poštnina PLAČANA v
GOTOVINI
VEČERNIK
l«to XIII. Štev. 196	TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 UPRAVE: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prefornov« 3. tel. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.40!	Maribor, torek 29. avgusta 1939	NAROČNINA NA MESEC j Cena Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din j din 1’—
Sffloln nreobrat v mednari		idni Krizi	Videti fe, da vojne ne bo
Mirovni predlogi so že pripravljeni
^Sajanja med Rimom, Londonom, Parizom in Varšavo že tečejo — Italijanski in angleški predlogi za mir
bili osnova za vsebino pogajanj na mednarodni konferenci velesil, ki naj se skliče, da uredi ne samo nemško-poljski spor, ampak uredi in reši sklop vseh spornih problemov med prizadetimi velesilami. Pojavila sta se dva predloga. Eden c strani Chamberlaina, drugi pa od strani Mussolinija.
resD0tnw? ’ av2. Diplomatski ko-'tonal m- aweriške agencije »Interna-Š&orJi ^ervJce« javlja iz Londona:
50 bili z ukrepi angleške vlade, ki '‘'Hotna	’ kancelarju Hitlerju v obli-
Ufldonft	Ponoči, tečejo med Rimom,
Gfe o j/1?’ Pariz°m in Varšavo pogaja-eh kompromisnih predlogih, ki bi
Chamberlainov mirovni predlog
^0VnLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK CHAMBERLAIN JE SESTAVIL
OUvIn1 pre°loq o rešitvi nemško-poljskega spora, ki se v 7JH OBRISIH GLASI:
IN DEL OZBMUA OKOLI GDANSKA, T. J. TERITORIJ SE-STo p^A SVOBODNEGA mesta, ostane še nadalje svobodno me-?LJSRa IN NEMČIJA BOSTA IMELI SKUPNO VARSTVO, KONDO-
7’ Nad njim.
j ^BliKA VLADE SVOBODNEGA MESTA GDANSKA JE AVTONOMIJA.
IN NEMČIJA IZVAJATA KONTROLO NAD CARINAMI IN R L0V|^ V PRISTANIŠČI SVOBODNEGA MESTA GDANSKA VSAKA NA PO
% i preko
POMORJA, T. J. »KORIDORJA«, JE DOVOLJENA NEMČIJI
CESTA V ZGOLJ PROMETNE SVRHE. CESTA OSTANE V SUVERENOSTI POLJSKE.
5. TO CELOTNO STANJE BO GARANTIRANO OD VSEH VELESIL UDELEŽENK MEDNARODNE KONFERENCE.
6. NE OZIRAJE SE NA TE NOVE GARANCIJE OSTANEJO GARANCIJE VELIKE BRITANIJE IN FRANCIJE REPUBLIKI POLJSKI V POLNI VELJAVL
Mussolinijev mirovni predlog
PREDSEDNIK ITALIJANSKE VLADE JE SESTAVIL SLEDEČI PREDLOG ZA UREDITEV POLJSKO-NEMŠKEGA SPORA:
1. VLADO V GDANSKU IZVAJA REICHSSTATTHALTER.
2. DRŽAVLJANSKE PRAVICE V GDANSKU SO ENAKE ONIM V NEMČIJI.
3. NEMČIJA IZVAJA KONTROLO NAD GDANSKIM V POGLEDU CARINSKEGA REŽIMA ZA DOBO 10 LET.
4. NEMČIJA IN POLJSKA IZVAJATA KONTROLO NAD PRISTANIŠKIM REŽIMOM VSAKA PO POLOVICI.
5. POLJSKA DOVOLI PREKO KORIDORJA EKSTERITORIALNO CESTO NEMČIJI. CESTA IMA NA VSKA STRANI PAS OZEMLJA, KI JE POD NEMŠKO SUVERENOSTJO.
6. TO STANJE GARANTIRAJO ŠTIRI VELESILE, ZBRANE NA MEDNARODNI KONFERENCI, KI NAJ SE TAKOJ SKLICE.
i je angleška vlada sporočila v Berlin
l0^?čiia vsebina angleške note, ki Je bila izročena danes ponoči kancešarju Hitlerju
29■ avg. Reuter. Angleški
Vi
koMUfl ie 1” v Dur,lnu sir Nevine nen-včera> dopoldne štiriurno
.'■Ufa«.- 0 S Chamtuuint 1«
^Ci
/ '-namberlalnom in lordom 1? traja‘u uidite je bil na seji vlade,
aiai» šn ' 011 na sejl ’ ^-vttjTr minut, nato pa se je ob
vL^DeliL ta,0tn v Ber,in- z ,etaH‘
Vs,aništvi,Šel naipr°l v angleško vew! ; kier se je sestal s fran-h '■ 1,^1 ,n*kom Coulondrom. Nato er,u Hitlerju, ki ga je sprejel
v prisotnosti von Ribbentropa ob 22.30. Konferenca je trajala poldrugo uro. Sir Henderson se je nato odpeljal na angleško veleposlaništvo ter takoj telefoniral v London. Nemško propagandno ministrstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da bo angleška vlada prejela pismeno Hitlerjev odgovor. Po konferenci je Hitler sprejel več ministrov, med njimi tudi Go-
I mKuZiT'** r,”8a"essa'
Ne®r9'čna vsebina angleške note
% Sterna til’ 7'.avg- Ameriška ageu-lftLeVr°PSki ,News Service« javlja:
C3? ie Izverfpi	dopisnik	Mr*
ki k> ie vf za vsebino angleške »Vi	Ponoči veleposlanik
Sh?TjEGAAJ?* VEL- KRALJA VELIKE BRITANIJE OPOZARJA VLADO Spora	ZA PRIMER- CE	se izkaže, DA NI MOGOČE re-
Vl Z’ VeADa IV D NEMC,J° IN POLJSKO NA MIREN NAČIN, NA SLEDEČE: wA&o REpim, VEL- KRALJA NE IZVAJA IN NE MORE IZVAJATI NA KE POlJSKE NOBENEGA PRITISKA PRI IZVAJANJU NJE-
k 2' vlad	olitike-
Vb?A Na PDavl.VEL- KRALJA ponovno opozarja vlado tretjega Porni	P°DPISANO BESEDILO ANGLEŠKO-POLJSKE ZA-
\ \ 8RiTANI 14	’ ZLASTI NA DOLOČILA, KI PRAVIJO, DA BO VE-
* vSVLjeNjsrp y SLUCAJU DIREKTNEGA ALI INDIREKTNEGA NAPADA i , E^I RAvrw5. ,NteRESE POLJSKE SLEDNJI NEMUDOMA PRISKOČILA
Henderson izročil Hitlerju in Ribbentropu. Poleg note je izročil še Chamberlai-novo osebno pismo. Nota glasi v glavnem:
11 RAZPni A* RESE P°lJSKE SLEDNJI NEMUDOMA PRISKOČILA WrADA ni VA?2LJ,V1mi SREDSTVI NA POMOČ. ZLASTI PA OPOZAR-
M So':
JKa b
M " Do V7' IVAKOR V!
POSTAVITVE MIRNIH IN NORMALNIH ODNOŠAJEV PA
Ki),7ADA NJ v»i » I SREDSTVI NA
V* s0 r,	KRALJA	NA DEJSTVO, DA JE ODLOČITEV O TEM,
lrtata Bf<lTA\n 0QR0ŽEN]I- IZKLJUČNO V ROKAH POLJSKE. TAKO Drv	KAKOR	VSI NARODI, VKLJUČNO NEMŠKEGA, SI ŽE-
SE SVET NE MORE POVRNITI, DOKLER TRAJAJO MOBILIZACIJE, KONCENTRACIJE CET IN DOKLER SE NE IZVAJA KONTROLA NAD RESNIČNOSTJO URADNIH VESTI. VLADA NJ. VEL. KRALJA JE PODVZELA IN ŠE PODVZEMA VARNOSTNE UKREPE V DO SEDAJ ŠE NEVIDENIH IZMERAH IN JIH NE MISLI PREKLICATI, DOKLER SE NE BO IZVEDLA DEMOBILIZACIJA, RAZOROŽITEV IN KONTROLA VESTI. VLADA NJ. VEL. KRALJA NE MORE SMATRATI KOT OSNOVO ZA KAKRŠNA KOLI POGAJANJA TAKOJŠNJO IZROČITEV GDANSKA IN KORIDORJA. VENDAR UPA, DA S TEM DEJSTVOM VRATA ZA POGAJANJA ŠE NISO ZAPRTA IN JE VLADA NJ. VEL. KRALJA RADA PRIPRAVLJENA SPREJETI VSAK PROTIPREDLOG VLADE TRETJEGA RAJHA ZA MIRNO REŠITEV SPORA. VENDAR PA JE TREBA POPREJ USTVARITI MIROLJUBNO OZRAČJE, PROSTO VSAKIH GROŽENJ, POSTAVLJANJ PRED GOTOVA DEJSTVA IN PO DEMOBILIZACIJI, RAZOROŽITVI IN KONTROLI VESTI.
3. TA DOKUMENT JE VLADA NJ. VEL. KRALJA PREDLOŽILA V OBVESTITEV PREZIDENTU USA ROOSEVELTU, MUSSOLINIJU, VLADAM BRITANSKIH DOMINIONOV, FRANCIJI IN POLJSKI. — VLADE DOMINIONOV, FRANCIJE IN POLJSKE SO BESEDILO TE NOTE, PREDEN JE BILA ODPO-SLANA VLADI TRETJEGA RAJHA/V CELOTI ODOBRILE.«
Hitlerjev odgovor že v Londonu
LONDON, 29. avg.. Ob treh zjutraj je bila še podana možnost dveh alternativ: ali Nemčija udari na Poljsko, ali pa da odgovori angleški vladi na njeno noto. Nemčija je na noto odgovorila.
LONDON, 29. avg. Nemški kancelar Hitler je predal angleškemu veleposlaniku siru Nevileu Hendersonu noto nemške vlade, ki je odgovor na britansko noto od sinoči. Sir Henderson je že tekom dopoldneva odletel s Hitlerjevim odgovorom v London.
LONDON, 29. avg. Kakor Javlja »Inter-
national News Service«, smatrajo dobro poučeni diplomatski krogi Londona, da bosta seji spodnje in zgornje zbornice danes popoldne prav kratki in da bo Chamberlain podal vsebino tako angleške kakor nemške note. V slučaju negativnega odgovora Nemčije pa bo parlament sklenil generalno mobilizacijo.
NOV VOJAŠKI MINISTER V USA
NVASHINGTON, 29. avg. Havas. širijo se govorice, da bo državni _ podtajnik vojaškega ministrstva kmalu imenovan za vojaškega ministra.
Slovaki poklicali Nemce na pomot
Proglas Tisa, predsednika slovaške vlade, na narod - Slovaki se bodo rame ob ramenu z Netfcl
borili proti Pol ski — Spopad na poljski meji
BRATISLAVA, 29. avg. PREDSEDNIK VLADE TISO JE NASLOVIL V IMENU SLOVAŠKE VLADE NA NAROD NASLEDNJI APEL: »V ZAŠČITO ODVISNOSTI IN NEOGROŽENOSTI NAŠE MLADE SLOVAŠKE DRŽAVE OD STRANI POLJSKE, NA OSNOVI DOGOVORA O ZAŠČITI IN DOPOLNI* SPORAZUMA, ZAKLJUČENEM MED NEMČIJO IN SLOVAŠKO REPUBLIKO, SO POSLANE NA SLOVAŠKO DRŽAVNO OZEMLJE NEMŠKE ČETE,JL,j BODO V PRIMERU POTREBE RAME OB RAMENU BORILE Z NAŠO HRABRO SLOVAŠKO VOJSKO NA MEJAH NAŠE DRŽAVE PROTI SOVRAŽNIK POZIVAMO PREBIVALSTVO, DA POZDRAVI NEMŠKE ČETE KOT PRIJATELJE, KI NAM NUDIJO VSAKO POMOČ.«
BRATISLAVA, 29. avg. 150 poljskih vojakov pod vodstvom častnika je prekoračilo slovaško mejo. fllinkova garda jih je zajela. Častnik je bil ustreljen.
M a r i b o r, 29. avgusta.
V nadaljevanju programa kongresa „Svetovne akademske zveze za mir, svobodo in kulturo “ v Parizu je bilo predavanje s temo »Demokracija v prosvetnem delu in pogledi univerzitetnih oblasti", o kateri je govoril predsednik čilenske študentovske zveze M. Barrios.
Sprejeta je bila tudi važna deklaracija združenih balkanskih delegacij {■podpisnice: Albanija, Bolgarija, Grška, Jugoslavija, Rumunija), v kateri te delegacije, strnjene zlasti v sedanji dobi ob istih vitalnih interesih, izražajo svojo solidarnost v skupnem delu. Neodvisnost in svoboda balkanskih narodov ni mogoča brez ozkega sodelovanja z demokratskimi silami, zato mora biti Balkanska zveza važen element v novem bloku kolektivne varnosti. V sličnem smislu je bila tudi podana deklaracija delegacij študentovske Male antante, ki živi dalje kljub tragediji ČSR.
Petek zvečer, 18. avgusta, je priredila kitajska delegacija banket vsem delegacijam v kitajski restavraciji ..Lotus". Kot da bi se človek za par prijetnih uric preselil na Daljni vzhod... Po radiu se je vršil prenos govora kitajskega prosvetnega ministra Can Li Fu-ja iz Cunkinga, v katerem je izrazil svoje iskrene želje kongresu ter govoril o aktivnosti kitajske mladine in akademikov, združenih V obrambi svoje narodne nezavisnosti.
Poslednji dan kongresa. 19. avgust, je bil posvečen bodočemu delu Svetovne akademske zveze, potem ko so bile prečitane deklaracije britansko-arabske ter francosko-sirijske delega-cjje v prid izboljšanju položaja v Arabiji in Siriji. Poleg tega so spregovorile še francoska, birmanska in poljska delegacija.
Glavni odbor Zveze ter pododbor za pomoč španskim študentom je sklenil potrebne mere, da se podpro pobegli in izgnani študentje. Prav tako se bo započela mednarodna študentovska akcija za pomoč Kitajski. Razen tega so padli predlogi občih delovnih smernic za novo poslovno dobo.
Popoldne se je konstituiral novi odbor, v katerega je bil ponovno izvoljen kot glavni tajnik J. Klugmann. Tudi Jugoslovani smo v novem odboru zastopani po N. Saviču.
Pred koncem zadnjega sestanka smo čuli še eno resolucijo: o sodelovanju jugoslovanskih in bolgarskih akademikov, ki je prav tako bila živahno akla-mirana, zlasti od slovanskih delegacij: mar ni ta zveza nam najbližja in bkratu najpotrebnejša?
Kongres je zaključil francoski delegat Moreau, ki se je« vsem navzočim prisrčno zahvalil za solidarni nastop, In nam bo akademikom omogočil realizacijo naših ciljev in življenjskih interesov.
V smislu velikih tradicij revolucionarne Francije smo umestno izbrali kot kraj kongresa Pariz, v katerem nas upajo naši pariški kolegi kmalu zopet videti.
\ nedeljo so napravile delegacije izlet v zgodovinski Fontainebleau, medtem ko nas je včeraj povabil či-lenski poslanik g. Marin na popoldanski kaktavil, kot prijeten zaključek kongresa.
Tako je izzvenel ta sestanek akademikov iz vseh strani sveta v lepo manifestacijo demokratske misli in obrambo proti napadalnim režimom, ki zastrupljajo današnjo atmosfero Evrope in Skrajnega vzhoda. Student-
ŠVIČARJI NA MEJAH BERN, 29. avg. Pri zasedbi švicarskih mej sodeluje 80 do 100.000 mož.
BELGIJSKA NEVTRALNOST
BRUSELJ, 29č avg. Kralj Leopold je sprejel francoskega in angleškega veleposlanika, ki sta ga zagotovila o spoštovanju belgijske nevtralnosti. Ministrski predsednik Pierlot je sprejel oba veleposlanika, nadalje pa še nemškega, italijanskega in poljskega. Vlada nima namena izdati novih ukrepov za vojaško obrambo.
