IREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. S tiskarna I. nacisti'.). Uradu.' ure za stranke so od 10. do 11.
i^..n in nH H /In t\ um nMnn roab Hun >'«lZ6n nedelj j 11
pisma se ne
dopoldne in od 5. do 6. uoi oldne vsak dan raz praznikov. Hokopisi se 11 - vrafajo. Nefrankirana
sprejemajo
NAROČNIKA ; celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Ojjislio in Bosno K 21 '60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36‘—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .*	/	ob pol 11. dopoldne.	\	\	•.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za slianke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvefiei Inaerati: enostopna petilvrstica 30 vin . poeojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. ::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
... ——	Reklamacije lista so poštnine proste.	———
Slev. 509.
V Ljubljani, v petek dne 14. febuarja!913
Leto lil.
Zakaj ne odpokličejo rezervistov?
Dunaj, 10. februarja.
V državnem zboru so socialisti danes vložili interpelacijo, ki je izredne važnosti za široke sloje prebivalstva, in Je koristno, da se ljudstvo čim natančneje seznani z njo. Interpelacija poslancev Adler, Pernerstorfer, Seitz in sodiugov se glasi:
Ze cele mesece imajo pod zastavami rezerviste in nadomestne rezerviste, ki so bili pri nekaterih vojnih zborih poklicani na službovanje. Daši se lahko smatra, da so rešena najvažnejša vprašanja, ki jih je razvila balkanska vojna in je danes rešiti le še vprašanja druge vrste, zaradi katerih ne more nobena država zarotiti strašne vojne katastrofe nad svoje državljane, je vendar še na tisoče rodbinskih očetov ločenih od žen in otrok In vzdrževanje vojaškega oboroževanja vznemirja še vedno vse narodno gospodarstvo.
Iz vseh krajev, kjer zadržujejo poklicane rezerviste in nadomestne rezerviste, nam prihajajo dan na dan najtežje tožbe. Celo vojaško časopisje je moralo priznati, da ni dovolj poskrbljeno za pristrešje in za hrano poklicanih rodbinskih očetov. Zlasti se pritožujejo rezervisti zaradi nenavadno slabe menaže in zaradi prenapolnjenih stanovanj. Zdi se, da je najslabše tam, kjer je moštvo nastanjeno v barakah za silo. Po opisih, ki jih dobivamo o stanju teh barak, se je žal bati, da dobi na tisoče mladih ljudi tam kali težkih bolezni. Temu se še pridružuje, da se rezervisti po pravici pritožujejo zaradi slabega ravnanja. Mnogo rezervistov nam naznanja, da jih mučijo s popolnoma nepotrebnim, za vojno čisto brezpomembnim paradnim dresiranjem, da ravnajo vojaški predpostavljeni z njimi slabše kakor z mladimi rekruti in da jih zlasti lahkomiselno kaznujejo. Znan nam je slučaj, da je dobil rezervist, ki ni mogel na vaji vsled utrujenosti dalje, dvajset dni zapora. Od drugih čet nam naznanjajo slučaje, da so kaznovali ljudi, ki so napravili kakšno napako pri vajah »Gewehrgriffov«, ki pač ne prihajajo v poštev kot priprava za vojno službo. z večdnevnim poostrenim zaporom!
Ob takih razmerah se ni čuditi, če se loteva velikega dela vpoklicanega rezervnega itto&tva največje ogorčenje. Vojaška poveljni-štva pa, kakor je videti, ne poznajo zoper to nobenega druzega sredstva, kakor da dajo obsojati ljudi, ki se pritožijo v kakšnem privatnem pismu svojim družinskim članom, na par mesecev garnzijskega zapora. Temu se še pridružuje, da prepuščajo poveljništva moštvo najhujšemu odiranju kupčevatcev. Ljudje ne dobe dovolj hrane, pa se ne skrbi niti za to, da bi si mogli kupiti za zmerne cene. kar iim .primanjkuje. Skoraj iz vseh garnizij na avstrijskem jugu poročajo, da so cene živil vsled nastanitve ogromnih vojaških množic blazno poskočile, tako da mora moštvo plačevati prave oderuške cene. Z beračijo, ki so jo ljudje dobili iz hrupno nabranih darov, ne morejo ničesar početi.	i
V tem ko so rezervisti sami v najslabšem položaju, se pa ne godi doma zapuščenim ženam in otrokom nič bolje. Nizki državni donesek ne zadostuje, da bi se družine preživele. Dela dobe žene vsled hude gospodarske krize
le v izjemnih slučajih. Rezervist, ki sam trpi, čuti svoje trpljenje še povečano, ker ve, da njegova družina doma strada. In ljudje vprašujejo po pravici, čemu vse to, ko je vendar vsakdo prepričan, da je vojna nevarnost minila, da je morala miniti.
Ali tudi vse narodno gospodarstvo trpi hudo, ker se ne razveljavljajo vojaški ukrepi. Težka gospodarska kriza, pod katero ječimo, ne more izginiti, dokler ni ljudstvo prepričano, da ni več vojne nevarnosti. Popolno prepričanje, da je mir zagotovljen, se pa ne obnovi, dokler ne vrne vojna uprava rezervistov njihovim družinam. Dokler pa ni popolnega poniir-jenja, bodo trgovci in tovarnarji zadržavali svoja naročila, ne bodo mali naročniki oddali dvignjenih prihrankov hranilnicam, ne mine tržna in kreditna kriza. €adnji Čas je, da se vlada zavč, kakšne težke gospodarske posledice povzročajo vojaške priprave. Medtem ko je kupčija na Nemškem, na Angleškem sijajna, je pri nas na tisoče in tisoče nezaposlenih in v tisočerih podjetjih je obrat skrčen. Priporočamo gospodom ministrom, naj ši dajo še poročati o bedi, ki vlada skoraj v vseh krajih tekstilne industrije, v krojaški obrti na Dunaju in v Prostjejovu, najstrašneje pa v hišni industriji po češkem pogorju, na Moravskem in v Šleziji. Dolgo bo trajalo, preden bo naše narodno gospodarstvo moglo okrevati od strašnih ran, ki mu jih je zasekala vojna nevarnost. In če že vlada, ki ima za agrarne stiske vendar včasi kakšno pomoč, prav ničesar ne stori za trpečega industrijskega delavca, bi morala storiti vendar to, kar je v njeni moči. Okrajšati krizo, da čimprej omogoči okrevanje narodnega gospodarstva. V ta namen pa je po-mirjenje prebivalstva, da je mir zdaj zagotovljen, prvo in najbolj zanesljivo sredstvo, /e zato je neizogibno potrebno, da sc hitro pošljejo vpoklicani rezervisti domov.
Velesile so se že izrekle za avtonomijo Albanije in odrekle Srbiji zahtevani dohod do Jadranskega morja. S tem so najvažnejše zahteve Avstrije izpolnjene. Kar je še ostalo, so detajlna vprašanja. Zaradi problema, če naj pripade to ali ono mesto, čigar imena avstrijski narodi niti ne poznajo, Albaniji ali Srbiji, ali pa zaradi trgovinsko in prometno političnih vprašanj, ki se imajo še urediti med Avstrijo in Srbijo, ne more v naših časih nobena velika država voditi vojne. Zato se ne da opravičiti, če se vlada še vedno obotovalja, pa ne reši rezervistov njihovega trpljenja, jih ne vrne njihovim družinam in ne prežene more z našega narodnega gospodarstva.
Vprašujemo torej vlado:
Ali hoče od skupne vlade takoj in z vsem poudarkom zahtevati, da prekliče vsled balkanske vojne Izdane vojaške ukrepe in neod-vlačno odpusti vpoklicane rezerviste in nadomestne rezerviste?
  _	*	nrsrv	i--	-»v-r--	»*«»«•	*r*	i	■
Legenda o socialist čnem terorizmu.
Krščanski socialno časopisje pripoveduje, da je socialno demokratični terorizem napravil Pavla Kunschaka za morilca. To je Rola laž, s katero hočejo brezstidno zločinstvo omiliti. »Arbeiter Zeitung« navaja natančno, po njegovi delavski knjižnici, kje in kako dolgo je bil Kunschak v delti. Kunschak ni ostal v nobeni
službi dolgo in je po konfliktu z organiziranimi delavci pri Siemens-Schukertu prav tako pogosto menjeval službe kakor prej.
Iz Kunschakove delavske knjižnice, ki je sedaj na policiji, je razvidno naslednje:
Od leta 1887. do 1890. je bil pri tvrdki Uebilherr v ficrnalsu. Leta 1890. je bil zaporedoma pri treh tvrdkah. Od leta 1891. do 1892. je bil pri tvrdki Slama. Leta 1892. je bil nekaj časa v Salcburgu. Potem je bil eno leto brez dela. Od leta 1894. do 1903. ni bil na Avstrijskem in ne pove delavska knjižica ničesar o njegovem bivališču, najbrže je bil v Ameriki in Nemčiji.
Leta 1903. se je vrnil na Avstrijsko in vstopil 19. maja v delo pri tvrdki Petravic in Comp. v Herualsu. Pri tej tvrdki je ostal do 18. marca 1905. Nato je bil od 15. aprila do 3. junija 1905 pri tvrdki Friedmann. V Siemens-Schukertovo tovarno je prišel 21. junija 1905, kjer mu je zaupnik delavstva povedal, da so v tovarni vsi delavci organizirani in ga prosil, da naj tudi on vstopi v organizacijo, od katere ima le korist. Kunschak ni hotel vstopiti v organizacijo in je prišel v tovarno le z namenom, da bi kalil organizacijsko delo in izzival socialiste. Nato sta šla dva zaupn. delavstva k delovodji in mu de-jjala, na odpusti Kunschaka ali pa zapuste delo vsi drugi delavci. Delovodja je odslovil Kunschaka, ki je hitro tekel na sodnijo in tožil delavska zaupnika zaradi izsiljevanja. Sodruga Saumvvald in FaB sta bila 20. novembra 1905 obsojena na 14 dneven zapor.
Po tem slavnem činu je vstopil Kunschak v tovarno za avtomobile Graef in Stift. Vstopil je 23. julija 1905. 20. novembra je bila obravnava proti sodrugoma Saumwaldu in FaBu. Ko so Kunschakovi sodelavci brali drugi dan v časopisu, da sta Saumvvald iu FaB obsojena, so izjavili, da ne delajo nič več s človekom, ki je spravil dva delavska zaupnika v ječo. Bili so odločeni, da zapuste delo, ako tvrdka ne odpusti Kunschaka. 21. novembra je odpovedala tvrdka Kunschaku.
