja, ki bi ga te Štiri države žrtvovale is lastnega žepa. Če bi te Štiri države pokazale vsaj najmanjšo dobro voljo, bi bil Snovvden pripravljen k nadaljnim pogajanjem. Tako pa so te države postrgale skupaj samo take vsote, s katerimi niti same nimajo pravice razpolagati. V resnici so od presežka 300 milijonov pri prehodu od Daweso-vega k Youngoveir>u načrtu ponudili Angliji samo 200 milijonov, dočim se zdi, da bi ostalih 100 milijonov dobila Italija zato, ker je svoj delež češkoslovaškega dolga pri reparacijski1 komisiji odstopila Angliji in zajamčila garancijo.
Štiri države, ki hočejo »žrtvovati«, pa niso nič manj ogorčene. Smatrajo za nevredno, da morajo stavljati vedno nove ponudbe, in se v to nočejo nič več spuščati. Posebno Belgijca Francquis in Jaspar sta se naveličala posredovanja med Anglijo in drugimi državami. V resnici nova ponudba ni dosti višja od prejšnje. Danes je ves dan poskušal posredovati Japonec Adaci. Če mu ne bo uspelo, je pričakovati jutri nove plenarne seje, na kateri se bo najbrže vsaj začasno sklenila odgoditev sej.
Briandovo pismo.
Haag, 27. avg. (Tel. Slov.«) Ob 10.30 dopoldne je bilo danes izročeno Jasparju Briandovo pismo, ki se glasi: »V danih razmerah smatram, da je edino pametna rešitev v tem, da se nujno skliče seja vseh šestih držav skli-cateljic, da se napravi konec položaju, ki je brez vsake nade. S svoje strani bi videl veliko korist v tem, če se seja določi na danes popoldne ob 18.« Od tega sestanka je odvisna usoda konference. Ves dopoldan so se vršile močne posredovalne akcije, katerih so se posebno udeleževali Adaci, Jaspar in dr. Beneš.
Pri opoldanskem razgovoru o izpraznitvi Porenja je izjavil Henderson, da je Snovvden skrajno nezadovoljen s ponudbo zaveznikov, ker v resnici v primeri z zadnjo ponudbo ni nič višja. Kljub temu pa hoče začeti politično razgovore, glede katerih so se stališča že zbližala, vendar še ni prišlo do tega, da bi Henderson izročil svoje pismo o tem, da bo Anglija nujno izvedla izpraznitev, ker hoče Henderson vprašanje izpraznitve rešiti skupno z Belgijo in Francijo. Razgovori so dovedli do rezultata, da je posebno francoski rok za izpraznitev odvisen od možnosti, da pride do sporazumljenja v finančnem vprašanju. Seja se .
drugim mohamedancem v Palestini ne postopa
ostro, ker so jih dražili k tenni zionisti s svojo aroganco.
Mednarodni voditelj zionistov Weizmann je danes dospel v London, kjer bo predsedoval seji zionističnih društev iz vseh držav. Tudi lord Nelzhett, voditelj angleških zionistov, je prekinil svoj dopust in prišel v London, da se udeleži te seje, lia katero pride končno tudi dr. Warburg, voditelj ameriških zionistov, k/ se lučajno nahaja v Angliji.
Lcndon, 27. avgusta. Reuter poroča iz Haaga, da obsega sinočnje službeno sporočilo angleške delegacije, ki je bilo objavljeno ob 8 zvečer, analizo zavezniške ponudbe. V tem sporočilu se ugotavlja, da pomenijo najnovejši predlogi zaveznikov le 57 % zadovoljitev angie-ških zahtev. Kar se tiče brezpogojnih anuitet se v sporočilu izjavlja, da gre Angliji 120 mil. zlatih mark, dočim se ji ponuja samo 60 mil. zlatih mark. Predlogi zavezniških držav so odvisni od 2 pogojev: 1. ponudba je odvisna od pristanka Nemčije, 2. ponudba je odvisna tudi od pristanka malih držav.
f£a!£«a se veseli neuspeha haaške konference
Milan, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Potem, ko je Snovvden odklonil končne predloge zaveznikov, se smatra v Italiji haaška konferenca za razbito. Odgovoren da je zato angleški finančni minister, katerega nastopi izvirajo po pisanju vladnih listov iz domišljave imperialistične ne-spravljivosti. Vsekakor se Italijani zelo škodoželjno veselijo očitnega razpada francosko-an-gleške antante. Mussolinijev »Popolo d' Italia« triurnfira. Pariz je izgubil angleški adut, s katerim je hotel zagotoviti gospodstvo na kontinentu. S tem bo postalo nasprotstvo med Francijo in Nemčijo še bolj zagrizeno, če se kontinentalni blok med Francijo, Nemčijo in Italijo prepreči s tem, da bi se pariška vlada nadalje držala versaillske mirovne pogodbe, bo prišla sedaj brez pridržka zopet do veljave italijanska politika, ki bo igrala odločilno vlogo v evropskih nasprotstvih. »Corriere della Sera« izjavlja, da angleška delegacija v Haagu in Macdo-naldova vlada stavljata na kocko politiko Anglije nasproti Evropi za vsoto, ki letno ne do-nese niti 1 milijona funtov, in da končno veljavno s tem zadržuje politični in gospodarski novi red na kontinentu.
sprejet od papeža
Rim, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je papež v poldrugourni avdienci sprejel italijanskega poslanika pri Vatikanu, senatorja, grofa de Vecchija. Sodi se, da sta na tem dolgem sestanku razpravljala o polemikah med vatikanskim glasilom »Oservatore Romanc« in nekar terimi fašističnimi listi o papeških pravicah ter da se je med Italijo in Vatikanom sklenilo, da se te polemike prekinejo.
Po mej Palestini nemiri
Dosedaj že 500 mrtvih — Strašni prizori — Protest ameriških Židov V večjih mestih že obvladuje policija položaj
Jeruzalem, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Nemiri so se razširili po vsej deželic V tel Avivu so odbili dva napada, pri čemer je bilo ubitih 6 2idov in 20 ranjenih, izgube Arabcev pa so neznane. Arabci so tudi Jafo dvakrat napadli brezuspešno, pri tem pa je bilo več Židov ranjenih. V Beisanu so Arabci požgali vse židovske hiše, ubili 1 Zida in 21 ranili. Arabci so napadli tudi Rehowoth južno od Jafe in kolonijo Artuf. Iz obeh krajev do sedaj še ni bilo nobenih vesti.
Zdi se, da se je stvar nekoliko pomirila. Vse trgovine so zaprte. Nastalo je pomanjkanje kruha in drugih živil. Izgredi Arabcev v Mozzanu so bili strašni. Posebno se poroča, da | so banditi napadli neko znano židovsko rodbino, ženskam porezali prsa in jih mučili do smrti. Zažgali so tudi 7 Židov. Mnogo kristjanov je zaznamovalo svoje hiše z modrim križem. Po vsej deželi so prepovedani vsi listi. Vlada ni uredila nobenega poročevanja, zato je splošna nervoznost še večja in širijo se najbolj divje vesti.
Pariz, 27. avg. (Tel. »Slov.«) V nasprotju z londonskimi poročili javljajo nove alarmantne francoske vesti iz Palestine, da je zopet prišlo do najhujših in silno krvavih spopadov. Število mrtvih znaša na obeh straneh že 500. Iz Bayruta se poroča, da so Arabci napadli mesto Babelhamud, kjer je padlo 70 Židov in 40 Arabcev, V Palestini pa ni nobenega mesta s tem imenom, pač pa je Bab el Amud arab-< sko ime za Damaskova vrata v Jeruzalemu. Navzlic pomirljivim angleškim komunikejem se zdi, da je prišlo v Jeruzalemu samem do novega prelivanja krvi, ravno tako tudi do novih bojev med Jafo in Tel Avivom, kjer je bilo 80 oseb ubitih in 250 ranjenih. Z dežele pa se zopet poroča o novih bojih v Artufu, Ramlehu in drugih krajih. Beduini so popolnoma uničili židovsko mesto Afuleh.
Pariz, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Po privatnih brzojavkah, ki so jih prejeli pariški židje, se je pomiril položaj vsaj v večjih mestih. Nastala pa je strašna draginja in pomanjkanje živil. V nekaterih mestih grozi lakota. Pri napadu na Tel Aviv je bilo 6 mrtvih in več ranjenih. Boji na ulicah so trajali dve uri.
London, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Angleška mandatska vlada je povabila arabske šejke na konferenco, da bi prenehali napadi. Ziom-stična eksekutiva v Londonu je sklenila pozvati angleško vlado, da takoj odredi resne korake' za pomirjenje. Posebni dopisnik Daily
Expressa« poroča, da je znašalo število mrtvih do ponedeljka zjutraj 80 do 100. Samo v He-bronu je bilo ubitih 73 Zidov, med njimi 12 Američanov. Reuter javlja, da so tolpe Arabcev v skupinah po dva in trije v nedeljo zvečer napadle vladno poslopje v Jafi. Prepodila jih je policija. Pri Jafi so Arabci napadli angleške čete in jih deloma razorožili. Mestni svet v Jeruzalemu ceni, da je znašalo število mrtvih do včeraj popoldne 150 do 200, Mestni svet je izdal tudi komunike, v katerem očita angleški vladi, da je neodločna.
Newyork, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Angleški poslanik Howard je včeraj izrazil državnemu tajniku Stimsonu svoje obžalovanje, da je bilo v Palestini ubitih 12 ameriških državljanov. Židovska društva so priredila velike demonstracije in 15.000 demonstrantov se je zbralo pred angleškim generalnim konzulatom. Posebna deputacija je izročila generalnemu konzulu formalen protest, da ga odpošlje londonskemu zunanjemu uradu. Do nemirov ni prišlo.
Pariz, 27. avgusta. Židovska telegrafska agencija poroča iz Jeruzalema, da so muslimani napadli vladne zgradbe v Jafi in da so angleški policisti streljali na Arabce. 3 Arabci so bili ubiti, ranjenih pa je bilo blizu 30.
Mohamedanci indije
za Arabce
London, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Po uradnih poročilih iz Palestine se je po prihodu številnih angleških čet in vojnih ladij v Jafo vsaj nekoliko vzpostavil mir v najvažnejših mestih Palestine. Na deželi so angleška letala z bombami razbila zbiranja Arabcev, ki so pripravljali napade na židovske naselbine. V Jeruzalemu in okolici Je zbranih 1500 mož angleških čet s topovi in tanki. Nadaljnih 1000 mož je na potu iz Egipta ter 900 z Malte. Angleški listi poudarjajo, da je cenzura v Palestini tako stroga, da že 24 ur niso prejeli nobenih lastnih poročil svojih dopisnikov. Francoska necenzurirana poročila iz Beyruta javljajo, da je bilo pri dosedanjih nemirih ubitih nad 600 ljudi ter da se je divje klanje Arabcev iz mest preselilo na deželo, kjer angleške čete arabskih tolp ne morejo tako lahko zasledovati.
Najvažnejše verske orgatnizacije uiohair.s-danccv v Indiji in ceniralni odbor kalifata v Lahoreju so poslali angleški vladi resolucijo, s katero poaivajo vlado, naj proti Arabcem in
„ZeppeiinSi nad Ameriko
Newyork, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Zeppelin« je ob 9.15 srednjeevropskega časa startal k zadnji gtapi poleta v Lakehurst Pri odhodu je bil zračni pogon navzgor nezadosten, radi česar so morali z zrakoplova zmetati več balasta in napolniti vodik, šele potem se je start posrečil. Hoteli iz Los Angelesa so darovali zrakoplovu izredna živila na umetnem ledu. Zalogo vina pa imajo na zrakoplovu še iz Tokia, ameriški cariniki pa so zalogo zapečatili, tako da potniki med poletom preko Amerike ne bodo pili drugega, kakor ledeno vodo in limonado. Potnikov je na zrakoplovu samo še 16, ker so trije japonski častniki ostali v Los Angelesu. S posadko vred je na krovni 52 ljudi.
Med mnogimi čnstitkami j« najzanimivejša čas ti tka raziskovalca južnega pola Byrda, ki je brzojavil iz Antarlika: »Vaše potovanje je bilo velikansko, slišali smo vaše signale in vam sledili na potu preko Pacifika z velikim navdušenjem. Smatramo, da ste neizrekljivo mnogo storili za zrakoplovstvo. Najprisrčnejše častitke vam in posadki.«
Dr. Eckener se je v hotelu nekoliko popravil in dobro prespal. Banketa, ki ga je priredilo mesto Los Angeles, se je udeležilo 1000 oseb. Pri odhodu je bilo navzočih mnogo tisoč radovednežev, ki so s svojimi avtomobili popolnoma zamašili vse ceste. Dr. Eckener upa biti v Lakehurstu v 40 urah. Vendar pa se bo nekoliko zamudil nad raznimi mesti, katera hoče obkrožiti. Pričakovati ga je v Lakehurstu v sredo ponoči newyorškega časa ali četrtek zjutraj srednjeevropskega časa. Zrakoplov leti v smeri proti El Pazu (trajanje poleta 9 ur). Od vremena bo odvisno, ali bo potem letel severno nad Oklahamo in Cansas Cityjem, aU pa južno preko Texasa in New Orleansa.
Newyork, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Ob 13.43 so opazili »Zeppelin« v Yumi v državi Arizona v smeri proti El Pazu s hitrostjo 100 milj.
Ob 18.39 srednjeevropskega časa je bil zrakoplov nad Tuzo v Arizoni. Letel je s hitrostjo 55 milj na uro.
Štiri letalske nesreče na Češkem
Praga, 27. avg. (Tel. »Slov.«) Pri velikih češkoslovaških manevrih, ki so se začeli včeraj na Moravskem, so se že prvi dan pripetile štiri letalske nesreče. Pri Lankovicu sta padli na tla dve letali, pilota sta bila tež!:o ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico. Tretje letalo se je pri pristanku prevrnilo, dočim so letalci ostali nepoškodovani. Četrto letalo pa je pri pristanku zadelo ob neki skedenj, kjer se je prevrnilo ter je bil pilot mrtev.
Drobne vesti
London, 27. avgusta. Reuter poroča iz Bombayja, da so v okolišu Bombayja ugotovili od meseca junija pa do danes nad 11.000 primerov obolenja na ko-leri. Doslej je umrlo od kolere 4278 oseb. V krajih, kjer razsaja kolera, je zaposlenih v vladni zdravniški službi 6 oseb.
London, 27. avgusta. »Daily Mail« poroča, da je angleški prestolonaslednik postal izvrsten letalec. V letalskih krogih velja za enega najbolj inteligentnih in najšlgurnejših letalcev v Angliji.
London, 27. avgusta. Letalske tekme za Schneiderjev pokal, ki so napovedane za 7. september, se bodo glasom sklepa angleškega aerokluba vršile tudi v primeru, da se jih Italija ne udeleži.
Rim, 27. avg. (Avala.) Italijanski avijatik Motta, ki se je pred dnevi ponesrečil, ko sc je vežbal za velika hitrostna tekmovanja letal za Schneiderjevo kupo, je bil najden v Gardskem jezeru v globini 50 m.
Atene, 27. avg. (Avala.) Minister zunanji! del Mihalakopulos odpotuje v Ženevo 31. t. m., kjer se bo sestal v Venizelosom.
Atene, 27. avg. (Avala.) V političnih krogih se veruje, da se bo vrnil vodja opozicijo-| nalnih strank Kondilis v Atene koncem septembra. Navzlic demantiju Venizelosa se uporno razširja vest, da se je Venizelos le sestal v Parizu s Kondilisom.
Dunajska vremenska napoved: Najprej šc jasno s svežimi jugovzhodnimi vetrovi, najbrže pa se bodo tekom jutrišnjega dne Doiavili visoki oblaki. Se bolj toplo. -
IT
Jva
/ /
aj je novega
Koledar
Sreda, 28. avgusta: Avguštin, cerkveni učenik; Hermes.
Katehetsho zborovanje
Pomemben dan za napredek katehetskega delovanja je bil 27. avgust. V semeniški dvorani v Ljubljani se je zbralo lepo število katehetov ljubljanske in lavantinske škofije. Rešitve so čakala razna važna vprašanja, posebno še glede Novega katekizma, ki je bil pred meseci kot manuskript za poskušnjo natisnjen. Zborovalci so čuli temeljita razjasnila predsednika dr. Gr. Pečjaka o do-poslanih dosedanjih sodbah in izkušnjah. Zedinili so se v tem, kako naj se izvrši delo za spopolnitev. Tudi o molitvenikih in njih preuredbi je bila potrebna pojasnilna beseda.
Privlačna točka v sporedu je bila kateheza g. vikarja Fr. Koretiča pri učenkah 4. razreda v Liohtenturnovem zavodu. Katehetična razlaga o delu po Novem katekizmu se je prav dobro spo-nesla. — Zanimivo predavanje I. Bogoviča (Maribor) o psihoanalizi je vrglo luč v novo, nelahko pedagoško vprašanje. Prof. dr. Demšar je točno in jasno označil sedanje stanje katehetskega gibanja.
Zborovanje je bil počastil tudi pomožni škof dr. Gr. Rožman, ki so ga gg. katehetje toplo pozdravili. Ob sklepu je bil občni zbor ljubljanskega kateh. društva z referatom tajnika A. Čadeža.
Volitve v okrajne cestne odbore
(Nadaljnji izidi.)
Maribor, 27. avgusta.