NEMŠKE IN ITALIJANSKE LADJE ZAPUŠČAJO ČRNO MORJE LONDON, 29. avg. Nemške in italijanske ladje, ki so v romunskih vodah in na Črnem morju, so dobile ukaz, da se takoj vrnejo domov.
Chamberlainov«*
pismo Hitlerju
NEW YORK, 29. avg. Drugi dokument, ki ga je sir Nevile Henderson danes ponoči izročil kancelarju Hitlerju, je osebno pismo angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina Hitlerju. V tem pismu Chamberlain izraža upanje na mirno rešitev spora, poudarja pa z vso odločnostjo garancije Velike Britanije Poljski in dejstvo, da bo Velika Britanija držala svojo besedo. Čeprav je ta dokument zasebno pismo, je v njem izraženo nenavadno dejstvo, da ga je odobrila v celoti polna seja angleške vlade. Za to pismo je Izvede! tudi francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre, ki ga je takoj sporočil francoski vladi.
Zbližanje med USA, Anglijo, Francijo, fapon#
TMir;um	s«	—	n*
Zedinfene držav® bodo posredovale v sporu med Tokijem, Londonom In Parizom ,a Japonska vlada bo naklonjena angleškim in francoskim interesom na Daljnem vzh00
skoro popolnoma prekinjene n,e(^voi1'*
BERLIN, 29. avg. DNB. »Volkischer Beobachter« komentira odgovor Hitlerja Daladierju in pravi med drugim, da se ne more iznebiti misli, da je ta odgovor napravil globok vtis na francoski narod, k! mora priznati, da od spora med Nemčijo in Poljsko ne preti nevarnost Franciji. Kljub temu pa nadaljuje Francija z obkroževanjem Nemčije, zato mora računati z močnim odporom nemškega naroda, ki bo branil svoje pravice. »Berliner Borsenzeitung« pravi, da je položaj, ki ga izzivata Anglija in Francija, silno napet, tako v političnem kakor vojaškem
pogledu. Poljska vedno bolj jači svoje vojaške priprave, ki so očividno ofenzivne narave. 80 milijonov Nemcev ne more trpeti, da takšno stanje še nadaljuje.«
RIM, 29. avg. Hitler in Mussolini sta imela včeraj več telefonskih razgovorov. V Italiji se opaža že nervoznost, vendar narod še upa, da se bo posrečilo Mussoliniju, da ne bo Italije zavlekel v vojno.
RIM, 29. avgusta. Italijanski listi predstavljajo sitoacijo kot zelo resno. Milijoni oboroženih ljudi so na Visli, ob Renu, v Karpatih in na drugih mejah, železniške, zračne, pomorske in telefonske zveze so
nimi evropskimi silami, ki so vse
psihozi. V Italiji napeto pričakuje]0 vora vodje Rajha Hltlera brit- Pf Chamberleinu na izjavo slednjega v
nem domu.
ITALIJANSKE PRIPRAVE ^
RIM, 29. avg. Italijanski kralj. ^ j® je na počitnicah blizu francoske y nenadoma neznano kam odpotoval^# mu SO' v teku včerajšnjega dneva vse potrebno za zaščito proti iz zraka.
Opozicija proti Rooseveltu popi#
WASHINGTON, 29. avgusta. V tukajšnjih krogih je napravilo silen vtisk dejstvo, da se je Roosevelt odločil, da tudi pri Stalinu posreduje za mirno poravnavo v evropskem sporu. Udeležencem kongresa za mir »Pax romana« je poslal Roosevelt poslanico, v kateri pravi med drugim: »Treba je, da v duhu stalno mislimo na mir. Potrebno je, da gojimo vero, da bo kljub vsem prenapetostim razuma zmagala misel za arbitražno poravnavo, prej kakor z orožjem.«
WASHINGTON, 29. avgusta. Havas. Besedilo sklicanja kongresa na izredno zasedanje je pripravljeno. Treba mu je le še podpis Roosevelta, čim bi evropska kriza dosegla neodstranljiv višek. Splošno mnenje je, da bo kongres v tem primeru šel z Rooseveltom in prožil Franciji ter Angliji splošno pomoč v primeru vojne in sicer tako, da se Amerika dejansko vojne ne bi udeležila. Prevladuje še vedno mnenje, da bo zakon o nevtralnosti, ki ga je Roosevelt odbil, vseeno sprejet.
VVASHINGTON, 29. avgusta. v<2' K»' nister je armado, ki brani Patia111 na!, ojačil za 24.000 mož.
NEW YORK, 29. avgusta.
 H    VodJ* /
blikanskega izolacijskega bloka, bijal Rooseveltove zakone o neV. jK'e' zadnjem zasedanju kongresa.
na
nil spremeniti svoje stališče. Herald«, ki piše o tem, naglasa sežno važnost tega stališča-
Po Hitlerjevem odgovora Daladierju
pravi nemški tisk, da 80 milijonov Nemcev ne more dalje trpeti, da se takšno stanje nadaHjuje.
WASHINGTON, 29. avg. Havas. Tu ne prikrivajo zadovoljstva, da v novo nastalem položaju lahko pride do sodelovanja med Japonsko, Anglijo In Francijo. Pomočnik zunanjega ministra Samner Weiles je sprejel danes ameriškega veleposlanika v Tokhi in Londonu. Razgovori so se gibali o vprašanjih Evrope in Daljnega vzhoda. V političnih krogih ugotavljajo, da je vlada Zedinjenih držav zelo ugodno razpoložena do zmerne vlade, ki bi naj se imenovala v Tokiu. Nesporazumi med Tokiom in Washmgtonom sicer
je so pokazali vso identičnost svojih interesov in obenem dokazali, da se dobro zavedajo svoje važne vloge v vseh življenjskih oblikah svojega naroda. In — ali se lega ne bi morali zavedati zlasti mi, Jugoslovani in posebej — Slovenci? Pričujoči kongres
obstajajo, posebno zaradi Kitajske, kjer interesirana Amerika terja politiko odprtih vrat. Toda, čim bo smatrala Japonska za koristno, da se približa Zedinjenim državam, bo vlada teh rada posredovala za prijateljsko zbližanje Japonske, Anglije in Francije.
TOKIO, 29. avg. Listi spominjajo kot kandidate za novega ministrskega predsednika bivšega ministra Satoha, ki je bil prej poslanik v Franciji in Sigenica, bivšega japonskega poslanika v Londonu. Za ministrske kandidate naštevajo med dninam najbolje dokazuje aktivnost in gibanje univerzitetne mladine, ki i;nra odprtih oči zreti na dogodke, k. :;e vrle zlasti danes često vprav s filmsko brzino in ki prineso s sabo tako težka razočaranja... Marij Šubic.
Britanski Gvineji so za primer vojne.
VPOKLICI V LIT _Klica1a RIGA, 29. avg. Litva je Zastavo nekai letnikov
 	fji*
| girni tudi bivšega predsednika	pjo*j
roto in bivšega ministra Kavara	j^i*
vlada naj bi tedaj usmerila sv(?.!i0 na zbližanje s Francijo in AflS
PODMORNICE SO
LONDON. 29. avgusta. PoC* g „Thelis“, ki sc je potop)a dign^ narji na krovu, so včeraj oV. vlekli proti obali 12	,0ja	P°
di Američani so vzdignil1 gjpo. mornico „Squaluš“ na P
holandskTn^t^cA3 VJJJ
AMSTERDAM, 29. avg. Kr ^ ^ mina je izdala proglas na na[ Je0p{^ pravi, da bo Holandska v v ostala nevtralna.	natffl'
PODPORA RODEZIJE A	K
LONDON, 29. avg. Par1*'_r0 dežje je izrekel polno P°()yZe{j vsi 11
USLiTl6°ru dne 29. VIT!. 1939.
»Večer nlfa
Stran 3.
Or. Vladimir Maček o svobodi in demokraciji
®E<XiRAD, 29. avg. Na prošnjo je dal dr. Maček beograjskim novinarjem ob prihodu v prestolnico naslednjo kratko, pa značilno izjavo:
RA7fmSTITE BESEDE* PRIŠLI SMO SEM, DA TUDI NEKAJ NAPRAVIMO. VIDIM, DA JE VES BEOGRAD ZA SPORAZUM SRBOV IN HRVATOV. DA R TEQA VIDIM* da PRIČAKUJE OD TEGA SPORAZUMA SRBSKI NAROD DEMOKRATSKO SVOBODO ZA VSO SRBIJO. BODITE PREPRIČANI, VSE SVOJE SILE VLOŽIL V TO, DA TUDI SRBSKI NAROD NE BO V SVOJEM PRIČAKOVANJU RAZOČARAN.«
hC JC ^r' Maček vrr>il v Zagreb, kjer bo danes v prostorih nekdanjega hrvatskega sabora zgodovinska seja hrvatskega narodnega predstavništva. Ban k'ip ,kTrVa^S^e’ <*r* Šubaši6 03 Bledu že prisegel. Pri tem je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone I. stopnje. — Jutri se bo dr. Maček vrnil v Beogr bo prva seja novega ministrskega sveta.
Nska je hladnokrvna, pripravljena na vse
Je militarizirana, zaupa v pomoč demokracije — Oster protest v, Berlinu —
"''"Ocltev je v Hitlerjevih rokah" — Poljska terja zase = Vzhodno Prusijo — Šest mrtvih
v	v	Gdansku,
avg- v ^ Pujski se
^ P(y,ncZ . ,ne ^Prave za primer vojne. [	80	minirani	vsi	mostovi
leji. v p. ekana so tudi drevesa na ItafelfA V	so P°stavill na molih proti-
Ho 0	Današnji	listi pišejo mir-
*%va d6«311 Po,^ke. »Lech« pravi, da *> kar -i • a za sebe Vbodno Prusi-k GdaJii?11?^3 113 temelju zgodovine, ^oic&v *e	veliko število
Jfijjo j ?? P°Hsko ozemlje. Prav tako je ^ več beguncev. Nemila h	avg-	Vsa P°U*ka mirno
kov, prp|f.rainatični potek zadnjih dogodila nik- i!Va!stvo i® prepričano, da An-ne sPrejela Hitlerjevih %>^kV ^lra2kosanje Poljske. London I Ves^a Varšavo o poteku razvoja ?*ie<wi«If/šavslii k1*0®1 so prepričani, u i za m’r ali vojno v Hitler* če bo Hitlerjev odgovor na
10^RI UKREPI V ANGLIJI
u®* Drv	’	avg>	Včeraj je bila iz-
j& a	l1redlba na	temelju pooblastil,
nV	dobila;	°d parlamenta. Ta
l,v,1&8a i .Su*e najrazličnejšo kontrolo Privatnega delovanja. Tako je i ne8a hi8 ^ntrola ladij, ribolova, raz-»°Srakifa8a' Prepovedano je tudi nositi ^nih kralfaparate in delati skice na raz-, ’JZ nekaterih je občinstvo po-'Sključeno, kontrola radijskih e ne Sme st°pJti na tuje Pri sebi nekaj, kar bi lahko 10 ^vražniku.
R0DE2,JE AN0UJI V je j’avg. Parlament Južne Rola v^ski r •	.P01110	podporo	Angliji.
V(yV1Ilejl so P°dvzeti vsi ukrepi
avg. Stefani. Med Malto 50 pretrgane poštne vezi.
►SiŽŽLMOisftl
konec biviih senator*
»Hrv V 'n P°*lancev
^nevn‘k<( P>še, da so prišli j^tuina *e ie sestavljaia nova vlada % l0rii i-n , nekateri bivši ministri, ia j°^anci, »da ulivate, ako se Nil ali niora'i su otiči tuž-^i!arVeč V nihže še P°s'edal ni, ker «o K-^rodv,,.0 P°menijo. Ko so izvedeli, VJi %o ®re^stavništvo razpuščeno,
!>io u c,e2ni.šv0Z^cara7li’ ker so tudi "j'-^J^bile vm- za brezplačno vož-Vrniti !uJavnost in so se morali z Siti. 5^rvat^v-In?v s Pihanimi kartami. v0l£at°riev^^‘dneynik«. _ Konec biv-s tolikJ? ^slancev, ki so bili »iz-fye(! ^SOčno „ a.Y.° in zmago in ki so Vži-alosten 7?1'1,,glavo Pokonci, je v0dfl .,Iavim m^odi,° s« jim je kakor
m nZ iT' ki vržejo v kmalu ni več sledu.
Ir
i*. Ožiroji) m®tske mladine
lun)9 1- šT 1	v »Jutru« od
(J® 1.1., )n "Domovini« z dne ^cC,rniltov n , smo Prevzeli funk-vNni strankonJn<linei Jnsoslovenske SSj8B»I izS,(0JNS) v Boh. Bistri-
S ri' V kolik! 0’ da sta t! Poročili
k6*" ; a snio tnk”r. s® le v zmoti snia-Ratrto *llnkcije prevzeli, jih s
« »'»“Srije"0 ilai"
J« 27. uvfcusta 1039.
sedem žrtev bombne eksplozi
sporočilo angleške vlade, ki ga je prinesel Henderson, negativen, smatrajo v Varšavi, da je vojna neizogibna. Zahodne sile so rekle svojo zadnjo besedo. Poljska meja je hermetično zaprta, na mnogih krajih se incidenti množe. Varšavska vlada je v Berlinu ostro protestirala zaradi zmerom ostrejše časopisne gonje proti Poljakom. Vsa Poljska je militarizirana, narod stoji enodušno za voditelji in pripravljen čaka na vse, četudi bi bilo treba s krvjo braniti svobodo in neodvisnost domovine.
ZA POPOLNO UNIČENJE POLJSKE VARŠAVA, 29. avg. Polkovnik Kolesin-ski, bivši pribočnik maršala Pilsudskega, le v imenu vlade včeraj odgovoril na nemško propagando v svetu glede preganjanja Nemcev na Poljskem. Navedel je vse primere, ki so izmišljeni. V zuna-
e v Tarnovu
ujem ministrstvu pravijo, da je včerajšnje Hitlerjevo pismo Daladierju zgodovinski dokument, kdo je napadalec in kdo bo začel vojno. Kancelar Hitler je jasno pokazal, da Nemčiji ni do Gdanska in koridorja, marveč do popolnega uničenja Poljske. Hitler je v svojem pismu Daladierju poizkusil izolirati Poljsko od njenih zaveznikov.
DVA POLJSKA VLAKA ZAPLENJENA GDANSK, 29. avg. Senat je ukinil ves promet med Gdanskim in Poljsko. Včeraj le tudi rekviriral dva poljska vlaka v Zop-potu. Poljski komisar Chodacki je vložil energičen protest. Nemci so zaprli tudi dva poljska carinika. Pravijo, da sta vohunila. Pol milje od poljskega skladišča je zasidrana nemška vojna ladja »Schles-wlg-Holstein«. Razpostavljeni so protiletalski topovL
TIHOTAPSTVO SKOZI KORIDOR
LONDON, 29. avg. Reuter. Skozi poljski koridor vozijo še vedno nemški vlaki in pravijo, da so celo natovorjeni z orožjem. Ta vest vzbuja po vsem sveto veliko senzacijo, posebno še, ker so železniške zveze med Nemčijo in vsemi drugimi sosedi prekinjene.
ŠEST MRTVIH V GDANSKU GDANSK, 29. avg. Ko se je včeraj pe-Ualo nekaj uniformiranih članov SS s tovornim avtomobilom po gdanskih ulicah, so jih napadli neznanci, za katere se misli, da pripadajo nemški opoziciji. Prišlo le do streljanja. Na obeh straneh je bilo 6 mrtvih.
SEDEM ŽRTEV BOMBE VARŠAVA, 29. avg. V garderobi postaje Tarnov, na železniški progi Krakov —Lvov je snoč5 ob 23.45 eksplodirala bomba. Ubitih je bilo sedem ljudi, več pa ranjenih. Aretirali so dva sumljivca.
VARŠAVA, 29. avg. Tuje ladje so zapustile Gdansk. Zračni promet med Varšavo in Berlinom je ukinjen, med Kjeven-havnom in Gdynjo pa podvojen. Italijanske in nemške ladje so zapustile Gdynjo.