Ko je izstopil Kunschak iz tovarne je dobil takoj zopet delo iu ga je odslej organizirano delavstvo puščalo pri miru. Še^ leta 1905. je dobil delo pri tvrdki Schott in Sehiitteldorfer, kjer’je ostal do leta 1907. V tein letu je delal še pri tvrdki Griin. 2. novembra je zopet menjal službo in nričel delati pri tvrdki Roth, kjer je ostal skoraj tri leta, do 2. vagusta 1910. Od 5. oktobra 1910 do 18. januarja 1911 je bil zopet pri tvrdki Friedmann. Od tu je šel v tovarno za avtomobile, kjer je ostal do junija 1911.
Od tega časa je bil brez dela, a ne zato, ker so ga »zasledovali« socialni demokratje, ampak zato. ker ni sploh več iskal dela. Pri zasliševanju je odgovoril Kunschak na vprašanje vladnega svetnika Stuckarta, zakai da ni več delal od junija 1911, sledeče:
»Od junija 1911 nisem imel nobenega dela več. Tudi iskal nisem več dela od tega časa dalje.«
S to izjavo Kunschakovo je dokazano, da je »zasledovanje in preganjanje« od strani socialnih demokratov izgovor za njegovo mržnjo do dela.
»Arbeiter Zeitung« poroča, da je poizvedovala pri vseli tvrdkah, pri katerih je bil Kunschak od tedaj, ko je moral izstopiti pri tvrdki Graei in Stift na željo organiziranih delavcev, o vzrokih njegovega izstopa. Vse tvrdke so izjavile, da je bil odpuščen na lastno
prošnjo, pri eni pa zato, ker je bilo premalo dela.
Zavratnega morilca pa vzlic temu še zagovarjajo krščansko socialni listi — kot mučenika »socialno demokratičnega terorizma.«
Zavarovanje zoper brezposelnost v Gentu.
Poročilo belgijskega mesta Genta o zavarovanju zoper brezposelnost je pravkar izšlo. Obravnava dobo od 1909 do 1911. Poročilo kaže popolnoma jasno sliko o sistemu zavarovanja zoper brezposelnost in o uspehih zavarovanja od leta ustanovitve 1901. Mestni zastop v Gentu je sklenil leta 1901 ustanovitev podpornega sklada za strokovne organizacije in delavska društva, ki imajo za svoje člane že uvedeno brezposelno podporo. Vsak brezposeln član dobiva razen podpore svoje organizacije še prispevek iz mestnega sklada.
Mestni sklad upravlja poseben odbor, ki je pod nadzorstvom mestne uprave. Mestna uprava postavi vsako leto določeno vsoto v proračun za ta sklad. Poleg tega rednega prispevka dovoljuje občina za sklad brezposelnih podpor še izredne dohodke, ker je izkušnja pokazala, da posluje sklad ob času krize^ nezadostno, če ima le redno podporo. Tako je morala n. pr. leta 1908 gentska mestna uprava povišati redni prispevek 19.200 K na 39.804 K, ker je bila v tem letu huda kriza in bi drugače odbor ne zmogel vseh zahtev. Vsled tega je ustanovila mestna uprava tudi rezervni fond, v katerega se stekajo prebitki proračuna, če je bilo leto ugodno. Razen tega je mestna uprava dovolila fondu izreden kredit 4800 K, ki ga izplačuje vsako ugodno leto, da zadosti lehko v letih krize vsem izrednim zahtevam. Ob koncu leta 1911. je bilo v rezervnem fondu 19.2(>0 K 40 vin., ki pa se porabijo le tedaj, če sta mestna uprava in odbor brezposelne zavaiovjlTiice spoznala, da je res nastala težka gospodarska kriza in da so redni izdatki prekoračeni. Na ta način se obvaruje mestni proračun v težkih časih .vsake izredne obremenitve.
Prispevek mesta znaša povprečno 32 odstotkov podpore, ki jo plačuje vsaka poedina organizacija brezposelnim delavcem. Leta 1908. je dobil povprečno vsak brezposeln delavec od mesta 18 K 56 vinarjev, leta 1911. pa 21 K 12 vinarjev. Dve tretjini vse podpore dobiva torej vsak zavarovanec od svoje organizacije, torej od svojih lastnih prihrankov, eno tretjino iz mestne blagajne. Glavni delež daje torej organizacija in po njej vsak zavarovanec sam.
Belgijska država, okraj vzhodno Mander-ski, v katerem je mesto Gent, in poedini zasebniki podpirajo zavarovalni fond z rednimi prispevki, ki jih mestna uprava za izredne namene nalaga in obrestuje. Skupna vsota teh prispevkov je znašala v letu 1908, 1909, 1910 in 1911 11.384 K 97 vinarjev, od teh j.e bilo izdanih 5545 K 77 vinarjev.
Brezposelnemu zavarovanju pripada, razen mesta Genta samega, še sedem drugih občin gentskih predkrajev. Število organizacij, ki so se pridružile zavarovanju, znaša 46, od teh je 16 socialno demokratičnih strokovnih organizacij. Mesto samo, brez predkrajev, ima 180.000 prebivalcev. Število zavarovanih oseb
EMIlE ZOLA:
Rim.
(Dalje.)
Pierre se je zaman trudil, da bi zadržal Narcissa pri večerji. Mladi mož je trdil s častno besedo, da čakajo nanj. Itak se je že zakasnil. Stisnil je duhovniku obe roke, ljubeznivo mu je zaželel srečno pot, pa je odšel.
Ura je bila devet. Ko je bil sam, je sedel za malo mizo in Viktorina mu je stregla, Gia-coma, ki je bil prinesel posodo v košari, je pa poslala proč.
»V meni vse vre, če vidim, kako počasni so tukaj ljudje.« je dejala. »In razuntega, gospod abbč, mi je veselje, da Vam strežem pri Vaši zadnji večerji. Glejte, dala sem Vam napraviti majhen dine na francoski način: Ribo au gratin in pečenega piščanca.«
Njena postrežljivost ga je genila, in veselilo ga je, da je imel družbo te rojakinje, ko je večerjal v neizrecni tišini te stare, temne in zapuščene palače. V vsej njeni debeli, okrog-lasti postavi se je izražala tuga, žalost zaradi bolestne izgube njene ljube kontesine; ali delo, katerega se je zopet lotila, jo je že jelo dvigati in ji je vračalo marljivo okretnost. S ponižnostjo ubogega dekleta^ se je vdajala najhujšim katastrofam sveta. Čebljala je skoraj veselo, ko mu je podajala krožnike.
»Če pomislim, gospod abbč, da boste pojutrišnjem zjutraj v Parizu! Veste, zdi se mi, kakor da sem šele včeraj zapustila Anneau. Oj, zemlja je tam tako lepa — da. mastna, zlato-rumena. ne kakor ta suha prst, ki diši po žveplu. In kako sveže, prijazne so vrbe ob našem potoku! In gozdiček, v katerem je toliko mahu! Tukaj nimajo tega; ničesar nimajo kakor svoje pločevinasto drevje pod smolim neumnim solin.eni. ki praži travo. Moj !>r,K- ne vem, kaj bi bila prve čase dala za dober dez,
ki bi me bil pošteno premočil in opral njih umazani prah z mene. Se danes mi utriplje srce, kadar mislim na lepo jutro pri nas doma, če je prejšnji dan deževalo in je ves kraj tako blag, tako prijeten, kakor da se hoče po joku smejati. Ne, ne, temu vražjemu Rimu se ne bom nikdar mogla privaditi. Ne, kakšni so ljudje, kakšen je kraj!«	.
Razveseljevalo ga je, kako zvesto je bila vdana domačemu kraju, da je ostala še po petindvajsetih letih bivanja tukaj tuja in neobčutna za novo deželo. Bila je dete ljubeznive, umerjene, jasne, zjutraj z rožnato meglo obdihnjene dežele, pa se ie zgražala vpričo tega mesta prejasne svetlobe in otožne vegetacije. Sam je bi! živahno razvnet, ko si je dejal, da bo kmalu zopet videl prijazne, dražestne bregove
Sene.	, .	. .	,	• x
»Ali kaj Vas zadržuje tukaj	zdaj,	ko	m več
Vaše mlade gospodinje?« je vprašal. »Zakaj ne sedete še Vi na vlak?«
Vsa osupla ga je pogledala.
»Jaz da bi šla odtod, da bi se vrnila tia gor? O ne, gospod abbč, to je nemogoče.
I Prvič bi bila preveč nehvaležna, zakaj donna I	Serafina me je vajena; grdo bi	bilo,	če	bi za-
I	pustila njo in Njega eminenco,	zdaj	ko	sta v
nesreči, in pa. kaj naj bi počela drugod? Moj brlog !e zdaj pač tukaj.«
»Torej ne pridete nikdar več v Anneau S«.
»Ne. nikdar ne. To je gotovo.«
»In nič Vam ne bo na tem, da boste tukaj pokonani. v tej zemlji, ki diši po žveplu?«
Veselo se ie nasmejala.
»O. kadar sem mrtva, mi je že vseeno, kje da ležim. Za spanje je vsak kraj dober, gospod abbč! Komično je. da skrbite, kaj se zgodi, kadar ie človek mrtev. Nič se ne zgodi, pri Bogu, prav nič ne! To me pomirja in tolaži, da bo ted;n za vse čase vse pri kraju in se bom lahko epoči la. Človek", ki ie toliko delal, je ljubi Bog to pač dolžan. Sal veste, da nisem svetohlinka.
Nikakor ne! Ali to mi vendar ni oviralo poštenega življenja; le poglejte me — nikdar nisem imela ljubčka, če pravi človek kaj takega v mojih letih, je to za ušesa prav neumno. Pa vendar pravim, ker je resnica.«
Smejala se je zopet kakor pridno dekle, ki ne verjame v župnike, pa nima nobenega greha na vesti. Pierre se je zopet začudil temu preprostemu življenskemu pogumu, praktični razumnosti te vdane delavke. Zanj je bilo v njej vtelešeno neverno, preprosto francosko ljudstvo, ki nima več vere in je ne bo več imelo. Oj, če bi mogel biti človek tak kakor ona, če bi mogel izpolniti svojo nalogo, pa potem leči na večni počitek brez prevzetne upornosti, le vesel, da je opravil svoj kos dela!