Podčetrtek: Počivalšek Ivan, Kumberg: Breznik Franc, Trnovska vas: Čeh Franc, Vrhole: Skr-binšek Jožef, Kostrivnice: Ogrizek Jakob, Hum: Ivanuša Ivan, Libuče: Kumpej Miha, Donaška gora: Mikuš Peter, Apače: Kosi Anton, Branoslavci: Spindler Franc, Beltinci: Peterka Martin, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji: Janžekovič Alojz, Dolnji Kra-ljevac: Zadravec Jeronim, Gornja Radgona: I.an-čič Janez, Ormož: Kuharič Lrdovik, Velika Nedelja: Petek Franc, Čakovec (okolica): Posavec Jurij in Novak Mijo, Petrovič: Jelovšek Stanko, Dobje: Teržan Anton, Podsreda: Skerbec Edmund, Nadelica: Čopek Štefan, Celje: Dr. Vrečko Drago in Jančič Maks, Kuzdoblanja: Fartek Janez, Klju-žaravci: Vavpotič Matija, Skale: Skaza Franc, šar-dinje: Kosi Franc, Sv. Barbara v Halozah: Korenjak Anton, Gaberje v Prekmurju: Horvat Izidor, Martjanci: Pintarič Štefan, Okoško: Flor Franc, Kalobje: Jager Auguštin, Rogoznica: Kranjc Josip, Breg pri Ptuju: Zupanič Franjo, Braslovče trg: Omladič Jože in Pader Jože, Mala Nedelja: Mur-kovič Alojzij, Sv. Pavel pri Preboldu: Sadnik Julij, Vransko: Košenina Karol, Rečica ob Savinji: Stiglic Maks, Tinje: Duše j Martin, Dobrna: Rožanc Franc, Sp. Voličina: Vogrin Franc, Gornja Pristava: Vinko Anton, Sv. Peter v Sav. dol.: Antloga Andrej, Centiba: Padlinek Josip, Turnišče: Litrop Štefan, Rog. Slatina: Čebular Matija, Sv. Vid pri Planini: Perčič Josip, Ljubno: Tesovuik Josip Bo- j gojina: Puhar Franc, Murska Sobota: Cvetko Lu- | dovik, Mežica: Gogola Avgust, Sv. Vid pri Grobel- j nem: Leskovšek Viktor, Kozje: Pleterski Josip, i Prosenjakovci: Lipaj Vendl, Žiče: Zidanšek Karol, Celje-okolica: Mihelčič Alojzij in Kukovee Vinko, Velika Pirešica: Kranjc Davorin, Sv. Lovrenc na Drav. polju: Berandč Franc: Sp. Poljska va: Sa-msatur Ivan, Cezanjevci: Pihlar Ferdinand, Sv. Lovrenc r Slov. gor.: Kovačec Anton, Podgorje: Korošec Ivan, Sr. Jurij ob juž. žel.: Krajnšek Martin: Oplotnica: Hohnjec Franc: Središče ob Dravi: Kočevar Franjo, Sv. Marko niže Ptuja: Uršič Ivan, Kotoriba: Baloj Vinko, Hodošan: Purič Aleks., i Dol. Lendava: Erjavec Miha, Sv. Urban: Belec ! Franc, Dolnja Dubrava: Kovač D juro, Nova cerkev: j Majcen Franc, Sv. Jurij v Prekmurju: Nuskovc ,
Štefan, Sv. Marjeta niže Ptuja: Šegula Martin, Teharje: Sodin Franc, Slivnica pri Celju: Lesjak Jurij, St. Ema: Supanc Edvard, Dol. Lendava: Kauf-man Josip in Žardin Ivan, Sv. Jeronim: Sanc Franc, Črensovci: Rouz Matjaž, Cirkovci: Peršuh Franc, Sv. Jurij ob Taboru: Hanžič Franc, Polen-šak: Šegula Janez, Sv. Jurij ob Ščavnici: Horvat Franc, Šalovci: števanec Franc.
IVaši v Ameriki
Avtomobilska nesreča. Dne 4. avgusta sta pri Clevelandu trčila skupaj dva avtomobila, v katerih so se vozili sami elevelandski Slovenci. Oba avtomobila sta se popolnoma razbila. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo, pač pa je bilo težko poškodovanih devet oseb in sicer: 45 letna Marija Marinčič, 60 letna Ana Požun, 54 letna Uršula Vavpič, 51 letna Katarina Horvat, 21 letna Marija Požun, 21 letni Alojzij Škulj, 21 letni Josip Prebles, 19 letna Albina Kralič in 18 letna Ana Lorber. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico.
Smrtnu kosa. Na tako zvuncin železnem okrožju v Minnesoti so tekom par dni umrle kar štiri Slovenke. V Evcleth, Minn. je preminula Ivana Platnar, stara 43 let. Zapušča soproga in deset otrok. Druga, ki je umrla, je Ana Jakše, stara 30 let. Tretja je umrla Agnes Lovšin, stara komaj 22 let. Na Gilbertu, Minn. je pa umrla Antonija Sclnveiger, stara 55 let. Zapušča osem otrok. V Milvvaukee, \Vis. je umrla Ana Komič, rojena Roll, iz Rožne doline na Koroškem. V Davsonu, New Mexico, je umrla Marija Milavec, ki zapušča soproga in štiri otro-čičke. V Clevelandu je 10. avgusta umrla Ana Grošel (Zajmec), stara 63 let. Doma je bila iz Mirne na Dolenjskem, kjer zapušča brata in sestro. V Ameriki je bivala 35 let. Dne 9. avgusta je v Clevelandu umrla Marija Pečjak, roj. Stare, doma iz Dolnje Poljane pri Velikih Laščah. Istotam je umrl Ivun Vukšinič, p. d. Pire, eden prvih naseljencev v Clevelandu, kamor je prišel pred 40 leti. Doma je bil pri Metliki.
Ponesrečil se je v Clevelandu Danijel Jazbec. Čakal je na vogulu na avtobus. Mimo je z avtomobilom privozila nerodnu ženska in zadela v Jazbeca, ki je tako nesrečno padel, da je dobil težke poškodbe.
Zločin v Kranjski gori
Kranjska gora, 27. avgusta.
V ponedeljek zjutraj okrog osmih jc nek grauičar ustrelil v njeni prodajalnici proda jalko sadju, zelenjave in kanditov 26 letno Alojzijo Domevščik v glavo in nato sam sebe v
srce. Vojak sam je bil takoj mrtev, dekle še Jivi iu je upanje, da ostane pri življenju. Kaj je vzrok tega groznega dejanja, ne vemo, sicer si ga pa vsak sam lahko misli.
Prekmurska gimnazija
Murska Sobota, 25. avgusta.
V Slovenski krajini, posebej pa še v Murski Soboti ni skoraj človeka, ki se za usodo tukajšnje gimnazije ne bi zanimal. Zlasti te dni se govori o njej na vseh koncih in krajih. »Ukinjena bo<, se sliši od mnogih strani. »Ne, ne bo ukinjena«, zatrjujejo drugi. Gotovega pa ne ve povedati o njej nihče. Dan za dnem pričakujemo, da slišimo o zadevi odločilno besedo.
Gotovo ni daleč naokrog zavoda, ki bi ga spremljala tako negotova usoda, kakor spremlja gimnazijo v Murski Soboti. Leto za letom se je razpravljalo o njenem obstoju. Komaj je bila izdana ena naredba, ki je zagotovila njen obstoj, je prišla že druga, s katero je bilo uki-
Včeraj se je oglasil v našem uredništvu mlad, zastaven in lep fant, ki je govoril rusko. Imel je na sebi kratek usnjat jopič in na njem polno odlikovanj. Predstavil se je: Kraljiček Soboljev, v nekdanji Rusiji pristaš kadetov, sedaj emigrant v Šangaju na Kitajskem, član krožka ruske mladine. Nadel si je nalogo, da izvrši pot okrog sveta z motociklom znamke »Ariel«, športni model E, s pnevmatiko »Firestonec. Odpotovala sta skupno s prijateljem iz Šangaja 7. novembra lanskega leta. Toda njegov tovariš si je nedaleč Singapura v kolenu zlomil nogo ter je moral v bolnico. Korajžni Rus pa je sam nadaljeval pot skozi najbolj divje pokrajino širne Azije kjer se je prvič slišalo ro-potanje motocikla.
Prevozil je najprej Kitajsko in Siam, kjer ga je sprejel siamski princ, ki se je vpisal v njegovo spominsko knjigo. V siamski džungli je spal tri noči pod milim nebom v nevarnosti pred strupenimi kačami in divjimi zvermi. Jedel je samo kokosove orehe, ki jih je dobil tam. Med vožnjo je s kolesom zadel strupeno kobro, ki se je divje vrgla nanj, pa ji je ušel. Naletel je tudi na budi-stovski samostan, kjer so ga menihi silno gostoljubno sprejeli ter mu dali dovolj jesti in piti. Opa-I zil je tudi, da ti menihi dajejo hrano ondotnemu ! domačemu revnemu prebivalstvu, ki je raztreseno I po džungli.
Dalje je prepotoval Indijo, kjer je bil gost I treh maharadž, ki so se seveda s primernimi iz-i reki tudi ]>odpisali v njegovo spominsko knjigo, i Prevozil je malajski arhipel in Burmo. Dalje jo | šel skozi Perzijo ter pri tem kot prvi inotociklist ] prevozil 1787 milj pundžapske pustinje brez potov ' in brez cest. Tu so se mu ponoči približali šakali,
njenih kar več razredov in ki je ogrožala tudi obstoj ostalih razredov. Po velikih težavah je zavod prekoračil deseto leto in je pustil v svet prve maturante. Ponos nam je nupolnil srce ob tem dogodku in radost ob misli, tla se nam ni več bati za »našo« gimnazijo — kakor jo zavestno imenuje vsak Prekmurec. Komaj pa smo se udali radosti, nam vzbujajo razne vesti zopet strah; ukinitev gimnazije bi namreč bil /a vso Slovensko krajino velik udarec.
Kakor rečeno, šo ne vemo, kaka usodu čuka naš najvišji kulturni zavod, ki jo vsemu prebivalstvu Slovenske krajine tako zelo prirastel k srcu. še preden pa je izrečena o njem zadnja beseda, se obračamo na vse merodajne činitelje s prošnjo, da nam ne vzamejo naše gimnazije, ker je tako v narodnem kakor v kulturnem oziru na severni meji zelo zelo velikega pomena in bi {»menila njena ukinitev v vsakem oziru nenadomestljivo izgubo. Zelo hudo bi nam bilo, ako bi morali slišati ravno v dneh, ko smo po veličastni proslavi desetletnice še polni navdušenja in radosti, žalostno	da smo izgubili svojo gimnazijo. ♦ -
katerim se je ubranil z ognjem. Ker se jih je nabiralo vedno več okrog njega, si je krog in krog zažgal ogenj, sam jo čul na sredi, šakali pa sc čakali nanj v kolobarju zunaj ognja. Proti jutru so šakali odšli.
Potem je prevozil gorato pokrajino od Bun-derabasa do Kermana, kjer so ga napadli divji KurdL Oddali so nanj C strelov, od katerih pa sta samo dva preluknjala njegovo prtljago, ostali pa so zgrešili svoj cilj. Motociklist je napadalcem s hitrostjo svojega vozila ubežal.
Nato je šel skozi Perzijo, velike arabske pustinje, dolge 980 milj, Sirijo in Palestino, kjer je obiskal vso svete kraje Gospodove. Bil je sprejet pri grškem patriarhu Damijanu, ki ga jo imenoval za viteza Svetega groba ter mu dal ostanke sv. križa, ki jih ima v lepem križcu, ki ga nosi na prsih.
Ker v Jeruzalemu ni mogel dobiti vizuma za Afriko, se je s parobrodom prepeljal iz Jafe v Mar-seille ter prepotoval Francijo in Italijo, kjer je bil sprejet tudi v avdienci pri sv. očetu, ki mu jo dal za pot svoj blagoslov. V spominski knjigi je vpisana tudi papeževa pisarna.
Sedaj se mudi v Jugoslaviji, prepotoval bo še ostalo Evropo razen Rusije, kjer bi ga kot emigranta ne sprejeli baš gostoljubno, nato bo prepotoval še Ameriko ter se vrnil v Šangaj.
Fant je zelo simpatičnega vedenja, preživlja se s prodajanjem razglednic ter ima že pet popisanih velikih spominskih knjig, kjer so zbrani av-tografi tudi imenitnih osebnosti ter izrezki raznih časopisov, ki popisujejo njegovo pot.
Mlademu in srčnemu Rusu želimo obilo uspe ha na njegovi nadaljnji poti.
n
b
Z motociklom okrog sveta
Jaroslav Hašek:
Srečanje z avtorjem mojega nekrotoga
Tekom svojega pet- do šestletnega bivanja v Rusiji sem bil parkrat ubit in od različnih organizacij in posameznikov umorjen. Ko sem se vrnil v svojo domovino, sem izvedel, da sem bil obešen, dvakrat ustreljen in enkrat razčetvorjen od divjih Kirgizov, ki so se uprli ob jezeru Kale-Yšela.
Na koncu sem bil za trajno zaboden v neki odeški krčmi tekom divjega prepira s pijanimi mornarji. To se tudi meni zdi najverjetnejše.
A ne samo meni, ampak tudi mojemu dobremu prijatelju Kolmanu, ki je, potem ko je našel živo pričo moje sramotne in junaške smrti, napisal o tej zame tako neprijetni stvari članek v časopis, v čigar redakciji je bil zaposlen.
Ni pa se zadovoljil samo z golim poročilom. Njegovo dobro srce ga je nagnilo, da mi je napisal nekrolog, ki sem ga bral brž po svojem povratku v Prago.
Obrekel je izredno elegantno moj spomin, saj je bil prepričan, da mrtvi ne oživijo.
Hotel sem ga prepričati, da sem pri življenju, zato sem ga poiskal, in tako je nastala ta povest.
Niti Poe, mojster groze in strahu, si ne bi bil mogel izmisliti tako strahotne snovi za novelo.
Avtorja svojega nekrologa sem našel v neki praški vinarni, ravno ob i2, ko se vi-narne zapirajo, na podlagi nekakšne cesarske odredbe z dne 18. aprila 1856.
Cdedal je v strop. Z miz so snemali polito prte. Vsedel sem so k njemu in ga prijazno vprašal: »Dovolile, je tukaj prosto?«
Gledal je nadalje v neznano točko na stropu in odgovoril zelo logično: »Oprostite, pravkar zapirajo, ne vem, če se izplača.«
Prijel sem ga za roko in sem ga obrnil k sebi. Nekaj časa me je nemo gledal, potem je tiho rekel: »Oprostite, ali niste bili na Ruskem?« Smeje sem rekel: »Torej ste me le spoznali. Bil sem ubit, na Ruskem ko sem se spri v krčmi s sirovimi, pijanimi mornarji.«
On je obledel. »Vi ste, vi ste ...«
»Da,« sem poudaril, »bil sem ubit od mornarjev v neki odeški krčmi, in vi ste mi napisali nekrolog.«
Njemu je ušlo potihem čez ustnice: »Vi ste brali, kaj sem napisal?«
»Seveda, zelo interesanten nekrolog, če izvzamem par nesporazumljenj, in obenem izredno dolg. Niti o njegovem veličanstvu cesarju niso ob njegovi smrti napisali toliko vrstic. Njemu je vaš list posvetil 152 vrstic in meni 186 po 33 vinarjev (kako slabo so bili časnikarji včasih plačani), kar da skupaj 55 kron 15 vinarjev.«
»Kaj hočete prav za prav od mene?« je vprašal ves v strahu. »Ali hočete imeti teh 55 kron 15 vinarjev?«
»Obdržite denar,:, sem odvrnil, »mrtvi ne jemljejo nikakršnega honorarja za svoj lastni nekrolog.«
Obledel je. »Veste kaj?« sem rekel, »pla-čajva in pojva še kam drugam. Nocojšnjo noč bi rad prebil z vami.«
»Ali ne bi mogli počakati do jutri?«
Pogledal sem ga, poklical je: »Plačat.«
Potem, ko sem poklical na oclu fijakarja, sem ukazal avtorju mojega nekrologa, naj se vsede, in sem rekel vozniku z mrtvaškim glasom: »Peljite nas na olšansko pokopališče!
Avtor mojega nekrologa se je prekrižal. Dolgo časa je vladala mučna tišina, ki jo je
motilo le pokanje biča in sopihanje konj. Nagnil sem se k svojemu tovarišu: »Ali se vam ne zdi, da nekje v žižkovskih1 ulicah tulijo psi?« Stresel se je, dvignil v vozu in zajecljal: »Ste bili vi res na Ruskem?«
»Ubit v odeški krčmi v prepiru s pijanimi mornarji,« sem suho odgovoril.
»Jezus, Marija,« se je oglasil moj tovariš, saj to je hujše, kakor »Svatbena srajca« od Erbena!«3 In zopet je vladala mučna tišina. Nekje so v resnici tulili psi.
Ko smo se nahajali na strašniški cesti pred pokopališčem, sem ukazal svojemu tovarišu naj plača voznika. Stala sva v temi na strašniški cesti.
»Oprostite, kaj ni tukaj kakšna restavracija,« se je obrnil name ves zmešan in obupan avtor mojega nekrologa.
»Restavracija,« sem sc zasmejal. »Sedaj bova zlezla čez pokopališki zid in na kakem nagrobnem kamnu se bova pomenila o ne-krologu. Splezajte naprej in dajte mi roko!«
Nemo in tiho mi je dal roko in skočila sva na pokopališče. Pod nama so škripale ciprese. Veter je melanholično šumel med križi.
»Jaz ne grem naprej,« se je izvilo mojemu prijatelju iz ust, »kam me vlečete?«
»Sedaj,« sem rekel veselo, in sem ga podprl, »si bova ogledala grobnico stare praške rodbine Bonepiani. Cisto zapuščena grobnica v I. oddelku, 6. vrsti, ob zidu. Zapuščena od tistega dne, ko so pokopali v njej zadnjega potomca, ki so ga prepeljali leta 1874. iz Odese, koder je bi! ubit v neki krčmi v prepiru z mornarji.« Moj tovariš se je drugič pok ri žal.