Zgodovinska seja angleškega parlamenta
Važni posveti pri kralju Juriju — „Niti pedi zemlje v Gdansku ali koridorju. Vsak kompro*
mis na škodo Poljske je nemogoč"
LONDON, 29. avg. Danes popoldne bo važna seja angleškega parlamenta. Kot govorniki so prijavljeni Chamberlain, za delavsko opozicijo Greenwood, za liberalno pa Sinclair. Sir Archibald Sinclair in Greenwood sta bila včeraj na posetu pri Chamberlainu.
LONDON, 29. avg. Reuter. Pred Cham-berlalnovim govorom v parlamentu ne bo javnost zvedela o stanju pogajanj med Hitlerjem in Anglije. Izjave Chamberlaina bodo odvisne od Hitlerjevega odgovora. Tu še vedno upajo, da niso vsa vrata zaprta. Trgovina se normalno razvija, vojaške priprave se hladnokrvno nadaljujejo. Vsa Anglija je enodušna, da je treba pomagati Poljski.
LONDON, 29. avg. Današnja seja an-gieškega parlamenta je zgodovinske važnosti, posebno še v primeru, ker so na slovaškem odrejene posebne mere proti Poljski. V zvezi s tem naglašajo dejstvo, da so nekatere angleške edinice že zasedle odrejena mesta in da je prva kvota, 300.000 mož za Francijo že pripravljena. Angleške zračne sile so v polni pripravljenosti. Angleška industrija letal je že dosegla kapaciteto 2000 letal na mesec.
POSVETI PRI JURIJU VI.
LONDON, 29. avg. Havas. Chamber-Jain je snoči ob 17.40 bil celo uro pri angleškem kralju v avdienci. Tri četrt ure se je kralj posvetoval tudi z vojnim ministrom Horo Belisho. Po teh posvetovanjih
ti) Q%, P’ rlle -7- avgusta 1939. '	1	r'	fIanc	C«sar,	I.	r.	Av-
r- Rajko Pristavec,
r.
Moskva zavlačuje ratifikacijo pakta
Visoki svet je ratifikacijo nenapadaSnega pakta z Nemčijo odstavil z dnevnega reda — Ruske čete so se umaknile iz garnizij ob vzhodni poijskš meji.
MOSKVA, 29. avg. Havaš. Moskovski visoki svet, ki se je zbral na važno izredno zasedanje, je sklenil, da za enkrat še
ne bo ratificira! nenapadalnega pakta, sklenjenega med Nemčijo in Rusijo. Do zadnjega trenutka je izgledalo, da bo r&ti-Hkaclja nenapadalnega pakta glavna točka zasedanja visokega sveta. Toda pakt so dali z dnevnega reda In razpravljali o zakonu za pospeševanje poljedelstva in razširjenju vojaškega roka.
VARŠAVA, 29. avg. Reuter. Kakor do-zuavujo, so ruske vojaške oblasti umak-
nile vse vojaške garnizije, ki so jih doslej imele vzdolž poljske meje. S tem hočejo Rusi podkrepiti svojo izjavo, da se nima Poljska, kljub v Moskvi zamišljenemu nenapadalnemu paktu, bati nobenega napada s strani Rusije v primeru spopada med Nemčijo in Poljsko.
POVRATEK IZ MOSKVE
PARIZ, 29. avg. Daladier je sprejel generala Doumcnca, šefa vojne misije, ki se je vrnil iz Moskve, ter admirala Dar-lana. Bonnet se je razgovarjal z generalom Weygandom, senatorjem Berengerjem poljskim veleposlanikom t/ukasiewiczem.
LONDON, 29. avg. Angleška vojna misija je prispela iz Moskve včeraj popoldne v London.
ŠVICA PRIPRAVLJENA
BERN, 29. avg. Havas. Jutri zjutraj bodo prišli na mejo novi veliki transporti vojaštva. Pri zadnji delni mobilizaciji je bilo vpoklicanih 80.000 vojakov. Mobilizacija je močno vplivala na prebivalstvo, v vseh krajih pa jo ostal največji mir in red.
HOLANDSKA NEVTRALNA
AMSTERDAM, 29. avg. Kraljica Viljemi-na je izdala proglas na narod, v katerem pravi ,da bo Holandska v vsakem primeru ostala nevtralna.
se je ponovno poudarjalo, da ne more dobiti Hitler niti pedi zemlje v Gdansku ali koridorju. Vsak kompromis na škodo Poljske je nemogoč.
ITALIJANSKI TISK MIRI
RIM, 29. avg. Stefani. Italijanski tisk se še vedno nadeja mirne poravnave spora in miri prebivalstvo, naj ne bo razburjeno, ker so še odprta vrata za mirno rešitev miru. Po mišljenju rimskih krogov bo Mussolini v zadnjem trenutku odločno posredoval.
VOJAŠKA POGODBA S TURČIJO
LONDON, 29. avg. Službeno Izjavljajo, da bo Anglija takoj z vso svojo oboroženo silo priskočila Poljski na pomoč, če bo Hitler po sporočilu angleške vlade izdal znak za napad. Preko Varšave prihajajo vesti o nesporazumih v narodnosoci-alističnem taboru. Anglija bo po podpisu vojaške zveze s Poljsko podpisala vojaško pogodbo s Turčijo. Uradni krogi izjavljajo, da če ne bo Hitler dal Hender-sonu novih navodil za London in če bo odklonil Rooseveltovo posredovanje, da potem ni nobenih nad več, da bi se gdan-ski spor ^rešil na miren način.
ZASKRBLJENOST V BERLINU
BERLIN, 29. avg. Prebivalstvo Nemčije z nervoznostjo pričakuje nadaljnjih dogodkov. Berlin ima že sliko vojnega stanja. Z veliko zaskrbljenostjo ali zbrano gledajo ljudje v bodočnost. Naval na trgovine je velikanski, tako da so morali mnoge trgovske lokale zapreti. Vsi kolodvori so polni ljudi, ki beže iz mesta na deželo. Dopisniki tujih listov čakajo vsak čas na prekinitev telefonskih vezi in na povratek domov.
FRANCOSKO-NEMŠKA MEJA ZAPRTA
PARIZ, 29. avg. Francoske oblasti so zaprle nemško mejo. V Parizu je bil izdan dekret, ki določa zelo strogo cenzuro ter zaplembo listov. Nerazviti filmi ali fotografski posnetki niso dovoljeni za izvoz, za razvite je pa treba dobiti posebno dovoljenje. Vse telegrame za tujino je treba dati v cenzuro. Telefonski razgovori so prepovedani. V Parizu so ponoči ulice na pol aztemnjene. Včeraj so učitelji odpeljali na deželo velijo število šolarjev. Veliko Francozov je v teku včerajšnjega dneva odpotovalo v Severno Afriko.
Mo vice
Pohorski kmet in njegov gozd
Današnja tehnika je zadnja leta zelo osrečila industrialca in obrtnika. Le našemu slovenskemu kmetu, ki je lastnik gozda, iz katerega črpa glavne dohodke, je vsa tehnika kaj malo koristna. Sekire in žage v gozdu ne bo izpodrinila nobena moderna naprava za sečnjo gozda oz. lesa. Voz in konjev ali volov še v doglednem času ne more nadomestiti avto po naših pohorskih gozdovih in postranskih cestah. Le tu in tam je bilo dano nekaterim posestnikom našega Pohorja, da so si nabavili modeme gospodarske stroje, pri čemer odpade trpljenje in delo na ročni pogon. Nekateri so si tudi uredili gospodarska poslopja in svoje kmetske domove.
Za takšno preureditev je treba denarja, katerega je črpal Iz gozdov le oni gozdni posestnik, ki je pravilno vodil svoje gozdarstvo s potrebno izobrazbo. Vse drugače pa zgleda pri onih, ki so bodisi radi nezadostne izobrazbe v gozdarski stroki ali radi drugih neprilik, živeli v domišljiji, da je njihov gozd neizčrpljiv. Slovenci smo v splošnem zelo odvisni od dohodkov iz gozda, saj je v dravski banovim okoli 50% gozdov. Pohorskemu kmetu je znano skoraj vsako drevo, ki ga vabi k sebi, da si ga ogleda. Ogled posameznih dreves pa pride v poštev največ pri prebiralni' sečnji, ker ravno tukaj je najbolj potrebno, da lastnik gozda dodobra pozna, kaj je v gozdu dozorelo za prebiralno sečnjo. Na Pohorju so v tem oziru nekateri gozdni posestniki res pravi strokovnjaki, ki so nekako podedovali vse dobre lastnosti gozdarstva. Gozdovi takšnih posestnikov so pravilno gojeni in pospravljeni po predpisih gozdnega zakona ter vredni splošne pohvale.
Precejšnje število gozdnih posestnikov je v zadnjih desetih letih zabredlo v zelo kritičen položaj, zlasti na južni strani Pohorja, medtem ko je na severni strani še gozd povoljno ohranjen. Žalosten je pogled na nekatere obširne goloseke, ki so le deloma posajeni in še to na pritisk šumarske oblasti.
Gozd, v katerem ni več zaloge, ne daje kmetu dohodkov. Zato se kopičijo dolgovi, zaostaja plačilo davkov in obresti ter se pripeti, da mora kmet prostovoljno ali prisilno prodati svoj dom.
Da je temu mnogokrat bilo krivo nepravilno in napačno izkoriščanje gozda, o tem ni dvoma, ker se ni pravočasno poskrbelo za pogozditev golosekov, ki bi v doglednem času dobili zopetno vrednost na prirastku. Mnogo je na Pohorju manjših gozdnih posestnikov, ki radi splošne krize in pomanjkanja denarja ne morejo naročiti gozdnih sadik, da bi zasadili goloseke in goličave, saj niti za davek ne zmorejo. Tukaj bi bila potrebna nujna pomoč od strani države, odnosno banovine, da bi takšnim posestnikom dali sadike vsaj po polovični ceni, če že ne zastonj. Zadnja tri leta je precejšnje pomanjkanje nekaterih vrst gozdnih sadik, saj jih za normalno ceno. ni bilo dovolj na razpolago.
V škodo so gozdnemu posestniku zelo visoki štori, ki ostanejo pri sečnji. Še večjo škodo pa lahko povzroči lubadar, če se o pravem času ne zatre ter je domneva nekaterih posestnikov, da lubadarja In drug gozdni mrčes uniči mraz ob času hude zime, zelo napačna. Precej lesa gre v nič na žagah samicah, ponekod celo do 55%, predvsem tam, kjer ni cirkular-ke. Kar se tiče prodaje okroglega lesa, se marsikateri kmet ne more sprijazniti z dosedanjim običajem merjenja. Če kupi kmet blago za obleko, mu ga odmeri trgovec, če pa kmet prodaja les, mu ga zopet meri lesni trgovec, pri čemer klešče za merjenje lesa mnogokrat zdrknejo za centimeter ali dva skupaj in je posestnik oškodovan.
Glede onih, ki iščejo razne informacije v zadevi gozdarstva, bi bila zelo priporočljiva knjiga »Kmetsko gozdarstvo«. Tudi mesečnik »Gozdarski vestnik« nudi mnogo strokovno stvarnega o kmetskem gozdu.
Vsi tisti, ki trdijo, da propadajo gozdna posestva radi zapravljivosti, pijančevanja ali druge lahkomiselnosti, se mnogokrat motijo. Krivda leži zelo pogosto v tem, da gozdni posestnik nima potrebne stro-
kovne izobrazbe, se premalo zanima za lesne cene, pri čemer ga kupec lesa z lahkoto vara. Šele ko je gozdni posestnik po podpisu kupne pogodbe spoznal občutno škodo, se zateče h gozdarskemu strokovnjaku s prošnjo za pomoč.
Prepogosto se uničujejo mladi nedozoreli gozdi, čim je cena lesu poskočila. Takšno uničevanje gozda ni samo v škodo posameznemu lastniku, temveč ško-
duje splošnemu narodnemu gospodarstvu.
Premnogokrat se očita gozdarskemu osebju, da vrši gozdno policijsko službo ter preganja gozdne posestnike itd. Da logarji in gozdarji vršijo službo največ v interesu gozdnih posestnikov, je razumljivo. Vsa čast onim kmetom, ki se v potu obraza trudijo, da ostane Pohorje trajno sveže zeleno.	Ivan	J.,	logar.
Ljudska šola generala Maistra v Marenbergu
V Marenbergu, v lepem obmejnem trgu, renovirajo nekdanjo »Schulverein-sko šolo.« šola je do sedaj imela šest učilnic, ker pa je bilo vsega devet oddelkov, so morali trije oddelki imeti pouk popoldne. Iz pedagoških, kakor tudi iz zdravstvenih in higienskih vidikov vemo, da popoldanski pouk nikoli ni tako uspešen, kakor dopoldanski, zato je šolski upravitelj g. Tomažič začel misliti, kako bi pridobil tri učilnice, da bi bil pouk samo dopoldanski. Našel je izhod in stavbenik g. Preglau je napravil načrt, v katerem so bile predvidene tri nove učilnice, šola je dvonadstropna, le srednji trakt je enonadstropen. Srednji trakt so sedaj dvignili in v prvem nadstropju napravili iz enega velikega razreda ter kabineta, dva razreda, prav tako so v drugem nadstropju, na srednjem traktu, ki je bil dozidan, pridobili dve
učilnici. Vsa streha je bila prekrita in tudi vsa šola bo na zunaj lepo prebarvana in renovirana, tako, da bo v okras Ma-renberga in gornje Dravske doline sploh.
Gospod Tomažič je prišel še na novo misel. Taka lepa šola, kakršna bo sedaj marenberška, je vredna, da nosi ime nekega slavnega slovenskega moža, tako, da se njegovo ime ovekoveči z monumentalnim spomenikom, v obliki šole, kot javne in splošne vzgojne ustanove. Odločil se je, da dobi marenberška šola ponosno ime »Ljudska šola generala Maistra«, osvoboditelja naše meje in tudi narodnega pesnika. Ponosno ime našega borca za našo svobodo, se bo blestelo na pročelju na novo preurejene marenber-ške šole. S tem imenovanjem marenber-ške šole, bo podan tudi delovni smoter naše obmejne šole v Marenbergu.
N|. Vel. kralj Peter II. v Celju
Celje, 29. avgusta.
Včeraj popoldne ob 16.10 so se nepričakovano pripeljali iz Savinjske doline v Celje trije avtomobili. Vozili so po Prešernovi ulici do kolodvora, kjer so vozila obrnili in po isti poti zopet vozili skozi mesto. V srednjem avtomobilu je občinstvo spoznalo Nj. Vel. kralja Petra, ki je
avtomobil šofiral sam. Po prvem presenečenju so ljudje pričeli kralja navdušeno pozdravljati in so drveli za avtomobili. Vsak bi bil rad videl kralja. Avtomobili so se odpeljali iz mesta zopet proti Savinjski dolini. Tudi po. Savinjski dolini so kralja, kjer so ga spoznali, navdušeno pozdravljali.
Sezonski delavci se vračajo
Še niso potekli trije meseci, odkar so se napotili naši prekmurski delavci v Nemčijo na sezonsko delo. Že par dni se pa ti delavci polagoma vračajo v manjših skupinah na svoje domove.
Imel sem priliko govoriti z nekaterimi teh nesrečnih ljudi, ki so veselih src zapustili svoje domove in šli v tujino, ne
da bi pomislili, kaj jih čaka preko meje. Pripovedovali so mi, kako mučno in naporno je delo v tujini in kako grenek kruh, ki raste na tuji zemlji. Slajši je kruli na domači zemlji, četudi se reže pri tem ali onem bolj tanko. Mnogokdaj so mi pripovedovali in sleherni se je zaklel, da nikoli več ne zapusti domače zemlje.