»Torej naj jaz, če pridem kdaj v Anneau, pozdravim gozdiček, ki je poln mahu?«
»Storite to, gospod abbč. Recite mu, da ga nosim v srcu in vidim tam vsak dan, kako se zeleni.«
Pierre je bil gotov z večerjo in Viktorina je dala Giacomu odnesti posodo. Potem je svetovala duhovniku, ker je bilo šele pol devetih, naj mirno ostane še eno uro v svoji sobi. Čemu naj bi tako zgodaj zmrzaval na kolodvoru? Ob poldesetih pokliče izvoščka, in ko bo voz doli, ga obvesti in pošlje prtljago dol. Lahko je torej povsem miren in nič mu ni treba skrbeti.
Ko je odšla in je bil Pierre zopet sani, ga je obšlo čuvstvo praznote, čuvstvo čudne osamljenosti. Njegova prtljaga — kovčeg in mali zaboj — je bila na tleh, v kotu sobe. Nema, pusta, izumrta je bila ta soba, ki se mu je zdela že povsem tuja. Ničesar ni imel več opraviti kakor odjKitovati, že je bil odpotoval, m ves Rim okrog njega je bil le še — slika, ki o vzame v spominu s seboj. Se ena ura. /.ae sc mu je kakor večnost. Pod njim je spala temna, samotna palača, uničena od te tišine. Sedel je, hoteč potrpeti, hi pogreznil se je v globoko razmišljanje.
Zdaj je v svojih mislih zarotil svojo knjigo »Novi Rim« — kakor jo je bil spisal, kakor jo je hotel tukaj braniti. V spomin se mu je vrnilo prvo jutro na Janikulu, na robu planote S. Pietro in Montorio, vočigled vroče zaželje-nega Rima, ki je ležal pomlajen, otroško blag pod širnim, čistim nebom, kakor da se dviga na krilih v sveže jutro. Tam si je bil predložil odločilno vprašanje: Ali se more katoličanstvo prenoviti, ali se more vrniti k duhu prvotnega krščanstva, k izpovedanju demokracije, ali more iz njega postati vera, katero pričakuje omajani moderni svet v svoji smrtni nevarnosti, da se more potolažiti in da more živeti? Srce mu je utripalo od navdušenja in upanja; komaj da je bil okreval od svoje nesreče v Lurdu, pa je prišel sem. da napravi tukaj drugi, zadnji poizkus in vpraša Rim za odgovor. In zdaj se je poizkus ponesrečil; poznal je odgovor, ki mu ga je bil dal Rim s svojimi razvalinami, s svojimi spomeniki, s svojimi tli, s svojim ljudstvom, s svojimi prelati, s svojimi kardinali, s svojim papežem. Ne, katoličanstvo se ne more prenoviti! Ne, ne more se vrniti k duhu prvotnega krščanstva! Iz njega ne more postati izpovedanje demokracije, nova vera, ki bi rešila stare, razpadajoče, od smrti ogrožene družbe! Četudi je bilo videti demokratičnega pokoljenja, je poslej prikovano na ja rimska tia, kraljuje proti svoji volji m je pod kazndo sa momora prisiljeno, ^a vztraja na svojem posvetnem gospodstvu; tradicija ga veže, dogma ga uklepa. le navidezno se razvija m je obsojeno na tako negibčnost, da je papeštvo v svojih večnih sanjah o vsesvetovnem gospodstvu za bronastimi vrati svojega Vatikana jetnik, strašilo osemnaiststo let starega atavizma.
(Dalje.)
|e naraslo od 13.000 v letu 1901 na 18.600 v letu 1911. Leta 1901. so strokovne organizacije izplačale 2080 brezposelnim 9590 K 67 vinarjev, mestni prispevek je pa znašal 3582 K 92 vinarjev. Najvišje podpore so izplačevale organizacije leta 1908, ko je bila velika brezposelnost. 7539 brezposelnim delavcem so strokovne organizacije izplačale 95.161 K podpor, mestni prispevek pa je bil 44.833 K.
Mestna uprava je nastavila ob ustanovitvi brezposelne zavarovalnice stalnega uradnika, ki nadzira brezposelne. Vsak brezposeln delavec, ki ima pravico do mestne podpore, se mora javiti vsak dan pri delovnem uradu. Preden dobi podporo, se mora javiti pri tajništvu, kjer mora razložiti vzroke svoje brezposelnosti in pokazati člansko knjižico svoje oganizacije. Mladostni brezposelni delavci dobivajo od leta 19!0 prav tako visok mestni prispevek kakor polnoletni. Mestna uprava predlaga sedaj tudi, da bi dobivali oni uradniki strokovnih organizacij, ki opravljajo delo pri izplačevanju in določevanju brezposelnih podpor, posebno nagrado od mesta. Poročilo konstatira ob sklepu s posebnim zadovoljstvom, da je v desetih letih ogoljufala le ena organizacija (neodvisna) mestno upravo.
Najvažnejša reforma, ki jo hoče mestna uprava v kratkem izvesti, je ustanovitev posebnega fonda za dobo kriz. Prispevke za ta fond bi morali dajati delodajalci. Delodajalci so že pritrdili temu načrtu in njihova organizacija je že izdelala primeren načrt. Dalje je sklenil mestni zastop, da bo iz lastnih sredstev podpiral tudi one delavce, ki zapuste Gent, da poiščejo delo drugje. Poročilo poudarja zlasti to, da se stroški, ki jih ima mesto s to zavarovalnico, popolnoma izenačijo s prihranki, ki Jih ima mesto pri ubožni in bolniški oskrbi.
Včeraj izraženo upanje se Je podrlo in odprl se je grob, da ugrabi enega najzvestejših iz naših vrst. Značajno Je bilo njegovo življenje in Junaški je bil njegov konec. Pogumno in neustrašeno je gledal pogubni nesreči iz oči v oči. kateri je hitel na svojem stroju s peklensko brzino v naročje. Ne meneč se za lastno življenje, je vztrajal do zadnjega na nevarnem mestu in tik pred neizbežno svojo katastrofo 'delal z naporom vseh sil, da otme zaupane mu potnike. Posrečilo se mu Je ustaviti vlak — pravočasno za potnike, prepozno zase. Na glavi ranjenega, z raztrganim črevesjem in z udrtimi prsi so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je vzlic takojšnji operaciji snoči ob pol 6. pod-tegel poškodbam. Kruto zadeti vdovi in hčerki-edinici izrekamo iskreno sožalje! Truplo rajnika prepeljejo v soboto ob 3. popoldne iz deželne bolnice s sprevodom na Južni kolodvor, od tam po železnici v Maribor, kjer ga pokopljejo. Ljubljansko delavstvo vabimo, da izkaže junaku na zadnji poti v čim večjem številu čast!
Ljubljana in Kranjsko.
— V Spodnjo Šiško! V naši občini je zadnji čas postalo aktualno vprašanje inkorporacije Sp. Šiške Ljubljani. Na različne načine si tolmačijo Občinarji to vprašanje in se tudi precej razburjajo. K temu razburjanju je pripomogel precej tudi shod, ki ga je preteklo soboto priredilo društvo »Vodnik« in o katerem smo že poročali, da je bil zelo klavern ter pokazal vso plitko razumevanje liberalne gospode za tako važno vprašanje kot je inkorporacija Sp. Šiške Ljubljani. Delavstvo pa mora tudi v tem pogledu hoditi svojo pot, ker so interesi delavstva tudi v vprašanju inkorporacije zelo različni od interesov liberalnih mogotcev v šišenskem občinskem svetu. V svrho obrazložitve svojega stališča v vprašanju inkorporacije priredi delavstvo v pondeljek, 17. t. m., ob 8. zvečer v gostilni pri Štirnu v Spodnji Šiški Javen ljudski shod, ki se bo bavil z inkorporacijo in z drugimi vprašanji občinske uprave v Spodnji Šiški, katera bi se morala pri svojem delu ozirati predvsem na delavstvo, ki je glavni prebivalec Spodnje Šiške. Pridite torej vsi na shod!
— Lep mojster! V Šiški v Seidlnovi hiši ima pek I. Kavčič svojo obrtovalnico. Ima dva vajenca, s katerimi ravna tako, da sta mu oba te dni ušla, in mož je ostal sam. Danes (v petek) bo pri obrtnem sodišču tozadevna obravnava, v kateri hoče g. Kavčič prisiliti uboga vajenca, da bi mu robotala še dalje po 20 ur na dan; pri g. Kavčiču je »delovni dan« za vajence od 7. zvečer skozi celo noč do 12. dru-zega dne. včasih še do 3. popoldne drugega ’dne! Jesti da g. mojster učencema toliko, da si morata — drugje kruh kupovati za lastno nasičenje. O razpravi bomo poročali. Gospod Kavčič prodaja seveda tudi »Narod« in »Dan« in je hud sovražnik socialnih demokratov.
— Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 15. februarja se ponovi opera »Madame Butter-fly« za nepar. V nedeljo popoldne velika tujska predstava opereta »Orfej v podzemlju« (izven abonmana, lože nepar); v nedeljo zvečer prvič v sezoni Schweyerjeva tragedija iz dijaškega življenja »Red iz nravnosti«. V vlogi dijaka Feliksa debutira gospod Josip Šest, režira gospod Skrbinšek. Prihodnji teden opereta »Grof Luksemburški« z gospodom Iličičem iz Trsta kot gostom.
— Nove avstrijske znamke. V kratkem dobimo v Avstriji nove poštne znamke, s katerimi namerava poštna uprava prihraniti 10.000 kron. Dosedanje znamke so bile namreč natisnjene na svetlem papirju, nove se pa natisnejo na navadnem. Spremeni se deloma tudi barva posameznih znamk. Dosedanja 50vinar-ska znamka se popolnoma opusti, namesto nje se pa uvede nova znamka po 72 vinarjev, ki je potrebna za zavojni promet.
— Kranjski ponesrečenci pri katastrofi »Ti-tanica«. Kakor znano, so utonili povodom potopa parnika »Titanica« tudi trije Kranici in si-
cer Jakob Pasic iz štrekljevca v Črnomeljskem okraju, Ivan Vovk z Jesenic na Gorenjskem in Ivan Merkun iz Kranja. »Mansion House Co-mitee« v Londonu je nakazal sedaj avstrijskemu generalnemu konzulatu v Londonu odškodnino sorodnikom ponesrečencev in sicer za Ivana Palica 50 funtov šterlingov, to je 1201 krono, za Merkuna 130 funtov šterlingov. to je 3122 kron in za Vovka tudi 50 funtov šterlingov ali 1201 K. Imenovane zneske bodo prizadeti sorodniki v kratkem dobili.
— Umrli so v Ljubljani. Ana Hafner, delavčeva žena, 30 let. — Ivan Kožuh, hlapec, 14 let. — Franc Gregorin, dninar, 55 let.