1 Praško predmestje.
3 Najbolj znana češka narodna balada.
Ko sva se vsedla na nagrobni kamen, ki | je pokrival prah zadnjega potomca praških j meščanov Bonepianijev, sem prijel avtorja ! mojega nekrologa lahno za roko in sem tihe j rekel:
»Dragi prijatelj! Na gimnaziji so vas j učili gospodje profesorji lepega plemenitega reka: »Govori o mrtvih samo dobro.« Vi pa ste se trudili o meni rajnem pisati kolikor mogoče slabo. Ce bi si sam napisal nekrolog, bi bil napisal, cla nobena smrt ni napravila tako žalostnega vtisa, kakor smrt gospoda tega in tega. Napisal bi, da je bila najlepša lastnost umrlega gospoda pisatelja dejanska ljubezen k dobremu, k vsemu, kar je sveto iz čistega srca. Vi pa ste napisali po moji smrti, da je umrl lump in komedijant. Dobijo s« trenutki, ko srce prekipeva od hrepenenja orisati najlepše momente iz življenja pokojnikovega. Vi pa ste napisali, dn je bil umrl alkoholik.«
Avtor mojega nekrologa je začel še huje jokati. Njegovo ihtenje je žalostno prodiralo v tišino pokopališča in se izgubljalo v daljavi pri žižkovskih dimnikih.
»Dragi prijatelj,« sem rekel odločno, »ne jokajte se, sedaj se ne da nič več popraviti.«
Po teh besedah sem se zavihtel čez j>o-I kopališki zid, tekel k vratarju pozvonit in mu j povedal, da sem slišal na potu domov z nočnega dola jokati za pokopališkim zidom, v i I. oddelku.
»To bo kakšen pijan vdovec« je cinično i odgovoril vratar, »dali ga bomo zapreti«.
Počakal sem za oglom. Nekako čez desei l minut so peljali stražniki avtorja mojega nekrologa na stražnico.
Branil se je in kričal: :>So lo sanje ali jc resnica?!«
Osebne vesti
it Napredovanja v upravni službi. Vladni svetnik pri velikem županstvu v Ljubljani Hajko S v e t e k je napredoval v 4. a skupino 1. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače. V 4. u skupino i. kategorije z 10. stopnjo osnovne plače stu napredovala dr. Friderik Loger, okrajni glavar v Kočevju in dr. Franc Voufina, okrajni glavar v Ptuju. V 4. u skupino 1. kategorije i 9. stopnjo osnovne plače sta napredovala litijski okrajni glavar dr. Franc Podboj iu policijski ravnatelj v Ljubljani dr. Alojzij G u š t i n. V i. skupino 1. kategorije s 7. stopnjo osnovne plače je liapredovui dl'. Ivan Kat-liu, tajnik velikega županstva v Ljubljani.
it Napredovanja v davčni službi. Za šefa davčne uprave v 1. skupini II. kategorije so napredovali: Josip Tajnik v Kranju; Lovro Kuharič v Ljutomeru, Emil Pleskovič v Laškem; Jožef Pihler v Laškem. Za arhivarja v 1. skupini III, kategorije je napredoval Anton Lokar v Ljubljani.
it Diplomiral je za elektro-strojnega in-/enji rja na tehnični visoki šoli v Liittichu g. Henrik Vrančič i/ Kamnika.
Šolske vesti
it Na škofijski gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano se bo vršilo vpisovanje novih učencev v četrtek 12. septembra, dosedanjih učencev pa v jietek 13. septembra; obakrat od S do 12. Pri vpisu plača vsak učenec jx)leg običajne vpisnine še takso 20 Din za fond za zdrav: stveno zaščito mladine. Te takse se more oprostiti samo oni učenec, ki prinese od pristojnega občinskega urada potrdilo o siromaštvu po čl. 5., točka t>. taksnega zakona. Ostale podrobnosti glede vpisa, šolske sv. maše i. dr. bodo razvidne iz oglasov na razglasiti deski,
it Na U. drž. realni gimnaziji, Poljanska cesta v Ljubljani, se vrše razredni izpiti v dneh od 28. do 31. avgusta t. 1. počenši vsak dan ob osmih zjutraj. Vpisovanje v prvi razred se bo vršilo dne 11. septembra od 9 do 12. Vpisovanje v II. do VIII. razred na novo vstopajočih učencev se vrši 12. septembra od 9 do 12. Učenci zavoda se vpisujejo v svojih razredih due 13. septembra od 8 do 10; kdor od teh bi neupravičeno zamudil navedeni rok, bo moral delati p. ebuo prošnjo za sprejem. Redni pouk se prične 16. septembra ob 8. — Ravnateljstvo.
it Kmetijska gospodinjska šola v Kranju razpisuje peti polletni tečaj za dekleta, ki se žele seznaniti^ vsemi vednostmi, ki spadajo v področje gospodinje na kmetih. Tečaj se prične 15. oktobra 1929 in se zaključi 15. aprila 1930. Oskrbovalnina znaša ^00 Din na mesec. Pouk, ki se vrši v zavodu VincencMeve družbe, vodijo šolske sestre v zvezi z zunar. imi strokovnimi učitelji. Poučujejo se sledeči predmeti: verouk, računstvo, gosp. knjigovodstvo, spisje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo. -dravstvo, hranoslovje, nauk o obleki in stanova: u. Praktični pouk pa obsega kuhanje, šivanje, pranje, likanje, vrtnarstvo itd. Sprejemajo se učenke. K i -:o dovršile osnovno šolo in so izpolnile 16. leto Ocjer.ka, ki je sprejeta, naj vzame s seboj v zavod p»trebne obleke za nedeljo in delavnik, potrebno obutev', odejo, 4 rjuhe, 4 brisače, 4 servijete, par prevlek za podzglavnik, par kuhinjskih predpasnikov in ostalega perila, kar in kolikor se potrebuje za dobo šestih mesecev. Nekolkovani prošnji za sprejem je priložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo in obvezno pismo staršev, da bodo plačali stroške šolanja ter poslati na vodstvo gospodinjske šole v Kranju.
Drsite vesti
ic Vsem rezervnim častnikom, ki gredo na kongres v Belgrad. sporočamo, da posebnih vlakov iz Slovenije ne bo, ampak bodo sestavljeni šele v Zagrebu. Iz Slovenije se torej odpeljemo rezervni častniki z običajnimi brzimi vlaki. Ako kak član še želi prosto vozovnico, jo dobi v društveni pisarni med uradnimi urami. Od 29. t. m. naprej bo društvena pisarna zaprta do 5. septembra radi odsotnosti društvenih odbornikov, ki se udeleže bel-grajskega kongresa. Vsak naj vzame s seboj društveno legitimacijo.
it Velikega orla ustrelil. V lovišču g. A. Janšovca in A. Kolariča v občini Ščavnica pri C. Radgoni je ustrelil Jakob Nidl velikega orlu. Med lovcem in orlom se je vršil pravi boj, med katerim je povzročil orel Nidlu več krvavih ran. Ustreljeni velikan je pri mariborskem preparaterju.
it Težko ranjenega so našli v nedeljo zve,-čer na Trati pri Gorenji vasi posestnika D. Bil je zvečer s tovariši v neki gostilni. Eno uro jx> njegovem odhodu sc( ga našli ležati v jarku nezavestnega v mlaki krvi. Bil je z nožem zaboden v hrbet. Prvo pomoč je težko ranjenemu nudil zdravnik dr. Gregorčič. Orožništvo je uvedlo preiskavo.
it Razpis službe. Pri velikem županu ljubljanske oblasti v Ljubljani je razpisano mesto dnev-ničarja-zvaničnika. Prošnje je treba vložiti do 18. septembra t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu (izvedo se tudi v tajništvu velikega župana ljubljanske oblasti.
it Angleška luksuzna ladja v Dubrovniku. V dubrovniško luko je v ponedeljek priplula angleška luksuzna ladja -Caty Carc«, ki je bila nekoč tor-pedovka, sedaj pa služi vojvodi Westminsterškemu za njegova osebna potovanja. Na lac^i je bilo deset potnikov, med njimi španski princ Gromoii, baron Max, baronica Lucija Reutern in grofica Paskor.
ic Kongres brivcev v Splitu. Danes, v sredo in jutri v četrtek se bo vršil v Splitu kongres brivcev in frizerjev iz vse države. Posebni pripravljalni odbor skrbi, da se bo ta kongres vršil v najboljšem redu. Na kongres pride okrog 200 brivcev in frizerjev.
it Obisk angleške mornarice v Dalmaciji.
Prihodnji mesec pride v Split angleška mornarica z Malte. Oddelek angleške sredozemske eskadre bo obiska! najprej Kotor in Tivat, kjer se bo zadržal nekoliko dni. Potem bo obiskal Split in Šibenik. V Boki Kotorski pripravljajo angleški mornarici lep spirejem.
ir Smrt pod kolesi vlaka. Blizu vasi Cengič
pri Sarajevu se je pripetila predsnočniim velika nesreča. Nadzornik proge Franjo Cesnik se je vračal po progi domov. Čudno je le, da kot progovni nadzornik ni vedel, da mora tedaj priti p» progi tovorni vlak do Mostarja. Kako je prišlo do ne-•reče, ne ve nihče, toda zjutraj ob petih so ga našli na progi povoženega. Najbrže ga je povozil omenjeni mostarski vlak. Kolesa so ga presekala ravno čez pol. Na kraj nesreče je prišla takoj komisija, ki je odredila prevoz trupla v prosekturo v Sarajevu.
it Volkovi v Bosni. V vasi Vešičih pri Sarajevu so se pojavila zadnje čase velika krdela volkov, ki napadajo osle na paši. 'voikovi so poklali dosedaj pet oslov in enega konja. V okolici Goražde ri Cupljini so kmetje napravili na volkove velik v, ki se je posrečil. Kmetje so namreč ubili šliri volkove.
it Stenski zemljevid Evrope za šolske sobe. Priredil dr. Valter Bohiuec, velikost 156 X104 cm. Cenu za nenilepljen zemljevid v 2 listih 80 Din, nalepljen na platno s palicami 220 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Z izdajo tega zemljevida je ustreženo zlasti šolani, uradom, društvom, trgovskim podjetjem itd. kakor tudi posameznikom. Zemljevid je natančno izdelan in upošteva vse tozadevne izpremembe, do uajnovejšega časa. Na zemljevidu so označene v glavnih potezah terenske formacije, najvažnejši vrhovi in reke (pri teh tudi njih plovnost). Jako nazorno pa je v barvah orisana politična razdelitev. Takega zemljevida doslej nimajo ne Srbi ne Hrvati. Opozarjamo na ta zemljevid zlasti vsa vodstva srednjih, meščanskih in osnovnih šol.
ic Zobozdravnik dr. Franc Kartin, specija-list /a zobne in ustne bolezni, Maribor, Slovenska 9. zopet ordinira.
it Cerkveno oltarno sliko ali eno cerkev jioslika in popravi strokovni in umetniški katol. atelje »Acs sueru« za propagando eerkv. umetnosti samo za povrnitev režijskih stroškov na Slovenskem. Prijave na - Ars taicra«, Praga XII., Ameriška 10, Čehoslovaška. Poslati znamko za odgovor.
iir Brezplačen učni tečaj zu šivanje, vezenje in krpanje priredi tvrdka Siliger šivalni stroji d. d v Ljubljani na obrtni šoli dnevno od 18 do 22.
■A" Nivea-krema ohranja — na kljub zraku, vetru in solnca — mladeniško svožost kože. Gospodje jo rudi rabijo pred britjem, ker postane i njeno pomočjo sieei neprijetna procedura zelo prijetna in odpade nadležno pekoča koža. Niven-kreme vsled tega ne sme pogrešati nobena hiša.
it Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef«-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana F r a n z-J o s e f«- vodu urejuje delovanje črev. krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
T*r Ant Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) Lastni internat, letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in upisovanje v trgovini Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Natančneje v inserat-nein delu.
Z
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Nočno službo iiuatu drevi: Piccolo, Du-j najska cesta 6 in Bakurčič, Sv. Jakoba trg 9.
Smrtifc: borba 7 letnega dečka
v Ljubljanici
Ljubljana, 27. avgusta.
Razburljiv prizor se je odigral danes v opoldanskih urah na bregu Ljubljanice, na Poljanskem nasipu. Prav malo je manjkalo, pa bi se ta prizor kon?al s smrtjo sedemletnega dečka, ki je po nesreči zašel v Ljubljanico in le hitri pomoči požrtvovalnih liudi se je zahvaliti, da je bil lečko ravno v zadnjem hipu rešen iz vode.
Sedemletni Josko, sin mestnega delavca Pavla Kvedra na Poljanski cesti št. 22 se je pred kosilom odšel igrat na breg Ljubljanice. Ali je zameriti otroku, da ne strpi v vlažnem stanovanju, ko vabi zunaj lepa božja narava? Otroci v tem mestnem delu pa so reveži, kam naj ge gredo igrat, ko daleč naokoli ni nobenega primernega igrišča, niti parka? Ono grmovje na Ambroževem trgu seveda ne štejemo za park. Otroke še vedno vabi z mehko travo obrastlo nabrežje Ljubljanice. Včasih se je dalo seveda lepo igrati na tem obrežju. Bilo je lepo položno, trata je bila zgoraj in spodaj prav pri vodi, nevarnosti, da bi se kdo prevrnil v vodo, pa nobene. Toda odkar je mestna občina dala posekali drevje ob vodi in zvišati strmino brega, je za otroke tam prav nevarno.
Mali Joško je kljub temu odšel na nabrsž.ie pred šentpeterskim mostom. Mati je pripravljala kosilo, starejši brat je že nesel kosilo očetu v službo, Joško se je torej prav lahko ukradel od doma.
Kako je zašel v vode, je težko ugotoviti. Naenkrat so — približno ob 12.15 — zagnali otroci na nabrežju velik krik, iz vseh bližnjih hiš so prileteli ljudje in tudi Joškova mati. Obupana je tekala ob vodi in klicala: »Pomagajte Jošku! Pomagajte!«
Mimo je privozil tedaj tramvaj. Z njim se je peljal g. Koemur, ravnatelj I. delavskega konzuma. Opazil je gručo razburjenih ljudi in skočil je s tramvaja. Pogledal je v vodo in onkraj mostu je opazil kakega pol metra pod vodo plavati nekaj temnega. Opozoril je ljudi: »Tukaj plava!« Malo nižje je stopil v vodo neki mesarski pomočnik, bredel do kolen po vodi, prestregel dečka in ga nezavestnega izvlekel iz vode. Ljudje so skušali spraviti dečka k zavesti, toda mali Joško ni dal nobenega znaka življenja od sebe. Med opazovalci vsega prizora je bil tudi nek zdravnik. Ta je skušal z umetnim dihanjem obuditi dečka. Ta čas so prihiteli z reševalnim avtom tudi že reševalci. Ti so nadaljevali umetno dihanje, dokler deček res ni pričel dihati in dajati glasove od sebe. Še vedno nezavestnega dečka je nato reševalni avto prepeljal v bolnišnico, kjer se po treh urah še vedno ni zavedel, zdravniki pa kljub temu upajo, da ga ohranijo pri življenju.
Strah in trpljenje dečkove matere si je možno predstavljati, ker je povrhu tega še bolna. Re-vica si je precej oddahnila, ko je videla, da sinček že diha. Dejala je: »Hvala Bogu, da ni bilo še Joškovrga brata pri vodi ta bi se takoj pognal za njim v vodo! Nemara bi potem utonila oba!«
Vest o smrtni borbi malega dečka se je hitro raznesla po mestu, posledica je bila naravna: na mah so izginili z nabrežij Ljubljanice vsi otroci, katerim so prestrašene mamice prepovedale igrati se tam. Dolgo ta prepoved seveda ne bo zalegla. Edino močno sredstvo, da se preprečijo v prihodnje ' take nesrečo je: dajte otrokom varna igrišča, dajte trave in peska I
Ob pol R se je mali .loško Kveder v bolnišnici prebudil iz nezavesti. Iz bolnišnice so nam sporočili da je Joško srečno že izven vsake nevarnosti. •
© Začetek šolskega leta 1929 30 na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in na z njo združenih oddelkih. Mestna ženska realna gimnazija: Vpisovanje za gojenke, ki žele vstopiti y L razred se vrši v sredo, 11. septembra od 9 do 11. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list.
Iz krstnega lista mora biti razvidno, da dovrši go-jenka v tekočem letu 10 do 13 let. Gojenke iz drugih zavodov in one, ki prestopijo iz meščanske šole po dopolnilnem izpitu, se bodo vpisovale v jietek, 13. septembra od 10 do 11. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v četrtek, 12. septembra od 9 do 11. Otvoritvena služba božja se vrši v soboto 14. septembra ob 9 v nunski cerkvi. Začetek pouka v pondeljek, 16. septembra ob 8. Razredni izpiti se vrše p!o razporedu, ki je javljen na deski v veži. Dopolnilni izpiti za gojenke meščanskih in drugih šol se vrše v četrtek, '29. avgusta ob 8. — Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje je določeno na petek, 13, septembra cd 9 do 11. Sprejemni izpit je v soboto, 14. septembra ob 8. Pouk se jarične v pondeljek, 16. septembra ob 8. — Enoletna gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra ob 9 zjutraj v poslopju Mladike. Pouk se prične 1. oktobra ob 8.
© I drž. duška meščanska šol« v Ljubljani. šolsko leto 1929-30 se prične 16. septembru. Vpisovanje učencev v 1. do 4. razreda bo 12. in 13. septembra od S—12 dop. Dne 16. septembru je šolska služba božjo. 17. septembra je pričetek rednega pouka. — Ravnateljstvo.