SKALA PADLA NA DELAVCA
Pri zidanju škarpe na Dravi pod Falskim jezom je padla skala na prsa 17-let-nemu delavcu Cirilu F u k n e r j u iz Selnice ob Dravi ter mu prizadejala nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
DVA BEGUNCA POBEGNILA IZ OBČINSKEGA ZAPORA
Obmejne oblasti so prijele v Slatinskem dolu 38-letnega mestnega delavca Josipa P. in 37-letnega livarja Ivana N. iz Maribora, ko sta hotela pobegniti v Nemčijo. Oba begunca so zaprli v občinski zapor v Zg. Kungoti, od koder pa sta ponoči pobegnila.
o. Pripremikanju vagonov v Rušah je prišel med odbijače 64-letni delavec Anton Grei-foner. Odbijači so mu zdrobili ramo. Nesreča se je zgodila 343 metrov pred ruškim kolodvorom v samem obratu tovarne za dušik in na tračnicah, ki so last tovarne ter s premi-kalnim strojem, ki last tovarne. Tudi stroj je upravljal pri tovarni uslužben strojevodja. Ponesrečenega delavca pa so prepeljali v bolnišnico.
o. Z ocetno kislino se je zastrupil 31-letm pekovski pomočnik Karl Žnuderl iz Rogaške Slatine. Opekline so zelo nevarne ter se je moral zateči obupanec, v mariborsko bolnišnico, kjer pa se je njegovo stanje že precej popravilo.
o. Pri podiranju smreke si je zlomil nogo 31 let star delavec Avgust Colnarič, zaposlen pri veleposestniku Klančniku na Fali. Nesreča se je zgodila, ker je hotel delavec spodnesti smreko, ki se pri podiranju ujela med vejevje okoli stoječega drevja
o. Se enlcrat krvavo obračunavanje. Včeraj smo poročali, da so v mariborsko bolnišnico prepeljali 19-letnega posestniškega sina Adolfa Dvoržaka iz Trčove z nevarno rano v hrbtu. Dvoržak je izpovedal, da ga je napadel neki hlapec, ker je šel branit svojega brata, Zdaj Zdaj pa je prišel v mariborsko bolnišnico ta
hlapec Jože Primožič iz Metave, prav tako zaboden, ki pa trdi, da ga je zabodel ranjeni Dvoržak.
o. Nove kovance že ponarejajo. Pri izplačilu v neki tovarni v Dolu pri Ljubljani je prejel nek delavec tudi nov 50 dinarski kovanec, ki je bil ponarejen. Ponarejeni kovanec nima zvoka in napisa na robu.
o. Smrt zaradi elektrike. V Trbovljah je imel 20-letni ključavničar Ivan Podlogar iz Zagorja opravek v zasavski rudniški elektrarni. Ko je bil na vrhu elektriškega droga, se je po nesreči dotaknil daljnovoda in mladeniča je treščilo na tla. Električna struja z visoko napetostjo več tisoč voltov je Podlogarja ubila.
o. Kmetski praznik v Novem mestu. V nedeljo, 3. septembra prirede dolenjska društva kmetskih fantov in deklet velik kmetski praznik v Novem mestu s tekmo koscev in drugimi prireditvami.
o. Požar v Škofji Loki pri radio aparatu. Pri »Kroni« v Škofji Loki so poslušali ob radijskem aparatu znanimiva poročila. Ponoči so pozabili aparat odklopiti, kar je najbrže povzročilo požar. Začela je goreti notranjost gostilniške sobe. Ogenj je napravil precej škode.
o. Konferenca o noveli obrtnega zakona bo 12. septembra v Ljubljani v veliki dvorani Zbornice za TOl. Prvi del konference je bil nedavno v Beogradu.
o. Iz Pragerskega sta premeščena vlakovodja g. Kanjč Matevž in Premsl Štefan na postajo Maribor. Oba sta na Pragerskem posestnika.
o. Slaba letina za čebelarje. Kakor pripovedujejo čebelarji na Pragerskem in daljni okolici, bo letos donos medu zelo slab. Tako jim bo ves trud zaman, čebelarji trdijo, da je krivo temu stalno deževje prejšnjih mesecev, ker čebele niso mogle na pašo.
o. Svojo sosedo nabodel na vile. V Marki-Savcih blizu Murske Sobote se je posestnica Karolina Franko prepjrala s svojim sosedom. Med prepirom je možakar pograbil vile in z njimi sunil ženo v obraz ter jo hudo poško-daval.
o. Pastirček na rogali telice. V Pužavcih v Prekmurju je telica na paši nabodla 16-let-nega pastirja Štefana Kerčmara in mu prebodla prsi. Ranjena so tudi pljuča.
o. Nova ilirska grobišča pri Kranj krili delavci pri kopanju m°dern^». j^opa-pri tovarni Prešeren na Jezerski ces 'j,aten i* so popolnoma nedotaknjeno zaro, • bil pepel, mnogo okraskov in ftbut■ , o. Lisice nadlegujejo kamnisi nritožuj«!0' Kmetje iz kamniške okolice se.,pnerut " da jim okoli 20 lisic hodi davit p .
jim
Doslej so lovci ustrelili samo
dve
n. Elegantna Madžarka tihotapil
Na Sušaku so aretirali elegantno Q ^,. I. V., ločeno Poljakinjo in bivs°kg_a Z3g#
škega mizarja, katera se je v liko bavila s
žavljanko, ki je trenutno žena	ja
n uuiarjev. P’
nji denarni pošiljki so ji zaP'eJ”,!,, ijot l(|]'
. pri
tihotapstvom dolarjev^ .
jev. Dama qe živela na viščarka.
Sušaku
sais1-
n. 4 ure peš v kino. Trije »suhi borski mladeniči »Gondo«, »Merek« dijan«, ki zelo radi poslušajo o°P”;| v P so se napotili iz Somborja _4 ure P.. v pr greb, ko so v časopisu brali, da- vrtj grebu nek lep film.	.jjas-
n. 13 vreč tobaka so zaplenili orga^^cs čne kontrole znanemu sarajevskemu Šariču Šariču.	\’r
n. Italijanski parnik se je moral vf® liki italijanski tovorni in osebni Par Lij ir ni«, ki je prispel na svoji rednj _vo jadranskimi in grškimi pristanišči v v IP” je moral na radotelegrafki poziv vf® Al iijo. V Splitu qe bilo iz parnika izKr grških vojaških obveznikov, ki so Ijali iz Italije.	,(eV	]tf
n. Kongres zveze planinskih dru»l jj^ slavije bo 8. in 9. septembra v h"15^, ženci imajo ugodnost polovične v0Z - pr 11. V Skoplju so te dni dogradili.*®j,po! lačo Borze dela. Zgradba je veljala a milijona dinarjev.	_	,	jaš?
n. Z letalom so pripeljali zdravila ' državo. T dni je priletelo k nam ve11 jjjf nemške tovarne za zdravila ••Bave_r ^jjči« prineslo v Zagreb in Beograd večje kinina in drugih zdravil.	^je #
n. Soproga poljskega predsednika g s£ j‘e peljala skozi Zagreb. Bila je v u3,: je te dni vračala v domovino. ..
Ceffe	£aii°
c. Smrtna nesreča. Včeraj smo P^,,^ smrtni nesreči 30-letne Terezije D ti j* iz Trnovelj, delavke v tovarni je dogodila pri Celjski milarni. V P° or navedli, da je voz opeke vozil karne Unger-Ullmann, kar pa ne F Voznih je bil 14-letni pošestnkov sm tevc iz Stopč pri št. Juriju ob južm n nikova se je peljala s kolesom m	ji J
pojasnjen način padla pod voz, da' kolesa čez trebuh. Na dobljenih P ;a ir' je v celjski bolnišnici umrla. ZaPu in dvoje nepreskrbljenih otrok.
c. Smrtna kosa. V javni bolnišnici8^# 47-letna posestnica Jožefa Tevžen P Krašč, občina Bočna in 20-letna k°z pe$" rija špolarjeva iz Malagove, občina .p c. Težka avtomobilska nesreča, k* godila v nedeljo v biližini Ptuja, je se vrj. smrtno žrtev. Z avtomobilom so jj K celjski zlatar Reinhold Almoslechn gova žena ter 33-letni Almoslechna»>gv R°. pomočnik Davorin Mordej, doma jen?,,., ob Sotli. Almoslechnerja in njeg°v° st v? poškodovano prepeljali v Celje, kje poir vita v domači oskrbi, truplo smr srečnega zlatarskega pomočnika # fh tudi včeraj popoldne z avtofurgono ^ m«5 ja prepeljali v Celje, kjer bo pogreo nem pokopališču.	;
c. Senzacija. V noči od sobote n okrog ‘A23. krožil nad Celjem ... noči aeroplan. Za Celje je bila to ^11
ker Celjani v nočnem času še niso klenega ptiča nad mestom.
p. Popravni izpiti na ptujski g* . (jrufLj. avlieni z usnehom. Zdelali so tn,|(.
... go
F. . wp,a,,u	na
opravljeni z uspehom. Zdelali so m .
n. pr. tudi vsi maturanti- zamud'1
katero lice se je te dni zjasnilo • • ■ kegiže ••• •
p. Tujci, posebno
glo zapuščajo nase	m^iv,	——,	• _usv
ni končana in nas n. pr. trgatev	s	„eJi°
je videti, bo letos	jesen v	Haloz«	.{
manj vesela.	&0g°dV'
p. Zanimanje za ogromno. Vsak dan prihajajo
svetovne “"fsto ?jjr
„	.	  „..	,..ajajo v'3 ed fj
žice ljudi, ki radovedno postajajo e .j011
žive ijuai, ki raaoveano v°°ia> ‘ noiW šenimi časopisi. Po »Večernik« se daljenih krajev s kolesi. . „„r()£a, 1 U p. Glasbena Matica v Ptuju sp jojobe vrši vpisovanje gojencev v S'fsP. 40 \ ' J* 2. in 3. sept. od 9. do 12. in od J5- p0liP v šolski pisarni. Začetek T«
y ovjioim 111 o<l 1 i 11. (LatCltb
vse oddelke bo 4. sept. 1939-
£tir| str&d
— Vsak Jan ml P^e
[>lsm0-	,	-	ni	več	lil***®'1
— No, to pa ze m v
dolgočasje...
dol«0
Marsh®*
September - hod mesec šolski izdatkov
snn ,P m^er imenujejo naše matere-go-mat lnje črni mesec. Seveda velja to za kih	,°bvezn'h	otrok, oziroma ta-
’ ki obiskujejo meščanske in druge "ie ‘ amo te matere vedo, koliko šola-druffn°Zrl: vP'snina>	knjige, zvezki in
vekn za .va izdatke do glavobola, člo-»e zdi> kot da bi bila tudi prosveta
sSf"a r kšeft! Sai ni nikoli dovolj!
l<i z r	tukaj	zakon relativnosti,
Potla'	bremenom	enega gospodarsko
■enkost T5'n* so dru§emu fi izdatki ma' k ‘ ‘° število pa je napram onim,
j0 . 1 'zdatki leto za letom bolj tepe-v’ri e° maihno. Državni nameščenec je vec I-	socialnih	prilikah, dela-
me’ zavzema vedno višji odstotek k neSa Prebivalstva, pa tvori osiromaši vid*’ J"e na^ šolah vedno
lah"0 S? ^°'°^no razbere na okoliških šo-ieto 3	1 na deški, katere okoliš sc
'oŠVh3 'e^m pavperizira. Slika ha-(ujjg. > "OzjaSkih in drugih otrok je tudi sk ’’ krajna beda in z njo, seveda, tudi ^na otrokova duševna odpoved, ki re-a ietni materialni in moralni uspeh
za toliko odstotkov, za kolikor je odstotek teh siromakov.
Nočemo na tem mestu razpravljati o zadevnih vzrokih in težkih posledicah, pač pa hočemo s tem opozoriti merodajne oinitelje, da imajo tudi te žrtve pravico do življenja, predvsem pa vsaj pravico do nemotene osnovnošolske izobrazbe. Dokler pa nimajo najpotrebnejših učnih sredstev, je to izključeno. Sicer se je vprašanje o preskrbi otrok z učili že večkrat obravnavalo in zavzelo stališče, da naj bi to skrb prevzele občine. Če pa to ne gre, naj se zadostno preskrbi za siromašno deco. V našem mestu je v tem
pogledu preveč površna in nesocialna razdelitev podpore. Vse premalo se uva-žuje socialni sestav mestnih okrajev. Naša mestna sredina je nedvomno veliko na boljšem od njenega oboda, a vendar dobe te šole razmeroma mnogo večjo podporo od drugih šol, kjer je najvišji odstotek siromakov.
Opozarjamo na to krivico že pred začetkom šol. leta in upamo, da bo postavka krajevnega šolskega odbora, namenjena stvarnim izdatkom za siromašne otroke, porazdeljena v skladu z resnično j potrebo.
Novi sadni trgi
Mestna občina je le uvidela potrebo po posebnih sadnih trgih, o katerih smo spričo bogate sadne letine že mnogo pisali. Na pobudo okoliških občin je mes-tni tržni odsek sklical anketo, katere so se udeležili zastopniki mestnega tržnega odseka, mestnega tržnega nadzorstva, mestnega gradbenega urada in policije. Odslej bodo lahko prodajali sadje na Trgu svobode, v Prešernovi ulici, pred kolodvorom, v Radvanjski ulici in v magda-lenskem parku, seveda pa tudi y Orožnovi ulici in v Strossmayerjevem drevoredu, kakor do sedaj. S tem se bo prodaja sadja mnogo povečala, večji pa bo tudi konsum.
Promet med Mariborom in Nemčijo
Z nastalim političnim položajem v svetu so nastopile tudi v prometu med Mariborom in Nemčijo razne ovire. Odslej bo vozil v Nemčijo od nas samo en brzo-vlak, ki odhaja iz Maribora ob 16.30, iz Nemčije pa brzovlak, ki prispe v Maribor ob 13.18. Tudi pri potniških vlakih so omejitve. V Maribor bosta prihajala samo potniška vlaka ob 8.22 in 21.25, od-
hajala pa bosta potniška vlaka iz Maribora ob 13. in 21.50. Tovorni promet je omejen na dva vlaka iz Nemčije in dva vlaka v Nemčijo. Tudi na progi Prevalje —Celovec vozita samo dva potniška vlaka, na progi Dravograd—Labud pa en potniški vlak, ki prihaja v Dravograd ob
11.46 in odhaja ob 17.
NEURJE NAD MARIBOROM
Včeraj popoldne se je nebo nad Mariborom nenadoma zoblačilo. Bliskanje in treskanje je naznanilo grozečo nevihto. Kmalu je pričelo močno deževati. Nad Mariborom in okolico je besnelo pravo neurje, ki je ponekod prineslo tudi precej debelo točo. Nevihta ni dolgo trajala, tudi toča ni napravila posebne škode.
Proslava kraljevega rojstnega dne
Po
tudi zg!edu drugih slovenskih mest je mari*X)rs^i župan dr. Juvan sklical št6vzastopnik°v raznih mariborskih dru-Srosj Uradov in ustanov o čim slovesnejši Jaavi kraljevega rojstnega dne. Zlasti Dr°sla^ern'-rneji mora enotna in mogočna žav<wVa kiti prava manifestacija narodne na severu.
posvetovalnici so se zbrali ^ndAPredstavniki, med drugimi ko-4ova	v°taega okruga polkovnik Raška	okrajni	načelnik	dr. Ši-
obttiji ?r®'dstojnik mestne policije Kos, ... 1 komisar K r a j n o v i c, srednje-
toy$]jeravnatelii. zastopniki Sokola, fan odseka, Maistrovih borcev, voj-j rov°]icev, trgovcev, pevskih dru-®zničariev, pošte, ZKD in mno-***■ društev. Zedinili so se, da bo Pros'avi' kraljev rojstni dan na Va%tn6r’ dne 5* septembra, s sodelo-votaStva. Mesto bo slavnostno CvetjetJen° >n okrašeno z zastavami in s.vQia „1 testna občina bo razsvetlila
članstvo vseh mariborskih društev, uraa-ništvo, delavstvo in ostalo občinstvo priključilo vojaškemu obhodu, ki krene iz meljske vojašnice. Več godb bo igralo, ko se bo svečan sprevod pomikal po mestnih ulicah. Obhod po mestu mora biti res dostojen izraz narodnega Maribora, zato naj občinstvo v čim večjem številu sodeluje pri sprevodu. Na Glavnem trgu bo nato proslava. Po odpeti pesmi bo kratek nagovor župana, nato bo godba zaigrala državno himno in pesem *Hej Slovani« bo z vzklikanjem kralju in državi zaključila slovesno proslavo.