— S trebuhom za kruhom. V sredo se je z južnfcga kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov, 15 Slovencev in 20 Macedoncev. nazaj je prišlo pa 35 Hrvatov. Na Dolenjsko se je odpeljalo 17 domačih delavcev, na Ogrsko je šlo 25 slovenskih šumarjev, z Dunaja je prišlo pa 30 Kočevarjev.
— V mestni klavnici so zaklali ob 26. januarja do 2. februarja 61 \olov, J bike, 11 krav, 339 prašičev. 103 tele". 35 koštnmov. 40 ko-zličev, vpeljali so 555 kg mesa, 3S telet, 2 ko-štruna in 8 kozličev.
— Zagonetno zastrupljen je. Dne 12. prosinca t. I. so klali pri Jožetu Nemaniču v Zele-bčju pri Suhorju. Kakor je na kmetih, posebno pa še v Belikrajini običajno, so tudi Nemaničevi poslali sosedom koline. Sosed Janez Vukšinič je dobil lep kos svinjine, jetra in nekaj klobas. Vukšinička je pripravila te koline in jih jedla vsa Vukšiničeva družina. Starejši člani so pojedli več teh kolin, mlajši pa razmeroma ma-nje. Ponoči nato pa je postalo zelo slabo vsem. Vročina in mrzlica sta jih tresla, slabost v želodcu in bolečine v trebuhu so čutili in bljuvali so. Starejši člani družine so bili bolj bolni nego otroci. Najstarejši sin, osemnajstletni Jože Nemanič, je bolezni tudi podlegel in je umrl dne 15. prosinca. On je zbolel prvi, potem pa povrsti; njegov oče Ive Vukšinič, njegova mati Mare Vukšinič, ki je pa bila že v blaznici, in otroci Ive, Franjo, Marko in Mate v starosti 14, 6, 4 in 1 in pol let. Sumilo se je v začetku, da so morda bile Nemaničeve koline nesnažne, spridene ali zastrupljene. Toda koline so jedli tudi drugi sosedje, pa ni nihče zbolel. Naposled pa so začeli domnevati, da je dobila Mare Vukšinič nenadoma zopet napad blaznosti in da je ona kaj napravila z jedjo. Gotovega ne ve nihče ničesar. Uvedena preiskava bo pa že menda spravila resnico na dan in bo dognala, kaj je bilo vzrok obolenju in smrti, kdo je to zakrivil In če se je to namenoma storilo ali je bila zakrivila nesrečo le nepaznost, malomarnost ali nesnaga.
— Pogreša se od pondeljka zvečer Mi-kuscheva prodajalka Adela Košmelj, rojena Dominik, 1870 v Železnikih in tja pristojna. Po-grešanka je bila pri odhodu črno oblečena brez pokrivala, imela je rjavo žensko pelerino s kapuco, črne čevlje na zadrgo z visokimi petami; je rjavih las, modričkastih oči, na desni roki pa ima dva poročna prstana s črkama L. K. in A. D. Pogrešanka je zadnji čas bila zelo melanholična in so se ji videli vsi znaki omračenja uma. Svoji prijateljici je pisala pismo, iz katerega se d& sklepati, da je končala v zmedenosti svoje življenje v vodi. Sumijo, da je šla v Gruberjev prekop. Komur bi bilo o nesrečnici kaj znanega, naj to nemudoma sporoči ljubljanski policiji.
— Bolno kokoš je prinesla na trg. V četr-teh dopoldne je prinesla posestnikova hči iz Sostrega, Antonija Trškanova, bolno kokoš na trg z namenom, da bi jo prodala. Ko so ji jo tržni organi odvzeli in povprašali za ime, je rekla, da je Frančiška Goršičeva, služkinja iz Češnjice, kar se je pa potem izkazalo za neresnično. Zadeva pride pred pristojno sodišče.
— Za cvrtje. Zadnjič je bilo na Figovče-vem dvorišču na Dunajski cesti kupčevalcu z jajci Matiji Čižmarju ukradenih 270 jajc. Policija je tatu izsledila in našla pri njem še 49 pokradenih jajc. Prijatelji cvrtja so ostalo škodo poravnali.
— Kinematograf »Ideal«. Danes, v petek, dne 14. t. m: Specialni večer. 1. Čudežni eksperimenti s kovinami. (Znanstveno.) 2. Preizkusni kamen. (Humoristično v barvali.) 3. Ljubezenski roman ubožne deklice. (Drama v treh dejanjih. Nemška Bioskopska družba. Pri vseh predstavah.) 4. Majhni vzroki, veliki učinki. (Komično.) 5. Šestero Cow-bovevih nevest. (Siiaina amerikanska veseloigra. Samo zvečer.) — Jutri: Senzacionalna tragedija v treh dejanjih: »Oče.« (Italilanski umetniški film z umetnikom Ermetto Zacconi, svetovnoznanim tragedom. Samo zvečer.) — V torek: »Dolarska princesa.« (Veseloigra, izredna privlačnost Nordiskfilm-Co.)
Idrija.
— Rudarski shod v Idriji. V soboto dne
8.	t. m. je bil pri nas rudarski shod, ki ga je sklicalo tajništvo »Unije« avstrijskih rudarjev. Na shod je prišel za poročevalca sodrug Miha Čobal iz Zagorja. Na dnevnem redu shoda je bilo: 1. Rudniška industrija in delavstvo. 2. Premestitev državne realke iz Idrije v Ljubljano. 3. Slučajnosti. Sodrug Čobal je poročal o prvi točki prav obširno. ObrazložH je napredek produkcije v rudniški industriji zadnja leta. Tehnične izpopolnitve rudniških naprav in vedno izkoriščanje delavcev prinaša zadnja leta rudniškim podjetnikom nad lOOodstoten prirastek produkcije. Svojo trditev je poročevalec s statistiko podprl. Kaj pa ima delavstvo od tega? Vedno bolj množeče se nesreče v rudnikih in vedno večje število obolelih rudarjev, kar nam poročila bratovskih skladnic in bolniških blagajn leto za letom pričajo. Napredke industrije delavstvu nič ali pa le malo koristijo, kajti podjetniki nočejo izboljšati varnostnih naprav. Branijo se zakona o delavski jamski inšpekciji. Skratka, oni hočejo imeti ob dobri ali slabi konjunkturi enako velik dobiček. Če se le zadnja leta delavstvu plača nekoliko zboljšala, se ta napredek oddaleč ne da
primerjati z napredkom produkcije. Kajti kar se je delavstvu pri mezdi zboljšalo, to se mu je na drugi strani vzelo pri življenskih potrebščinah. Govornik se je ozrl za nekoliko let nazaj v zgodovino delavskih, osobito rudarskih bojev, ki so se vršili od leta 1888. dalje. Takrat je bil rudar pravi suženj. Njegova hrana je bila vsak dan polenta brez prave zabele. Duševni nivo rudniškega delavca je bil tiste čase še veliko nižji, kot je danes. Delavsko gibanje se je zatiralo z orožniki in odgoni. Dandanes ni več tega in vendar je delavstvo tako topo, brezbrižno, vdaja se rajši alkoholu, kot da bi se brigalo za svoj položaj in svojo organizacijo. Omenil je moč drugih delavcev, ki so v svojih strokah močno organizirani in imajo zato tudi boljše plače in krajši delovni čas. Svoj govor je zaključil z apelom na idrijsko delavstvo, naj se organizira, ako hoče, da ne pridejo zopet oni časi, kakršni so že bili. Saj državni erar ni nič boljši od privatnega podjetništva. Nato je k prvi točki še sodr. Štraus pozival navzoče, naj pristopijo v organizacijo, ki je vodila in bo še vodila boje za zboljšanje delavskega položaja in ki ji mora biti vsak pošten idrijski delavec hvaležen. Na vprašanje predsednika sodruga Aliča, če še kdo želi besedo, se oglasi pristaš idrijskih »Orlov« z imenom Hrvat, ki pa si imena ni upal povedati ter komaj razumljivo vpraša: »Ker Čobal goni zmeraj enake harmonike (dasi ga ta mladenič še ni slišal govoriti), pa naj pove, kako sta glasovala Tomschik in dr. Adler v državnem* zboru. Ko mu sodrug Čobal pojasni v splošno zadovoljnost navzočih, kako sta socialno demokratična poslanca glasovala in kako je glasoval Gostinčar, in njegovi pajdaši proti povišanju plač železničarjem, je fantič utihnil in ni vedel besedice zagovora. Nato se oglasi še klerikalec Janez Kavčič in reagira na besede sod. Štrausa, češ, da je Gostinčar njemu pisal, da res delavci žito in drva ne bodo več obdržali; gledajo pa naj, da bodo dobili namesto tega družinske doklade. Zato ker se tega ni doseglo, pa bo on zmeraj za to, da ne bo miru med delavstvom. Ko dobi tudi Kavčič primeren pouk, se prva točka shoda zaključi. Pri drugi točki predlaga sod. Štraus, da se ta točka opusti za drugi shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. svečana. Zadnja točka »Slučajnosti« odpade, ker se ni oglasil nihče za besedo.
— Volitev volilnih mož v glavni zbor bratovske skladnice, ki se je vršila v nedeljo dne
9.	t. m., je razven v stavbenem oddelku končala z zmago socialno demokratičnih kandidatov. Dobili so naši kandidati 326 in klerikalni Je 157 glasov. Pripomniti moramo, da se od naše strani ni agitiralo. V tem je tudi vzrok, da so klerikalci s silno agitacijo in mešano kandidatno listo, v katero so vtaknili tudi naprednjake in socialne demokrate (ker svojih nimajo dosti), dosegli v stavbenem oddelku zmago z osmimi kandidati. Značilno pa je tudi to, da delavci stavbenega oddelka, po večini napredni ljudje, volijo klerikalne in vračajo s tem prav nehvaležno rudarjem, ki so se za profesioniste leta in leta borili, da so se v Idriji plače delavstvu regulirale. Nehvaležnost Je plačilo sveta.
Obrežni zidovi Ljubljanice.