O Vegova ulica in realka. Dela za ureditev Vegove ulice lepo napredujejo, iz Zvezde se bo videlo naravnost v Napoleonov spomenik, ki ho stal na križišču Vegove, Emonske in Rimske ceste. 1'lica bo dobila nu obeh straneh drevored in bo najlepša ulica v tem delu mesto. Ves vtis pa bo kvarila realka s svojo skrajno zanemarjeno zunanjostjo. Odkar je bilo to poslopje zidano, ni bilo popravljeno, zato pa naravnost razpada. Zob časa. mraz in dež glo-jeta na zunanjosti te sicer tako krasne zgradbe, ki bi bila lahko mestu v ponos. Kako bo sedaj čudno izgledalo: novo urejen« ulica, na eni strani lepo. snažno poslopje univerze, na drugi pa razpadajoče pročelje realke. Denar, s katerim se je poslopje zgradilo, so bili prihranki iz hraniluičnih vlog slovenskega ljudstva in žalostno bi bilo, če bi potomci uiti vzdrževati ne mogli tega, kar so jim predniki sezidali. Naj izvene te vrstice v prošnjo, naj se Kranjska hranilnica vendarle usmili poslopja in ga temeljito popravi.
0 Narodno gledališče v Ljubljani. Za časa letošnje razstave na ljubljanskem velesejmu bosta vprizorilj ljubljanska drama in opera od 31. avgusta do 8. septembra več dramskih, opernih in operetnih predstav. Natančnejši repertoar celega tedna javimo v jutrišnji številki. V nedeljski številki pa bo objavljen repertoar sezone 1929-30 in pa razjiis abonmaja za novo sezono.
0 »Kmefski list« obsojen. Včeraj je sedel nu obtožni k Ioni prod senatom deželnega kot tiskovnega sodišča odgovorni urednik »Kmet-skega lista«. Državno pravdništvo ga je obtožilo jirpstopka čl. 5. zakona o javni varnosti in redu v državi. Obtoženec je namreč v št. 25. >Kmet--•kega lista«, na dan 19. junija, ob obletnici smrti Štefana Radiča, priobčil na prvi in drugi strani članek »Naprej do zmage!« Ta članek vsebuje nekatere ostrejše napade na »kapitalistično meščanstvo«. Državno pravdništvo pri cenzuri članka ni zaplenilo in enako tudi iioliciia ne, dasi ji je bil predložen v predcenzuro. Teden dni kasneje na je državno pravdništvo vložilo proti »Kmetskrmu listu« tožbo. Sodnemu senatu jc predsedoval v. s. s. dr. Kran jc, votanti so bili dr. Lnjovic, dr. Kniser in dr. Juvanc. Državno pravdništvo je zastopal dr. Javoršek, obtoženca pa je branil dr. Janže Novak. Obtoženec se je pri razpravi branil s tem, da članek ne vsebuje šftuvan.ja enega družabnega razreda jiroti drugemu, temveč k* borbenost proti gotovemu, to je kapitalističnemu delu meščanstva in proti pokvarjeni gospodi. Državni pravdnik je sicer priznal, da članek ne vsebuje poziva na nobeno novražno dejanje proti enemu družabnemu razredu, toda že ščuvanje proti enemu razredu samemu zadostuje za kršitev zakona. Senat se je nato umaknil in po zelo dolgi seji proglasil sodbo: Obtoženi urednik je bil obsojen na teden dni zapora, 300 Din globe in na plačilo stroškov.
0 Poskusen vlom v Ljudsko kuhinjo. V
noči od ponedeljka na torek je stražnik, ki je stražil v Streliški ulici, opazil dva mlada moška, ki sta sr ravno trudila, da bi vlomila v Ljudsko kuhinjo. Čim sta zlikovca opazila stražnika, sta se izgubila v temi in ju je ta potem zaman iskal, škode vlomilca nista napravila velike, razen, da sta pobila štiri šipe, vredne kakih 60 Din.
O Sumljiv napad na cesti. Sobarica Marija Žakel.j je šla te dni iz Rutarjeve ulice po Cesti na Rožnik k čadu jx> vino. V mraku jo je spotoma biez besede napadel neznan mlad človek in jo skušal podreti na tla. Ženska se mu je iztrgala in pobegnila. Neznanec je za njo zakričal: »Saj sc še vrneš! Te že počakam!« Žakl.jeva sr jr res morala vrniti po isti poti, toda spremljala jo je neka druga ženska. Obe sta opazili meter vstran ležati v travi istega človeka, ki je takoj nato pobegnil. Išče ga sedaj policija.
0 Tatvine koles. Delavnost tatov koles ie v Ljubljani v primeri z lani znatno ponehala, kar je seveda precej zasluga policije, ki je mnogo teh tatov spravila na varno, tako Podobnika. Razborška in druge. Kljub temu pa se od časa do časa pripeti kaka kolesarska tatvina. V poncdrl jrk dopoldne sta se ob istem času. ob 11. pripetili v Ljubljani kar dve. Francu Gre-gorinu iz Ihana je izginilo izpred »Figovca« lepo kolo, vredno 2050 Din. Iz veže davčnega urada na Vodnikovem trgu pa je izginilo 600 dinarjev vredno kolo, last trafikanta Franca Mugerlo.
0 Z razbito glavo v bolnišnico. V ljubljansko bolnišnico so včeraj s popoldanskim dolenjskim vlakom pripeljali iz Kočevja 45 letnega delavca Jurija Kumpa iz Mozlja št. 47. Kump je imel včeraj priliko voziti se z nekim avtomobilom. Po nesreči pa je padel z avtomobila ter se pri padcu prav resno ranil na glavi. Njegovo stanje je prav nevarno.
0 Javna borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 15 hlapcem, t kovaču. 16 mizarjem,
1	Žagarju za veneci jnnko. 1 čevljarju, 18 zidarjem, 9 tesarjem, 13 pleskarjem-soboslikarjem,
2	sodnrjrm, 4 kamnosekom, 1 pečarskemu pomočniku, l krojaču. 5 kleparjem. 2 navadnim del avcem. 1 fotografu, 1 sloščičarskemu pomočniku. 1 mlinurskemu pomočniku. I vodovodnemu instalaterju. 3 usnjarskim pomočnikom, 1 pokladalcu parkrtov, 7 tesačem, 16 vajencem: ženskam: 1 pletilji. 2 šteparicama, 2 dežnikari-cania. I šivilji za krznnrstvo, 2 služkinjama, 2 kmečkima deklama, I šivilji za krpanje perila,
3	vujenkoni.
0 Mož iz Dolenjske je oddal zume v enem ljubljanskih župnišč, oziroma v stanovanju ljubljanskega duhovnika zavoj. Prosim, do bi ga prejemnik izročil še danes g. katehetu Vilfanu (Kongresni trg), da ga vzamem s seboj pri odhodu na Francosko. — Anton Hafner, kaplau.
Česa pogrešajo tujci v Ljubljani
Ljubljana, 27. avgusta.
Mnogoštevilni tujci, ki z mednarodnimi vlaki potujejo skozi Ljubljano, se v splošnem simpatično izražajo o lepoti ln prikupljivosti slovenske pre-stolice. Ugodni vtisi, ki jih odnašajo tujerodni potniki iz našega mesta v široki kulturni svet, so poskrbeli beli Ljubljani dober sloves. Opetovano sa je nuglašalo v inozemskem časopisju, s koliko ljubeznijo in ponosom govorimo Ljubljančani o vsestranskem razvoju in napredku svoje metropole ter o načrtih, po katerih bo v doglednem času Ljubljana uvrščena med najevetočejša velika mesta lia jugu Evrope.
V nekem boljšem ljubljanskem lokalu sta te dni sedela dva tujca, očividno imovita trgovca ali tovarnarja, ki sta dopotovala v Ljubljano radi jesenske velesejmske razstave, kakor je bilo posneti iz njunega razgovora. Pogovarjala sta se v nemščini, katero je starejši docela obvladoval, njegov tovariš pa jo je bolj lomil in ni bilo težko uganiti, da je njegov mat eni i jezik italijanski ali pa romunski. Iz žepa mu je gledal laški časopis.
»Kako Vam ugaja v Ljubljani?« je zanimalo onega, ki je govoril pravilno nemško.
»Lepo je v teh krajih. Prvikrat v življenju vidim Ljubljano. Potoval sem pač že skozi, toda mesta si nisem nobenkrat utegnil ogledati. Predo-čeval sem si Ljubljano staromodnejšo, več balkanskega značaja s&m ji pripisoval.«
»Skoro vsako leto se mudim po nekoliko dni v Ljubljani, kamor me privedejo opravki. Poznam tudi nekatera druga jugoslovanska mesta. Na primer Zagreb, Belgrad, Subotico. Lani sem bil šest tednov s svojo družino v Dalmaciji, prejšnje leto pa v Rogaški Slatini. Dober, vljuden in postrežljiv narod so Slovenci. Z zanimanjem motri človek to pridno, vztrajno ljudstvo. Nikjer na svetu nisem videl toliko zdravih ljudi. Ljubljana je kulturno središče Slovencev in se v novi državi lepo razvija. Vsako leto me presenetijo Ljubljančani s kako novostjo. Moderne, docela velemestne naprave za vzdrževanje ulic, smotrna ureditev prometa, vzorna železniška in policijska služba, nove stavbe, vse to pade tujcu uamah v oči In še nekaj: »Ljubljana je tudi jako snažno mesto.«
»Res, tudi jaz sem to opazil iu se nehote spomnil na Zagreb, kjer sem bil že večkrat. Glede snažnosti in reda gre Ljubljani vsekakor prednost pred Zagrebom. Vendar sem pogrešil na primer ua glavnem kolodvoru v Ljubljani nekaj, česar ne pogrešajo kolodvori drugih modernih mest, namreč — brivnice. Rekli boste morda, dn sem malenkosten, toda če gremo zadevi do dna, je pomanjkanje brivnice na tukajšnjem kolodvoru zelo neprijeten nedostatek. Glejte, potoval sem dva dni v Ljubljano in slučaj je nanesel, da sem prispel semkaj baš na nedeljo. Ne hodim rad neobrit po svetu, zato sem vprašal na kolodvoru nekega železničarja, kje bi se mogel dati nekoliko očediti. »Umijete se pa5 lahko, gospod,« je pojasnjeval mož. »Na kolodvoru imamo umivalnico in tudi krtače za obleko in čevlje bi se dobile, toda brivnice na našem kolodvoru nL A tudi v mestu so danes vse brivnice zaprte, ko je nedelja.« Nejevoljen sem moral nato z neobrito brado v mesto. Menim, da nisem edini tujec, ki je opazil ta nedostatek. Saj potujejo skozi Ljubljano dnevno tujci iz daljnih krajev. V vlakih ni brivcev, niti prilike, da bi si potnik uredil svojo toaleto. Ta prilika naj pa bi bila nudena potnikom vsaj na večjih železniških postajah. Brivnice na velikih kolodvorih naj bi poslovale noč in dan in zaposlovale osobje, ki bi tujcem v raznih jezikih moglo postreči tudi z informacijami. Tako je v vseh večjih mestih.«
»Naši ljudje, ki potujejo na jug, hvalijo tukajšnje tujsko-prometne razmere in se zadovoljno izražajo o pozornosti, ki jo domačini posvečajo tuj cem. Bo nemara kaka tehnična zapreka, da ljubljanski kolodvor nima še brivnice. Jaz na primei pogrešam tudi električno železnico na ljubljanski grad. Toda to so več ali manj osebni nazori posameznikov. Mestni upravi gre seveda za to, če bi se take naprave izplačale.«
»Brivnica bi se, jamčim Vam!« je vztrajal oni. »Zelo kazi moderno lice Ljubljane njen tramvaj. Le kje so vzeli te majhne, obrabljene vozove, ki povzročajo toliko ropota, kot da se hiše podirajo za njim? Po mojem naj bi tramvaj vobče opustili in uvedli tudi po mestu avtobusni promet. — Tiste strugo, v kateri očividno voda usiha, bi tudi kazalo zasuti. Nekoč je morala skozi Ljubljano leči reka, ki pa si je najbrž poiskala nov odtok v podzemlje, ali pa je smer spremenila.«
»Ah, gospod, napačno ste opazovali. To je struga Ljubljanice, ki jo regulirajo.«
»Regulirajo? Nisem nikogar opazil, ki bi kaj reguliral.«
»Vsekakor ,je opaziti pričetke regulacije, ki so pa morali Bog ve iz kakšnih vzrokov prekiniti. Vrsto let prihajam že v Ljubljano, a strugo Ljubljanice poznam samo v takem stanju. Čul sem, da bodo prihodnjo spomlad nadaljevali z regulacijo.«
»A, tako! Sicer pa se utegne Ljubljaua v par desetletjih razviti v docela moderno velemesto.«-
Gospoda sta nato obravnavala še draginjske razmere v Ljubljani ln se zedinila, da je Ljubljana spričo kritičnih gospodarskih razmer jako drugo mesto. Tako sta sodila tujca o Ljubljani.
□	t Franc Šuuko. Kakor smo že včeraj kratko jioročali, je v Radvanju pri Mariboru umrl g. Franjo šunko, odličen in spoštovan Slovenec mariborske okolice. Šunko je bil eden redkih mož, ki se je pred vratmi Maribora boril za napredek slovenstva. Bil je vodilna oseba v občini, pri gasilalvu in radvanjski posojilnici. Pogreb bo daue.-t popoldne ob petih na radvanjsko pokopališče. Svetila mu nebeška luč!
□	Na zavodu šolskih sester v Mariboru bo vpisovanje za šolsko leto 1029/30 dne 2. septembra od 8 do 12, in sicer za otroški vrtec ter zunanje učenke vadnice in meščanske šole. Za notranje in zunanje gojenke I. letnika učiteljišča bo vpisovanje dne 13. septembra. Vse druge notranje gojenke morajo biti najkasneje dne 14. septembra [»poldne v zavodu, ker bo 15. sv. maša na čast sv. Duhu, nato pa 16. septembra redni pouk. — Prejšnja naročil? posameznim so neveljavna.
□	Višji mestni zdravnik dr. Alfonz Wank-milller se je vrnil iz t irolske iu jc zopet nastopu služba
□	Pretepi. 25. t. ni. ob 22 so se na Koroški cesti v Mariboru stepli možje med seboj, pri čemur je zadobil 56 letni delavec I. L. poškodbe na nosu in na čelu. Eno uro pozneje pa so se fantje stepli v jezdarski ulici in je bil precej težko ranjen na glavi 23 letni Nikola Orafčenko, ki sianuje v Jezdarski ulici 8. Oba sta iskala pomoči pri rešilnem oddelku.
□	špitalski hlapec z razparanim »trebuhom. V nedeljo popoldne sta se odpeljala na izlet v Slov. gorice iz mariborske bolnišnice zdravnik in hlapec. Došlo je na deželi do pretepa, iz katerega je odnesel špitalski kočijaž razparani trebuh. — Rana je opasna.
Vojnim invalidom, vdovam in staršem padlih
Na podlagi invalidskega zakona z dne 4. julija t. 1, iu v smislu S 104 in 108 se morajo vse osebe ki mislijo, da imajo pravico prejemati invalidnino in denarno podporo tudi izza dne 1. oktobra 1929, prijaviti takoj pismeno pristojnemu invalidskemu sodišču. Za vojne invalide so obvezne priloge: 1. Prepis invalidskega nadpreglednega lista. 2. Nravstveno spričevalo. 3. Davčno potrdilo. 4. Družinska pola. 5. Potrdilo državljanstva. 6. Zdravniško uradno spričevalo. — Radi zdravniškega spričevala se mora vsak posamezni vojni invalid predstaviti državnemu, oblastnemu ali samoupravnemu zdravniku s svojim posedujočim nad-preglednim listom in sodnim sklepom. Opozarja se, da so za deželske invalide okrajni zdravniki na glavarstvih, za invalide bivajoče v mestu Mariboru pa samoupravni ali mestni zdravniki. Vsi zdravniki uradujejo samo dopoldne. — Vojni invalidi se tudi opozarjajo, da imajo vsi zdravniki za pregled invalidov predpisane formularje ali uverenje izdano od ministrstva za socijalno politiko. Vsi invalidi, kateri so že bili pri zdravnikih in so dobili spričevala, morajo še enkrat k pregledu, da se jim izstavi potom zdravnikov predpisano uverenje. — Tudi invalidi, kateri so že vložili slične pismene prijave osebno ali potom svojih občin na invalidsko sodišče, morajo v lastnem interesu, ako niso gori navedene priloge pravilno vložili, iste odvzeti ali jih dokompletirati.
Za vojno vdove so potrebne sledeče priloge: t. Družinska pola. 2. Potrdilo državljanstva. 3. Nravstveno spričevalo, tudi po pokojnem in za vse družinske člane. 4. Davčno potrdilo. 5. Potrdilo, da vdova ni ponovno poročena.
Za starše so potrebne sledeče priloge: 1. Davčno potrdilo. 2. Nravstveno spričevalo, tudi po pokojnem sinu. 3. Potrdilo, da sin ui bil poročen in da ni imel otrok. 4. Potrdilo, da nimajo starši drugih sorodnikov, ki bi skrbeli zanje. 5. Potrdilo od občine o starosti staršev. 6. Zdravniško spričevalo za vse one pod 00 let stare o nesposobnosti.
Ker pa mnogi vojni invalidi, vdove in starši ne znajo pismeno prijaviti sodišču, nekateri so tudi nepismeni, si js Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Mariboru nabavil potrebne tiskovine za prijave ter bo vse svoje člane sam prijavljal sodišču. Za invalide je Krajevni odbor tudi preskrbel formularje v svrho prepisa invalidskega nadpreglednega lista.
Vsak posamezni si naj potoni svoje občine preskrbi potrebne dokumente, kakor gori navedeno in to vse naj pošlje na Združenje vojnih invalidov v Mariboru ali pa tudi lahko osebno predloži v invalidski pisarni med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9—11 dopoldne, Ro-tovški trg 1, kjer bo tudi dobil, ako ni glede prilog na jasnem, osebna pojasnila.