Izbran je bil poseben odbor, ki bo organiziral obhod po mestu. V tem odboru so župan dr. Juvan, M o> h o r k o za Sokola, Se kole c za fantovski odsek, Kramberger, inž. K š e 1 a za elektri-ško podjetje, ravnatelj Hrastelj, irž. arh. Černigoj za gradbeni urad, inšpektor Šiška za pošto, Gajšek za glavni kolodvor, Merc za koroški kolodvor in Skaza za trgovstvo. Ta od-
in po vsaki predstavi so bili pogoščeni.
To delo je trajalo polni dve leti, nakar so se igralci razkropili. Nekatere je služba zanesla v druge kraje, druge spet študij itd.
Delo je bilo započeto, ledina zorana in publika vzgojena. Novo ustanovljena radvanjska sokolska četa pa je potem delo prvih radvanjskih diletantov nadaljevala in še deluje na tem polju sedaj.
* .,Jadran". Obveščamo članstvo, da mora v smislu določb društvenih pravil staviti uprav, odboru samostojne predloge vsaj 8 dni pred občnim zborom. Izredni občni zbor se vrši v soboto, 9. sept, ob 20 v Narodnem domu. Odbor.
Ko poteka 10 let čd onega prvega po-četka, od onih prvih igric, ki so bile igrane na preprostih deskah, lahko pridemo do zaključka, da more peščica res idealnih ljudi napraviti ogromen preobrat. Tak preobrat so napravili ti mladi ljudje, ki so se idealizmom trudili in pridobili ljudi na slovensko stran in danes vidimo v Radvanju popolnoma drugo narodno zavednost, kakršna je bila pred 10. leti.
Drobne novice iz Radvanja
in pojačila razsvetljavo sek bo imel drevi ob 18. uri prvo sejo v Mrove ceste. Ob pol 20. uri sc bo I mestni posvetovalnici.
• Ha	Jc	rriurai iid.
^r°tnikov, oziroma antantne ko uŽevaii ,v Beograd, kjer so ga za-%0/a*ni ministri in ga je Pašič par-!?r3(l nVa* k. sebi. Maistrov odhod v Be-iStn0 0 ?.s ie neprijetno presenetil in A ni.! akovali od tega nič dobrega „ °vcu ,'?c'tu sem ostal še 8 dni v Ve-Jk nipJGr. so kili že vsi naši uradi 6r njSem iS<r'tne propagandne uprave. j8®3 obra/"^0^ položil tej upravi nobe-Jktke mCutTa Za zadevno potovanje in
. s6g ’ e ie	zanimalo	izvedeti, kakšen
h\ * Zavzen	•
Pri Je?8ledati
ga*0	m	Liubliani-
5 'fopolrin	v Maribor in sc neke-
> triin n	naPotil	Proti kolodvoru,
,ar a gen, Maistra, ki se je prav-
^jOji razgovor z Maistrom po plebiscitu
Maister je mora! na zahtevo iz plebiscitnega poglavja. On in mnogi
mladi smo bili zato, da se plebiscit ne vrši. Maister pa se je moral udati z ozirom na sklep konference, ki se je vršila v Dobrlji vasi dva meseca pred plebiscitom, in to na željo deželnega predsednika dr. Brejca. Maistra je presenetil izid v nekaterih zelo nemškutarskih krajih, kjer smo dobili več glasov, kot smo pričakovali, a mnogo manj tam, od koder so prihajale le hvale. Z zadoščenjem sem mu poročal o rezultatu v poberskem okraju, kjer smo dosegli velik uspeh z najmanjšimi sredstvi. Smo pač poznali ljudstvo tako, kakor ga drugi niso mogli ali hoteli poznati.
Prepričan sem, da če bi bil Maister vršil plebiscitno akcijo na svojo roko, bi bila ta zadeva ugodneje izpadla in bi se me danes, ko čujem o enem ali drugem mučencu z naše takratne Koroške, ne lotevala želja po obračunu zadevnih izdatkov.	F.	P-
Na pokopališču kradejo razni, do sedaj še neznani uzmoviči, cvetlice, vaze in druge predmete. Pritožbe so skoraj na dnevnem redu, da z grobov kaj izgine.
Kakšna bo kaj letina? Letos je dolgotrajna suša našemu polju dokaj škodovala. Krompirja je letos silno malo. Tudi koruza je slaba. Sena je bilo malo, otave nič in na travnikih že pasejo. Pač pa bo letos mnogo sadja. Hrušk in sliv je toliko, da ljudje ne vedo kam z njimi. Tudi jablane so preobložene z lepim sadom. Le živina bo imela letos slabo in tisti, ki ima količkaj več krme, jo bo drago vnovčil
Kaj vse se dogaja pri nas. Lepe, sončne nedelje privabljajo mnogo ljudi od vseh strani v našo prijazno vas pod Pohorjem. Radvanjske gostilne so vedno polne. Najdejo se objestneži, ki ne vedo, kaj počenjajo, ko se vračajo domov. Zvečer
"el n„-.,avzemajo tj obračuni. Nisem us-e^i vlad' ^n°’ k'‘ so j° likvidirali
lini Vtnil <7 D	...	ov jn. ,—
t. Prvecra' eo8rada. Ko me pozdravi <>> govnfiPOznanca s Koroške, s ka-^ i?a ie .d°l<?i odsotnosti v Beo-Zanima!o vedeti podrobnosti
^fitnica, ki je ne smemo pozabiti
fltav 'et’ odkar^-*'1 poč'tnica'1 m‘ne rav‘
in pozno v noč se derejo, kričijo, prepevajo tuje pesmi, tako da mirni prebivalci ne morejo spati. V svoji objestnosti napravijo še škodo. Tako je neka družba preteklo nedeljo odlomila velikansko vejo, polno jabolk z nekega drevesa ob cesti in zjutraj je ležala veja sredi ceste. Malo več srčne kulture bi že lahko imeli.
»Zigeunerviertel«, tako nazivajo ljudje naselje v kotu med Zg. Radvanjem in Pekrami. Ta zbadljivka je popolnoma neutemeljena. Saj tam ne prebivajo cigani, ampak Radvanjčani, delavci, ki so si v potu svojega obraza in s svojim poštenim delom prihranili toliko, da so si zgradili skromen dom. Res je, da hiše niso zidane v leipem redu in niso ulice tako urejene, kakor drugod, vendar to ni krivda teh ljudi. V interesu Radvanja in v interesu tujskega prometa sploh je, da to ime izgine.
Razgovor o živini in mesnih cenah
V »o
?>ki
»Tako po suši udarjenega leta ne pomnijo naši ljudje.« Te besede sem slišal preteklo nedeljo iz razgovora dveh mestnih, že postarnih dam, zato sem ostal v njuni bližini, da slišim, v koliko meščani občutijo in z nami vaščani prenašajo sedanjo katastrofalno sušo. Ko iz njunega nadaljnjega razgovora spoznam, da precej poznata naš obupni položaj na kmetih, se jima v razgovoru pridružim. Tako pridemo na razgovor o še večji draginji. Posebno me je pa pogrela beseda o ceni mesa. Zatrjevali sta mi. da cena mesu, razen pri teletini, ni nikakor padla. Zatrjeval sem, da je cena mesu morala pasti, vsaj tako nam govore mesarji, ki prihajajo na deželo kupovat živino, ki jo plačujejo po znatno znižanih cenah. Še več! Sami nas strašijo, da bodo cene živine radi pomanjkanja krme še bolj pa-
>n r," ‘n ohrfnM .so se v Radvanju zbrali.
k ul2e'i Drirn'. Y diletantskem krožku
,a'oi ljuri-!at' 'sre> M'adi. nadobudni, JUUJe so nH/Soi; - i„.it j.
111 bfa
^ViH LSredst
.Ml;
a(Jo
JcL ^lar^v-iu0 ^ruzino s0 takrat tvo-crnfZ-.?’ Kaučič Maks, Mlakar
pričeli s kulturnim de-z golil mno delo.
so ogm;ev- z golimi rokami, a na
W ^rtiolv^T lxau«c maKS, miasar ,'nS Eli.J \;udvik, Brajkovič Ciril, ■l<ViCa p Kolar Vilma in Langha-% °vi (jv!. Vn 'Kro so vprizorili v °vih r?.ni na Primitivnem, odru °dih. Igrali so Linhartovo
»Županovo Micko«.
Ker so bili lepi dnevi in je bilo v Radvanju vedno mnogo ljudi, se je diletantska družina preselila na prosto in sicer na Kranjčev vrt. Vsako nedeljo so igrali po dve enodejanki ali kako dvodejanko in tako zbirali denar za nove potrebščine. Mladi igralci so se tudi bavili z literaturo in so prirejali debatne večere. Sedež je bil pri Kolarjevih, kjer so bile tudi vaje. Največja težava je bila z garderobo in rekviziti. Po celi vasi so včasih iskali uniforme in druge potrebščine. Pokojni
dle.
Ta ugotovitev je tem važnejša, ker j-baje pri mesnicah na pritožbe odjemalcev glede še vedno visokih mesnih cen takoj slišati odgovor: debela živina je vedno draga! Vaščani pa vemo le to, da za najlepšo živino dobimo 4.50 din za kg, a to je silna redkost, kakor je silna redkost, če meščani sploh pridejo do mesa take živine, ker pač s to živino najrajši gredo — v tujino. Običajna goveja cena pri nas je 3, 3.50 do 4 din, više niti več ne upamo ceniti živine. Res rejene skoraj ni* mamo več, ker štedimo s krmo, vso pašo pa nam je skoraj požgala suša. TežJri, težki časi nas čakajo, z nami vred pa vaš meščane! Le bolelo bi nas, če bi na ra* čun naše katastrofe koval kapital kdor koli in s tem posegel v vaše, itak borne razmere.
Kopalna sezona gre h kraju
Čim bolj se bližamo koncu počitnic, tem bolj se praznijo dravska kopališča. Dasi je še vedno precej toplo vreme, je opaziti, da se bliža letošnja kopalna sezona koncu. Samo še najstrastnejši kopalci še vedno vztrajajo od jutra do večera na soncu in vodi Drave ali Mariborskega otoka.
Kopališče na Mariborskem otoku je letos doživelo rekordno število kopalcev.
g. Krajnc je diletantom šel vedno na roko'Mnogo je k temu pripomoglo vroče vre-l
me brez dežja. Mariborske nedelje so bile na otoku zelo živahne, dočim ie mesto ob teh dnevih skoraj popolnoma izumrlo. Kopalci so bili letos z otokom zadovoljni. Izraz-ili pa so željo, da bi naj ob kopalnih sezonah vodstvo kopališča prirejalo kakšne prireditve, ki bi še bolj pritegnile ljudi v najlepše slovensko kopališče. Ne samo plavalne, kakor' je to navada v za* grebSkih in ljubljanskih kopališčih.
Sadni in grozdni sejem na Kozjaku
V metropoli obmejnega Kozjaka pri Sv.
Križu se pripravljajo na 50letnico »Bralnega društva«, ki je velikega narodnega pomena za vso severno mejo, zlasti pa še za Kozjačane. Sedaj razmišljajo o programu te proslave. Najbolje bo, če bodo združili gospodarski in narodni pomen tega praznika. Kozjačani naj pripravijo velik grozdni 1« sadni sejem in ob tej priliki proslavijo tudi lep jubilej Bralnega društva. Potrebno je, da se Kozjačani tudi v gospodarskem pogledu pokažejo. Mak) propagande za kozjaško grozdje in
sadje bo seznanilo zavedne Mariborčane in okoličane z lepimi obmejnimi postojankami. ki so sedaj skoraj zapuščene. —
Kozjačani naj bodo originalni in naj povabijo prijatelje v vinograde, kjer se bo razvila edinstvena trgatev. Za primeren znesek bi si lahko natrgal nekaj grozdja. Gotovo bi bilo mnogo interesentov. Iz ko-z jaških vinogradov bi se ob priliki takšnih trgatev razlegala vesela pesem, ki bi privabila še mnoge druge na lepi, a žal zapuščeni Kozjak.
Zaradi kolesa v smrt?
Mesarski mojster Anton Delakorda z Betnavske ceste je prijavil policiji, da je njegov 18-letni vajenec Mirko Pirc neznano kam izginil. Pogreša pa tudi svoje kolo. Na mizi v mesnici je našel poslovilno pismo, ki ga je Mirko naslovil na gospodarja. V njem pravi, da mi} je nekdo ukradel gospodarjevo kolo. Ker se
boji posledic, je sklenil izvršiti samomor. Zato bo skočil v Dravo. Pravi še, da ga ni treba iskati, ker ga ni več med živimi. Neke ženske pa so mladeniča videle, kako se je odpeljal z gospodarjevim kolesom. Zato menijo, da je Pirc samomor samo fingiral, da bi laže pobegnil z ukradenim kolesom domov v Krško.
m Vpisovanje v „Dravino“ glasbeno Solo bo 1. m 2. sept. v kolonijski šoli, 4. sept. pa v Narodnem domu (IIL nadstropje) vsakokrat od IS.—18. ure. Redni pouk prične v soboto, 16. sept. Vse drugo je razvidno na lepakih,
m Nova ureditev sadne prodaje v Mariboru je zamisel tržnega nadzornika inž. Ve čer j e vi ča. Ta ureditev stopi takoj v veljavo. Prodajalci sadja se morajo prej zglasiti pri mestnem tržnem nadzarstvut, kjer boao dobili potrebno dovoljenje.
m Če oče mulili odpeljati hčerko... S stolom je napadel pobreški šofer France Toplak 47-Jetno Katarino S., ker je hotela iz neke gostilne v Brezju odpeljati domov svojo hčerko.
tn Vlom v tovarno. V skladišče Kirbiševe tovarne usnja pri Sv. Trojici v Slov. goricah je bil izvršen drzen vlom. Neznani storilec je odnesel veliko zalogo usnja. Pri zasledovanju je sodeloval tudi mariborski policijski pes.
m Ivo Anžlovar gre k ljubljanski operi. Operni pevec Ivo Anžlovar, ki je dve leti uspešno deloval pri mariborskemu gledališču, je te dni podpisal angažman za ljubljansko opero. V Mariboru bo samo gostoval.
m Na kolodvoru še vedno živahno. Tudi sinoči in danes je bilo na mariborskem kolodvoru polno nemških turistov, ki se vračajo domov. V dolgih vrstah so čakali pred carinarnici in obmejnimi uradi.
m 50 letnica dr. Reismana. Znani mariborski odvetnik dr. Avgust Reisman obhaja 50 letnico svojega življenja. Jubilant, ki je izrazit predstavnik Masarykove šole, jc pomemben javni delavec zlasti
v našin delavskih vrstah.
m Poljanec Taras, priljubljeni mariborski virtuoz na violini; je imenovan za učitelja glasbe na klasični gimnaziji v Mariboru ter bo, kakor smo izvedeli, zopet prevzel violinski pouk na Glasbeni Matici,
m S Tezna pri Mariboru. Kakor jc časopisje že objavilo, je krajevni šolski odbor na Teznem sprejel Šoloobvezno deco iz Spodnjo Dobrave na podlagi posebnega dogovora z občine Hoče se za leto 1939/40, t j. do 28, junija 1940. leta. Ker doslej otroci iz tega	okoliša	za	sprejem	v K
razred Se niso	bili vpisani,	pozivamo	star-
še, da privedejo svoje male v petek, dne
1.	septembra t.	I. od 8.	do	11. ure v	šolo
V soboto je ob	pol 10.	uri	v magdalenski
cerkvi začetna sv. maša — v ponedeljek, dne 4. septembra o b8. uri pa redni pouk.
V petek vpisujemo tudi one domačine, ki meseca maja t. 1. niso prišli in še niso bili zdravniško pregledani.
m Vpisovanje na L drž. dekliški meščanski Soli A. M. Slomška v Mariborijj ho 1., 2. in 4. septembra od 8,—12. ure.