Vsled osuševalnih del ljubljanskega Barja se v sredini mesta projektujejo oporni zidovi. In sicer se bodo pričeli ti oporniki na Bregu (tik pod Obrezovo hišo), ter nehali pod Frančiškanskim mostom, na istem kraju, kot dandanes. Na desnem bregu obstoje taki oporniki že dandanes, medtem ko ima levi breg večinoma le navadne brežine. Ti oporniki so projektirani iz navadnega betona, le spodnji, v vodi ležeči del bo na zunaj obložen s kamenitimi kvadri. Struga Ljubljanice pa se po regulaciji občutno zoži, in vrhu tega pa se poglobi za približno 2 do 2.50 m. Med zidovjem podobna bo sedaj tako široka struga Ljubljanice, le ozkemu kanalu, katerega bodo na obeh straneh omejevali visoki, sila dolgočasni betonski zidovi. Najvažnejše in za mesto Ljubljano naj-dalekosnežnejšega pomena pa je vprašanje ar-hitektonične rešitve teh novoprojektiranih opornih zidov glede na njih okolico.
Ni vseeno, ali se postavita v ljubljanično strugo dva paralelna, ca. 9 m visoka gladka betonska zidova, ki bosta za vse večne Čase pokvarila dosedanji idiličen pogled na Ljubljanično obrežje, ali pa se obrežje projektira tako, da se golega zidovja sploh ne opazi.
Resnica je tudi, da se večina Ljubljančanov že zaveda in ne ve presojati vtiska, katerega bodo v bodoče napravili novi obrežni zidovi. Kakor hitro pa bode delo vsaj do polovice izvršen j, našlo se bc.de nebroj poklicanih in še več nepoklicanih kritikov.
Kakor omenjeno, projektovani so obrežni zidovi kot štokani beton. Da zamore ta zunanjost pokvariti vso ljubljanično okolico, to ve vsak strokovnjak, ki si le količkaj predoči bodočo obrežno sliko.
Ze komisija za osuššitev barja je, uvideva-joč tu neštete nedostatke, sklenila na vsak način napraviti ličnejšo fasado kot v prvotnem načrtu. Deloma je že odobrila od tvrdke »Alpenlandische Baugesellschaft« predloženi načrt fasadiranja obrežnih zidov, vkljub večjim stroškom. Nagiašalo se je pa tudi, da se bode v okviru proračuna oziralo tako glede fasade kakor glede situiranja stopnjic na želje mestne občine, kakor hitro slednja predloži tozadevni načrt.
Pridobitev tega načrta je bila torej prva skrb mestnega magistrata.
Ker je pa vsled nedostajanja časa razpis za pridobitev potrebnih načrtov skoraj nemogoč, in ker je poverjenje izdelave tako velevaž-nih načrtov samo stvar zaupanja, se je stavbni odsek na predlog gosp. občinskega svetnika ravnatelja Pammerja zedinil na to, da naj se povpraša priznanega arhitekta Alfreda Kellerja z Dunaja, ako bi ne bil on prevzel to delo v izvršitev.
Gosp. arhitekt Keller se je temu povabilu odzval m je v kratkem odmerjenem mu času izgotovil načrt za zazidavo obrežij Ljubljanice in sicer na način, kateri se inorc imenovati naravnost genijalen. Prvi pogled na te načrte je razpršil vse one dosedanje pomisleke cflede dolgočasnosti obrežnih partij; kajti ako se izvede Kellerjev načrt, spremene se zidovi v promenade in vrtove.
Velikanske, neprijetno učinkujoče betonske ploskve je gosp. arhitekt Keller kolikor mogoče navidezno odstranil. Ni jih porazdelil kakor običajno, v navadne čveterokote in označene oboke, ter tako v vertikalni smeri označil arhitektno, ampak je prerezal vse zidoVe v vodoravni smeri. Glavna in vodilna misel njegove arhitekture stremi za tem, da približno 40 cm nad bodočo napeto vodno gladino, opornike v toliko umakne nazaj, da pridobi ca. 1,30 m široko polico, na katero bi se zasejalo travo ali cvetlice. V razdalje 6 m pa pro-jektuje 2 m široke kamenite stebre, na katerih so postavljene velike betonske košare, napolnjene z živobarvnim cvetjem.
Da se ozka bodoča struga Ljubljanice vsaj umetno nekoliko razširi, se naj na najširšem obrežju, to je med Frančiškanskim mostom in Dvornim nasipom napravita dve terasi. Prva se projektuje zopet tik nad napeto vodno gladino, a druga pa za približno 2,8 m višje. Spodnja terasa bi služila kot pristajališče za čolne, brodove, motorne čolne itd., kar je za bodočo aprovizacijo mesta najvažnejšega pomena a druga vrhna terasa, katera bi bila v celi dolžini okrašena s takoimenovanimi pergolami, pa je namenjena, kakor ostalo obrežje na teli mestih, za promenado. Preskrbljeno je tudi za razne pripravne dohode k vodi, kakor tudi za zveze sosednjih, višje ležečih ulic z obrežjem.
Sploh je cela fasada projektovana z najbolj enostavnimi in cenimi sredstvi, pa vendar na tak način, da ne učinkuje finost materi-jala, ampak razpredelba ploskev opornega zidovja v zvezi z živobarvnim cvetjem in zelenjem.
Ako se ta projekt uresniči — kar je najtopleje priporočati — se bode Ljubljana za-mogla ponašati s slikovitimi obrežnimi partijami, kakor jih je malo kje videti.
Zaupniki, ki še niso obračunali za Žepni koledar, so na-prošeni, da store to čimpreje. Upravništvo.
Štajersko.
— Trbovlje. V torek dne 18. t. m. bo ob 6. zvečer v »Delavskem domu« važna seja krajevnega delavskega odbora rudarske zadruge druge skupine. Vsi sodrugi odborniki naj gotovo in pravočasno pridejo.
— Gaberje pri Celju. V nedeljo dne 16 februarja bo ob pol 10. dopoldne v gostilni gospoda Plevčaka javen delavski shod. Vabimo delavstvo iz Gaberja in okolice, da se udeleže shoda v kar največjem številu.
— Štore. Dne 15. t. m. (v soboto) bo ob 8. zvečer v gostilni gospoda Lokovška važen delavski shod, katerega naj se delavstvo v čira največjem številu udeleži. V Štorah in Gaber-jih bo poročal predsednik splošne delavske zveze »Vzajemnost« za Štajersko in Koroško sodrug Tokan iz Trbovelj.
— Tatvina. Gostilničarki Mariji Bezjak nal . Ljubljanski cesti v Celju je nekdo ponoči ukradel 800 kron denarja.
Namesto kave — brinjeve jagode. It Maribora poročajo, da je obiskoval tam različne stranke nekdo, ki se je izdajal za agenta neke tržaške veletrgovine s kavo. Nabral je vefi naročil. Naročniki pa so dobili po povzetju mesto kave — brinjeve jagode.
Goriško.
— IzvrševaLni odbor okrajne organizacije v. Gorici ima sejo v nedeljo, dne 16. t. m., ob
10.	dopoldne v »Delavskem domu« v Gorici, ulica Treh kraljev št. 16/1. Razprave so zelo važne.
— Okrajna organizacija v Gorici poživlja vse tiste krajne organizacije, ki še niso obračunale, da čim prej obračunajo strankin prispevek za leto 1912, da ji bode mogoče zaključiti račune pred deželno konferenco, ki bo v kratkem.
— Solkan. Naši klerikalci so pogoreli s svojim kandidatom za mesto solkanskega pismonoša, vsled česar izlivajo žolč nad možem, ki je dobil to službo. Dlako iščejo v jajcu, samo da bi ga izpodjedli. V »Novem Času« odkladajo svoje ostudne denunciacije, namesto da bi prijeli poštno upravo, ki plačuje poštnemu sužnju v Solkanu borih 33 goldinarjev stare veljave; za to revno mesečno plačico mora pismonoša prelaziti ves Solkan, ki je precej obširen, povrh mora pa še v celo uro oddaljen Kronberg in Loke. Za*o izpade pri nas raznašanje večerne pošte in smo na slabšem kakor pred leti! Te škandalozne poštne razmere so obširno polje, na katerem klerikalci lehko tolažijo svojo poštno jezol
— Javna ljudska knjižnica v Nabrežini vabi na redni občni zbo.\ ki bo 9. marca. Članom in članicam dostavimo pravočasno vabila z dnevnim redom. Občnega zbora se lahko udeleže tudi nečlani.
— Samomor vojaka v Gorici. V nedeljo zjutraj proti 7. se je ustrelil v vojašnici na Tržaški cesti vojak-planinec Fran Ahnič, doma iz Kočevja na Kranjskem. Obležal je na tleh, na kar so ga prenesli v bolnišnico. Ustrelil se je v prsi in krogla je šla skozi hrbet. Pravijo, da je trpel na kleptomaniji; kjer je mogel kaj zmakniti je zmaknil. Zato je bil opetov.ano ka« znovan- sedaj so ga bili zasačili pri tatvini že šestič. Čakala ga je nova kazen; tej pa se Je hotel izogniti s strelom v prsi.
Sodrug Josip Kasch mrtev.
Obnovljena balkanska vojna.
BOLGARI O TURŠKIH ZMAGAH. Dlmotika, 13. Vrhovno poveljstvo bolgarske vojske objavlja naslednje poročilo: Vse carigrajske vesti o vojaških operacijah izza obnovitve vojn«, ki poročajo o zmagali turške vojske nad bolgarsko, so popolnoma zlagane in jih turška vlada razširja z namenom, da spelje javno mnenje Evrope na krivo sled. V resnici so se operacije po obnovitvi sovražnosti razvijale tako-le:
One 4. februarja so bolgarske čete porazile turško vojsko na galipolskem polotoku, južno od reke Kavak. Turki so. preganjani od Bolgarov, bežali v divjem neredu za bulajirske utrdbe in so Pustili na bojišču mnogo mrličev in ranjencev.
Dne 8. februarja je napadlo šest turških 'divizij naše čete, ki so se približale njih postojankam pet kilometrov severno od Bulajira. Bolgari so Turke odbili in jih naskočili z bajoneti: v nepopisnem st-ahu in neredu je sovražnik zbežal. Na bojišču so Turki pustili | mnogo praporov; turške izgube so bile strahot-; ne. Bolgari so pokopali okrog 6000 turških mrličev. ležečih pred njihovo fronto.
Turški poizkusi, da izkrcajo svoje čete na obali Črnega in Marmarskega morja, so se iz-; jalovili s hudimi izgubami. Tako so Bolgari preprečili izkrcanje turških čet pri Podivi; 100 j Turkov je obležalo mrtvih, sto so jih Bolgari i ujeli. Dne 8. in 9. februarja so Turki izkrcali 1 tri divizije pri Sarkjoju; Bolgari so jih napadli * bajoneti in jih pognali nazaj na ladje. Turške izgube znašajo več kot 1000 mrtvih in ranjenih, dočim sc je 400 do 500 mož. katerim so Bolgari prestrigli pot do morja, razpršilo na vse vetrove in so bili pozneje vjeti.