Vsi občinski uradi pa se naprošajo in pozivajo, da na podlagi invalidskega zakona § 1(M, 2. odstavek, to javno razglasijo.
Tudi župnijski uradi, zlasti ]k> deželi se naprošajo, da v tem smislu opozorijo in pri cerkvah oznanijo, da je prijava po § 108 30. novembra 1929 zadnji dan.
Končno se še pripomni, da se vse listine potom uradov radi teh prijav izdajajo koleka prosto v smislu § 72, kar se naj na izdanih dokumentih označi: koleka prosto, invalidska zadeva.
Celje
•©• Za nedeljski pohod v Vojnik je organiziran posebno prikladen avtobusni promet iz Celja in nazaj v Celje. Kmalu po 7 zjutraj odpelje avtobus udeležence iz Teharja v Celje in Vojnik. Nato
pa vsake pol ure obratuje avtobus med Celjem in Vojnikom vse do 9. ure dopoldne. Zbirališče pred hotelom »Evropa«. Za one, ki posetijo Vojnik samo popoldne, se vrši enako živahen promet med 13. in 15. uro. Za povratek z avtobusi po končani prireditvi je v obilni meri preskrbljeno. Skoro gotovo je, da bo prirediteljem uspelo doseči za po-setnike orlovske prireditve v Vojniku na avtobusih tudi znižane vozne cene.
& Državna realna gimnazija v Celju razglaša, da se vrši vpisovanje v I. razred dne 11. septembra od 8 do 12, za dosedanje učence od 2. do 8. razreda pa 12. septembra od 8 do 9 dopoldne, za aovodošle učence od 2. do 8. razreda 13. septembra dopoldne. S tem se preklicuje pred dnevi objavljeni oglas.
-0" Blagoslovitev temeljnega kamna cerkve sv. Save. Pravoslavna srbska cerkvena občina v Celju blagoslovi dne 1. septembra ob pol 11 temeljni kamen cerkve sv. Save, ki se začne graditi na Vrazovem trgu. Vabila za to slovesnost so bila poslana vsem oblastem, šolam, društvom in ustanovam v mestu.
& Jesensko porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču se prične v ponedeljek dne 2. septembra in so zanj razpisane sledeče razprave: dne 2. septembra ob pol 9 dopoldne proti Francu Zdaneku, bivšemu slušatelju tehniške fakultete v Ljubljani, nazadnje zasebnemu uradniku v Veliki Kikindi, radi zločina goljufije. Ob 12. uri pa proti Mihaelu Poželtu, delavcu v Trobčak, radi zločina uboja. V torek dne 3. septembra sta na vrsti še dva uboja in sicer proti Butolenu Josipu, posestniškemu sinu v Ročicah, in proti Antonu Percu, posestniku v Trnovcu. Zasedanje bo trajalo skupno le dvn dni.
& Predavanje o uporabi plina. Dne 4. in 5.
septembra se vrši v tukajšnji mestni osnovni šoli (telovadnica) predavanje o plinu in uporabi plina v kuhinji in gospodinjstvu z istočasnim predavanjem raznih plinskih kulialnih naprav in aparatov. Vsled velikega pomena plina v gospodinjstvu in dejstva, da jo plin najčistejše, najcenejše in naj-pripravnejše kurilno sredstvo, bo to predavanje zanimalo sigurno vsako gospodinjo osobito še, ker bo predavala in praktično razkazala vse aparate, njih uporabo za kuhanje in pečenje prvovrstna strokovnjakinja. Da so bodo cenjeni posetniki tega predavanja lnhko prepričali o vseh prednostih plinu, se bodo mod predaviuijem kuhalo, cvrlo in peklo. Uledn porabe plina prt kuhanju bodo nameščeni tudi šlovci pri upu talili in bodo s tem ud-strun jeni vsi dvomi glede količine porabe plina. Predavateljica, ki jo dosedaj že skoro v vseh večjih mestih predavala o tej temi, uživa povsod svoj irtrokovu jaški sloves, zato priporočamo posebno
našim cenjenim gospodinjam, da se predavanja gotovo udeleže.
.©• Uradni dan zbornice i-a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celjo in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 8. septembra t. 1. od 8 do 12 dopoldne v ravnateljslci sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
e e
Dopht
DOMŽALE.
Priprave za nedeljsko proslavo 20 letnice domžalske orlovske družine so v polnem teku, tako da bo lepo izpadla. Zanimanje za prireditev je zelo veliko, zlasti, ker bo ta dan blagoslovljen tudi novi orlovski prapor. Spored je prav srečno izbran. Po sv. maši bo sprevod po trgu; tega sprevoda se udeleži vse orlovstvo kamniškega okraja; da pa bo sprevod še učinkovitejši, bodo v sprevodu zastopane tudi narodne noše. Popoldanski javni nastop bo vsekakor zanimiv, ker bomo mogli videti nastop zmagovite mednarodne vrste, ki je z največjim uspehom zastopala slovensko ime v Pragi. Poleg te vrste nastopi še okrožna vrsta, ki se je pri tekmah v srednjem oddelku tudi dobro odrezala. Nič manj zanimiv bo nastop Orlic; posebno »Rajanje pod lipo« nas bo pritegnilo nase. Za prijeten oddih bodo poskrbeli najmanjši in najmanjše s svojimi naraščajskimi igrami. Nato se bo vršila na vrtu Društvenega doma v Domžalah veselica. Po vsem sodeč bo nedeljska orlovska prireditev ena najlepših, kar smo jih videli zadnji čas, prireditev, ki bo domžalski orlovski družini ob njeni 20 letnici v čast. Zveze vlakov so ugodne; poleg tega bodo na razpolago avtobusi. Zato pričakujemo, da bomo mogli pozdravili v nedeljo čim več tujcev v lepih Domžalah.
BOROVNICA.
Gospodu dr. Zupanu v odgovor! Vaš odgovor na moj članek »K akciji društva za raziskava-nje jam« v »Slovencu« od 24. avgusta je mišljen kot pomirljiva tolažba zame. Pa v nobenem oziru ni! Svoje trditve vzdržujem in lahko z dokazi pod-prem: Prvič je vaša trditev, da ste iskali opazovalcev, a se ni javil nihče, tudi dopisnik ne, ne drži. (Morda se v tem ne ujemava radi obsega Vašega »smo«, o katerem ne vem, koliko in kaiere osebe obsega.) Iskal pa jc opazovalec g. Miklavič in jih tudi dobil, med njimi tudi dopisnika. Vaša sedanja blagohotna ponudba je torej brez podlage. Natančno Vam to lahko obrazloži g. Miklavič sam. Drugič pa Vaše raziskavanje samo boleha na tem, da ste iz območja raziskovanja čisto izločili potok, prihajajoč iz Jelenske jame, ki ima na sebi največ kraškega. Sicer pa tudi Vaša trditev, da boste pritoke Borovniščice raziskovali šele takrat, ko bo Bo-rovniščica pokazala pozitivno reakcijo, ne more nu-' diti znanosti možnosti 100 odstotne koristi. Visi le na možnosti, da se reakcija še pravočasno pokaže. Kaj pa, če bi se reakcija pokazala v zadnjem času, ko bi bilo barvanie v zadnjem stadiju ali pa že pri koncu? Logično sledi, da bi bila akcija brezuspešna, ker bi ponovno barvanje radi prevelikih stroškov izostalo. Zato, ker vse možnosti samo domnevamo, pa bi bilo treba preizkušati vse potoke že od začetka barvanja in priključiti temu tudi potok prihajajoč iz Jelenje jame, kot je bilo za prve organizirane opazovalce določeno. Ce hočejo raziskavanja imeti kak uspeh, morajo biti organizirana brezhibno in nepomanjkljivo, polovičarske priprave so toliko kot nič. Torej je tudi tu kritika na mestu. — Kessler Joško.
PREČNA.
V nedeljo, dne 25. avgusta se je ustanovila podružnica »Kmetske zveze«, ki ima namen organizirati kmetski stan v stanovsko in kulturno organizacijo, pospeševati gospodar, blagostanje in prodajo kmetskih potrebščin. Za začetek društvenega delovanja je g. strokov, učitelj Flego iz Grma prav zanimivo, poljudno in živahno številnim ude-
.jubeznjiv -povsod dobrodošel
Pameten, olikan, dober- tovariš, Dobrodošel pri trgovskih prijateljih, v družini, na športnem prostoru in v družbi. Tajnost njegovih uspehov ni samo njegov tipus, temveč njegova cela pojava — kot negovan človek. Predpogoj so dobro negovani lasje brez prhljaja. Deset minut dela — kratko umivanje z Elida — Shampoo zadostuje za željeni uspeh. Praktično za vsacega moškega, ker se lahko vedno vzame s seboj. Očisti temeljito lase in iasišče ter odstranjuje prhljaj.
Graška »Tagespost? omenja v kritiki nedeljske tekme Ljubljana : Gradec, predvsem neumestno oporekanje sodnikovim določbam, ln to posebno v drugem polčasu, ko je bil rezultat v korist Gradca. Mnenja smo, da mora športnik, ki je vzgojen po principih športa, znati dostojno prenesti poraz kakor tudi zmago. Oporekanje sodnikovim odločbam, zlasti še, ako je tekma izgubljena, ni na mestu in škoduje ugledu našega športa.
Postave reprezentančnih moštev Belgrada in Gradca, ki sodelujejo na proslavi JNP so naslednje: Belgrad: Jakšič-Ivkovič, Petrovič-Arsenijevič, Lončarevič, Popovič-Tiznanič, Marjanovič-Satiro-vič, Vujadinovič, Hrnjiček. Belgrad pošlje torej svojo najboljšo garnituro. — Gradec nastopi v isti postavi kot je igrala prošlo nedeljo proti Ljubljani.
JNS je prejel od češke nogometne zveze obvestilo, da se običajna reprezentančna tekma 28. oktobra radi pomanjkanja terminov ne more vršiti. Kot je znano, so na dneve 28. junija in 28. oktobra, ki sta državna praznika Jugoslavije in Češke dogovorjene meddržavne reprezentančne tekme. Ravno tako obveščajo JNS, da za prihodnji Vidovdan nameravajo poslati samo amatersko reprezentanco, ki smo jo pod najneudognejšimi prilikami prošlo leto porazili v Pragi s 3:1. Tako barantanje s termini od strani Cehov ni novo. Že pred tremi leti se je ta slučaj pojavil, prišlo je celo do konflikta, ki se je rešil na konferenci Mitrocupa v Benetkah v korist zahtev JNS. Radovedni smo, kakšno stališče bo zavzel JNS na ta dopis Češke nogometne zveze.
Športni dogoditi
Morda se bodo za Schneiderjev pokal borili samo Angleži in Italijani; Amcrikan-ci s svojimi poskusi niso imeli sreče, drugi se pa itak niso priglasili. Anglež Atchezley je pri poskusih dosegel fantastično hitrost 563.15 kin n a uro. Borba se bo vršila 6. in 7. septembra v Covvesu (Anglija).
Na Korenskem sedlu je startalo 49 avtomobilov in motornih koles; časi lanskegu letu so bili zboljšanj. Zastopan pri prireditvi je bil tudi naš jugoslovanski avtomobilni klub.
Svetovno kolesarsko prvenstvo na 100 k m si je priboril P a i 11 a r d , vozil je I uro 18 min. in 53 sek. Pozneje je v Amsterdamu vozil isto razdaljo v t : 24 : 20.8. — Nemški rekord na dvokolesu v cnourni vožnji na dirkališču sta zboljšala Engelmann in Lggert na 45.15 km. — Komaj par led nov je obstoj«! Elinie-jev rekord 500 m v 31.8 sek.; prekosil ga je Mi c h a r d /. 31.6. — Zgledi vlečejo, in tako kolesarita tudi Berlolazzi in Mazairac v tubor pro-fesionalov.
ležencem predoval o vinarstvu in kletarstvu. — Grozdje že zori in vino — kar najboljše — bi radi prodali.
OPLOTNICA
Vsakoletno telovadno prireditev bo imel Orel v nedeljo 1. septembra. Sodeluje predvsem domača orlovska družina, okoli 100 po številu. Obljubile pa so svoj obisk tudi Konjice, Žice, Slov. Bistrica in Maribor. — Ta dan bo lep orlovski praznik. Mnogo občinstva se bo zbralo na vznožju zelenega Pohorja. Telovadbi bo sledil tudi srečolov. Sodeluje domača godba.
Slovenska Krajina
Mačka s tremi nogami. Občudovanje vzbuja po Gornjih Petrovcih mače, ki je te dni prilezlo iz gnezda. Ima samo tri noge, toda vkljub temu skače in teka ravno tako hitro, ko vsaka druga štirinožna mačka.
Odhod v tujino. V pondeljek opoldne se je zopet odpelialo v Francijo okrog 40 delavcev in delavk, ki gredo na jesensko delo. Večinoma so bili fantje in dekleta 16 do 20 let. Z obrazov jim je bilo brati, da se na pot niso podali z veseljem, toda potreba jih je prisilila k temu.
Nov urednik »Novin«, Uredništvo »Novin* jc te dni prevzel g. Franc Kolenc, kaplan v M. Soboti. Prejšnji urednik g. Franc Bajlec gre nadaljevat svoje študije.
Nova profesionalka Noreli jeva Marta si je v plavanju po jezeru Ontario na 10 inilj (16.0933 km) priborila ined 45 tekmovalkami prvo mesto. — O T a r i s u bcreuio vsak dan kaj novega; najnovejše: 100 ni t : 02.2, 500 m 6:27.4, 800ui II : 01.2. Italijan Costoli je pluval 400 m v 5 : 17.6, Amerikuncc Ruddy 880 v v izbornem času 10:32.4, llolundka Braunova 500 m v 7:51.4. — Plavalna tekma juniorjev Avstrije in Ogrcske se jc končala s pričakovano zmago Ogrov, 54:39. Nekateri uspehi so bili prav iz-borni: 100 m Oger Meszoly 1 :05.6, 100 m hrbtno Oger Meller t : 18.6. 200m prsno Avstrijec Stein 2 :56.4. Veliki plavač Barany je na 200 m dosegel čas 21 : 10.4. Tenune je hotel preplavati Kanal od Anglije proti Franciji; ni mogel. L. 1927. je plaval iz Francije v Anglijo 14 ur in 29 min.'— Avstralca Charltona je napadel hud revmatizem in ne bo več inogcl startati, vsaj precej časa ne.
Precej časa je ostal Ferenczvaros v Južni Ameriki; zaenkrat so ga kaznovali s tem, da do lireklica nc bo smel igrati. Bologna je igrala proti argentinskemu moštvu B 0:0, Torino v mestu Rosario 0 :2. V borbi za srednjeevropski pokal jc premagal klub Ujpest Rupida 2 : t, n je bil nato od Rapida premagan 2:3 in se je s tem Rapid kvalificiral za končno rundo. Nekaj drugih pomembnejših rezultatov: Bratisla-va-dun. Hertha 4 : 2, Sparta-CAFK 4 :0, Viktorija iz Žižkova—Bohemians 3:2, Slavija— Kladno 7:0, Admirabcrl. Victoria 2:0, beri. Hertha—praški DFC 3:2, Admira—praški DFC 8 : 1.
Zadnjič je llunter premagal Rustina, sedaj je pa Austin llunterja. Senzacijo je zbudil poraz Allisona in Rvua po precej neznanem paru Reer—Barnes. Ameriško prvenstvo dam. h kHteremu se jc priglasilo 63 tekmovalk, jc. dobila Willsova Ilelena, z zmago nad Watsonovo 6:4 in 6:2; Nuthallova je bila proti pričakovanju izločena že s porazom proti Malloryjevi. V Pragi bodo priredili turnir dečkov, ki pobirajo in podajajo žoge; priglasilo se jih je 192 in bodo razdelili tekmo v dva dela, za dečke pod 13 in nad 13 let.
Močni Carnera je premagal Lcteja po točkah, Walkor Lomskija po točkah, Genon Ilaua po točkah, Campolo lleeneya po točkah. Schmeling pride v Evropo; sedaj je takole: najprvo se udarita Campolo in Phil Scott, zmagovalec se bori s Schinclingom.
Veliko novega je v lahki u 11 c t i k i. Pe-toboj Avstrije jc dobila Singcrjeva, deseto-b o j W e s s e 1 y ; dosegel je 7328.935 točk: 100 m 11.3, 400 m 53.6, 1500 m 4:55, 110 m Ccse 15.7, skok v višino 1.65, na daljavo 6.38, ob palici 3.30. kopje 32.83, diskos 36.16, krogla 12.56. Avstrijci so prišli v razdelitvi športnih /mikov do št. 500. — Nemci so premagali Angleže 8 ; 4;
omenimo 4 X 880 y Anglija 7:32, skok n« daljavo Nemčija 14.55 (dva najboljša 7.4t + 7.14), v višino Nemčija 3.66 (2X1.83), krogla Nemčija 28.29 (14.61 + 13.68). — Nurini bo spet startal. — Prvič v letošnji seziji je nastopil Francoz D u li o u r , pa je zalučil kroglo 15.10 m daleč. Njegov rojak Noe I jo fr. rekord v metanju diska zboljšal v letošnji seziji pet-krut, od 44.09 nu 47.44 ni. Svetovni rekord Finca Martellina v teku nu 25 km je zboljšal Anglež 11 a r p e r od 1:24:25 na 1:23:45.8. Dalje: 1500 m Ladoumegue 3:57.8, Američanka K ing 220 y 23.6!! (doslej Japonka Hitomi 24.8); llolandka Gisolf skok v višino 1.608 n^1 Finec Lov kole 5000 in 14:48.7, Matilajzen 14:51.7, 10.000 m L. 31:32.4. krogla \Vahlstcdt, 13.40, kopje Jarvinen 66.18. Šved Hulberg skok na daljavo 7.32, ob palici Nilsson 3.90. Na Norveškem je skočilo pri letošnjih državnih tekmah 14 atletov nad 1.75 m visoko, 8 nad 1.80 m.