V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene, ali ki so dovršile kak višji razred, toda njihova starost ne presega 14. let, Vsaka učenka mora predložiti davčno potrdilo in zadnje šolsko izpričevalo, učene ko, ki se vpišejio v prvi razred, tudi krstni list. Vpis se vrši potom prijave. Učenke iz izvenmariborskili občin morajo predložiti nekolkovano potrdilo svojega občinskega urada iz katerega je razvidno, v kateri občini stanujejo. Popravni izpiti zavržnega .izpita bodo 31. avgusta ob 8. uri. popravni izpiti za ostale razrede pa 5. sept. od 8. ure dalje.
m Napad. Posestnika Frica Gornika z Jareninskega vrah Jo nekdo ponoči iz zasede napadel in mu grozil z odprtim nožem. Gorniku se je posrečilo pobegniti.
m. Pomočniški izpiti. V uraanih prostorih obrtnih združenj v Mariboru so v nedeljo do* poldne bili pomočniški izpiti Združenja krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru. Za šivanje ženskih in otroSklh oblek so napravili Izpit Svagan Marija, Stupan Marija in Branitelj Vekoslava. Za šivanje perila: Črepinko Anica in Amon Kristina in za modistinjo Pšeničnik Gabrijela.
m Drantalska šola pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča se bo začeta v nedeljo, 3. septembra. Predavanja bodo
vi vseh panogah gled. umetnosti: igranje, režija, dramaturgija, (nazorno in praktično) itd. Samo resni interesenti se lahko Javijo dnevno pri gledališki blagajni od
9,—12. ali pa direktno pri J. Kovič, Gregorčičeva 26./I. od 13—15 in od 18—1^ kjer se dobe vse potrebne informacije.
m Vpis v strokovno nadaljevalno šolo. Združenje krojačev v Mariboru ponovno poziva vse združne člane in članice, da vse svoje vajence in vajenke, ki še niso dovršili 18 letne starosti takoj napotijo na mestno poglavarstvo med uradnimi urar mi vsak dan dopoldne v svrho prijave za vpis v obrtno nadaljevalno šolo.
m. Tatica, ki grize in praska. Viničar Ivan črnko iz Zg. Dupleka je zasačil v vrtu svojega gospodarja 60-letno Lizo O., ko je kradla solato. Ko jo je črnko zagrabil, se_ mu je tatica hotela izviti iz rok. Pričela je viničarja grizti in praskati ter ga precej ranila. Končno jo je vendar ukrotil in izročil orožnikom.
m. Dva razborita zakonca sta zasopljena pridrvela v čakalnico kina Uniona in se tam pričela na ves glas prepirati. Kočno je mož vpričo gledalcev vrgel ženo ob tla in jo pretepel. Red je napravil šele stražnik.
* Vpisovanje v enoletni trg. tečaj »Hermes” je dnevno. Prostih je le še nekaj mest. Tečaj nudi razne ugodnosti. Nizka šolnina.
Nočna lekarniška služba (od 26. t. m.
do vključno 1. septembra): lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13.
Kino
• Grajski kino. Od danes do vključno 29. t. m. prinašamo naj zanimivejši film iz vesoljnega oceana „Podmornica Dl“. (Sub-marine Dl) prelepi film o ljubezni, junaštvu in tovarištvu. — S 1. septembrom začne otvoritev nove •sezone 1939/40 z ,,Marijo Antoaneto“ največjim monumentalnim fiimom vseh produkcij.
• Kino Esplanade. Danes zadnji dan .,Velika puslolovina“, družabni veleiilraza-havne vsebine. Maria Andergast, Albrecht Schonhals, Charlota Susa, Gustav Waldau.
• Union Kino „Kapitan Molenar“, film iz pomorskega življenja poln romantike. Harry Baur, Albert Prejan.
Radio
Sreda, 30. avgusta Ljubljana: 12. Opoldanski koncert (plošče); 13.20 Plošče; 18.30 Mladinska oddaja; 18.45 Plošče; 19.40 Narodnostna ura; 20. Plošče; 20.30 Slovenski vokalni kvintet; 21.15 Harmonika solo; 2215 Klavirski koncert. — Zagreb:	20. Slovanska glasba
.(plošče). — Beograd: 6.30 Jutranja oddaja; 13.10 Čelo koncert; 19.05 Ruske pesmi in romance. — Sofija: 14. Ljudska glasba; 19.25 Boitova opera „Mefistofeles“. — Mon-te Ceneri: 21. Izvleček iz Verdijeve ,,Tra-viate“. — Stockholm: 20. I. dej. Puccinijeve opere „Madame Butterfly‘'. — Praga: 17.40 Violinski koncert; 20. Simfonični koncert (Foerster, Novak, Fibich). — Bratislava: 19.40 Nova slovaška plesna glasba; 2135 Sonata za harfo in klavir. — Budimpešta: 22. Ciganski orkester.	Varšava:	21.
Koncert Chopinovih del. le 100.000 vojakov, vendar je njegova ar-
Pereče potrebe severne mej*
»VELIKI OTROCI« Z JEKLENIMI ARMADAMI
V Strasbourgu živi neki Jean Bretoti-nier, ki ima neznansko veselje z otroškimi Igračkami. Tako »poveljuje« S00.000 jeklenim figuricam vseh evropskih vojsk. Gustave de Riddeu v Parizu sicer na more Bretonneu napovedati vojne, ker ima tnada druga po jakosti na svetu. Obe ti jekleni armadi sta privatna last. Pa tudi Francija ima liliputansko armado, ki ‘e v muzeju v Campiegnu. Ta šteje 40.000 mož. Del teh čet prikazuje odločilno bitko pri Wateriooju, kjer je bil Napoleon poražen. Jekleni možici, francoski kirasirji, navaljujejo na rdeče oblečeno angleško topništvo. Seveda, do pravega spopada med njimi le ne pride.
ZA OBMEJNE OBČINE
2e dajj časa se pojavlja med obmejnim j
prebivalstvom, ki spada pod teritorij okrajev Maribor levi breg in Ljutomer želja po reorganizaciji omenjenih upravnih enot. Zadev- se je že večkrat obravnavala, vendar pa še ni prišlo do dokončne odločitve. Slišali smo najprej želje, da se ustanovi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. novi okraj na področju sodnega okraja. Ker pa bi reorganizacija, ki bi znatno okrnila okraj Maribor levi breg, sprožila na drugi strani zahtevo po reorganizaciji ljutomerskega okraja, bi bila trenutno sprejemljivejša misel po ustanovitvi okrajne ekspoziture za oddaljene občine; ekspozitura bi se naj namestila v Zg. Cmureku ali Apački kotlini in bi naj obsegala delokrog občin: Gornja Radgona, Apače, Velka in Sv. Ana v Slov. gor. Omenjene občine so pri sedanji upravni razdelitvi zelo oddaljene od sedežev okrajev. Naše obmejno ljudstvo, ki je po-gostoma navezano na omenjene urade, mora napravljati ob opravkih po 8—10 ur dolgo pot v Maribor ali Ljutomer in za
OKRAJNO EKSPOZITURO	^
povratek znova toliko. Naš soCl^eia-
gospodarsko slabo stoječ kmet a5; vcc izgubi pri tem mnogo ^sa’j ^ pelje za avtobusom pa plača oa » din voznine.	, (aBc-
Vse to bi se dalo odpraviti z j, vitvijo potrebne skupne ekspo^1 y okraj Maribor levi breg in Ljuto Zg. Cmureku bi bil za omen-ie,n°, 0! stitev zelo pripraven veliki grad n ^ ob Muri, last g. Malya, ki se na zelo primerni cestni zvezi. Potr1e”. ^ pozituro bi lahko namestili brez » ^ adaptacijskih del, ker se ves o*• ^ objekt nahaja v dobrem stanja-'v -*■ pravnih poslopij za tozadevno B' tev se nahaja tudi v Apačah. Povs1 no pa je, da bi bil za omenjeno i ( najbolj pripraven kraj Zg. g nahaja v središču interesiranih 0 na meji obeh okrajev. Omenjena w1 podružnica pa bi bila za našo m*! ogromna pridobitev iz narodnih, darskih in socialnih razlogov.
Zanimiv proces v Celju
Celje, 29. avgusta.
Danes 'zjutraj se je pred tričlanskim senatom pod predsedstvom dr. Dolničarja pred celjskim okrožnim sodiščem pričela velika razprava proti javnemu notarju dr. Dušanu Senčarju iz Prevalj, posestniku in lesnemu trgovcu Karlu Sedeju iz Prevalj, lesnemu trgovcu in pos. Ivanu Veržunu iz Černeč pri Dravogradu in pos. Matev-
žu Kralju iz Prevalj. Obtožbo zas^
tr
it#
mestnik drž. tožilca dr. Rus, dr. brani odvetnik dr. Janko Štor, ‘v-pa zastopa dr. Emil Stefanovič. , ^ Čitanje obtožnice je trajalo fl® ^ uri, nato pa se je začelo zasliševale tožencev. V procesu bo zaslišanih^, število prič. Razprava bo trajala * doma tri dni.
Novice iz Šl. Jurija ob Juž. žel
Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, 3. septembra, ob 15. tekmo koscev. Zbirališče na travniku g. Fr. Mastnaka v trgu. Govorili bodo delegati Zveze, celjskega okrožja in tev. sosednih društev. Po tekmi bo odhod povorke na prostor ge. Ane Leskovškove v trgu. Želeti je, da se udeleži prireditve čim več prijateljev kmetskega pokreta in da tako agilnemu društvu pobudo za na-
daljnje uspešno delo. — Vodovod ji* (6. počivajo. V spomladi so bili zgr®',«#!
zervoarji v Šibeniku, dalje pa seJmir prišlo, ker je zmanjkalo denarja. Sf ^ se kamo, da bo ta ovira odpadla, d* jj z deli lahko nadaljevalo. — Tudi ^ ^ banovinski cesti pri AnderburgU .j ^ tičala in že dalje časa počivajo. $ kaj bi bilo želeti, da bi se cesto Čimprej nadaljevala in skončala- ,
KUPČIJA S SLADKORNO PESO
Tovarna sladkorja v Cupriji je že pričela z nakupovanjem sladkorne pese. Sedaj plačujejo peso po 20 dinarjev 100 kg. Če pa je odstotek sladkorja večji, dobijo producenti še poseben dodatek k osnovni ceni sladkorne pese.
KONEC PEKOVSKE STAVKE V DU-BROVNIKU
Po 20 dnevni stavki pekovskih pomočnikov so Dubrovčani zopet dobili sveži kruh. Pogajanja med pomočniki in mojstri so uspešno končala. Pekovski pomočniki so dobili kolektivno pogodbo, v kateri so upoštevane vse zahteve. Doslej je Dubrovnik dobival kruh iz Trebinja.
n Olvoritev Zagrebškega ve*e,®»Ji
soboto je bil olvorjen 32. Zag*'?.,, jel sejem. Posebnost letošnje priredH sli« levizijsld aparat za brezžični PrC ^ ki vzbuja mnogo pozornosti.	50	;.fc
n Zagrebški pekovski ponioi°' 6yOj£ vedno vztrajno bore za dose«, v,j;e pravic. Kljub temu do ponovnem ni prišlo, ker je upali, da b°'-aliteffl ski mojstri ugodili upravičenim svojih pomočnikov.	,	i0
n Državna družba za proizv®rP ie<lrS-Z novo uredbo z zakonsko va ustanovila privilegirano drllf izvodnjo svile. Pravila so že iz“e‘ 1 va družba se bo bavila predvse _ lovanjem naravne svile. , odra, n Svojega sina hodi vsako le*®, ,■ SPJ kovat Angležinja Margaret HoU®0,.^ Tam ji je namreč pred štirimi >..f sin ljubljenec. Vsako leto prebiv .g, M mati v isti sobi splitskega »l0 je izdihnil njen edinec.
Sokolstvo
Sokolski dom v Poljčanah
Prihodnje leto bo deset let, odkar je bil ustanovljen tukajšnji Sokol. V lej dolgi dobi je moral prestati marsikaj ter je moral napeti vse sile, tembolj ker ni imelo društvo Jastnc strehe. Komaj si jc društvo uredilo primerno dvorano za telovadbo in gledališki oder, kar jc stalo mnogo denarja in truda, že je bilo zopet na cesti, ko je lastnik, od katerega je imel Sokol dvorano v najemu, vse svoje gospodarstvo nenadoma prodal. Toda kljub vsem oviram in zaprekam je deloval neustrašeno naprej. Pred seboj je imel cilj zgraditev lastne strehe, kar se bo po tolikih letih dela zdaj končno uresničilo. Kdor se danes pelje skozi Poljčane, lahko opazi z vlaka, kako se na letnem telovadišču Sokola dviga in raste v višave ponosna zgradba — bodoči Sokolski dom. V kratkem bodo zidarska dela končana in bo stavba pod streho. Kakor mnogo drugih bratskih domov, tako bo tudi poljcanski zgrajen v proslavo, ko bo na« mladi kralj in starešina zasedel svoj kraljevski prestol. Sredstva, ki jih ima Sokol trenutno na razpolago,.
bi
bil
še
dolgo ne zadostujejo, l dom dokončno dograjen in l! J p* to Sokol, ki jc navezan sa«1 ^ prir, novno apelira na dobrotnike ;e 5 telje Sokola, naj podpro tl '‘Lga dr. delavce, ki žrtvujejo poleg ss A d° v gocenega prostega časa vse [jo 11 v stavljenega cilja, za kar sc J rjiik3.., dila med drugim najl*Psa V .L nedeljo, 3. septembra, ko P va(fcii * Canski Sokol svoj letni te ve stop, združen z veliko lj £jjti P p lico na vrtu brata Mahorič*	s0^.
bitek je namenjen za zg vS,, . iškega, doma, zato v	P
čutite sokolsko, v lepe *
Bočem. Zdravo.	^
1. Sokolsko društvo Celje I	šetP^J#
večer kraljevega rojstnega	g	sla^ go-
ob 20.30 v mestnem «B | točka«1' akademijo z mnogimi lzbf® deluje celjska vojaška godba-	^ g, vefl
1. Sokolsko društvo v S*•	,jsit0 n^rY
skih goricah priredi na 5 nl telo
3.	septembra, na svojem le strim šču telovadni nastop s p redom.
>/0 čem je pisal Anton Radič" Železničar bo tekmoval za tretje mesto
HaV7h!Sr?u je izšla XIX. in zadnja knji-J'ih	deI	dr- Antona Radiča, ki sta
Maček • ^ri Se^ački slogi dr. Vladko “ekakšnn u dolf Herzes- Knjiga, ki je knjigah ?,*,azaI° vseSa' kar ie v prejšnjih !oče k , 0i ima do 300 strani obsega ja ;e ... j® P°imov, misli in stvari, ki duhovi^ ožidar Magovič. Kazalo je vlečkn^ ses^avljeno ter nam pove v iz-sl(e um„??a'a 7se> kar je ideolog hrvat-sal. i2 n-	mis'i 0 kateri zadevi napije Radi,«	pa Je °benerri razvidno, da
iimi »v	. inteligent izhajal s svo-
zdravp t!af, iz najbolj preproste in rala n;P	ideologije.	Zato	je	mo-
ostati 2°Va beseda, k* ie Povedal,
ligenco uV0^e Je’ ima ljudstvo inte-jenca-m’; s,e 'a^ko meri z vsemi inteli-%enco 1 k. 'iudstev, ali pa če ima inte-tijjja’ !je vedela zanesti svoja do-ludstva Ulj me.d najširše plasti svojega Prav vpVi, nje Je za hrvatski narod San, :	a zasluga dr. Antona Radiča.