Po teh uspehih je vsa severna ttiarmarska obala s pristanišči vred v bolgarskih rokah.
Lažnjivo je poročilo o poizkušenem izkr-canju turških čet v Rodostu, v Silivri, v Mirio-i fitu in v Midiji, tudi umikanje bolgarskih pred-straž s prve čataldžinske črte se je izvršilo po vnaprej določenem načrtu.
Bombardiranje Odrjna se uspešno nada-; ljuje. Bolgarske čete napredujejo od vseh strani proti trdnjavi in sovražnika obdaja vedno ožji kolobar oblegovalcev.
ENVER BEG S 60.000 MOZ ZA HRBTOM BOLGAROV?
London, 13. Po ovinkih prihajajo iz Carigrada poročila, ki potrjujejo, da ie Enver beg izkrcal 60.000 mož v marmarskem pristanišču Rrekli, vzhodno od Rodosta. S svojimi četami hoče sočasno z glavno turško vojsko pri Ca-taldži napasti Bolgare v hrbtu. Odločilna bitka bo v nekaj dneh.
IZPRED ODRINA.
Bombardiranje Odrina.
Sofija, 13. Bombardiranje Odrina se nada-1«e	1M. •!. februarja so Turki posku-
’ BrtJlzpad, a so bili z velikimi izgubami odbiti; padlo je več kot 1000 Turkov.
Se 48.000 Srbov gre Bolgarom na pomoč.
London, 14. »Daily Mail« poroča iz Bel-grada, da se je bolgarska vlada obrnila na srbsko vojno upravo s prošnjo, da pošlje še dve srbski diviziji pred Odrin za ojačenje oblegovalne vojske. Srbska vlada je ugodila bolgarski želji in dala vrhovnemu bolgarskemu poveljstvu dve diviziji, broječi 48.000 mož.
Tujci v Odrinu.
Sofija. 13. Boglarska vlada je sklenila, da dovoli r-vropejcem prost odhod iz oblegane trdnjave, v vladnih krogih izjavljajo, da je ylada že ob mirovnih pogajanjih izrekla, da je pripravljena ustreči tozadevni želji, ako jo yelevlasti izrazijo.
NA GALIPOLSKEM POLOTOKU.
Milan, 14. »Corriere della Sera« objavlja carigrajsko poročilo svojega vojnega dopisnika Barzimja. V njem pravi, da Bolgari pred Bula-jirom močno pogrešajo pomoč grških ladij in zrakoplovov, M bi bili nemara povzročili padec trdnjave. Izpočetka so hotele bolgarske čete prodirati naskokoma; sedaj so opustili prvotno taktiko m utrjujejo svoje postojanke kakor svoj Čas na Cataldži.
MALE PRASKE NA CATALDŽINSKI ČRTI.
London, 13. Včeraj so se na čataldžinskl črti med predstražami vršile le manjše praske. Smoter bolgarskega umikanja je ta, da izvabijo tursko vojsko iz utrjenih okopov in izzovejo odločilno bitko.
SKADER PRED PADCEM?
Milan, 13. »Secolo« poroča iz Belgrada: Srbski poslanik na Cetinju brzojavlja vnanjemu ministrstvu, da obvladujejo Turki le še tara-boško citadelo. Turške čete so strašno utrujene, taraboške utrdbe močno razdejane.
POTRTOST V CRNI GORI.
Cetinje, 14. Črnogorskega prebivalstva se ie lotila huda potrtost vsled ogromnih Izgub v (zadnjih bojih pred Skadrotn. Bolnice so prena-jPolnjene z ranjenci. Veliko je tudi število mrtvih; govorice pripovedujejo, da je padlo nad 3000 mož.
TURŠKA ZMAGA PRI JANINI.
Carigrad, 13. »Alemdar« poroča, da so jftfrške čete v Janini naskočile sedlo Savrokov in ga po triinpolurnem boju zavzele. Grške čete so popolnoma uničene; od enega grškega polka le ostalo živih samo osem mož. Turki so uplenili trinajst topov in mnogo streliva.
J	SLABE TURŠKE FINANCE.
Prisilno posojilo.
Frankobrod o. M., 14. »Frankfurter Zei-lung« poroča iz Carigrada, da je subskripcija
prisilnega posojila zelo žalostno končala. Navzlic grožnjam in nasilstvom je glavno mesto podpisalo le 200 miljonov turških lir. Tudi uspeh v provinci težko da bo bolji. Turški bankirji so zelo rezervirani in ponujajo vladi le pol miljona turških lir predujma in še to vsoto pod takimi pogoji, ki so za vlado popolnoma nesprejemljivi.
TUDI VOJAŠKI POLOŽAJ TURČIJE JE ŽALOSTEN.
Frankobrod o. M. 14. »Frankfurter Zei-tung objavlja iz Carigrada neugoden opis o položaju turških čet. Razmočene poti od Rodosta do Odrina, pomanjkanje konj za artiljerijo, pomanjkanje živeža onemogočuje vsak poizkus turške vojske, da osvobodi Odrin. Turški generalni štab pozna natanko to mizerijo in se ne dA zaslepiti od posameznih uspehov tuintam. Na drugi strani pa je znatna skuj>ina oficirjev, ki strastno agitira za osvobodilni pohod proti Odrinu.
TURČIJA ŽELI OBNOVITEV MIROVNIH POGAJANJ.
Izjava velikega vezirja.
Carigrad, 13. Veliki vezir izjavlja, da Tur-žija želi obnovitev mirovnih razgovorov z velesilami. Za podlago teh razgovorov bo služila turška nota velesilam. Vlade, je dejal veliki vezir, nisem prevzel z namenom, da nadaljujem vojno, temveč da sklenem mir pod pogoji, ki so za našo deželo kolikor toliko sprejemljivi. Turška vlada bo nadaljevala vojno le toliko časa, dokler bo služila njenim načrtom. Vojaške operacije dokazujejo, da je nova vlada trdno odločena braniti interese dežele; ampak na drugi strani je dolžnost vlade, da razvije tudi diplomatično delovanje za mir.
BOLGARSKO-RUMUNSKI KONFLIKT.
Pariz, 14. Vse evropske velevlasti so ru-munski vladi priporočile zmernost. Princ Ghika je sporočil bolgarskemu odposlancu Sarafovu rumunske zahteve, ki pa se od prejšnjih nič ne razlikujejo; tudi v teh novih zahtevah je obsežena trdnjava Silistria. Sarafov je nato poročal bolgarskemu ministrskemu svetu, ki je sklenil odgovoriti z nasprotnimi zahtevami. Toliko je že sedaj gotovo, da bolgarska vlada ne izroči Silistrije, Balčika pa celo ne; pač pa je bolgarska vlada pripravljena porušiti vnanje utrdbe vzhodno od Silistrije in odstopiti Rumu-niji velik kos obrežnega ozemlja. V diplomatič-nih krogih prevladuje mnenje, da se posreči mirna poravnava bolgarsko-rumunskega konflikta.
MEDNARODNA KOMISIJA ZA DELIMITA-CIJO ALBANIJE.
Peterburg, 14. Ruska vlada je pritrdila načrtu, da mednarodna komisija določi meje bodoče albanske države in je za svojega zastopnika izbrala ruskega konzula v Bitolju, Petra-jeva.
VPOGLED V KUPČIJSKE KNJIGE.
Dunaj, 13. Finančni odsek je razpravljal so poglavju dohodninske predloge, ki dovoljuje davčni oblasti pogled v kupčijske knjige. Tukaj se neha vedno prijateljstvo vladnih strank, zakaj veliki davčni defravdantje nečejo, da bi jim davčni uradnik gledal v karte in motil njih davčno pritajevanje. Od socialnih demokratov se je sodrug Renticr izrekel odločno za vpogled v kupčijske knjige; na enako stališče se je postavil tudi poročevalec dr. Llcht. V imenu vlade pa je iinančni minister Zaleski izjavil, da mora vztrajati na tej določbi in da bi sicer ne mogla dovoliti davčne amnestije, t. j. generalne odveze za dosedanje davčne goljufije. Razprava se nadaljuje v petek.
IZ JUSTICNEGA odseka.
Dunaj, 13. .lustični odsek nadaljuje razpravo o novem odvetniškem redu. Odsek je sklenil, da se prizna odvetniškim kandidatom pravica do zastopstva po zaupnikih na občnem zboru in v odboru odvetniške zbornice v vseh zadevah, ki se tičejo odv. kandidatov; zaupniki pa imajo le posvetovalen glas. Nadalje je odsek sklenil, da imajo »odvetniške zbornice pravico ustanoviti strokovne tečaje in izpite za pisarniško osobje.
KLERIKALNA OBSTRUKCIJA PROTI ITALIJANSKI FAKULTETI.
Dunaj 13. Proračunski odsek nadaljuje podrobno rapravo o ustanovitvi italijanske fakultete. Slovenski klerikalci zavlačujejo razpravo s praznimi govorancami.
OGRSKA VOLILNA »REFORMA«.
Budimpešta, 13. Odsek za volilno reformo je 'danes nadaljeval z razpravami. Poslanec Vargha je izjavil, da odobrava predlogo, ker je z njo zagotovljeno gospodstvo orgskega naroda nad drugimi. Pomisleke ima le glede Sed-mograške, kjer bi leliko imela volilna reforma slabe posbdice v narodnostnem oziru. Miini-strski predsednik Lukacs je izjavil: Glede starostne meje 30 let, ne morem ničesar obljubiti. Predlogu, da bi dobili obrtniki volilno pravico že z 21 leti, ne morem pritrditi, ker bi bila to krivica napram drugim kategorijam. (Lukacs se naenkrat boji, da bi komu'delal krivico!!) Ako pa bi se Izkazalo, da z razširjeno volilno pravico. ne zaidejo med volllce državi sovražni elementi, tedaj bi še vedno lehko raztegnil volilno pravico. (Državi sovražni elementi — so najbrže delavci, ki jih Lukacs noče imeti med volilci.) Nato je bil načrt v splošnosti sprejet. Na jutrišnji seji bo podrobna »debata« o volilni »reformi«.	č
JEZIKOVNO VPRAŠANJE V BOSNI.