Radio
Kdo jc pričel?
Se je že pričelo. Namreč, kdo je prvi oddajal potom radia v svet. Neki gentleman po imenu Mynheer H. S. Steringa Idzcrka iz Haaga si lasti pravo, da je bil on tisti, ki je prvi pošiljal v svet človeške glasove po etru. Svojo trditev podpira z dokazi, da je I. 1919 pričel z javnim oddajanjem v Utrechtu in sicer ob priliki tretjega holandskegu velesejma. Prvi komad, ki se je oddajal, je bil flav-ta-solo. A bil je oddajan le z energijo petih watov. Kljub slabotni oddajni postaji (ako sc sme tako ! imenovati) je bil sprejem še dosti dober in slišen | celo v oddaljenosti sto milj.
Radio-oddajna postaja KDKA v Pittsburgu v Ameriki pa sedaj zatrjuje, da je ona prva javno oddajala radio programe. Kdo izmed obeh ima prav, bo pokazala razsodba.
Vatikan.
Radio oddajna postaja v Vatikanu, ki jo baš grade, bo najmočnejša oddajna postaja na svetu. Oddajali bodo potom radia razne cerkvene zadeve v mnogih jezikih. Silno zanimivi za ves svet bodo koncerti slavnega sikstinskega zbora, kakor ludi cerkvene ceremonije iz cerkve svetega Petra.
Sreda, 28. avgusta.
Belgrad, 12.45 Radijski kvartet — 13.30 Dnevne vesti — 17 Gdč. Jel. Bilbija bere pripovedke za malčke — 17.25 Radijski kvartet — 18,25 G. Antonijevič, čl. beogr. nar. glec!. bere iz povesti Dragiše Vasiča — 20 G. dr. Aleks. Cvetkovič govori o higieni pri jedi in pijači v poletnih mesecih — 21. 30 Koncert jugoslov. glasbe — Sodelujejo: ga. Frida Binički (petje, gg. Vladimir Slatin (violina) in Lovro Malačič (klavir) — 21.30 Čas. Dnevne vesti — 21.50 Čašica čaja. Kom. v 1. dej., nap. V. Drost — 22.20 Radijski orkester.
—	Zagreb, 13.15 Plošče — 20.30 Prenos 22.30 Dnev. in vremenske vesti. — Varšava, 12.05 Plošče — 16,30 Plošče — 18 Popoldanski koncert 20.30 Solistični koncert — 22.45 Plesna godba. — Dunaj, 15.30 Popoldanska glasba — 20 Čas — Vreme — 20.05 Arije — 20.30 Koncertni večer — 21.30 Lahka večerna glasba. — Brno, 12.20 Iz Bratislave: Opoldanski koncert — 17.45 Nemško oddajanje (koncert) — 19.05 Iz Prage: Koncert češke filharmonije. — Langcnberg, 13.05 Opoldanski koncert — 17.35 Popoldanski koncert — 20 Večerna glasba — 21 Vesela sreda. — Berlin, 14.15 Orgle v kinu in cerkvi (plošče) — 17 Orkestralni konccrt — 19.35 Zabavne pesmi — 20.30 Gogolj, »Revizor«. — Nato do 0.30 godba k plesu. — Katovice, 16.20 Plošče, — 18 Popoldanski koncert iz Varšave
—	20.30 Večerni koncert iz Varšave. — Toulouse, 12.45 Orkester — 13.15 Tango s petjem — 13.30 Solist, koncert — 20.30 Dunajski koncert — 20.45 Pesmi — 21 Simfonični orkester — 21.30 Fragmenti iz operet — 21.45 Godba za ples. _ Stutt-
gart, 12 Promenadni koncert —- 16.15 Popoldanski koncert — 20.30 Pozdravni večer ob 68. zboru nem. katolikov — 22 Ogrska narodna glasba, — Praga, 13.55 Borza — 16 Trg — 19.05 Koncert češke filharmonije. — M. Ostrava, 12.20 Plošče — 19.05 Iz Prage: Koncert češke [ilhaiiiionije, — Leipzig, 11.30 Plošče — 16.30 Koncert — 20 Slavje v Gotliejev spomin — 22.30 Orkestralni koncert. — Brcslau, 17 Gotliejevske pesmi sodobnih komponistov — 19.25 J. W. Gotheju — 20.15 Dan genija.


KOR.DAFtllKA
■ VJSTMUfh
slin- / »pit«
Talismani težkih zločincev.
Zločinec ima otroške pojme tudi o svoji j časti. Njegov nravni zakonik je zakonik otro-I ka, ki mu je maščevanje najvišji zakon. Pri t tem je večina zločincev prav tako prazno- i ! verna, kakor so otroci. Med 40.000 zločinci, ki ! jih jc profesor preiskal, jih je imelo 22.000 amulet, talismane in podobne reči, ki so jim ; pripisovali magično moč in menili, da jih var- j jejo nevarnosti in jim prinašajo srečo. Med j njimi ni manjkalo takih, ki redno molili iz melitvenika ali čitati sv. pismo.
Zločincev duševni ustroj je dedljiv. Zlo-■ činci so vselej rojeni od zločincev in njihovi otroci zopet podedujejo ista zločinska nagne-nja. Zato more družba uspešno pobijati zlo-činstvo le tako, da se zločincem na la ali drugi način onemogoči, da bi rodili potomstvo. To je praktični zaključek ameriškega profesorja.
Poganska verska sekta - d. z o. z.
sko družbo za kulturo in božanstvenost — d. z o. z.«
Začelo se jc pred letom dni, tako je pripovedoval Fortin nedavno nekemu časnikarju. Izprva je imel deset vernikov; danes sc zbira okolu njega pisana družba pripadnikov vseh ver in stanov, a največ delavcev. Molilnica se nahaja v ozadju zakotne Fortinovc knjigarne. Ko so sc odprla vrata in sem vstopil, pripoveduje časnikar, me je prvi hip kar vrglo nazaj in mi je zastala sapa — tako kričeče so barve in tako strahotne, ostudno fantastične slikarije. Molilnica ima obliko zvezde in dvanajst sten, ki so vse kričeče poslikane, a vrhu njih je dvanajst strašnih glav; na sredi je trinajsta glava kot podoba »velikega boga«. Dvanajstero glav predstavlja božanstva dvanajstero glavnih zgodovinskih verstev, med katerimi spada krščanstvo po Fortinovi milosti ipak nekako na desno stran . . . dasi mu ni nič več in nič manj kakor »eden izmed dva- ! najstero verskih idealov«. Človeška duša, uči Fortin, potuje iz bitja v bitje, bodisi človeško bodisi živalsko, in to ne samo na zemlji, marveč tudi na vseh drugih nebesnih telesih. Kdor je v enem življenju berač, bo v drugem boga- ! tin in obratno, cestni pometač bo minister, učenjak itd. Se »velikemu bogu« ne prizanaša moderni prerok in pravi, da se tudi njegova j duša seli .. . Sploh je cclo vesoljstvo ena sama nerazdeljiva celota in ta celota je bog in potemtakem so tudi vsi ljudje bogovi. .. Um-ljivo, da je Fortinova vera posebno za ubožce privlačna.
V molilnici, ki jo je poslikal ruski emigrant Kalmakov, sc zbirajo divinisti vsak večer. Strašne slike, polne ostudnih nestvorov, kač, vragov itd., ožarjene po električni luči, učinkujejo razburljivo, čemur sledita utrujenost in topost. V ospredju je nekaka prižnica ali pult, od koder oznanuje svoj nauk Fortin. Oblečen je v nekako duhovniško oblačilo: svetlomodra suknja z visokim častniškim ovratnikom.
Po zunanjosti je Fortin grozljivo suh, upadel in bled mlad mož, plavih las in modrih oči, tih in nežen, skoraj ženski. Namesto desne roke ima protezo in tudi na levi roki ima en sam cel prst, ostala roka je vsa po-
Radiopostaja Glendalc, ki pošilja »Grofu Zeppe-linu« vsako uro vremenska poročila.
Za prvo usmrtitev je prejel 50 dolarjev plače, potem so mu pa prejemke od slučaja do slučaja poviševali ter je pred dvemi leti prejel za usmrtitev 150 dolarjev. Nedavno je vložil prošnjo, da bi mu krvniško nagrado zvišali na 250 dolarjev, kar so mu pa odbili. Hul-berta pozna vsa javnost in vsi se ga izogibajo. Roke bi mu ne podal niti zadnji paznik v kaznilnici, a s poti mu gre tudi kaznilniški ravnatelj v Sing-Singu — Laws. Ko je Hulberl nekoč stopil v voz cestne železnice, je namah ostal sam v njem — vsi ostali so odšli v drug voz. Hulbert se rad hvali s svojo hladnokrvnostjo; mnogokrat se iz kaznilnice odpelje z istim avtomobilom, v katerem peljejo truplo njegove žrtve. Za 140 človeških življenj je zaslužil doslej 15.700 dolarjev.
<2wetc
vqič. iivlhnkh vrvenk^s
Angleški general Thvvaites in francoski general Guillaumat, poveljnika okupacijskih čet v Porenju, ki imajo v doglednem času oditi.
največ zločinov na svetu. V teku 20 let je prof. Steevvard najtemeljiteje preiskal in izprašal nič manj nego 40.000 zločincev, ki so izvršili najmanj po en umor. Pri tem je prišel do zaključkov, ki odpirajo nove vpoglede v duševnost patoloških (rojenih) zločincev.
Vsak zločinec je otrok.
Tako slove prvo, temeljno odkritje ameriškega profesorja. Stara zmota znanosti je, da uporablja pri presoji zločinčevih dejanj in nehanj taisto merilo kakor pri presoji odraslih ljudi vobče. Morilcc, ki mori, ker ga neodo-ljivo sili v to prirojen nagon, je duševno 13 ali 14 let star. Njegova miselnost, njegovo obzorje, njegove predstave o svetu, o življenju in smrti so enake mislim, čuvstvom in predstavam 141etnega dečka, ki se nahaja v stanju spolnega dozorevanja. Znanstvena označba za te tipe bi bila dementia praecox. Na njih »e opažajo isti bolezenski znaki kakor pri bolniku, ki jc mladostno blazen.
Poizkusi z zločinci.
Profesor Steeward je potoval širom Združenih držav, povsodi obiskoval kaznilnice in si dal posamezno predvajati zločince. Z vsakim je govoril po cele ure ter delal z njim različne poizkuse. Tako je mogel dognati, na takšen način odgovarjajo zločinci na različne duševne dražljaje. Morilcem so n. pr. prinašali izmišljene žalostne in vesele vesti ter so pri tem nadzorovali pri njih bitje žile. Poizkusi so pokazali, da je rcakcija na močne duševne dražljaje pri zločincih zelo majhna. Prav tako, kakor pri otrocih. Zločinec je po svojih čuvstvenih svojstvih infantilen — otroški. Tako postane razumljiva zločinčeva rav-nodušnost, s katero izvršuje zločine, kar je za normalnega človeka drugače nepojmljivo.
Srnešmce
Pri ženitnem posredovalcu: »Ta obraz ml ugaja. Ali je dama plavolasa?«
»Čisto kakor želite, gospod!«
•
»Hvala ti lepa, mladi prijatelj! Ponosen sem na to, da me je potegnil iz vode in mi tako rešil življenje eden mojih učencev. Jutri bom tvoje lepo dejanje povedal pred celim razredom.« '	o
»Raje ne, gospod profesor, ker me bodo
drugače tovariši pretepli.«
•
Vremenski prerok: »V oblakih se je za-bliskalo, malo zaropotalo, vlila se jc nlohn — pa sem takoj vedel, da bo dež.«
Bodoči svetovni zračni promet se bo razvijal približno vsmereh. ki so zaznamovane na naši shki. Redni svetovni promet bo najbrže otvorila Anglija s svojima orjaškima novima zrakoplovoma R 100 in 101, ki bosta v kratkem gotova in s katerima se bo vršila redna zveza na črti London—JBerlin— Kairo—Indija—Avstralija. Berlin postane izhodišče in oporišče svetovnega zračnega prometa ter berlinski magistrat že dela priprave na letališču v Staakenu.
Zločinci - veliki otroci?
Navadno govorimo o »velikih otrocih« tedaj, kadar imamo v mislih izredno blagega in dobročutnega odraščenega človeka. Zato nas dirne neprijetno, ko neki ameriški profesor označuje za velike otroke tudi vse morilce in druge velike zločince. Je to chicaški profesor Steeward, ki že desetletja vodi kriminalni institut mesta Chicaga, kjer sc dogaja
Na isti način se nam pojasnjuje tudi tajnost, da ostaja zločinec ravnodušen tudi nasproti svoji lastni usmrtitvi na električnem stolu ali pod vislicami. Da ta ravnodušnost ni umetna, igrana, je dognal prof. Steeward z merjenjem krvnega pritiska na zločincih, tik pred njihovo usmrtitvijo. Krvni pritisk jc bil v večini slučajev domalega normalen.
Nič ni čudnega, če se v dobi modernega poganstva snujejo poganske verske sekte kot družbe z omejeno zavezo. Ena izmed njih je , »divinizem«, katerega začetnik in vrhovni poglavar je zakotni pariški knjigarnar Helio-dore Fortin. Pariz je poln njegovih letakov in plakatov, kjer vabi ljudi v novo -vero«, o kateri zagotavlja, da je »zajamčeno reševalna in zveličavna« in da uči »doslej še neobjavljen svetovni nazor«. Vsaka konkurenca je v naprej potolčena, pravijo nadalje oglasi, in je novi nauk urezan natančno po meri tako za reveža kakor za bogatina, za modrega kakor za nevednega. S pristopom je vredno kar najbolj pohiteti, kajti rojstvo divinizma je »največji dogodek v svetovni zgodovini« in njegove prve vernike bo svet za vedno posebno visoko spoštoval. .. Vso to reč je postavil njen začetnik na »trden« temelj kot »Franco-
habljena. Po narodnosti je Francoz, a doma iz Kanade, o kateri pravi, da je najčudovitejša dežela sveta. Tam je razmišljal o najvišjih stvareh in tam mu je prišlo navdahnjenje za novo vero.
Ubogi Fortin in še bolj ubogi njegovi »verniki«.
Ciiin sin na lovu smrtno obstrelil človeka
Četrti sin bivše cesarice Cite — nadvojvoda Feliks — je na lovu v Bilbao po nesreči obstrelil grofa Arna de Lucucci in ga težko ranil.
Spielmann (levo) in Capablanca v šahovskem boju.
Newyorški krvnik
V državi New Ycrk izvršuje zadnjih dvanajst let krvniški posel John Hulbert, ki jc bil preje nižji uradnik v kaznilnici Sing-Sing. Doslej je spravil na oni svet 140 obsojencev.
Gniloba med sovjetskim uradništvom
V Nižjem Novgorodu se je začela velikanska pravda proti 103 uradnikom tamkajšnjega finančnega oddelka zaradi korupcije. Preiskava je tekla dve leti; 21 krivcev je pobegnilo, proti 16 sc bo postopanje vršilo posebej, 103 obtoženci stoje te dni pred sodiščem. Akti tehtajo pol tone. Zlorabe so se vršile pet let. Na čelu sta stala nadzornik davčnega oddelka Fedorov in finančni inšpektor Agrikov. Davčni uradniki so proti podkupnini brisali davčnim obvezancem davke. Zasebnim trgovcem so dovoljevali dolge odloge. Celokupna škoda državne blagajne znaša mnogo milijonov rubljev.
Za duha in srce
, Liani 0'Flaherty
Irski pisatelj L i a m 0' F1 a h e r t y je nastopil v poslednjem času pot svetovne slave. V Iraaooskih in nemških prevodih ga cenijo vedno širše in širše plasti čitateljev. O' Flaherty vam je strasten pripovednik, ki prednaša svoje zgodbe v živem, napetem in vseskozi svojstvenem jeziku. Odlikuje se po neposrednosti in izvirnosti gledanja in oblikovanja. Z neko mrzlično in povsem zatopljeno udanostjo svojemu predmetu niza doživetje k doživetju, a najsilnejše in najgloblje doživetje mu je morje, ki ravna vse življenje irskih otočanov in ki pronica v najskrivnejše kotičke njih bitja. Njegova nežnost je kakor morje po viharju, a nevihta, razgibanost in nepreračunljivost morsltih valov je prava vsebina življenja, o katerem O' Flaherty pripoveduje. Elementarnost njegovih ljudi, ki orjejo borno zemljo z občutkom pomorščaka, ki si utira pot v puščavah oceanov, njih neprisiljeno, brutalno in v neki tako težki tradicio-nalnosti tleče življenje, da mu okov ne čutijo več, je prikazano s tako gorečno brezobzirnostjo, da mahoma vzljubimo tega velikega in tujega pripovednika, ki nas spominja mestoma na nedopovedljivo prostranost in zapuščenost atmosfere Leonida Andrejeva igre »Ocean« in ki tone enako kapitanu-korzarju v pijanosti žganja in morja. — V nemškem prevodu sta izšla njegova romana »Die Nacht uacli dem Verrat« in »Die dunkle Seele« (v zbirki Romane der Welt, Th. Knaurs Nachfolger, Berlin).	s. g.
Zanimivosti z angleškega knjižnega trga
Hilaire Belloc, poleg Chestertona glasnik v borbi za angleški katolicizem, je bil v letu 1928. izredno plodovit kot pisatelj. Izdal je obširno zgodovinsko delo, zbirko pesmi, en roman, dve knjigi esejev ter tri krajše zgodovinske knjige. Toda kaj je to v primeri s plodovitostjo Edgara Wallacea! V istem letu je obelodanil nič manj kot ena iu osemdeset knjig. V letu 1927 je napisal pa »samo« 26 romanov in 6 gledaliških iger. V Veliki Britaniji ima največji krog Čitateljev med vsemi živečimi (in mrtvimi) pisatelji, kajti njegovi primitivni detektivski romani zadovoljujejo povsem literarne ambicije širokih mas, in — odkrito bodi rečeno — »inteligentnih« krogov enako.
Zgodovina poljske književnosti
V Poznanju je natisnil prof. Stanislav D o b r z y c k i na lastne stroške dragoceno zgodovino domače književnosti (Historja literatury polskiej), ki je bila prvotno namenjena na neizdano Poljsko enciklopedijo, katero je med vojno zamislila poljska emigracija v Švici. Na široko podana uvodna kulturna, politična in gospodarska slika omogoča umevanje značilnih književnih posebnosti vsakega posameznega obdobja. Avtorjeva objektivnost nudi marsikateri popravek ponekod izrazito osebnih nazorov prof. A. Brucknerja, avtorja največje dosedanje poljske literarne zgodovine. Pred vojno je deloval prof. S. Dobrzycki na katoliški univerzi v Freiburgu.
, S. Djagilev umrl
Nepričakovano je preminul na Lidu v Italiji sijajna utemeljitelj novega ruskega baleta S e r g e j Djagilev. Tekom 22 letnega delovanja je predstavil Ameriki in Evropi dolg niz ruskih umetnikov, oper in baletov. Omogočil je udejetvovanje mladim skladateljem kot Stravinskemu in Prokof-jevu ter uresničil čarobne dekoracije in noSe Ko-rovina, Baksta ter drugih slikarjev. Sam je risal, igral na glasovirju in iniciativno deloval na skladatelje in plesalce. Bil je mecen in prava duša svojega velikega podjetja. Cenil je klasične plese in pridobil je za svoje predstave izvrstne moči, kakor Pavlovo in Karsavino, Nižinskega in Trefi-lova. A prekipeval je tudi hrepenenja po novem ter ponavljal: »Mar ne bi bila že davno izumrla umetnost, če bi vsi slikarji samo posnemali prekrasna dela Rembrandta in Rafaela?« Zato je vprizoril poleg klasičnih »Labudov«, »1001 noči« in drugih tudi moderne balete: »Slavca«, »Jekleno bolho«, »Izgubljenega sina« in druge. Bil je velik dobrotnik svojih številnih nastavljencev. Njegova smrt pomeni hud udarec za rusko umetnost. Kdo bo zdaj nadaljeval njegov »Ruski balet«? Smrt je Djagileva nepričakovano ugrabila sredi letovanja, ko je bil poln načrtov za novo sezono to- in onstran oceana.
Nemške novosti
Pod naslovom »Diehtungen« je izdal Georg Trakl v monakovski založbi Kurt Wolf vsa svoja pesniška dela. Med sodobnimi nemškimi pesniki ga ni, lri bi prekašal Trakla po resničnem pesniškem občutku ter po izvirnosti in ubranosti izraz-
ne oblike. — S. Fischerjeva založba v Berlinu naznanja za letošnjo jesen izid Gerhart Hauptinan-novega romana v dveh debelih zvezkih »Buch der Leidenschaft«, ki ima avtobiografski značaj. — Ista založba objavi na jesen vrsto romanov mlajših avtorjev, ki so si priborili v poslednjem času v nemškem slovstvu odlična mesta: Klaus Mana: »Ale.\ander der GroBe, Hcinrich Hanser: »Donner iiberm Mcer«, Manfrcd Hausuiann: »Salut gen Uiminel«.
*
Fašizem cenzurira. Italijanski državni podtaj-nik notranjih zadev Michele Biauehi je poslal vsem prefektom okrožnico, s katero odreja zaplenitev cele vrste leposlovnih del, med njimi Gorkijevih,
Gogoljevih, Dostojevskijevih, Tolstojevih, Turge-njevovih in Jack Londonovih. Zaplenitev utemeljuje s tem, da se te knjige prodajajo v Italiji po tako nizkih cenah, da mora prodajanje nujno prinašati izgubo. Dozorelo je tedaj prepričanje, da tu ne gre za navaden knjigotrški obrt, temveč za razširjanje knjig v propagandne namene in sicer v takem duhu, da je nasproten atmosferi, v kateri hoče fašizem vzgojiti mladi rod. Dasi se nuziranja prizadetih avtorjev ne krijejo z ortodoksnim boljševizmom, ter so v nekaterih primerih celo daleč od podobnih naziranj, imajo vendar oblasti vtis, da skuša Moskva okužiti latinsko raso z nihilizmoni in z revolto teh spisov, da bi imela potem lažje opravilo pri razširjanju komunističnih idej.
gospodarstvo
Dodatno k podatkom v poštni statistiki, objavljenim v »Slovencu«, štev. 137 z dne 2. t. m., navajamo v sledečem podatke o telegrafskem prometu v letih 1924 do 1927.
V naši državi je bilo telegrafov: 1924 1925 1926 1927 1324 1530 1264 1584 od tega: državnih 1148 (1. 1926.1108), železniških pa 434 (156).
Dolžina linij je znašala v km: linije žica
1924	24.357 91.319
1925	23.876 89.346
1926	24.350 88.470
1927	22.825 90.992
Od celokupne dolžine linij odpade v 1. 1927 (v oklepajih odgovarjajoči podatki za 1. 1926): na državno mrežo: zračno 18.631 (18.730) km, podzemsko 65 (94), podmorsko 204 (204); na železniško pa: zračna 3918 (5314) km, podzemska pa 7 (7) km.
Dolžina žice pa je znašala: državna: zračna 57.055 (55.879), podzemska 1064 (1408), podmorska 215 (215) km; železniška: zrač 32.394 (80.679), podzemska 282 (289) km.
Skupno je bilo 459.326 (424.588) drogov in 2,118.881 (1,880.996 izolatorjev ter 2044 (2026) aparatov (od teh 1916 Morse, 124 Hughes, 4 ostali) in 32.336 (34.428) elementov.
Skupno je bilo odpravljenih telegramov (prva številka obsega celo državo, druga samo ljubljansko ravnateljstvo; vse v milj.):
cela drž. Ljublj. prehodni
1924	5.9 0.53 6.0
1925	5.0 0.24 5.7
1926	4.0 0.27 6.8
1927	4.2 0.3 6.6
Mednarodna služba pa izkazuje:
sprejeto oddano tram.
Telegramov je bilo po telefonu oddanih: 1927 0.12 mil. napram 0.12 v 1. 1926., 0.08 v 1. 1925. in 0.11 mil. v 1. 1924.
V mednarodnem .prometu se je vršilo ca. 0.34 mil. pogovorov napram 0.27 mil. v 1. 1926., 0.23 v 1. 1925. ter 0.11 mil. v 1. 1924.
Dohodki
Dohodki so znašali zadnja leta (v mil. Din):
1924	1925		1926 1927
462.8	486.1		446.3 498,8
sicer od		pošt	telegr. telefona
1924		306.7	156.1
1925		315.6	107.6
1926		285.3	160.9
1927		305.3	51.9 112.8
1924	0.5	0.46	0.48
1925	0.56	0.46	0.5
1926	0.47	0.42	0.59
1927	0.46	0.42	0.58
Telefonski promet
V naši državi smo imeli v zadnjih letih telefonskih central:
1924 1925 1926	1927
24.639 27.223 28.273	34.820 Aparatov je bilo:
centrale abonenti	radio
1924	1332 23.354	—
1925	1396 25.928	909
1926	1461 26.917	1.010
1927	1593 29.800	11.462 Aparati so se 1. 1927. razdelili	sledeče (v
oklepajih podatki za 1926): centrale 1145 (1025), podcentrale 448 (438), abonentski: zidni 14.459 (14.407), mizni 15,341 (12.510), od 1924 do 1927 je Število zidnih aparatov naraslo samo od 13.302 na 14.459, dočim )e število namiznih aparatov napredovalo od 10.052 na 15.341. Omrežje je znašalo (v km):
mestno	medmestno
linija žica	linija žica
1924	4485 53.792 14.035 70.140
1925	4814 62.105 14.184 77.571
1926	4588 66.064 14.064 87.424 •927 7603 75.767 15.663 83.267 Voraet je bil sledeč (v mil.):
razgovori razgovori	nujni mestni inter.
1924	0.22 — 2.8	0.17
1925	0.26 ? 2.6	0.14
1926	0.29 ? 3.2	0,07
1927	0.33 57.0 3.8	0.06 Podatki se tu ne dajo popolnoma	primerjati:
tako beleži statistika v 1. 1926. 6.8 mil. pogovorov v mestnem prometu, 1. 1927, pa že 57 mil.?
K tem je še prišteti dohodek od poštne hranilnice, ki je znašal 28.9 mil. (od radia je imela država 11 mil. Din dohodkov).
Dohodki ljubljanskega poštnega ravnateljstva so bili sledeči (1927): pošte 46.7, telegraf 2.3 in telefon 9.1, skupaj 58.1 mil. Din. Po posameznih ravnateljstvih so znašali dohodki v mil. Din: pošte telegr. telef. skupaj Belgrad	45.7 6.8 25.8 78.4
Skoplje	10.9 2.5 5.0 18.4
Cetinje	1.9 1.1 0.7 3.7
N, Sad	45.9 5.4 21.4 72.7
Sarajevo	21.2 3.2 9.4 33.8
Split	18.5 2.7 2.7 24.0
Zagreb	84.9 6.0 23.5 114.5
Ljubljana	4«,7 2.3 9.1 58.1
Poleg tega so znašali še mednarodni dohodki: od pošte 29.6, od telegrafa 19.7 in od telefona 6.3, skupaj 55.6 mil. Din.
*
Ljubljana v jeseni. Jesenska prireditev ljubljanskega velesejma se otvori 81. avgusta in traja do 9. septembra. Razstava je kulturnega in gospodarskega značaja in naj povdari ono ozko vez, ki veže naše gospodarstvo, industrijo, obrt in kmetijstvo s kulturo. — Običajna slavnostna otvoritev odpade.
1 miljardo 187 milijonov Din hranilnih vlog je imelo v letu 1927. 919 zadrug po Sloveniji. Re-gulativne hranilnice so imele 595 milijonov, banke pa okrog 700 milijonov. Ako še dvomiš v so-lidnost teh zadrug, ki jim je bil zaupan tako velik del slovenskega narodnega premoženja, si oglej njih razstavo na ljubljanskem jesenskem velesej-mu v paviljonu »K« od 31. avgusta do 9. sept. t. 1.
Borza
27 avgusta 1929.
DENAR
Današnji devizni promet je bil prav znaten; zlasti pa v devizah Praga (zaključene ca. 0,9 milj. Din), Berlin (0.65), London (0.63) milij. Din. Tudi danes so izkazovali tečaji nazadujočo tendenco. — Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah, edino v devizi London je bilo deloma zaključeno privatno blago.
Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji): Amsterdam 2281 blago, Berlin 1354.25—1357.25 (1355.75), Bruselj 791.51 bi., Budimpešta 993.61 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 800.36 do 803.36 (801.86), London 275.57—276.37 (275.97), Newyork 56.825 bi, Pariz, 222.80 bi., Praga 168.04 do 168.84 (168.44), Trst 297.75 bi.
Zagreb. Amsterdam 2281 bi., Berlin 1354.25 do 1357.25, Budimpešta 962.14—995.14, Newyork 56.725- 56.925, Curih 1094.40—1097.40, London 275.75-276.55, Pariz 221.80—223.80, Pragu 168.04 —168.84, Trst 296.75—298.75, Dunaj 800.28—803.28.
Belgrad. Berlin 1354.25—1357.25, Budimpešta 992.14—995.14, Dunaj 800.30—808.30, London 275.5 —276.3, Newyork 56.7250-56.9250, Pariz 221.80-•223.80, Praga 168.04—168.84, Trst 296.85—298.85.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.70, Budimpešta 90.625, Bukarešt 3.0825, Dunaj 73.20, London 25.18125, Madrid 76.40, Ne\vyork 51 <1.50, Sofija 3.755, Pariz 20.33125, Praga 15.38125. Varšava 58.225, Trst 27.1675.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.47625, valuta 12.49, v Londonu, Newyorku in v Pragi neiz-premenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Vojna škoda 408 zaklj., Celjska posojilnica 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., išešir 105 den, Ruše 275 do 285.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 407— 407.50, kasa 407-407.50 (407), termini: 11. 417.50 419 (417.50), 12. 420.50-422, 7% inv. pos. 89.50— 90, agrari 54—55. Bančni pap.: Hipo 202—204 (202), Poljo 15.75—16, Hrv. 50 d., Kred. 93 d., Jugo 81 — 83, Lj. kred. 123 d., Medjun. 56 d., Nar. 8250 d., Prašted. 855-859 (855), Srpska 155-158 (155), Zem. 127—134, Obrtna 30 d., Etno 164 d., Ravna gora 75 d., Kat. 31 d. Ind. pap.: Guttmann 180— 190, Slavonia 105—115, Slavex 96—100, Danica 120 —132, Drava 430—460, šečerana 410—425, Osj. ljev 210—220, Brod. vag. 130—145, Union 165—170, Isis 15—20, Ragusea 405—430, Trbovlje 462.50 -464, Vevče 125—130, Nar. šum. 40—50, Piv. Sar. 205 bi., Narod. mlin. 20 d., Oceania 190—200, Jadr. plnv 570 bi.
Belgrad. Narodna banka 8350—8360, izvozna banka 850, 7% inv. pos. 89.75, agrari 55 vojna škoda 406.50, 12. 422, Brod. dr. 620, Zem. banka 22.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.45, Wiener Bankverein 21.1)0, Bodeneredit 99.80, Creditanstalt 52.50, Escompteges. 21.25, Aussiger Chemische 278.50, Alpine 41.30, Trbovlejska 56.95, Kranj, ind 34.10, Leykam 6.42, Rima Murany 114.90.
Žito
Pod vplivom nadaljnega malenkostnega nazadovanja tečajev za pšenico na čikaški borzi je položaj v tem predmetu tudi pri nas nekoliko oslabel. Pšenica bačka sc nudi |>o 200—202.50 nakladalna postaja, koruza pa po 200 bačka in sremska postaja. Lahno nazadovanje beležimo tudi v notacijah za pšenično moko, vendar vztrajajo vsi boljši mlini na dosedanji ceni ter niso znižali cen za svojo produkte. Pšenični otrobi drobni veljajo v Bački 125, debeli pa 255—260 naklad, postaja. Promet je bil manjši, to pa radi še negotove situacije. V ostalih predmetih ni bilo nikakih izprememb.
V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni, dobava promptna: pšenica bač. 80 kg 2% 265—267.50, nova bač. uzančna bi. 262.50—265, koruza laplatska za avg., spet. 292.50—295, bač. nav. vozn. 2&5—267.50, ml. tar. 258.50 —260, oves bač. 240—245, ječmen bač. ozim. 67—68 kg 217.50 -220, moka 0 g vag. bi fko Ljubljana 392.80—395,
Novi Sad. Pšenica bač. nova 197.50—202.50, sr. 192.50—197.50, ladja Tisa 207.52—212.50, oves bač., ban. 160—162.50, koruza bač., ban. 197.50— 195, ječmen 150—155, moka 0 g 300- 305, št. 2 280 —285, št. 5 260-265, št. 6 285—240, št. 7 205—210, št. 8 130—135, otrobi bač., ban. v juta vrečah 112.50 —117.50, fižol bač. beli 365—370. Tendenca stalna. Promet: 12 vag. pšenice, 3 ovsa, 23 koruze, 1 ječmena, 3 moke, 6 fižola, skupaj 48 vag.
Sombor. Pšenica bač., železnica proinpt 190— 195; pšenica ban., slav. in sr. 187.50—192.50, pšenica ban. Bega kanal in Dunav šlep 200—205, pšenica ban. Bega kanal 195—200. Ječmen bač. 62/63 kg 145—150, ječmen bački pomladni 65/66 kg 175—185, ječmen baranj. 66/67 kg 190—200. Oves bač., sr. in slav. 157.50—162.50. Rž bač. nova 170 —175. Koruza bač. 190—195; koruza bač. za avgust 192.50—197.50, koruza nova umetno sušena za oktober-november 175—180. Pšenična moka bač. št. 0 295-305, št. 2 275—280, št. 5 250-260; št. 6 230—240, št. 7 220 —230, št. 8 140—150. Fižol bački novi 350—360, izbrani 360—370, fižol bački novi mešani 280—290. Pšenični otrobi bački 115—125. Tendenca mlačna, promet 340 'A vagonov.
Budimpešta. Tendenca inedlu. Pšenica oktober 23.16—23.30, zaklj. 23.25—23.26, muree 25.71— 25.70, zaklj. 25.69—25.70, rž okt. 17.72—17.66, zaklj 17.65—17.66, marec 19.90—19.87. zaklj. 19.86-19.87, koruza maj 18.85-18.01, zaklj. 18.ro - 18.02
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 15 vagonov bukovih drv. Tendenca neizpremenjena.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 5359 pršutarjev in 3895 »peharjev, iz Jugoslavije 3238 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 2.40—2.43, I. 2.32 -2.38, II. 2.25—2.30, kmetski 2.25—2.40, najboljši 2.45. Pršutarji 2.30—2.80, najboljši 2.85. Tendenca živahna. Cene ao se za obe vrsti dobre držale.

-M 3-a
M .3 V N N N a) d a) t> <l) > »5»
v S 1
••H Q>
a > a .£. »g -o a
I
> <u
9
č
i
i

al
"a a
J <NQ
T,-
"ZL *r3i
.S
m .
> w
■g
I«>
S. ^
»z os .Sod
OJO
£«0 <o
Sss
" -,'UJ »« - 1v)
J£ i v Ji -mC •-i. S*— * X (/5
H d g«
H n-9
Ui MQ >
•a -g
•ocO ^
■Ofl
ŽS ►
.. . a JiUg
S!-1® So
OlJ 00 _ >
|Oj i-p
rs ,So M .2 a.
Sv z
s" -3 •»' 5S.2 ji t > a <m N.;
.M
^ c
*
>z o
■r,
, c/i
a «
a
O o
cl»
O » ■ji 6
«Q
v
.■* 00 U. Ol
Francis Jammes:
Rožni venec v solncu
Ena izmed njih so se nenadoma odprla in prikazal se je popolnoma pijan mornar, ki je preklinjal po italijansko. Dominika je odhitela po stopnicah naprej iu slišala, kako se je zvrnil na tla. Potem je začula kričanje ženske, ki mu je prihitela na pomoč. Srce je Dominiki močno bilo in dejala si je, da je bilo blazno, da si je sama upala v takšno hišo. Potegnila je škapulir Karmelske Matere božje iz ne-dri ter ga poljubila. Sedaj se ni ničesar več bala.
Ko je prišla do lestve, je stopila skozi vrala na levi. V poltemni sobi se ni nič ganilo. Drugega ni videla kot stol in v kotu belo posteljo, iz katere je začula težko dihanje. Nenadoma ji je rekel slaboten glas:
»Moj otroki Moj otroki«
Dominika je vstala in stopila k postelji. Nežno je poklicala:
»Mira?«
Dekle se je nenadoma dvignila in z udrtimi očmi pogledala Dominiko, potem se je pa tako blaženo nasmejala, da je bila Dominika vsa srečna. Mira ji je dejala:
»Ker si me ti vedla k prvemu sv. obhajilu, te prosim, da mi vrneš mojega sina, ki sem ti ga posodila.«
Dominika se ni ganila. Sedaj je vse razumela. Roko, na katero ni hotela sprejeti zaročnega prstana, je mehko položila na čelo umirajoče ter ji dejala:
»Mira, takoj ti bom prinesla tvojega fantka. Pet mesecev ima, kajneda? In kako je lep.«
»Pet mesecev? Oče ga je hotel vreči v morje s školjkami. Tedaj sem pa jaz naročila stari ženski.. x
Silen kašelj jo je začel dušiti. Dominika ji je dejala:
/Mira, dobro si storila, da si mi ga poslala. Takoj ti ga prinesem.
»Ali so ga krstili v imenu Očeta in Sina in svetega Duha?«
^Krstili so ga v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Imenuje se Januarij.«
Januarij!« je zamrmrala Mira, potem pa je sladko zaspala.
Ura je bila sedem, ko je Dominika spet sedla v svoj avto. Pustila se je od svojega šoferja peljati k staremu stricu Hektorju, potem pa je poslala voz domov, in dala naročiti svoji materi, da bo večerjala pri admiralu in je dala povelje, naj jo pridr šofer iskat ob osmih.
Dominikina mati se temu ni čudila. Sedla je za mizo s svojimi ostalimi hčerkami in žalostno dejala:
»Pravijo, da hoče postati nuna, tega pa kar ne morem verjeti, ker je tako zelo svobodna. Sicer sem se pa že zmenila s stricem Hektorjem. in on mi je deial, kar popolnoma odobravam, da bomo spravili malega Januarija v sirotišnico, kjer bo dobro preskrbljen.«
>Toda, mama,« je rekla najmlajša hčerka, ali ni otrok s tem, da je kričal, obvaroval Dominiko, da ni strela treščila vanjo.«
Toda tnali ni hotela dati odgovora na to vprašanje. Rekla je:
»Danes je juha zelo vroča, pazite, otroci!«
Ko je Dominika stopila k svojemu stricu v sobo, jo je ta veselo objel ter jo vprašal:
»Ali boš z menoj večerjala? Dobil sem zaboj šampanjca v dar in vem, da ga rada piješ.«
Ko mu je Dominika povedala, kaj se je zgodilo, je namršil obrvi, ko mu je pravila, kako je lezla v temno hišo. Ker je pri pripovedovanju včasih skoraj zajokala, je bil ves ganjen in solze so mu kapale \ belo brado. Dominika ga je vprašala:
»Torej striček, kaj bova storila?«
»Kaj? Otroka bova peljala k materi. Človek bi moral imeti srce kot morski som. da bi se v takem slučaju obotavljal. Samo ...«
»Samo?<
»Telefonirati moram.«
>Komu?«
»Najprvo policijskemu komisarju, da mi pošlje dva stražnika v civilu, ki naju bosta spremljala, potem pa po kočijaža, da mi pošlje udobno kočijo, zakaj do tega me ne boš nikoli spravila, da bi sedel v tvojo torpedovko na štirih kolesih.«
Vs^la je, ga poljubila in rekla:
»Vrnem se takoj. Odhitim domov, da preoblečem Januarija in potem pridem takoj z njim nazaj.« Odhitela je na cesto in tu jo je že čakal šofer ž avtomobilom. Dominika je sama sedla h krmilu. Kot vihar je dirkala po širokem bulvarju in tako naglo zavozila skozi vrtna vrata, da se je stari vratar kar preplašil. Imel jo j« rad, zakaj dajala mu je rakov in tobaka.
»Ali je pil?« je zaklicala aobaricL
»Da, gospodična.«
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda 50 par.,
Najmanjši oglas - J? 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo.
1	m	33	M
Dekle z dežele
ki zna že malo kuhati, išče službo. — Naslov v upravi pod št. 9267.
Službodobe
Krepkega fanta
za čiščenje pribora in hišna .dela spre|mem. Nastop 15. septembra ali 1. oktobra. Služi>a stalna. Kolodvorska restavracija — Maribor. Tomo Majer.
U2enka
poštenih staršev se sprejme v mamifakturno trgovino. Oskrba pri starših. Ponudbe na upravo pod »Učenka«.
Boljše dekle
kot pomočnica k sobarici, katera zna tudi šivati, sprejme hotel Štrukelj v Ljubljani.
Več dobrih zidarjev
za akordna in režijska dela sprejme stavbeno podjetje Angelo Lattelino, Ljubljana VII - Knezova ulica 32, I. nadstr.
Klavir
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod šifro »Klavir« na upravo.
Dva rabljena primeža
(Schraubstock) in poljsko kovačnico (Feldschmiede) - kupim. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 9293.
Razpisujemo nabavo šest vagonov močnih
krajnikov
Podatki in pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika v Zabnkovci, pošta Griže. Štev. 4058/11.
SLIVE
za žganje, kupi večje vagonske količine — proti
akreditivnemu plačilu tvrdka Franjo Molan, Celje.
Dva kroj. pomočnika
sprejmem takoj; morata biti vajena tudi konfekcijskega dela. — Viktor Avberšek, Pragersko.
Verziran potnik
se sprejme na fiksum in potne stroške za obisk grosistov galanterij, ozir. parfumerijske stroške, nadalje drogerij in lekarn, kakor tudi brivskih salonov. Potovanje je po vsej državi. Znanje poleg srbohrvaščine tudi nemškega jezika event. francoskega. - Naslov v pisarni društva trgovskih potnikov in zastopnikov, Sv. Petra c. 29, dvorišče L., in sicer samo za člane društva.
Pomočnik in vajenec
se sprejmeta v stalno delo. - Mizarstvo I. Jeglič, Radovljica 1.
Steklenice šampanca
7/10 do 500 komadov, kupim. Ponudbe na: Selce, Hrvaško Primorje, poštni predal 10.
Parcelo
veliko 700—1000 m-, blizu mesta, kupim. - Ponudbe pod »40« na upravo Slov.
Jabolka
namizna in za mošt, ter slive za žganjekuho, kupuje stalno samo vagonske količine. Ponudbe na »Continentale«, veletrgovina s sadjem, Maribor, poštni predal 1.
Molka
namizna ter tresena za mošt, kupi franko vagon
tvrdka Franjo Molan, Celje.
I tffcffffffffl
MHBMnMEStaHi
Bencin motor
36 akumul., pod ugodnimi pogoji naprodaj v Smartnem ob Savi 16. -Natančna pojasnila daje »Vincentinum«, Ljubljana.
Motorno kolo
poceni naprodaj. Vprašaj v Kamnici pri Mariboru, Bračko.
Dijak
srednješolec iz boljše hiše se sprejme na stanovanje k rodbini, kjer bo dobro oskrbovan. Naslov; P., Dunajska cesta št. 67, I. nadstr., naspr. mitnice, postajališče avtobusa.
Dva dijaka
nižješolca se sprejmeta na stanovanje in zajuterk. Nemška konverzacija. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9290.
Opremljena soba
prosti vhod, električna razsvetljava, se odda boljšemu gospodu. Maribor, Cankarjeva 8.
Sobo
i lepo, meblovano, s posebnim vhodom išče upokojeni oficir. — Ponudbe pod »Polkovnik«.
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Portal
iz treh delov, vhodna vrata 220 X 125 cm, 2 izložbi 170 X 125 cm, kompletno z jeklenimi valjčnimi za-stori (rolo), vse v dobrem stanju, ugodno proda Martin Plut, Črnomelj.
Zamenja se takoj
trisobno stanovanje v sredini mesta za stanovanje z večjo sobo in pritikli-nami istotako v mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje takoj«.
Prazna soba
se odda v bližini nove šišenske cerkve. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 9292.
Svetlo sobo
udobno, iščem za 15. september v šentjakobskem okraju. Naslov prosim na upravo št. 9283.
Prazno sobo
s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9294.
Šivalni stroj
dobro ohranjen, prodam. - Šiška, Černetova ulica št. 29 (stara 271).
Lovskega psa
dresiranega ptičarja, kupim. Ponudbe pod »Fer-mač« št. 9269 na upravo »Slovenca«.
Koncertni harmonij
s krasnim glasom, ameriški sistem, s 13 registri in 5 oktavami - prodam po zelo nizki ceni. Dopise pod »Konc. harmonij« na podružnico »Slovenca« v Celju.
Zahvala
Meblirano sobo
s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo, oddam po zmerni ceni. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9296.
Stanovanje
soba, kuhinja, električna razsvetljava, oddam s 1. septembrom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9262.
Zaslužek
Privatni prodajalci
in privatni potniki kot postranski zaslužek 3000 Din mesečno za prodajo šlagerja. - »Delmond«, Ljubljana — Miklošičeva cesta št. 14, I. nadstr.
Za mnogostranske izraze sočutja povodom smrti našega nepozabnega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Ahlina
se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. — Posebej pa izrekamo svojo zahvalo častiti duhovščini, gg. zdravnikom in čast. sestram usmiljenkam za nego in pomoč med boleznijo, Narodni čitalnici v Šiški za poklonjen šopek, vsem darovalcem vencev in cvetja, končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.	ŽALUJOČI OSTALI.
Potrtim srcem javljamo vsem znancem tužno vest, da je pieminula naša preljuba soproga in mamica, gospa
FRANJA VIDGAI
hišna posestnica v Rog. Slatini
po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, dne 27. avgusta ob tričettr na 8.
Pogreb preblage pokojnice bo v četrtek, dne 29. avgusta ob 17 iz hiše žalosti v Rog. Slatini na pokopališče k Sv. Trojici. 27. avgusta ob tričetrt na 8.
Ivan, soprog, Franfo, sin in ostali sorodniki.
Posestva
VILA
za takojšnjo vselitev, s 4 sobami, kuhinjo, gospodarskim poslopjem in ze-lenjadnim vrtom, v najlepši brezprašni legi, v neposredni bližini mesta Ptuj, se ugodno proda.
Vprašanja na
C. Pichler, Ptuj
Društveni dom.
Orgle in harmonije
izdeluje in popravlja po nizki ceni. Anton Dernič, orglar, Radovljica, Slovenija.
Našel se je
zavoj platna za srajce na vlaku med Mariborom in Celovcem dne 13. julija 11929. Obrniti se je na j upravo lista pod št. 9223.
Svarim pred nakupom navideznega blaga, cenih klavirjev!
Kupujte na obroke
od 400 Din
prve svetovne fabrikate: Bosendorfcr, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alf, Breznik
Mestni trg 3.
Velikanska izbira!
Ant. Rud. Legat ov
enoletni frgovslti tecal
v Mariboru
(odobren od Ministrstva trgovino in industrije v Beogradu)
Jabolka
otresena, za mošt, dobavi Kmetijska zadruga v Ptuju,
pomsivo
moderne spalnice, kuhinjske oprave iz trdega ali mehkega lesa, lino izdelano, priporočam cenjenemu občinstvu. Zaloga pohištva FRANC VELHAVRH mizHrstvo, Vižmarje, (pod klancem) p. Št Vid nad Ljubljano. Priporoča se najtopleje za cenjena naročila katera izvršuje točno po želji in vzorcu. Cene nizke.
Delo solidno.
Pouk
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Preklic!
Preklicujem govorjene besede proti družini Se-nično št. 1, — Senično 25. avg. 1929. — Maric Grašič.
Širite »Slovenca«!
Otvoritev
modnega salona
Chtc"
»
Učni predmeti:
Enostavno, dvostavno in
ameriško knjigovodstvo Trgovsko računstvo Slovenska korespondenca
in kontoma dela Srbohrvaški jezik in koresp. Nemška trg. korespondenca Gospodarski zemljepis
Blagoznanstvo Slov. stenografija Strojepisje Lepopisje Slovenski jezik Nemški jezik Italijanski jezik Nemška stenogr.
Začeten dne 2. septembra 1929
Lastni internat in lastni šolski buffet. — Letni izpiti iu izpričevala pod državnim nadzorstvom.
Prospekti in vpisovanja v trgovini tvrdko
Ani. Rud. Le a! d Co.. Maribor
Slovenska ulica 7 Telefon 10(1
Avtokaroserije
izdeluje solidno in po zmerni ceni Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče.
Birete, šemisete
in talarje za veleč, duhovščino izdeluje Franc Himmelreich - Ljubljana, Pred škofijo 9/II. - Delo fino, cene nizke.
Klavirji!
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pribitka ali vračunanja obresti. Izposojevalnica! WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 (v bližini Glasbene Matice).
Mala trgovina
z mešanim blagom, dobro vpeljana, se odda radi družinskih razmer. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 9265.
cvilh in druge potrebščine kupujte vedno samo pri
strokovnjaku Rudolf Sever, tapetništvo Marijin trg 2
Žaganje drv
najceneje Uran Franc, Vilharjeva c. Tel, 28-20.
Spalnice iz vseh vrst lesa, kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri
IVAN NAPAST
Vižmarje št. 9, čez žel. progo, levo od Marijine kapele, Št. Vid n. Ljublj. Delo solidno. Ogled tudi ob nedeljah. Avto zveza.
Pljuča!
Pljučne bolezni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) - Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.
ME moho
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 32, Ljubljana.
Otomane
spalne divane, modroce, zložljive postelje, kupite najceneje pri tapetniku Franc Jager - Ljubljana, Sv. Petra nasip 29.
Koruzo za Krmo
oddaja najceneje veletrgovina žita ln moke
A. VOLK. Llubllana
Uesljeva costa št. '24.
Strojno pletilstvo
je edino ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega podjetja brez posebnih stroškov in zamude časa. Učne tečaje se nastopi lahko vsak dan. Najboljši pletilni stroji »Walter« vedno v veliki izberi na zalogi. - F. KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5.
la lcmn»c
Anica Paheh
Ljubljana Šelenburgova ul. 6\I.
Cenjenim damam si dovoljujem kar najvljudneje naznaniti, da sem otvorila modni salon. Z zagotovilom, da bodo cenjene dame kar najkulanlneje in odlično postreženc, se istim blagohot. priporočam.
Okviren je vseh slik
fotografi) v poljubnem slogu in velikosti izdeluje: M. RAUCH, CELJE, Prešernova ulica 4, — Tud
pošiljke po pošti garantirano okusno in -eno!
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Marko-NatMe Gorupa
paznika v pokoju
za poklonjeno cvetje in vence ter za nad vse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
V Ljubljani, 27. avgusta 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.

Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. septembra 1929: 4000 m gole bakrene žice 16 mm! prereza 2000 m gole bakrene žice 25 mm2 prereza 2000 m gole bakrene žice 10 mm- prereza 200 kmd. izolatorjev N 8. z oporami za les 100 km. izolatorjev N 9. z ravnimi oporami za NP 8. 200 km. sponk za žico (Krallenklemmen) za 16 mm2.
Ponudbe je predložiti najkasneje do 16. septembra 1929 do 11 dopoldne. Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št, 8294/11.
■■HUHHHHSnB^^!
Nova zvosioSivarna išče samosfoj. livaca
Cenjene ponudbe z zahtevo plače nasloviti na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod štev. 9275.
Satiic in zelenfad
vsake vrste v k u h a v a j t e samo v originalnih Weckovih pripravah za vkuhavanje. Zahtevajte samo \V e c l< a pri vseh trgovcih. Tovarniška zaloga FRUCTUS, LJUBLJANA, Krekov trg 10. Zastopstvo v Mariboru: Carl Lotz in Pinter & Lenard: Celje: Josip Jagodič. - Nfl VELESEIMU PAVIUON H 456

Me množino
jabolk in Mit ali izptouljenego jabolčnega in Mvega soka
kupi tovarna ARKO. Istotako se iščejo dobavitelji. Potrebne cisterne na razpolago. Obširne ponudbe z navedbo cene franko vagon na
Vladimir flrko, Zagreb I., Poštni predal Ul
najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Veg znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatlka. Ceniki franko. Prodaja ca obroke. „Tr!t;ur.a" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št, 4.
Jugoslovensko
Ganz
•delniško društvo-
Beograd
Karadordevaul.75 Tel. št. 23-90,44-33
Zagreb
Draškovičevaul.27
Telefon štev.55-87 *
SKOPLJE:
Ing. Goflegia
SOMBOR:
K. Zvvirscbitz
VEL. BEČKEREK; Volta d. d.
Preko 40.000
ganzovih
valjčnih mlevnikov
v uporabi! ¥
Z najboljšimi valjarji iz trdesa liva!
Zahtevajte prospektei