Sr<Wa Z^'Sa!’ da *niTna inteligenca ti'!— stlka z ljudstvom, da ne ve z
O«	t	<	»jMugi	y	um,	UCl	11 v_- v v* /*
icrO„V0rit' m da ga niti ne razume;
?iitn _
ni obra m , drugi del Uudstva, ki dov; 11 ‘judskih in etnografskih sle-kavL’' ‘Pa. se najde kakšna šolana ku-Škjft Pa jadikuje nad »našim mučenico doP- m<s ter	da J'e s tem
greben Zl?c>s* °pravila; za inteligenco je iitia to HV1S.0^ razum in dobro srce; kdor Staje šv Je. resni^no inteligenten, spokoje in °Jt ‘Judstvo, kajti spoštuje pač iej *' ~~ ® kulturi piše: vse kar J>% kdaj^ustvaril in napravil, da bi ^Huip^7!0 ^v^en-ie lepše in lažje, se Prav tat	dejanje,	kulturno delo,
hltUrn ° Se imenuje kulturno delo in flekj T|a_ny-ianie vse ono, kar je napravil k ali skupina ljudi za lepše živ-človeltv *ura se imenuje ono, kar je ^ fcnij2^ naT)ravilo za lepše življenje. — kolje; Pa je duhovito napisal, da je '»o etl_etl,10 slabih knjig, kakor pa sa-H s\abo. Zakaj? Čim več jih je, “Uiitji 1 svet veruje. Po njegovem n e bilo pametno, da se med ljudmi, dri,Pust>j0 razširjati zaradi slabih H^iti ^n^ge’ kajti potlej se zna Sže a ne bo med ljudstvom nobene 'udi fSe razen — davčne. Radič je %tenu l^> ki je zapisal o hrvatskem
i legije propadlih genijev
11111 energij, in da so to žrtve,
se ustvarile institucije, da bi
W ^iit ™ manj- P^em je hrvat-
doživela preporod, ali deset-
jj.NfitHo *eMetja smo jadikovali in še ja-
es> da nam pisatelji in umet-J °V]'l] J0. °d gladu: nihče ne kupuje
iv'- nJig, nikomur ni mar za to, da
•u?'tatelji in ne na priliko me-
zrtev je bilo več kakor jih
je zapisala naša književna zgodovina, a poginjali so zraven genijev tudi medio-kriteti, ki niso baš stremeli za tem, da bi postali žrtve svojega »pehanja« za svobodo. Očitno je, da se ono, kar se danes prišteva k pisateljski eliti, zadržuje do potreb hrvatskega ljudstva približno tako, kakor so se zadrževali proti hrvat-skemu ljudstvu 1848 hrvatski plemiči braneč pred hrvaščino latinski književni jezik. A oni, ki misli pri svojem književnem delu na najširše ljudske plasti, te krize niti zdaleka ne občuti.
Dr. Anton Radič razlikuje konvencionalni književni jezik in narodnostni književni jezik. Naglašuje, da je najbolje, če se opusti težnja za nekakšnim petrifici-ranim in uniformiranim književnim jezikom, po vzorcu klasičnih jezikov ali po vzoru francoskega jezika, ki bi se potlej vsilil vsemu ljudstvu; kajti zaradi tega se ni treba bati nikakšne anarhije, niti kon-fuznosti in niti delitev v književnosti. »Drugo je torej hrvatski književni jezik in kaj drugega srbski književni jezik: hrvatski književni jezik je eden izmed najstarejših jezikov kulturnih evropskih narodov, dočim je srbski eden izmed naj-mlajših. Načelo dialektike književnega jezika je to, da je književni jezik vsaj za eno ljudsko stoletje stalen; kajti zgodovina književnih jezikov uči, da se je iskala za književni jezik najprej enotnost v izgovarjavi, s tem v zvezi pa tudi enotnost v pravopisu.
Za pojmovnim kazalom sledijo v knjigi osebno kazalo, vsebina posameznih knjig v delih dr. Antona Radiča in bibliografski podatki o postanku člankov.
Tako bo zadnja knjiga, ki je v bistvu le pojmovno kazalo, povedala bralcu na kratko vse, kar je dr. Anton Radič mislil o kateri koli stvari. Kot taka bo knjiga pravi almanah misli hrvatskega kmetskega gibanja; saj je dr. Anton Radič pisal skoraj o vsem, kar se je tikalo najširših plasti hrvatskega ljudstva.
Slovenci nimamo tako jasno zgrajene kmetske ideologije, največ zato, ker smo se preveč ali pa sploh nič naslanjali na ideologije zapada in severa, in ker ni naša pretekla in polpretekla inteligenca nikoli našla pravega stika z ljudstvom. Zato bo to pojmovno kazalo in ostalih XVIII. knjig dr. Antona Radiča potrebno tudi slehernemu slovenskemu ideologu, ki bo hotel delati med najširšimi plastmi slovenskega ljudstva. Posebno bodo te knjige dragocen material za mlado slovensko generacijo, ki je začela najširše delo med ljudstvom in ki ji beseda ljudstvo ni več saimo fraza.
Knjiga se prodaja v ljudski izdaji po 20 din, vseh 19 knjig pa stane 600 din; ljudska izdaja pa stane 200 din. Naročajo se pri Seljački slogi, Zagreb, Maruličev trg 12 a.	—rč.
ATLETSKI DVOBOJ ZA TRETJE MEST O V ATLETIKI BO 6. SEPTEMBRA S
HAJDUKOM V SPITU
2.	julija so bila po vsej državi predtekmovanja za naslov državnega prvaka v atletiki za 1. 1939. Slovenski klubi so presenetili z doseženim rezultatom, saj so pustili za seboj precej jako renomiranih klubov. Šele nedavno je JAS po pregledu in korekturi rezultatov objavil službeni izid predtekmovanj:
1. Concordia 20.033, 2. Primorje 18.664, 3. Hajduk 18.346,	4. Železničar 17.658, 5.
Ilirija (Lj) 17.525, 6. Rapid 16.412, 7. HAŠK 15.827, 8. Maraton (Z) 14.992, 9. Jugoslavija (B) 14.977, 10. Celje 14.412, 11. Split 12.188, 12. ZASK (Zagreb) 8.198, 13. SSU (Som-bor) 6.013, 14. JSK Krupa (Split) 5.760
točk.
Preteklo soboto in nedeljo sta se sestala v Ljubljani za naslov državnega prvaka Concordia in Primorje, srečanje se je končalo s premočno zmago Primorja.
Po žrebu bo tekmovanje za tretje mesto med splitskim Hajdukom in mariborskim Železničarjem 6. septembra v Splitu. Ker je prireditev tega tekmovanja zvezana z visokimi stroški, sicer ni izključeno, da bo Hajduk prepustil zmago brez borbe Železničarju. V kolikor bo pa potrebno, bodo Železničarjevi atleti potovali prihodnji teden v Split.
Domače nogometno prvenstvo
V nedeljo se bo nadaljevalo v mariborskem okrožju prvorazredno in juniorsko prvenstvo. Na sporedu so sledeče tekme: v Mariboru Maribor—Gradjansfe! ter Maribor—Železničar (jun.) kot predtekma, v Čakovcu CŠK—Rapid, v Murski Soboti Mura— železničar.
V celjski skupini bodo igrali Hrastnik proti Celju ter Atletik proti Amaterju.
PUNČEC ODBIJA PROFESIONALIZEM
Po vesteh „Daily Newsa“ je dobil Pun-čec po svoji zmagi nad Bromvichem jako
laskave ponudbe, ako bi hotel prestopiti med profesionalne teniške igralce. Pun-čec je kljub temu vse te ponudbe odklonil.
s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Drevi nadaljevanje tečaja.
s Povratna nogometna tekma med odborniki okrožnih odborov ter sodniki Celja ter Maribora bo 6. septembra popoldne na stadionu SK Železničarja. V prvi tekmi so zmagali Mariborčani s 4:3.
s Nogometna reprezentanca Poljske je
v Varšavi premagala Madžare s 4:2 (1:2).
Mednarodni furnir v Bournemouthu
Turnir je tik pred zaključkom. Dr. Ernve vodi pred Flohrom z naskokom pol točke; tak bo verjetno tudi končni izid, če se v zadnjem kolu ne primeri kaj posebBega. V zadnjem kolu igra dr. Euwe z Landauom, Flohr pa s Konigorn. Dr. Euwe ima nekoliko težji posel in lahko se mu primeri to, kar se je zgodilo na letošnjem turnirju o Božiču v Hastingsu, ko je izgubil vprav proti Landau, nakar je Madžar Szabo zasedel prvo mesto. — V 10. kolu sta dr. Euwe in Flohr v damskem gambitu kmalu zaključila miroljubni „velemojstrski“ remis. Konig je z nepravilno otvoritvijo kmalu nadigral Mie-sesa ter v 25. potezi dobil z lepim na-
padom. Klein je s Philidorjevo obrambo potisnil Aitkena v nevzdržen položaj; v 39. potezi je Aitken partijo predal. Thomas je porazil v damskem gambitu Kittoja, Conde pa Abrahamsa. Landau pa je v velemojstrskem stilu porazil NVallisa, vendar pa mu tudi ta zmaga ni popravila slabega starta. Landau je precej zaostal ter se bo jedva uvrstil med nagrajence.
Stanje po 10. kolu: dr. Euwe 8 in pol, Flohr 8, Klein 7 in pol, Konig 6 itd.
Zaključeno je bilo damsko prvenstvo, ki ga je osvojila komaj 13 letna gdč. Saunders. Nova angleška prvakinja je pravi čudežni šahovski otrok. Igra prav dober šah ter obvlada precej tudi teorijo.
Zagrebški finale za naslov mojstra
Finale je tako rekoč že odločen še pred koncem. Gligorič je z zmago nad prof. Gabrovškem utrdil svoj položaj na tabeli. Ob izredni okolnoslih ga lahko še dohiti Rajkovič, kar pa je malo verjetno. V zadnjem kolu, bi se igra danes, nastopi Gligorič proti šubariču, za končno zmago m naslov mojstra mu v vsakem slučaju zadošča samo remis, česar se Gligorič menda zaveda. V 6. kolu je bil Gabrovškov poraz prava senzacija. Kot črni je Gligorič proU Gabrovšku brez pomisleka sprejel damin gambit ter z odlično igro zavrnil Gabrovškov napad na kraljevem krilu, s protinapadom in žrtvijo figure je nato največjega favorita turnirja v 28. potezi prisilil k predaji. Holandska obramba šubarič—Jerman je z dvostransko ro-hado in dvojnima napadoma končala v prilog Subariča. Rtibar in šiška sta igrala dokaj miren damski gambit, ki je v končnici prinesel remis. Težka je bila partija Šorli—Rajkovič, ko se je položaj menjaval na obe strani. Igra je bila prekinjena
v izglednejšem položaju za Šorlija.
Stanje po 6. kolu: Gligorič 5, Rajkovič 3 in pol (1), Subarič 3 in pol, Šorli 3 (1), Rabar 3, prof. Gabrovšek 2 in pol. Jerman 1 in pol in šiška 1 točko.
154. Damin gambit
(6. kolo zagrebškega finala)
Beli: Gabrovšek	Crni: Gligorič
1. d4, d5; 2. Sf3, Sf6; 3. c4, dxc4;
4.	e3, c6; 5. Lxc4, c5; 6. 0—0, a6; 7, a4, b6; 8. De2, Lb7; 9. Tfdl, Sbd7; 10. Sc3, Dc7; 11. e4, cxd4; 12. Sxd4, Lb4; 13. 13, 0-0; 14. Le3, Sde5; i5. La2, Dc7; 16. Df2, Tac8; 17. Sb3, Sfd7; 18. Dg3, Kh8; 19. Ld4, f6; 20. Sc2, Sc4; 21. Dh3, Tfd8; 22. Sf4, Sf8; 23. Sd3, e5; 24. L!2, Se6; 25. g3, Sg5; 26. Dg2, f5!; 27. Sxb4, fxc4; 28. h4, Sxf3+ in beli preda.
•sodna" liubezen mornarja ericssona
ROMAN	1
l>° ,e „ ,PRVI DEL-*	nad Japonskim mor-
vi - ^rez°blačno jutro, z dihom ur ’ tiaunaZnesa vetra vzhoda — ’>1>0kraii,1ieuega z vsemi cvetnimi voli adtlii sim onda
lin!!1 ^ boka ?vj. z£°dnje megle so izgini-hw a obala e Je iasno vidna ja-Qhi-tll,0v >n ravn'tla iti tisoč majhnih v,°^ieno ?	p°2orje Asama-Sama
Gina D°velinf*L in °snjem.
<Jaaltlga« je l?	mostiču »Prezidenta
W * Prvim l kapitan Benedikt Gron-
i^obom S-Skim inženirjem Pal*
Sladt- a besedanernotT1- Ne da bi spre-
^kor z’nekimi nfa. “bal°’.. na neKim svetniškim sijem
.. Sore , lm svetniškim sijem ifi hripav;J,1 e’ bele Kalebe, ki so iiii 2a ribam- v£e?Caniem potapljali v
ribin,; 7, eanjem potaplja as v tP!f ^ri^anie ptičev je
'3 Sn«. le*tl SVPf,, i,  	...
lia ~“*s v t*«,	'“'■“»Jc pucev je on
*KSo?ca.	SVetu lz moria 'n vzha-
% e2i(l&nt r. ..
L6 ie ^atlski tp, s* pripadal fran-l a vkroai68^5^' družbi. Posadka fvoip a&nu • a I)red sedmimi meseci v 9bja	0d<lej je v izvrševanju
na visoke Po'aganju ’n popravljanju 111 morju prevozila nad
deset tisoč morskih mili j in prišla mimo najčudežnejših krajev.
Tovarne Francosko-danske telegrafske družbe v Kopenhapiu so izdelovale kabel za visoko morje, neprodušne dežne plašče itd., skoro vse, kar se sploh da izdelati iz kavčuka. S francoskim denarjem in pomorskimi izkušnjami Dancev so si pridobile pomembno mesto v industriji visokomorskih kablov, pri čemer pa seveda niso smele upati, da si bodo priborile prvenstvo nad Angleži v tem tako nezaslišano težkem in zamotanem poslu.
»Prezident Girling« je v portugalskem Timorju zakrpal raztrgan kabel; potem je odplul v Tonking, da bi tatn položil za francosko vlado kratek rečni kabel, in medtem ko je še ležal tam, je bil poklican na Japonsko, da bi izboljšal kabel med polotokom Noto in nekim otokom, ki je služil japonski mornarici za oporišče.
Ta kabel pa je »Prezident Girling« pred sedmimi leti sam položil, in ko je bil kabel položen, so napravili hidrografi tistega parnika pomorsko karto, na katero so začrtali lego kabla. Če bi se po kakem naključju pretrgal, so elektrotehniki lahko na suhem ugotovili poškodovano me-
sto. Ko je torej prišel telegram v Tonking, ni bilo treba Amundsenu, hidrogra-fu »Prezidenta Girlinga«, storiti drugega kakor pogledati na morsko karto, kjer je takoj ugotovil, na kateri točki morja bo treba kabel dvigniti in popraviti.
Zdaj so se bližali temu mestu in pluli poševno proti obali.
Medtem ko sta kapitan Grondaal in prvi kablski inženir neprestano motrila bližajočo se obalo, sta videla Johannsena, vodjo kablskega moštva, korakati čez krov; prihajal je od zajtrka in si z rokavom brisal usta.
Bil je mož orjaške postave, meter pet in devetdeset visok, s posivelimi, kodravimi lasmi, ki so veli v vetru, ko je stal pri ograji, gledal na kopnino in se potem obrnil, da bi pregledal sti*oje, boje in druge priprave.
Bili so samo še tri milje od brega. — Morje je bilo gladko kakor olje, toda dolgi, rahli valovčki so se dvigali in razprševali v bele pene na čereh daljne obale.
Briem je gledal skozi daljnogled in ga dal nato spet kapitanu. Odkril je bil kabelsko kočo, kjer se je, nekako dve milji proč, končevala peščena obala.
Potem se je spustil po stopnicah na krov in od tod na kablski krov. To je bil prostor, velik in zračen ko kaka plesna dvorana, z velikimi, široko odprtimi okni, ki je skozi nje vel veter, vendar ne da bi mogel pregnati vonj po kitu, vrveh in
kablih. Kablski delavci, dvanajst jih je bilo, so se vneto ukvarjali s tem, da so pregledovali sto in sto neznatnosti, ki pa so vse važne in nerazdružno povezane z uspehom tega težkega in najpogumnejšega poklica na svetu.
Ti delavci niso imeli z ostalo posadko prav nič skupnega — celo spali so v ločenih prostorih. Bili so sami Danci ter Islandci, vsi izkušeni čolnarji, večina izmed njih so bili ribiči.
Za vodjo Johannsenom je bil najvišji med njimi Islandec Erik Ericsson, meter pet in osemdeset visok, lep, plavolas mož, čigar oko je imelo ostrino kragulja, kadar je zrlo čez širjave morja, ki pa je gledalo sinje in človeško, kadar je počivalo na kaki ženski. Za Ericssonom je prišel Magnus, srednje velik, Leman, z izrazom fanatika na licu in, kakor večina Islandcev, predan politiki in pesništvu. On in Ericsson sta bila nerazdružna prijatelja; čudna dvojica: pogosta sta se prepirala, vendar pa sta bila drug drugemu nepogrešljiva. Usoda je tu, kakor tako pogosto, združila dve povsem nasprotni naravi. Celo v njunih grehih sta bila različna: Ericssonova največja slabost šobila dekleta, Magnusova pa alkohol.
Komaj je prišel Briem na svoji inšpekcijski poti mimo njih, je zazvenel iz strojnega oddelka šibek zvok telegrafskega zvonca. Stroji so pojenjali in se končno ustavili.	(Se	bo	nadaljevalo.)
Zanimivosti
Ljubezenski roman bivše albanske kraljice
Madžarska aristokratinja Sunyjeva je napisala zanimiv roman o življenju bivše albanske kraljice Geraldine. Knjiga, pisana v angleškem jeziku, bo izšla v založbi neke londonske knjigarne. Madžarski listi so polni izjav pisateljice Sunye-jevc, ki se je vrnila iz Londona v Budimpešto. Bila je tajnica kraljice Geraldine v Tirani. Organizirala je kraljevi dvor, ki je dotlej reprezentiral le neporočence. Novinarjem je gospa izjavila, da bo knjiga vsebovala silno zanimive dogodke iz življenja albanske kraljice, ki niso bili še nikjer objavljeni.
V posebnem poglavju je popisala pisateljica, kako se je Geraldina kakor vsako drugo meščansko dekle prizadevala, da bi z zaslužkom povečala svoje skromno imetje. Kot dekle, ki je znalo mnogo jezikov, je dobila nameščenje v mestni muzejski knjižnici. Od tu je prišla v oddelek katalogov, od tod tudi trditev v svetovnih listih, da je Geraldina prodajala karte za muzej. Tu dobi vsak tujec lahko poleg kataloga za ogled tudi razglednice ponatisov pomembnejših slik.
O tem, kako sta se kralj Zogu in Geraldina spoznala, so se širile najrazličnejše vesti. Resnica je medtem ta le: Sestre kralja Zoga so se spoznale z Geraldino na
večerji na nekem poslaništvu. Tu je lepo dekle s svojo skromnostjo napravilo na kraljevske sestre zelo dober vtis. Dale so se skupaj fotografirati in to sliko so sestre pokazale bratu, albanskemu kralju. V tem času je bil pri albanskem kralju že umrli general Zichy in Zogu se je najprej informiral pri njem o Geraldini Apponyi-jevi. Poslanik Koci, zaupen prijatelj kralja, mu je svetoval, naj se oženi z madžarsko grofico. Zogu je pristal in Koci je odpotoval v Budimpešto ter pozval Ge-raldino v kraljevem imenu naj pride na Silvestrovo v Albanijo.
Geraldina se je znašla zelo neodločna pred nenadnim dogodkom. Vendar jo je zanimalo, da bi postala albanska kraljica in pristal* je, da bo novo leto učakala v Tirani. V spremstvu poslanika Kočija in grofice Rilling je odpotovala v Albanijo. Po tem, ko so pričakovali novo leto, je kralj priredil čajanko, nato je šel z Geraldino v salon, kjer sta se dolgo časa zadržala.
Kasneje sem od Geraldine zvedela, pripoveduje pisateljica, da sta se kralj in grofica v salonu zaljubila. Geraldina trdi, da se je tako rekoč zaljubila v kralja na prvi pogled. Pripovedoval je o svojem težkem življenju, o bojih, ki jih je moral
MIŠNICA V POSTELJI
V dobrih starih časih, v 18. stoletju so nosile ženske čudovite frizure. Dame in gospodje so mazali lase s pomadami, jih pudrali in krasili z najrazličnejšimi kodrčki. Ker so za ureditev takšne frizura potrebovali izredno mnogo časa, je naravno vsak pazil, da bi mu ostala čimdalje neskuštrana.
V nekem londonskem listu je bilo tedaj čitati naslednjo vest: »Ker so se mnoge dame pritožile, da so v zadnjem času našle ponoči v svojih lasuljah miške, razpisuje Udruženje lepih friizur nagrado za tistega moškega, ki bo iznašel najboljšo mišolovko za uporabo v postelji.« ...
Nagrado je dobil neki Martige, ki je iz-
umil srebrno mišnico, ki so jo ženske lahko polagale pod odejo... Stale so 3 gvi-neje.
— Oče, zakaj je nesreča, če se kdo poroči v petek?
— Vraga, čemu bi naj bil vprav petek izjema...
— Prijatelj, svetuj mi, v katero kopališče naj pošljem svojo ženo.
— Pošlji jo v Slano banjo. Moja žena je šla lani tja sama in po treh mesecih sva že bila ločena.
Pisatelj knjigarnarju: — Cul sem, da se je tudi vaša najmlajsa hčer poročila. Zdaj ste oddali vse.
Knjigarnar: — Da, Vsa naklada je pošla.
voditi s svojo osamljenostjo. Geraldina je občutila, da ga bo vzljubila, da bo lahko mnogo storila za Albanijo in pristala je na zakon.
Poslanik Koci, ki je bil posrednik pri možiitvi, je bil kasneje obsojen na smrt. Koci je bil najboljši kraljev prijatelj, nekak Razputin na albanskem dvoru. Imel je neko sugestivno moč na kralja. Bil je edini človek, ki je zahajal na dvor brez prijave in sedal s kraljem za mizo brez poziva. Bil je na dvoru kakor doma.
Zanimivo je, kako je ta Koci, ki je odklanjal vsakršno odlikovanje in denarne nagrade, postal zarotnik proti kralju. Sama kraljica je prosila Zoguja, naj nudi Kociju priliko 48 ur, da lahko pred smrtno kaznijo pobegne v tujino. In Koci je res pobegnil...
Geraldina je bila na dvoru priljubljena. Bila je zelo varčna in zanimivo je bilo opazovati, kako se je kralj čudil štednji svoje žene in kako se je pretvarjal, da bi ji čimbolj izkazal svojo ljubezen.
NEOBIČAJEN ROJSTNI DAN
V Trentonu v državni kaznilni0*^,^ Jerseyu je slavil kaznjenec Are	_
lierron svoj 80. rojstni dan. Dobil J šo hrano in nekaj cigar. Porotno	.
ga je 8. septembra 1908. obsodilo na električnem stolu, ker je ubil s župnika, ki ga je ozmerjal zar^‘marec stva. Sodba je bila odložena na 30. - ^ 1909. Tega dne so obsodbo spet , ker je zdravnik sklenil preiskati kaz ^ ca. če je sploh pri zdravi Parneje fr dni potem je umrl sodnik, in ietniKp $ kal na sodbo in obnovo procesa^ \ ^ konu v tej državi sme novi sodni ^ noviti proces le, če ga je Pre^nilHpfroa lik tu poučil in predal nalog. Stari n bo tako najbrže umrl v ječi, \ j), morejo ne pomilostiti ne soditi. Ha • lostna justica....
n. Na številke je udarjen Pero H' l}. Tuzle, ki je bil pred kratkim obsojf p£(0 radi uboja nekega kočijaža; ^a g[ev’ii' Hasič si zapomni na pamet vsak0 .p ko, ki jo kje vidi, pa naj bo t° s' njegove rojstne hiše ali avtomobila- ,f
zdrava*
zdrvel mimo njega. Ker so javili, da je Pero slaboumen, so stili iz zaporov.
MALI OGLASI
WI. HUU.IK uwi.njvm. . n»nu	<wi	jv	h«.	naimanlia
oglase It din t Dražbe, orekliei. doDlsovanl* In zemtovanlski otlaii din 1— do p***"1'	«
CENE MALIM OGLASOM: V malih oelasih stane vsaka beseda 50 pa'
rnesek za te oglas« !• din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvoino.
obiavo znala din 2 Znesek za male osel ase se olajule takol eri naročilu- V
vposlatl v cismn skupai z naročilom ali ca do Doštnl ooložnici na čekovni račnn 11
enkratno vposlatl
oismene odccvore slede malih oelasov se mora priložiti znamka za 3
din
Aazno
Papirni kartel povišuje cene
Zakon o kartelih predvideva, da se mora vsaka sprememba cen predložiti ministrstvu v roko dveh dni, sicer, da nimajo pravne veljavnosti. Papirni kartel je že pred 16. junijem t. 1. povišal cene vsem vrstam papirja, kljub temu, da ministrstvo še do danes teh cen ni potrdilo.
Papirni kartel pod znano firmo »Cen-tropapir« torej že dva meseca brez zakonite podlage vzdržuje pretirano visoke cene in diktira vsem veletrgovcem papirja, tiskarskim podjetjem m posredno tudi konzumentu najvišje cene papirja kar jih Evropa sploh pozna. Vsak odpor s strani kupcev je brezuspešen, ker »Centropa-pir« kratkomalo odkloni dobavo papirja in si torej hočeš-nočeš primoran plačati nezakonito povišano ceno ali pa zapreti obrat, ker drugega vira za dobavo papirja ni. Cas 'bi bil, da se oblast zgane in naredi temu samolastnemu početju, te vsemogočne gospode, enkrat za vselej konec.
V Tngovskem listu navaja »Cerrtropapir« v članku pod naslovom »Novi cenik papirja« razne podatke, da bi 2 tem upraviči! pred javnostjo svoje početje. Vsi podatki so prikrojeni tako, da izgleda kakor da so bile papirne tovarne ogrožene v svoji eksistenci vsled nemške konkurence po priključitvi Češke k Nemčiji. V resnici pa je stvar popolnoma drugačna, ker je papirni kartel že pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji vodil razgovore z avstrijskimi iti češkimi papirnimi koncerni za povišanje cen. Zanimivo je to, da je »Centropapir« povišal cene tudi onim papirjem in kartonu, ki se v naši državi sploh niso izdelovali in se tudi sedaj ne izdelujejo ter se torej ni bilo bati nikatke tuje konkurence.
Naša papirna industrija je tako visoko zaščitena z uvozno carino, da bi v slučaju ,da se zadovoljuje z zakonsko dovoljenim meščanskim dobičkom, lahko preprečila vsak uvoz papirja iz tujine, ker
znaša ta carinska zaščita v posameznih slučajih celo 100% na cene tujine. V tem primeru bi naše delavstvo v papirnicah delalo lahko v polnem obsegu, ker bi naročila ostala doma in ne bi država morala letno plačevati za nepotrebno uvožen papir težke desetmilijonske zneske. Poleg tega bi vsa grafična in papirna industrija vsled zmerne cene papirju znatno poživela in veliko število sedaj brezposelnega grafičnega, kartonažnega in knji-goveškega delastva bi zopet prišlo Uo kruha.
Če primerjamo cene iz leta 1936. pred ustanovitvijo papirnega kartela vidimo, da so bile iste najmanj za 15—20% nižje, kot jih člankar navaja za leto 1937. in torej tudi za približno toliko nižje kot so današnje protizakonito zvišane cene, čeprav je danes cena celuloze skoraj ista kot je bila leta 1936 in tudi plače delavstva in ostala režija ni bistveno spremenjena.
»Centropapir« terorizira tudi vse veletrgovce v državi in jim predpisuje detajlne cene, po katerih morajo prodajati papir. Vsak prestopek od strani trgovca ima za posledico težke represalije, kakor n. pr. ustavitev dobavljanja papirja itd. Odkar je sklenjena pogodba z nemškimi tovarnami, imajo tudi grosisti Nemčije strog nalog prodajati papir po predpisanih cenah, ki so prilagodene popolnoma našim sedanjim cenam ne glede na to, koliko papir v resnici stane.
Ako pregledamo bilance naših papirnih tovarn iz prejšnjih let, vidimo, da niso delale papirja izpod lastnih proizvajalnih stroškov, temveč nasprotno, imele so prav lepe dobičke. Razlika je le v tern, da se dela danes v nekaterih papirnicah mnogo manj kot preje, dobiček ji pa še znatno večji, medtem ko delavstvo životari. Čas je res, da oblast posveti tej zadevi več pozornosti in napravi končno red.
Prima
ESTRAGON-K1S
za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olje Specialno olje za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka 28 ________________________8154-1
Kava
»KAVALIR«
se odlikuje po okusu in aromi. »Kavalir«, Gosposka 28. _______________________ 8152—1
LEPA OREHOVA JEDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Židovska ul 6.
7710-1
NOGAVICE - PLETENINE
volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite ueodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška ce-sta 26.	7888-1
ŠOLSKE
torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13.	7933—1
LEPE BRESKVE
od din 3.— dalje. Krčevina, RibniSko selo št. 14. 8149—1
Kupim
Kupim dobro ohraneno, moderno
KUHINJSKO KREDENCO
Naslov v upravj.	8135—3
KNJIGE
(tudi rabljene) in šolske potrebščine, aktovke in nahrbtnike kupite ugodno v trgovini A. Franko, gaianterlia. pletenine, potrebščine za krojače in ročno delo, Valvazorjeva ul. 36, vogal frankopanove.
8145—3
Prodam
POCENI PRODAM
knjige za Legatov trgovski tečaj. Sagaj Stanko. Ključa-rovci. pošta Križevci, Ljutomer.	8144—4
Stanovanje
Lepo majhno
STANOVANJ?! oddam. Studenci. Ciril-Meto-dova 17.	8146*^
SOBA IN KUHINJA
se (Kida stranki brez otrok. Einspielerjeva 26.	8141—5
STANOVANJE soba in kuhinja, in še ena prazna soba se takoi odda na Mejski cesti 65.	8155-	5
BTWCTC3Al'-J_JW.i_ ,'JBLUi.1 ■ Wn
Sobo odda
m* .ut. -jai sata*ata SEPARIRANA SOBA blizu kolodvora se odda. — Zrinjskega trg 6-11. vrata 9.
8139—7
Lepe udobna
SOBA
s hrano za dijaka ali njo. Naslov v upravi.
dijaki-
8142—7
3ddam l'ol;ši gospo ličili OPREMLJENO SOB >
s ce'.i ul.
oskrbo. 8-II, levo.
Gre2'irč:;eva
8148—7
SOBA
opremljena, z dvema ali eno posteljo z uporabo kopalnice se odda s 1. seotembrom. — Ogleda se od 12. do 14. ure, Ob železnici 8. vrata 5.
8150—7
Sobo lita
STANOVANJE
za dijakinjo trgovske šole z uporabo gjasoviria in nemško konverzacijo iščem Ponudbe pod »Ugodno« na uoravo.
8143—8
Službo <wjv
KROJAŠKEGA V*JVj
sprejmem takoj. *i“ vas.	_—•<'
SLUŽKINJA VefSio<
se sprejme takoj. *'*• 0'
škova
Pobrežje-.
Iščem službo kot
natakarica v okolici Maribora,
na upravo pod
»Nitt£
Do0i*L
MLADA PRILJUBl,ENA ZENA , t>4
želi intimnega znan*® šim gospodom radl v0 Pf, la. Dopise na u. gll^ »Premožen«.
stara 53
50. do 60 let, biti
dobef ‘Š??
zunaitjosti.
Prednost imajo, kat 0 ajo svoji Maribor
če imajo svojo
pod
sta.
Suh ladilskl pod
in slavonski hrastovi in parjeni bukovi parketl sUln° TOVARNA PARKE TOV
Josip HeudeU, HtotiBot,
Polaganje vršimo pod strokovnim nadrot stvora.
Najboljše
kosouno
apno
n jC2
Rpnenice Rnt. Blrolla, Kre_——
“t       —■“ /'TiThli
pisarn	_—■
Dalmatinoua ulicaJP
Sirite ..Večern
Izdala In urejuje ADOLF RIBNIKAR * Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA r Mariboru. - Oglasi po ceniku. -oe vračalo. —• Urednlitvo in uprava: Maribor, Kopališko ulica 6. — Telefon uredništva štev. 35-67, In i^mm štsv. 36-67. — Poštni Čekovni ra u