Sarajevo, 13. Včeraj popoldne so se sešli vsi deželnozborski klubi, da se posvetujejo o
stališču napram predlogi vlade o jezikovnem vprašanju. Po večurni debati so sklenili zastopniki klubov soglasno, da bodo zavrnili vladno prelogo in zahtevali v vseh panogah ujirave hrvatsko-srbski jezik brez izjeme, torej tudi v notranji upravi, kakor i>ri železnicah in pri privatnih šolah itd. Zborovalci so sklenili, ds. pošljejo posebni deputaciji na Dunaj in v Budimpešto. ki naj sporočita merodajnim faktorjem ta sklep deželnozborskih klubov. Deputaciji te konference in se ne spuščata v nobena pogajanja, ker bi v tem slučaju poslanci takoj prekinili konference. Deputaciji obstojita iz 12 poslancev. Sklep tega zborovanja se predloži obenem tudi deželnemu Šefu, na kar odpotuje v tej misiji na Dunaj in v Budimpešto tudi predsedstvo deželnega zbora.
VOHUNSKA AFERA V GALICIJI.
Lvov, 13. Poljski listi poročajo, da je preteklo leto prišel v Stanislav tujec, ki se je izdajal za dunajskega inženirja Hauserja. Rekel je, da mora študirati vodne sile Dnjestra. Tako vojaške kakor civilne oblasti so mu popolnoma zaupale, zato je svobodno smel študirati vso okolico, delati slike in fotografirati. V drugi polovici leta j e odpotoval, vendar pa se je še večkrat vrnil v Galicijo, ne da bi mu oblasti delale neprilike. Na nekem takem potovanju je izgubil svojo zabeležilo knjižico. Dotičniku, ki bi jo našel, je obljubil 300 K nagrade. Toda na knjižico ni čakal, marveč jo je jadrno pobral v Rusijo. Po njegovem odhodu pa je vizitijerko našel neki kmetič,' ki jo je izročil vojaški oblasti v Stanislavu. Tu so pregledali beležke in razne skice tar dognali, da »Hauser« ni bil inženir, marveč častnik ruskega generalnega štaba. V vojaških krogih je napravila ta stvar skrajno mučen vtisk.
O GENERALNI STAVKI V BELGIJI.
Bruselj, 14. Poslanca in velika podjetnika Waroque in Boel sta sklicala za prihodnji teden shode vseh belgijskih podjetnikov in tovarnarjev, da se posvetujejo o položaju, ki ga bo vstvarila generalna stavka. Poiskati hočejo tudi pota, za dosego sprave.
PROTI TRUSTOM.
Jefferson Clty, 13. Najvišji sodni dvor je razsodil, da je znani petrolejski trust Standard Oil Company trajno prepovedan na ozemlju države Missouri.
STAVKA SEVEROAMERIŠKIH ŽELEZNIČARJEV.
Novi Jork, 14. Kurjači na vzhodnih železnicah bodo v nedeljo zvečer pričeli s stavko.
VOJAŠKA REVOLUCIJA V MEHIKI.
Washington, 13: Uradno javljajo, da so vse brzojavne žice južno od Montereyja v Mehiki porezane.
Novi Jork, 13. Iz Mehike brzojavljajo, da je bila v včerajšnjem boju ubita neka Američanka.
Saredo (Texas), 13. Vstaši so zažgali kolodvor mehikanskih nacionalnih železnic, ki je v sredini mesta Mehike.
Novi Jork, 13. Iz Mehike brzojavljajo, da je Diaz snoči, ko je ob 9. zvečer prenehal ogenj že na vseh straneh, dosegel še nekaj uspehov. Silno je začel obstreljavati mesto. Madero Je bil optimističen in je med obstreljavanjem dalje delal v svoji palači. Zelo je pogumen in nič ga ne preplaši.. V dvadnevnem boju Je 300 oseb mrtvih, 1500 pa težko ranjenih.
O USODI SCOTTOVE EKSPEDICIJE NA JUŽNI TEČAJ.
Christchurch (Nova Zelandija), 13. Lajt-nant Evans poroča, da je Scott napravil 1843 angleških milj dolgo pot. Scott se je hotel vrniti 10. marca v Hut-Point. Kuriva po postajah je imel Scott za mesec dni nad nameravanim dnevom povratka.
Christiania (Nova Zelandija), 13. »Terra Nova« je vse pismene podatke in dnevnike Scottove ekspedicije shranila. Dnevnike so izročili sorodnikom ponesrečenih udeležnikov ekspedicije. Zapiski Scottovega dnevnika segajo do 24. marca. Tudi trupla ponesrečencev bi lehko prepeljali, a je rešilna ekspedicija soglasno sklenila, da jih pusti v znežnem grobti. Lajtnant Evans bo dokončal Scottovo poročilo o ekspediciji in je bo izdal v knjigi. Vse moštvo na »Terra Nova« je zdravo.
Franc Schuhmeier mrtev.
SODNA OBDUKCIJA SCHUHMEIERJEVEGA TRUPLA.
Dunaj, 13. Danes je bila sodna obdukcija Schuluneierjevega trupla; raztelesenje je trajalo poldrugo uro in je dognalo, da je projektil prebil vzad lobanjo, prodrl v male možgane in obtičal v levi temenici. Projektil je bil spred preklan, a se ni zdrobil, vsled tega je izostal nameravani učinek. Vsled udarca ob kost je deformiran prednji konec krogle. Smrt je nastopila takoj in neposredno. Na čelu ima truplo široko rano vsled silnega padca. Obdukcija je pokazala, da je morilec streljal na svojo žrtev jz razdalje dveh korakov.
PREVOZ TRUPLA V »DELAVSKI DOM«.
Dunaj, 13. Popoldne ob 4. so prepeljali Scliulimeierjevo truplo iz splošne bolnice. Iz-prevodu, ki ga je vodil posl. sodr. Sever, Schuh-meierjev brat in posl. sodr. Winter, se je pridružila velika množica občinstva, ki je boljin-bolj naraščala. Ves Ottakring žaluje. V mnogih izložbah je razstavljena s črnimi žalnimi trakovi obdana slika pokojnega Schuhmeierja.
NA MRTVAŠKEM ODRU.
Dunaj, 13. Mrtvaški oder je po naročilu magistrata postavil v dvorani »Delavskega doma« mestni pogrebni zavod. Truplo počiva
v kovinski krsti s steklenim vstavkom na visokem katafalku. Na obeli straneh krste stoje pc trije kronski svečniki, razentega po trije stenski svečniki s 16 svečami. Na levi je rdeča blazina iz baržuna, na njej častna verižica občinskega sveta, na drugi strani je še ena prazna blazina. Mrlič leži v krsti, kakor da spi. Pokrov krste je posut z rdečimi rožami. V rokah ima mrlič šopek iz 49 rdečih nageljnov, ki predstavljajo Schuhmeierjeva leta.
Trst.
— V proslavo spomina poslanca Schuhmeierja bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. dopoldne shod v »Delavskem domu«. Zavedno delavstvo vabimo, da se udeleži tega shoda v največjem številu, da dostojno počasti spomin bojevnika za delavske pravice, ki je padel kot žrtev. V nedeljo zjutraj vsi v »Delavski dom«! Govorilo se bo v italijanskem in slovenskem jeziku.
— Shod zaupnikov jugoslovanske socialno demokratične stranke bo v torek 18. t. m. ob 8. in pol zvečer v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ul. Madonnina 15. Shod je izredne važnosti. Zaupnike poživljamo, da sc ga udeleže polnoštevilno.
— Komičen prizor. V nedeljo so uprizorili v tržaškem »Narodnem domu« opero Ksenijo. Proti koncu predstave stojita pred vhodom gledališča intendant in režiser. Iz dvorane pride profesor M. Maje z glavo in pravi intendantu: Zrinski je bil že še, ampak s Ksenijo ne pojde! Režiser D. odgovori ironično: Kaj, gospod M., niste slišali še nikdar nič slabšega? Profesor M.: O da. Vas, gospod režiser D. Pod se je odprl in nekdo se je pogreznil.
— Tržaški zrakoplovec Vidmar bo v nedeljo v Trstu pričel svoj polet v Rim, ki ga misli napraviti v oetih etapah.
— Zaupniki, ki so prevzeli v razprodajo družinske in žepne koledarje, pa jih še niso odračunali, so naprošeni, da jih odračunajo v teku 10 dni. Družinske koledarje je odračunati pri sodrugu Vavpotiču ali sodrugu Mihevcu, v »Delavskem domu«. Žepne koledarje pa v prostorih Političnega odbora v »Delav. domu«.
Vestnik organizacij.
Občni zbor krakovsko trnovske podružnice „Vzajemnosti" se vrti v soboto dne 15. februarja 1913 ob 8. zvečer v gostilni g. Steinerja na Opekarski cesti. Dnevni red: 1. Branje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo odbora. 4. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6 Razno. K obilni udeležbi vabi odbor.
Seja SiSenske podružnice .,Vzajemnosti" se vrti v sredo 12. februarja ob pol 8 zvečer v pisarni Konsumnega društva. Ker Je to zadnja sefa pred občnim zborom, naj se Je odborniki zanesljivo udeleže.
Seja kovinarjev se vrši v soboto 15. t. m. ob 8. zve-čar v društvenih prostorih, povabljen Je tudi načelnik Vzajemnosti. Točna udeležba.
Občni zbor šolsko-poljanske podružnice ..Vzajem-nosti“ v Ljubljani bo v nedeljo 16. t, m. ob 10. dopoldne in ne kakor je bilo prvotno napovedano.
Občni zbor SiSenske ..Vzajemnosti" se vrši v soboto 15. februarja, ob 8. zvečer v gostilni pri Ceiarcu: Spored: Poročilo odborovo, poročilo nadzornikovo, volitev odbora, raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor.
Novice.
* Strahoten prizor v cirkusu. Svetovno-znani cirkus Busch je na gostovanju v Milanu, kjer so sedaj vsakoletni veliki semnji. Med predstavo je napadel velik tiger krotitelja Wil-llama Lichova v kletki. Tiger je krotitelja strašno razmesaril. Oledalcev se je polotil velik strah in več ženskih je omedlelo. Tigru so iztrgali krotitelja le z največjo težavo. V brezupnem stanju so prepeljali Lichova v bolnišnico.	’	~	-
* Alkoholni kapital proti športu. Podjetnik v Biarritzu je svojim delavcem — štiristo jih je — prepustil večji prostor za šport. Delavci so se ga pridno posluževali Posledice so se kmalu pokazale. Vinski trgovci so zahtevali od župana, da naj zapre športni prostor, ker so izgubili svoje goste.
* Miljonskl slepar. V petek je aretirala policija v Parizu sleparja, izrednega pustolovca, čigar življenje je tako pestro, da zapostavlja najbolj fantastičen roman. Slepar je 501etni
Tužnim srcem javlja vsem sorodnikotta,
Srijntcljom in znancem, da je naš izkreno ubljeni soprog oziroma oče
Josip Kasch
strojevodja c. kr. priv. juta« železnice
danes ob 6. zvečer po kratki mu^ni bolezni preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto. dne 15. februarja ob S. popoldne 1»
deželne bolnice na juini kolodvor.
Za tiho sožalje se prosi.
Ljubljana, 18. februarja 1913.
Rezika,
hči.
Marija Kasch,
soproga.
Strojevodje c. kr. priv. južne žel. javljajo vsem prijateljem in znancem, da je zvesti tovariš in sodrug
Josip Kasch
strojevodja c. kr. priv. Južne ateleznlce.
danes ob 6. zvečer po kratki mučni bolezni vsled pridobljenih poškodb povodom železniške nesreče med Suvo in Zagorjem preminul.
Preostunkl dragega rajnika se prepeljejo v soboto dne 15. februarja ob 3. popoldan Iz dež. bolnice na južni kolodvor, od tam pa v Maribor.
Ljubljana, dne 13. februarja 1912.
Henriot Bounoust, ki je uganjal leta in leta pod krinko meniha, misjonarja, škofa, jeruzalemskega patriarha, potovalnega pridigarja največja sleparstva. Sedaj ga je ovadila gospa Josserandova, katero je osleparil za tri miljone frankov. Fred leti je slepar Bounoust preslepil očeta gospe Josserandove, ki je bila takrat še mladoletna, tako, da ga je postavil za varuha in za upravitelja svojega premoženja, ki je znašalo nad deset miljonov frankov. Leta 1909. je umrl oče gospe Josserandove in Bounoust je upravljal premoženje tako mojstrsko, da manjkajo danes 3 miljoni.
* Zaljubljen župnik. Iz Londona poročajo: Po Angleškem zbuja precej pozornosti prav čudovita dogodovščina župnika Knighta iz Leeda. 19. januarja so poročali časopisi, da je padel župnik Knight iz morskih pečin pri Flambo-roughu v morje. Poročali so. da je hotel župnik Knight v mraku fotografirati, a je vpričo svoje žene padel v morje. Gospa Knightova je hitela do prve hiše in pripovedovala o nezgodi. Takoj so šli župnika iskat, a dobiti ga niso mogli. Splošno pa je bilo vse prebivalstvo prepričano, da je župnik res mrtev. V cerkvi je bila v njegov spomin posmrtna slovesnost in pomožni pridigar mu je napisal v časopisu tople besede v spomin. Pisal je: »Naš ljubi župnik nam je zapustil lep zgled. Njegovo življenje je bilo lepo in čisto in delo, ki ga je opravlja! nekaj let, odtehta sto let vsakdanjega dela. Posnemajmo njegovo življenje!« Različne okoliščine so pa povzročile, da so pričeli ljudje dvomiti o resničnosti župnikove smrti, kakor jo je bila pripovedovala njegova soproga. Brivec v Leedu je pripovedoval, da je bil pri njem prav tisti dan, ko je ponesrečil župnik, mož. ki ni mogel biti nihče drug kakor župnik sam. Odrezal mu je bil dolge lase, kar je moža izpre-meriilo popolnoma. Prav tisti dan je izginila tudi mlada dama, ki je bila učiteljica v nedeljski šoli in ki je bila z župnikom v najtesnejšem prijateljskem razmerju. V pretečenem poletju sta občevala župnik in učiteljica, ki je bila prav zalo dekle, tako intimno, da je občinski predstojnik pozval župnika na odgovor. Župnik se je opravičil sijajno in dejal, da imata z učiteljico dolga posvetovanja, kako da bi se ome-lila trgovina z dekleti. Ob župnikovi »smrti« so se ljudje spomnili njegovega intimnega raz-merja z učiteljico in sklepali, da sta najbrže oba bog zna kam odpotovala. In sedaj se je izvedelo, da sta župnik in njegova ljubica na parniku »Ballarat«, ki plove v Avstralijo. Nato je tudi župnikova soproga prišla z resnico na dan in povedala, da je povest o nezgodi izmišljena. Župnik je že dlje časa mučil svojo ženo, grozil ji večkrat s smrtjo in jo prisilil, da je šla z njim v Flamborough na morske pečine, kjer jo je pustil samo. Župnik je tako teroriziral svojo soprogo, da je izpolnjevala njegove želje še po njegovi »smrti«. Drugo poglavje te zgodbe se bo pričelo čez nekaj dni, ko bo priplul parnik v Avstralijo . . .
* Klerikalni vzgojitelji. Iz Pariza poročajo: Pred nekaj tedni je državno pravdništvo pričelo s preiskavo v sirotišnici v Toursu. Sirotišnica se imenuje po sv. Jožefu. Državno pravdništvo je dognalo, da so se dogajale v sirotišnici prav lepe reči. Državno pravdništvo obtožuje pred vsem dva učitelja, ker sta vzgajala devet- do dvanajstletne dečke z nezaslišno surovostjo. Eden od učiteljev je tolkel dečke s palico po glavi in več dečkov prav težko ranil. Drugi je pa izumil prav satansko metodo za vzgojo ubogih sirot. Dečki, ki so po njegovem mnenju zaslužili kazen, so morali sredi zime v sami srajci četrt ure klečati ali pa stati pri odprtem oknu. Včasih je ponavljal to kazen pri enem in istem dečku tudi dvakrat v eni noči.
Iz tople postelje so morali vstajati, postavil jih je k oknu, napodil na pol zmrzle zopet v posteljo in ko so se ogreli, jih je privlekel vnovič k oknu.
Vatikanski despotizem. Iz Rima poro-Čajo: V Vatikanu so se odločili, da zatro z vso silo vsako svobodno mišljenje med duhovništvom. Papež je sedaj prisilil nadškofa v Pizi, da je prenehal z izdajo revije za fiziko, matematiko in naravoslovje, pri kateri so sodelovali najodličnejši italijanski katoliški učenjaki. Ker pa se ni hotel ponižati nadškof, da bi bil slepo orodje vatikanskih krogov, ga je zadela kazen.
* Socialistično časopisje v Nemčiji. So-
drugi v Nemčiji imajo 89 socialističnih 'dnevnikov, naročnikov imajo ti listi poldrug miljon, čitateljev pa okolo štirih miljonov. Leta 189o! je bilo le 19 socialističnih dnevnikov, I. 1903. že 54, 1905. je naraslo število dnevnikov na 65, 1910. na 74, a 1912. na 89. V pretečenem letu je naraslo število naročnikov vseh socialističnih dnevnikov za 170.000. »Vorvviirts«, centralni organ nemških sodrugov, se tiska’ vsak dan v 200.000 iztisih. Po zadnjem obračunu je izplačal »Vorwarts« centralni strankini blagajni prebitek 370.000 K. »Oleiehheit«,
glasilo organiziranega žensfva, ima 110.000 naročnic. Glasilo socialistične mladine se tiska v 80.000 iztisih in znanstvena revija tednik »Neue Zeit« ima 10.000 naročnikov.
Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Dr. Milan Papež
c. kr. rud. zdravnik v Idriji
izvršuje kakor do sedaj tudi še nadalje vsa zobozdravniška in zobotehniška dela kot plombiranje zob, ustavljanje umetnega zobovja v kavčuku in brez kavčuka, izdelovanje zlatih kron in mostičkov i. t. d.
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
IX. zadružno leto.
Mesečni račun. Razpečano blago: Zadružna doba 1911-1912:
le proti znamkam
Julij	kron 8598977
Avgust	„ 83176 99
, 93174 89 . 99190 41 . 98484 55 , 109368 77 „ 110449 27 K 679834 65
7190 flanov
September
Oktober
November
December
Januar
1912-1913:
skupno
kron 117834.47 „	12209191
„	143117.34
, 201921*76 „	21059868
, 213325 53 „ 201433 93 K 1210323 62
Od 1. julija 1912 do 31. jan. 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov za 6763 22 kron.
Od 1. julija 1912 do 31. jan. 1913 se je izdalo na dividendah 21837 73 K,
Skupna vsota skladišča oblek: od 18. septembra 1912 do 31. januarja 1913.
Oddelki: Konfekcija.....................K	61790 62
„	manufaktura.................... 47709 01
* obuvala..........................„	23666*45
„	pokrivala......................11413 80
K144579 88
V Trstu, dne 31. januarja 1913.
A. Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje?
B. Pri gosp. Ivauu Kraigherju. On je fin umetni brusač.
Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kred t do 30 dni je obresti prost. Čez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov, u"	, kredita nad16 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	:•••
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter ° k i j0^0.	6	Zve^er-	Odpovedni	roki	so	pri	društvu	najprimernejši	in	varnost	vlog
najboljša, kajti za varnost garantira i remoženjska in blagovna vrednost Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
7 A QT01Vf I ni ni^ ampak za 1 K 80 vin* do^ »»Zarjo" ves
lunj mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen.
Dr. Josip Ferfolja je Otvon, svojo
odyetniško pisarno v Trstu
Via Molino piccolo štev. 7. — Telefon št. 26—50.
Občno konsumno društvo
===== v Trbovljah -
registtovana zadruga z omejeno zavezo
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo, dne 16. svečana 1913 ob 3. popoldne v prostorih »Delavskega doma".
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o čistem prebitku.
5. Volitev treh članov v nadzornižtvo in dva namestnika.
6. Razno.
Trbovlje, dne 4. svečana 1913.
Nadzorstvo.
m
Družinski kruh
iz pekarne „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico“
je najboljši in najcenejši. - Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah ,.Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico. - Člani segajte po njem!
Naznanilo
članom „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico46 r. z. z o. z., ki stanujejo v Ljubljani in okolici:
Prodajalne društva: v Ljubljani (Sodna ulica, Krakovski nasip, Bohoričeva ulica); v Šiški (Celovška c., Kolodvorska c.) ter na Viču-Glincah.
se od dne 1. februarja dalje zapirajo zvečer ob pol 8. izvzemši v sobotah in dnevih pred prazniki.
NADZORSTVO.	NAČELSTVO.
Opomba: Za prodajalne na Gorenjskem se eventualna preuredba naznani po tozadevnem sklepu gorenjskih delegatov.
,SLAVIJA4
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje o,	'	Pr‘Poro^a	1er val>i P- n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcencjši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim Članom Zivljenske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organ zacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 58 milijonov jamči,o za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 123,257005 77, Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GEN FR A LNI ZASTOP „SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI