★
ra
PRIMORSKI DNEVNIK
Ne moremo dovoliti, da bi nas prodajali!
Ne moremo dovoliti, da bi nas morili in požigali!
* Stev. 244 (2554)	Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.	TRST, petek 16. oktobra 1953	Cena 20 lir
|VEU TRŽAŠKI	SLOVENSKI MLADINCI	V BOJU PROTI ITALIJANSKIM IMPERIALISTIČNIM	OKUPATORJEM!
TRŽ, IN MO	AČAN RAJO 12	1 IMAJO PRAV IRAZITI SVOJO V(	ICO OLJO!
'pfgt
•pričo’ ?• oktobra onemel "us hor lSane novice. da
^°Činsfe1m pr°dati italijanskim .. okupatorjem, je ^sta ti ]sn3lm v središču 1,10 ItaZR»?d.?'• kai oiisli: Noče. 2it)el0 r kipela Jugoslavija! Delo kr uha°sl°oanska armada! ^Mttnui nW oblast tržaškemu Povedal je, da misli
‘alti
ovadi conskega ko in’	30 3e objavil še-
■ predstavniki p roti-P^osiij	sil	Trsta	za-
Ie5tn “ dovoljenje za pro-'oljni n„0rouanHe proti samo-Vieraj Gloanieriški odločitvi. l*ezdu	’la®‘ mladinci v
Ptčljh j svilnih doseljenih in fašistov -Clh iredentistov in n°v>li voVVn° ■ *n odločno po-p°Pe(j0i_ 10' ki jo je ljudstvo To na pTQu Garibaldi. “aci?/0,, hkrati prve manife-meJt	Tržačanov v na-
*'Ca je ž ,samem, kajti oko-5anjem ° Prvega dne z bri-■ *’0rot)nr,”?p’soi,> s številnimi 'n hišahllj ? n(jpisi po cestah °iporu ■ izraza svojemu l>nerliki,rl uG?ru proti anglo-jaoni n Paiji z Italijo. Prvi ®tobrnj,n^°P tistih, ki v Trstu
ieva°/°. *UPČii°’ P11 >e taMaiskn c^a' barbarska in d *; Vrostorov Jugoslo-Z(lhin l eVacije’ Nihče se ni ?e,Ho	S)n°	vsi vedeli, in
*e.Pltaliia — tokrat h°do7ti U?Wl nameravanim ‘‘rugj	ne	more prinesti
tistega, kar smo "‘"i sut„ desetletja pod nje-
$<
*u*enjstvom,
pripisujejo veli-. in t( '
J0 izglaso
dl?™'*1'
* «o	*n	tezo	resoluciji.
tržašk
da
'mali. prejšnjo občinskem
Voljn v u'* ona pred st av-■Nua/*# veOVQ tržaškega
/° P°zrirt Q' To(ia	c1°:
Prpr? «. m’ kafro .so bffi
Hi* o6«Šfcftl izvoljeni in
^ Zt Jkc«u sveta, z iah.
1,1 PovilaZe' da je ona veči-%n n lažna večina. Ce
•als'iiknfr, v,zamemo v poštev ^Ha . rskega volilnega za-
>«i, n Jal*ificiranih volitev (C.*Ucijo Zn Bnrtolijevo re-Sn?0ettl'i>j Glasovali občinski J m..1 ki predstavljajo
Tt>rlSt°tkov tll°sov •totleov Vtfdstuvniki .19,3 odri, ^artnu cev ni glasovalo ii	resolucijo,	a
,1‘tcev	20'5	odstotkov
c‘ji t° Glasovali proti **"-
cPi,
V. c 3- direktno proti e te >„ c P? upoštevamo da Hani? v°lttve le i rieseV v°lHn(
’>ohtitl!S°^?v iredentistič-
ne leta 1949 bilo volilnem imeniku
St, B ce*
s^rstu volilne pravice iuisali n, Za lanske volitve L?108' Posel desettisoče na ti! Pome® i T3a Uka~a 21 U'
inla Volil ’ ,e za treden-
(ij 0 »oiiScevnaimtani °,kroB
4'° ?a Banof°	^
‘ti ne bi smeli
tijdn, Glasovali
w.k°t
lijevo resolu predstavniki
s Volivctv odstotkov tria-lj,> ti*,*	'	pa	ce bi vzeli
rjj °e. fci son?”,e netržaške vo-la°blli molilno pra-
,,NOČEMO ITALIJEso na&i srednješolski mladinci v£eraj zakričali svojo odločno borbeno voljo v gnezdu iredentizma na Velikem trgu in na Trgu Venezia Za izražanje naše volje zahtevamo preklic Wintertonove prepovedi zborovanj
li^nen.	ria podlagi o-
bil> rJi°sebnega ukaza, ^li ’jet>0	•	de	so za
»4., prC(istnr,eso,lucijo glaso-
4Uol‘4eTfcp!- i2P°d 50
^lh ni	i. • tem niso
hi*-UQk, ftk&ti na samih
Ok s s^rnn-' •” Poiitični H strani tredentistič-
^JSt^uv,Ze0iitne Pr“
'tik . da je nri']l ~ Pribiti. V. *Peto„ d sestih občin-vc°*tc T.“feh. šestih občin
" itl^onm* obč-insk>h s v e-
VedllO nlnsnn
to
k' Italiji in 0bsodi_
večino glasov, vsemi glasovi,
«4UaiCeI° ‘ ose,
V'SS!“ vr«, Prt.
'%'■ 2a Itali i an0loamerišfci ^'»redsta ,S° tore3 dla-\ °bčinsicem	V enem sa’
predsfn. i SUetu' u kate' ^ Oiasoo “3° dej“«sfco
‘,jo!,Ntonumi“ “ Londonu in ^■Prt •Voii L,ve.dno ^raje	odl°č>tvi.	Kljub
fr
t°rafanP°Velinik pre-iC ^ v sZ3C Volje Tria-
'tj^ ltalijg ,n treliki večini 10 «* * * ^ot
ttasi,."	noč	: ?e Poudaril
sne.	triaške,n ob-
‘tfiv. ds/to . jt “ Predstavnik z n' 3a'lske ljudske mr* Protil11 predstavniki
? Cilo^rnkSl°nistlčmh
S? GlaPiovP{oti resolucije ^irtVet°Valc k()tP,nfor-r daj; artalji	ampak so
bi”, le- PQnje	•'Ub te"'u
1	s0 *	svojih voliv-
t^'lno	*afo,	°ddali svoje
„ T„„ '‘eB3 *«
Po^e
bi moral
S
So^liti ^Grilih teh dej-^ zbeii eeln SVoi Preklic o ,'°Panj.	Protest,
tkif. ra*.. °Pski poveli-
i, 'n«t„ rn0r --uski povelj ;•’> > ni “ avedati, da
C*o"‘ naie°0lfen zamašiti % “ *n mor Vo lma dol o, ni°ra izpovedati
Včeraj se je v splošnem ljudskem odporu proti umazani angloameriški kupčiji dvignila slovenska šolska mladina. Sla je na ulice z zastavo mesta, v katerem se je rodila in živela, vsem pretepačem in škvadristom nakljub pred palačo conskega predsedstva ter v središču in gnezdu tržaškega iredentizma na Trgu Unita glasno izpovedala svoj gnev in zakričala; «Nočemo Italije!«.
S tem svojim pogumnim dejanjem so dijaki in dijakinje slovenske višje gimnazije izpričali, da so ostali zvesti tradicijam borbenih tržaških mladincev, padlih na Bazovici, in vsej naši poznejši borbi za osvoboditev. Dokazali so, da se zavedajo velike in usodne zgodovinske ure, ko gre za naš biti ali ne biti in ko se odloča usoda našega ljudstva; dokazali so. da se zavedajo velike odgovornosti pred narodom. Prav zato smo bili danes ganjeni in ponosni ob pogledu na to in tako mladino ter prepričani, da se nam zato ni treba bati bodočnosti, pa naj bo še tako polna preizkušenj. Kakor so vsa pokolenja slovenske mladine znala izpolniti svojo dolžnost, tako se tudi to pokolenje ne bo svoji dolžnosti izneverilo.
Vsakdo bi lahko ob zadnjih dogodkih pričakoval, da bo da. la prva izraza svojemu navdušenju italijanska šovinistična mladina, vzgojena v nadutem nacionalističnem in fašističnem duhu, prepričana, da se. ji sedaj uresničijo njene dolgo gojene iredentistične želje. To pa se ni zgodilo, kajti manifestacija kakih 60 italijanskih dijakov ob odprtju šol. je bila le kaplja v morju. Ne, prva je preplavila ulice naša mladina, ki se ni ustrašila grožnje suženjstva, ki visi z imperialističnimi sklepi nad nami vsemi in ki je z velikim zagonom pokazala zahodnim mešetarjem, da se ne dajo z materialno silo streti vrednote duha, svobodoljubje, ljube-z.en do lastne domovine in borbenost, oprta na prepričanje o pravični stvari.
Včeraj so manifestirali slovenski mladinci, domačini, Tržačani. To niso bili tisti po-divjanci v zrelih letih, prite-pem z Juga m pravi «cvet» poživinjene tolovajske drhali, ki so uničevali in razdejali jugoslovansko trgovinsko predstavništvo ter tam tudi kradli. Ti mladinci so manifestirali zato, da jim bodo zagotovljeni pravica svobodnega izživljanja na lastnih tleh in nacionalni obstoj ter vse pravice, ki jih danes imperialisti teptajo. Iz zavesti o svoji pravični borbi je mladina črpala pogum in vnemo, zaradi česar smo prepričani, da bo tudi v bodoče vedno pripravljena stopiti na ulice vsekdar, ko bodo to terjali dogodki.
Svoj protest proti priključitvi Trsta k Italiji so najprej izrazili dijaki nižje srednje šole, trgovske akademije in učiteljišča.
Včeraj zjutraj so napovedali stavko,'ki so se je udeležili prav vsi. Včeraj popoldne pa so stavkali dijaki viš. i, realne in klasične gimnazije Več sto se jih je zbralo pred šolo v Ul. Lazzaretto Vecchio. Tu so se uvrstili v povorko s tržaško zastavo na čelu. Krenili so po tej ulici do Trga Venezia. kjer je neki dijak v kratkem nagovoru nrotestiral proti krivici, ki se je zgodila našemu ljudstvu ter izrazil vso zahvalo mladine jugoslovanskemu ljudstvu in vladi, ki tako odločno in vneto brani naše pravice ter jugoslovanski voj ski, ki je porok, da ne bodo več tuji okupatorski vojaki teptali naše zemlie Od tod so dijaki in dijakinje krenili po Ul. Cadorna. Tu so se. začeli zbirati nekateri škvadristi iz Cavane, ki so napadli posamezne dijake na koncu povorke, toda le ta. krat, ko so bili v treh proti enemu. Nato se je škvadri-stov zbiralo vedno več, ker so šli klicat nove. Spodbujali so se med seboj, naj uda. rijo na čelo spvevoda in odvzamejo zastavo, toda čeprav so bili med njimi številni sta rejši pretepači, istrski ezuli in južnjaki iz Cavane, si tega niso upali, tako da so dijaki prišli mimo hotela Excelsior na Trg Unita prav pod palačo conskega predsedstva. Vso pot, posebno pa še na trgu so dijaki vzklikali; «Nočemo Italije!«, ((Razveljavite krivične sklepe!«, «Roke proč od naše zemlje!« itd.
Ko so dijaki na glavnem tržaškem trgu izrazili svojo ogorčenost nad novimi krivicami. ki so nas doletele ter imperialistom odkrito po-
našim življenjem ne bodo kupčevali, so se začeli razhajat^ Teda; so šele fašisti, ob zaščiti policajev, navalili na dijake in se je vnel pretep. Videli smo tu, kako je šla policija napadalcem na reko in kako je neki fašist bil s palico dijaka po hrbtu. Tu so fašisti tudi ranili .nekega dijaka v obraz. Mladinci pa so pogumno odbijali napadalce in se počasi umikali ob o-brežju. ker jih je potiskala pred seboj policija, ki je ščitila drhal iz Cavane.
Dijaki in dijakinje, ki so se še posebno izkazale, so s svojo manifestacijo popolnoma uspeli, kar je še bolj stopnjevalo njihovo borbenost. Dejali so nam, da bodo budno sledili razvoju dogodkov in da so vedno pripravljeni na nove akcije, če bo to potrebno.
Sinoči je bil v Skednju že peti zaporedni množični sestanek, na katerem je govoril tov. Laurenti. Govornik se je ustavil predvsem pri pomenu predvčerajšnjih manifestacij na Trgu Garibaldi in poudaril, da je v tem trenutku želja vseh iredentistov in šovinistov le ta. da ne bi bilo slišati glasa ljudskih množic, ki v veliki večini nočejo priključitve k Italiji. Zaradi tega je obtožil ZVU, da dejanski podpira politiko italijanskih imperialistov, ko ne dovoljuje možičnih zborovanj, na katetrih -bi prišla do izraza ljudska volja.
Tov. Laurenti je nato prikazal izdajalsko vlogo Vidali-ja in njegovih najožjih sodelavcev ter jih razkrinkal kot agente rimskih imperialistov. Pri tem je poudaril, da morajo vsi demokrati, ki nočejo Italije, prikazati izdajalsko vloge kominformističnega vodstva vsem delavcem in vsem onim, ki mu se sledijo, saj je dokazov o njegovem izdajstvu več kot dovolj. Le z e-notno fronto vseh. ki si ne želijo povratka Italije ter s skupno in. odločno borbo bomo lahko preprečili nesramno odločitev angleške in ameriške vlade glede prepustitve uprave cone A Italiji. Govor tov. Laurentija so prisotni večkrat prekinili s ploskanjem. potem pa v diskusiji ugotavljali, da je v tem času treba napeti vse sile za to, da se sliši naš odločen protest proti priključitvi k Italiji po vsem svetu.
V tem smislu so nato soglasno odobrili protestno resolucijo, ki jo bodo danes zjutraj izročili generalu Win-tertonu. Resolucija pravi:
«Mi prebivalci Skednja smo ogorčeni zaradi nezakonitih
sklepov vlad Anglije in Amerike, s katerimi se hoče ponovno izročiti cono A Italiji, tisti Italiji, katere mi nočemo nikoli več na naše področje. Zato hočemo to naše mnenje glasno povedati na javnem prostoru. Toda za eno tako zborovanje demokratičnega prebivalstva Trsta, ki hoče izraziti svoje zahteve pred vsem svetom, je urad za izdajanje dovoljenj, ki je pod vašim nadzorstvom, odbil, medtem ko ste vi, gospod general, prepovedali vsa taka in podobna zborovanja. To je eno najbolj nedemokratičnih ukrepov tukajšnje vojaške uprave, kateri ste na čelu Vi, gospod general.
Zato zahtevamo preklic tega ukrepa in zahtevamo, da se dovoli tržaškemu prebivalstvu svobodno izražanje na vseh javnih prostorih, kjer bodo meščani lahko izrazili to, kar mislijo in čutijo.
V primeru, da ne boste upoštevali naših več kot upravičenih protestov, bomo smatrali, da vodite antidemokratično politiko na škodo tukajšnjega prebivalstva in v korist italijanskih imperialistov«.
PREBIVALCI SKEDNJA
TOVARIŠ DEKLEVA PREP OBČINSKIM SVETOM
Anglo • ameriški
Hitlerjeve in Mussolinijeve diplomacije
Odklanjam samovoljni in nevarni sklep, ki ograža našo svobodo, mir in neodvisnost
Danes ponoči so ,se po mestu in v predmestjih pojavili letaki ? naslednic vsebino;
TRŽAČANI!
Ameriška in angleška vlada sta samovoljno in nelegalno odločili, da se umakneta itali-
(Nadaljevanje na 4, strani)
i 3 '; ;
±:^;rnm
CENIMO PRIJATELJSTVO, SOVRAŽIMO ZAHRBTNOST
Smrt iašizmn - svobodo Trstn!
Aieoehai telefonski in brzojavni pozivi maršalu Titu z vsega sveta: ,.Ostanite trdni!" Jugoslavija je proti vsakemu nadaljnjemu infiitriranju Italije v upravo cone A
Sela Zveznega izvršnega sveta FLRJ v zvezi s Trstem
Zadrski škof obsoja papežev iredentizem
i.
BEOGRAD, 15. — Danes je imel Zvezni izvršni svet dolgo sejo in je proučil zadnje vesti o Trstu ter razpravljal o ukrepih, ki naj bi se eventualno sprejeli.
vedali, da z našo zemljo ln venlji
ZAGREB, 15. — Apostolski administrator zadrske škofije škof Mato Garkovič je ostro obsodil danes sklep angleške in ameriške vlade o izročitvi Trsta Italiji. Presenečen in ogoročen nad izjavo Pija XII, ki je pozdravil ta sklep, je izjavil: «Za nas ne more biti niti govora o neki cerkveni disciplini, in mi obsojamo vsako izjavo, ki podpihuje nezadržne apetite italijanskih imperialistov«. To je drugi Jugoslovanski škof, ki se je odkrito izjasnil proti izročitvi Trsta Italiji in skriti-ziral uradno stališče Vatikana do tega vprašanja. Pred dnevi je mariborski škof dr, Držečnik demonstrantom iz Rdari— bora, da podpira stališče jugoslovanske vlade in da skupno z duhovniki mariborske škofije nastopa proti izročitvi Trsta Italiji Tudi veliko število drugih katoliških duhovnikov se je izjasnilo proti enostranskemu sklepu Anglije m Amerike ter obsodilo stališče Vatikana. Katoliški duhovnik Ernest Klančnik iz Slovenj Gradca je izjavil- «Obsojam izjavo svetega očeta, ki je blagoslovil imperialistične Cilje Italije«. »Obsojam italijansko ekspanzijo, čeprav jo je papež blagoslovi 1», poudarja katoliški duhovnik Dušan Dokša iz Raven v Slo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 15. — Odločno stališče Jugoslavije, ki se je uprla nepravičnemu sklepu Anglije in Amerike, je izzvalo zanimanje in občudovanje dobronamerne svetovne javnosti. To dokazujejo tudi številni brzojavni in telefonski pezivi, ki jih marzal Tito vsak dan prejema od javnih delavcev, novinarjev in raznih preprostih ljudi iz raznih krajev Evrope in Anglije. ((Mr.ogi od nas na Angleškem upamo, da boste vztrajali v berbi za svoje pravice«, poudarja v brzojavki Angležinja iz Liwerpoola. ((Ostanite trdni«, sporoča neki delavec iz Amerike. To sta samo dva detajla iz številnih brzojavk, v katerih preprosti in ugledni ljudje iz inozemstva kažejo svoje razumevanje za pravično stvar Jugoslavije. Tako mislijo objektivni ljudje v svetu. Drugi nedobronamerni in Jugoslaviji sovražni elementi so pričeli takoj razmišljati, kdo podpira Jugoslavijo, da si upa zoperstavljati se tako velikim silam, kot sta Amerika in Anglija. Sovjetska zveza, je po njih logičen zaključek. Evo dokaze, da je Titov spor samo fiktiven, je zakričala Italija, ki je bila pohlevna kot ovca, dokler ni imela podpore zahodnih sil.
V teh trditvah je prav toliko resnice kot v trditvah Sovjetske zveze in njenih satelitov od leta 1948 dalje, da si Jugoslavija upa zoperta-stavljati se vsemogočni Sovjetski zvezi samo zato, ker uživa podporo zahodnih držav. Prav to protislovje pa je najboljši dokaz, da je Jugoslavija res neodvisna država, k; se oslanja in ima podporo edino od lastnega ljudstva, ki se bori za pravično stvar. Čeprav verjetno nihče ne ceni miru bolj kot jugoslovansko ljudstvo, ki je dalo največje žrtve v zadnji svetovni vojni in dobro pozna strahote vojne, vendar jugoslovanski narodi niso pripravljeni žrtvovati svojega nacionalnega ponosa, svojih bratov v Trstu, da bi se za vsako ceno ubranil m-.r.
((Stvar Trsta in tržaških
Slovencev ni samo, stvar Slovenije, temveč vseh narodov Jugoslavije«, je poudaril danes pred vsemi na velikem protestnem zborovanju v Beogradu Veljko Vlahovič. Jugoslovanski narodi cenijo prijateljstvo in zvestobo, a sovražijo iz dna duše nepoštenje, zahrbtnost in krivičnost. To je prišlo do izraza v napisih, ki jih je nocoj izpisala mladina po beograjskih ulicah in pred vhode največjih beograjskih hotelov: «Cenimo prijateljstvo in poštenje, preziramo zahrbtnost!«. «Dol z biz-nismeni!« (poslovni ljudje) (napis v angleščini). «Dol s Pello, dol z Rimom, dol z vsemi, ki paktirajo z njimi! Smrt fašizmu! Svobodo Trstu!«.
V pričakovanju uradnega odgovora zainteresiranih držav na predlog Jugoslavije jugoslovanski narodi nadaljujejo z izražanjem svojega ogorčenja bodisi s protestnimi zborovanji bodisi z brzojavkami maršalu Titu ter Zveznemu izvršnemu svetu. Tako je maršal Tito do 13. oktobra prejel okrog 2.000 brzojavk iz raznih velikih protestnih zborovanj.
Čeprav je predlog Jugoslavije naletel na topel sprejem precejšnjega dela svetovnega javnega mnenja, politični u-radni krogi v Beogradu še vedno ocenjujejo položaj kot zelo resen. Sodeč po pisanju svetovnega tiska prevladuje mišljenje, da je angloameriški
ga ravnanja s suvereno državo. Istočasno pa je Jugoslavija, poudarjajo v Beogradu, energično proti vsakemu nadaljnjemu infiitriranju Italije v upravo cone A STO v kakršni koli obliki.
V zvezi s pisanjem «New York Herald Tribune«, ki meni, da bi se lahko našel izhod iz tgžkega položaja samo z izročitvijo civilne uprave Italiji brez pošiljanja italijanskih čet v Trst, ugotavlja radio Beograd, da tak korak ne bi menjal položaja. Italija ni priznana niti kot administrator niti kot mandator in nihče nima pravice, da jo za tako proglaša. Zato naj se «New York Herald Tribune« odreče taki kombinaciji. Vsi tisti pa, ki jih pripravljajo, naj vedo, da Jugoslavija nikoli in nikdar ne bo sprejela takšnega predloga.
Pellova izjava dopisniku ((Reuterja« in postavljanje nemogO' čih in smešnih pogojev za sklicanje konference štirih pa je
samo dokaz več o neutemelje- _	,	,	,	-	.	...
nosti in neiskrenosti predsed-	J*	p“	?	“	£
Resna vest, da sta londonska in \vashingtonska vlada samovoljno sklenili prepustiti upravo cone A vladi italijanske republike, je povzročila med na. Šim prebivalstvom veliko vzne. mirjenost in vzbudila očitno nezadovoljstvo in napetost.
Zadnja in najočitnejša krši. tev mirovne pogodbe, ki je bila s tem spremenjena v kos papirja, izhaja iz dejstva, da Angleži in Amerikanci po vojni niso mogli izročiti tržaškega mesta Italiji, takrat poraženi sovražnici, niso ga pa tudi hoteli pustiti Jugoslaviji, kot bi bilo naravno in logično.
Prvi očitni znak volje obeh vlad, da ne spoštujeta svojega podpisa pod mirovno pogodbo, je bila zlogasna tristranska nota, ki z razliko od tega, kar so trdili in še trdijo italijanski nacionalisti in tržaški iredenti, sti, ni pomenila ne slovesne obveznosti, niti pravnoveljav-
nika italijanske vlade, poudarja radio Beograd.
Nocojšnja «Borba» piše v svojem uvodniku med drugim: «Ce se zahodne sile želijo izogniti konfliktu, morajo sprejeti jugoslovanski predlog za konferenco štirih.« «Borba» zaključuje svoj uvodnik s poudarkom, da je Jugoslavija sedaj v pričakovanju sklepov konference treh zunanjih ministrov v Londonu.
Danes popoldne je državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler sprejel britanskega veleposlanika v Beogradu Iva Malleta na njegovo zahtevo.
vala politično smer. nasprotno obveznostim, ki izhajajo iz podpisa in ratifikacije prvega važnega mednarodnega instrumenta, ki je bil podpisan po vojni. V istem duhu je Zavezniška vojaška uprava podpisala gospodarske sporazume iz marca in aprila 1948. s katerimi sta bila v nasprotju s točni, mi določili mirovne pogodbe vse tržaško gospodarstvo in vse finance vključene popolnoma v gospodarsko-finančni sistem italijanske republike. Posledice te gospodarske poli. tike so močno zavirale možnosti razvoja tržaškega gospodarstva. ki ima zaradi nepo-bitnih gospodarskih razlogov težnje in interese, ki se ločijo
Trst pred Varnostnim svetom
Na včerajšnji seji sta govorila ameriški delegat Cahot Lodge in sovjetski delegat Višinski - Razprava se bo nadaljevala v torek
NEW YORK, 15. — V var- na podlagi sporazuma med pri-
nostnem svetu se je nocoj začelo razpravljanje o Trstu. Prvi je govoril ameriški delegat Henry Cabot Lodge, ki je izjavil, da je bil angleško-ame-riški sklep o izročitvi cone A Italiji «sprejet po temeljitem razmišljanju, zato da .se skuša stabilizirati položaj na tem
sklep ne samo prenagljen, področju in rešiti zapleteno in temneč zelo škodljiv in neva- kočljivo tržaško vprašanje«. ren za mir m varnost v tem Lodge je nato dejal, da sovjet-delu Evrope. Ta sklep, po- ski predlog za imenovanje gu-
udarjajo v Beogradu, predstavlja nedopusten in nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Mnogi diplomatski krogi v Beogradu v neuradnih razgovorih optimistično gledajo na sprejem jugoslovanskih predlogov. Glede na najnovejša ugibanja o domnevnih novih jugoslovanskih predlogih na razne kombinacije inozemskega tiska v beograjskih krogih ponovno poudarjajo, da je osnovna zahteva Jugoslavije, da zahodne sile umaknejo svoj nesprejemljiv sklep, ki je v nasprotju z načelom sporazumnega reševanja mednarodnih vprašanj in enakopravne-
vernerja na STO ni resen. Dodal je, da se ne bo uprl sprejemu sovjetske zahteve na dnevni red, da pa je mnenja, da je sovjetska zahteva samo manever, ki ima namen kolikor mogoče komplicirati položaj.
Cabot Lodge je dalje dejal, da sovjetski predlog zatrjuje na enem mestu, da navzočnost zahodnih čet v Trstu predstavlja grožnjo za mir, na drugem mestu pa da bi umik teh. čet ogrožal mir. Nato se je skliceval na izjave Malenkova, ki je dejal, da sedaj ni spornih ali nerešenih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče rešiti mirno in
zadetimi državami.
Govoril je zatem sovjetski delegat Višinski, ki je ponovil, da razvoj v tržaškem vprašanju predstavlja grožnjo za mir in mednarodno varnost, ter je obtožil ameriškega delegata, da je šel preko dnevnega reda. Dalje je Višinski dejal, da zadnji dogodki v Jugoslaviji kažejo, da je politično ozračje doseglo stanje napetosti in da komplikacije, ki bi utegnile nastati na nekem določenem področju «bi vsekakor imele odmev v drugih delih sveta«. Višinski je tudi dejal, da so dejstva zanikala trditve anglo-ameriške izjave, da sta obe vladi želeli vzpostaviti normalnost in mir na področju Trsta-Po njegovem mnenju je dovolj analizirati sedanje stanje odno. sov med Jugoslavijo in Italijo, da se ugotovi obstoj razpoke, ki lahko spravi v nevarnost mir in varnost. Sovjetski delegat je tudi dejal, da se nekorektno in nepravično gleda na celotni razvoj dogodkov, če se sovjetski predlog jemlje kot čista propaganda.
Zatem je Višinski obtožil zahodne države, da so prekršile mirovno pogodbo z Italijo z odklanjanjem sporazuma o imenovanju guvernerja ter da so spremenile Trst v voja-
in celo nasprotujejo onim interesom. ki so jim bili na ta način podrejeni.
Londonski sporazumi iz maja 1952. ki so jih na zunaj o-pravičiii z manifestacijami, domenjenimi med rimskim impe. rializmom in njegovimi zahodnimi podporniki, je pomenil nadaljen korak k uresničenju ciljev tristranske note. Zadnje dejanje te neprekinjene, sistematične in dobro premišljene akcije, da se doseže ta cilj. je bil nedavni enostranski sklep londonske in washingtonske vlade, pripravljen s koncentra-l cijo italijanskih čet na mejah, da se izroči rimski vladi zaupna uprava, ki jo je obema vladama poveril mednarodni mandat, ne da bi pri tem v najmanjši meri upoštevali zakonite življenjske interese tržaškega prebivalstva in interese Jugoslavije, niti značaj in narodnostni sestav ozemlja, niti načela ustanovne listine OZN. Način, kako sta obe vla. di v tem primeru ravnali, ka. že predvsem na metode Hitlerjeve in Mussolinijeve diplomacije, se pravi zatekanje k nasilju in samovolji ter teptanje vseh norm in načel mednarodnega prava in preziranje vseh pogojev za ustvaritev mirnega sožitja med narodi. Taka rešitev prevzetih obveznosti je obenem žalitev upravljanega
(Nadaljevanje na 3. strani)
"Onorevoli" so že rahlo razočarani
RIM, 15. — Zunanjepolitična debata, ki je v rimski poslanski zbornici dovedla do soglasnosti med fašisti, demokristjani in kominformisti ter vsemi ostalimi strankami, ki so za, stopane v parlamentu, glede italijanskega pohlepa po slovenski zemlji, se sedaj nada. ljuje pred senatom
Najbolj značilne pa so izjave kominformistov Lussuja (PSI) in Levenija.
Lussu je med drugim izjavil, da bi vlada modro napravila, če bi pripravila zaveznike, da sprejmejo ruski pred-
wj r°8>	Italija lahko do-
ško in pomorsko bazo in da!seSia. da «zmaga načelo plebi-želijo zdaj to ozemlje razde-1 scita, če bi delovala v okviru
liti, zato da to bazo ohranijo. I ?Z.N»- ko"cu ‘ed/ Na koncu je Višinski dejal, bodo «s°oalisti» se dalje pod-
da je dolžnost Varnostnega sveta povrniti se k določbam mirovne pogodbe z Italijo, ki «so bile pretehtane zelo skrbno v interesu miru«. Predložil je nato sovjetsko resolucijo, s katero se poziva Varnostni svet, naj imenuje švicarskega polkovnika Fluckigerja za guvernerja Tržaškega ozemlja in naj izvede določbe stalnega statuta v treh mesecih po imenovanju guvernerja.
Seja je bila zaključena nekaj čez polnoči. Ker so posamezne delegacije zahtevale nekaj časa, preden se debata zopet nadaljuje, je bila prihodnja seja določena za torek. Sovjetski predlog, naj bi se razpravljanje nadaljevalo v soboto, je bil zavrnjen z 10 glasovi proti 1.
pirali predlog o plebiscitu.
Kominformist Sereni pa je poudaril solidarnost kominformistov pri glasovanju v poslanski zbornici, ter je dodal, da kominformisti niso svetovali vladi, naj ne sprejme zadnjega zavezniškega predloga. Ker pa se je pokazalo, da gre za delitev, je pripomnil govornik, (torej ker ni gotovo, da bi Italija dobila še cono B, če bi ji uspele s silo priti v cono A), je to poslabšanje v primeru z mirovno pogodbo.
Zato je treba voditi tako politiko, ki naj teži po enotnosti Tržaškega ozemlja in po enotnosti med vsemi državami za sporazumno rešitev v skupnem interesu. Vsaka rešitev, ki ne bi se ozirala na enotnost Tržaškega ozemlja, nima možnosti uspeha.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
- S -	'
16. oktobra
195S
NPOMUhkl DXEVI
Na današnji dan je leta 1944 četa Lackovega odreda uničila o-rožniško postajo St. Janž na Dravskem polju.
W'
I
Danes, petek 16- oktobra
Gal, Velena Sonce vzide ob 6.22 in z3i0I'IeuiIj 17.29. Dolžina dneva 10.57 vzide ob 14.06 in zatone ob'W ' Jutri, sobota 17. oktobra
Hiedviga, Mira _
Naj sovražnik ponovno začuti, kaj pomeni borbenost tržaškega delovnega ljudstva!
Zastavonoša iredentizma
V teh usodnih dneh, ko se vse resnično demokratično in svobodoljubno prebivalstvo Trsta in vsega tržaškega področja iz dneva v dan odločneje dviga proti prodaji našega ozemlja imperialistični Italiji, ko to ljudstvo stopa z borbeno odločnostjo na u-lice našega mesta in naših vasi, da celemu svetu pokaže, da je pripravljeno s svojimi življenji braniti svojo neodvisnost, da je pripravljeno v borbi za to neodvisnost stopiti ponovno na barikade, prav v teh dneh se je lokalno kominformistično vodstvo z Vidalijem na. čelu do kraja razkrinkalo kot a-vautgarda italijanskega imperializma.
Poudarjamo: do kraja razkrinkalo. Kajti vedeli smo že davno in z nami tudi vedno več in več ljudi, ki so se otresali zaslepljenosti od vi-dalijevske demagogije, da je kominjormistično stališče do tržaškega vprašanja usmerjeno k taki rešitvi, ki naj na tak ali drugačen način privede do povrnitve celotnega Tržaškega ozemlja in po možnosti še kaj več, ponovno pod Italijo. To in nič drugega ni pomenilo njihovo zagovarjanje mirovne pogodbe z večnim refrenom se poi si vedra«, to in nič drugega ni pomenila njihova zahteva po provizorični (!) unifikaciji obeh con in odhodom v prvi vrsti jugoslovanskih Čet (te so jim najbolj napoti) iz cone B. To in nič drugega ni pomenila njihova polemika z ostalimi italijanskimi nacionalisti glede (ibaratto infames in njihovi očitki, da se odpovedujejo coni B. da prepuščajo «titovski tiraniji» brate v coni B, Istri itd..
To in samo to in nič drugega ni pomenilo končno njihovo složno glasovanje skupno z vsemi ostalimi fašističnimi iredentisti od mi-sinov do demokristjanov januarja letos v tržaškem občinskem svetu za resolucijo, ki je odklanjala možnost, da bi se cona B ne povrnila skupno s cono A k Italiji.
Tržaški kominformistični kolovodja in rimski agent, ki se postavlja na prvo mesto v krdelu besno tulečih ire-
Nastopii je čas, da poslednji pošteni zavedeni kominformist zapusti in obsodi izdajalsko iredentistično vodstvo z Vidalijem na čelu !
dentistov, se ni mogel drugače obnašati tudi na predvčerajšnji seji tržaškega občinskega sveta, ko je porabil nekaj sto besed za očitanje ostalim iredentističnim strankamp da so zapravile cono B, istcčasno pa niti ene same besede v obsodbo prepuščanja cone A italijanskemu fašističnemu imperializmu.
Niti ene same besede ni porabil za to, da bi obsodil ta akt zahodnih sil kot podžiganje imperialističnih stremljenj italijanske vladajoče buržoazije, tistih stremljenj, ki se po izjavah samega predsednika italijanske vlade Pelle ne zaustavljajo pri coni A. temveč ki so le začetek nadaljnjih fašističnih osvajanj na škodo jugoslovanskih narodov Nasprotno! Njegovo formalno nasprotovanje angloameriiki odločitvi je pomenilo le indirektno posnemanje Togliattija, ki v rimskem parlamentu nj mogel in tudi ni hotel skriti svojega nacionalističnega zadovoljstva, da se Italiji vrača kos slovenske zemlje s Trstom, in ki je istočasno apeliral na italijansko vlado, naj odločno nadaljuje akcijo, da si osvoji tudi cono B.
Prav zaradi te svoje imperialistične politike v tržaškem vprašanju, si lokalno kominformistično vodstvo sedaj, ko je treba odločno in javno na ulici nastopiti proti vračanju Trsta Italiji m ko množice tudi stopajo na ulice in dvigajo svoj ogorčeni protest, prizadeva pasivi-zirati svoje pristaše in jih odtegniti vseljudskemu odporu. Toda pokazalo se je> da se je Vidali tu le uštel in da ni poznal našega ljudstva, ki se je takrat, ko je on lenuharil po Mehiki, z o-rož jem v rokah borilo na življenje in smrt proti naci-fašističnim okupatorjem.
To naše zmagovalno ljudstvo je sedaj začutilo, da je zopet nastopil čas, ki nas prav tako kot pred 10 leti kliče na barikade, da se na njih postavimo v bran roparskemu italijanskemu imperializmu
Ln med to ljudstvo se sedaj množično vračajo tudi vsi pošteni dosedanji kom-informističm pristaši, ki v teh dneh skupno z vsemi o-stalimi manifestirajo na ulicah mesta in vasi in z gnusom obsojajo izdajstvo kom-injor ni sličnega	vodstva-
vpreienega v bojni voz rimskega cunjastegu imperializma.
* m i
SINOČI PO OBALNIH MESTIH JUGOSLOVANSKE CONE
POVORKE DEMONSTRANTOV IN NOVI PROSTOVOLJCI
V bujskem okraju se je prijavilo v prostovoljne brigade za borbo proti italijanskim agresorjem nad 3200 ljudi, v Piranu 400, v Izoli 600 itd.
Demonstracija slovenskih dijakov na Trgu Unita. Njihova parola je bila: uNočemo Italije!»
RESOLUCIJA SLOVENSKIH DIJAKOV GENERALU WINTERTONU
Protest slovenske mladine proti zločinski odločitvi
Slovenski dijaki se zahvaljujejo jugoslovanski vladi za odločno obrambo naše svobode
Dijaki vseh slovenskih viš- ob podpisu mirovne pogodbe.
jih srednjih šol so sprejeli protestno resolucijo proti prihodu Italije v cono A in jo predvčerajšnjim tudi že izročili na ZVU. Resolucijo so podpisali vsi dijaki. Delegacija slovenskih dijakov je obenem zaprosila za sprejem prt generalu Wintertonu. ki pa še n V. odgovoril, ali jih bo sprejel in kedaj. Prepis resolucije so dijaki poslali tudi vladi FLRJ obenem z zahvalo za njeno odločno akcijo v obrambo naših pravic v Trstu. Resolucija, ki je izraz e-notne volje slovenske mladine, kot se doslej že nikoli ni manifestirala na tako očiten način, se glasi:
Poveljniku cone A STO
Gen. maj. Siru J, W. T.
WintertonU"'
Dijaki slovenskih srednjih šol v Trstu najodločne nje protestiramo proti samovoljni in nasilni odločitvi, da se uprava naše cone izroči vladi republike Italije.
Ta enostranski in krivični sklep je posledica dosedanjega nepravilnega upravljanja anglo-ameriškega področja s podrejanjem važnih delov javne uprave italijanskim vplivom, z uveljavljanjem protislovenskih fašističnih in drugih zakonov, z zapostavljanjem in podrejanjem slovenskega šolstva italijanskim šolskim organom, z načrtnim odrivanjem slovenskih nameščencev in z nenehnim izpodkopavanjem gospodarskih temeljev slovenskega prebivalstva.
Slovenski dijaki odklanjamo omenjeni enostranski sklep, ker ta izpostavlja slovensko prebivalstvo cone A, zlasti pa mladino nevarnosti, da se bodo izvrševali nad njimi enaki poskusi raznarodovanja in zatiranja, kakršni se izvršujejo vsa leta nad slovenskim prebivalstvom v Italiji.
Pridružujemo se strnjenemu in odločnemu odporu vseh tržaških Slovencev, kajti zavedamo se, da gre za kršitev določb mirovne pogodbe. za teptanje načel u-stanovne listine OZN in za uvajanje brezpravja v mednarodne odnose, zlasti pa za zlorabo zaupanja, odločb in obveznosti, svečano sprejetih
Čutimo, da ni mogoče priznati izvršenega dejstva, ki mu je izvor sila in nepravičnost, da ni mogoče pozabiti na naše oropane pravice in na vse trpljenje, ki ga je naš narod prestal pod Italijo, na desettisoče mrtvih in požganih domov.
Ogorčeni zaradi krivic, ki še zmeraj trajajo, in zaradi najnovejšega poskusa, da se te krivice še povečajo, zahtevamo, da se krivični enostranski sklep prekliče in se slovenskemu prebivalstvu anglo-ameriškega področja o-mogoči popolna enakopravnost z italijanskim prebivalstvom in uživanje vseh pravic v smislu listine OZN.
prihajajo m v Trsi?
Po nekaterih vesteh naj bi prišlo do 13. t. m. v Trst 1300 karabinjerjev v civilu, ki naj bi ob izročitvi Trsta Italiji zamenjali Civilno policijo. Sploh se v zadnjem času vztrajno širijo vesti o prihajanju raznih pripadnikov italijanskih oboroženih sil v Trst, seveda v civilu. Ko je neki inozemski novinar iskal glede tega informacije na tiskovnem uradu ZVU so mu odgovorili, da o tem niso obveščeni.
Predvčeraj je neki policist v Sesljanu snel slovensko zastavo, ki so Jo izobesiti ljudje v dokaz, da je tu slovenska zemlja. Poročajo, da si je policist z zastavo nato obrisal čevlje. Ljudje so se nad tem zelo zgražali jn pravijo, da so si dobro zapomnili njegov obraz, in njegovo ime.
Opozorilo jugoslovanskim državljanom
KI SE NAHAJAJO V ANGLO-AMERISKI CONI SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA.
V zvezi z bližnjimi volitvami v republiško in zvezno skupščino Federativne ljudske republike Jugoslavije se pozivajo vsi jugoslovanski državljani, da se najkasneje do 18 oktobra t, l, vpišejo v
S1KOPANJA ZA DRŽA PNE USLLŽBENCE
Slovesno pokri tje hiš
ustanove INCIS v Ul. Colautti
Eni mislijo narediti s tistimi stanovanji, ki jih izpraznjujejo Angleži in Amerikanci 't
Včeraj dopoldnne je bilo | bodo dali na razpolago komi-
slavnostno pokritje treh stanovanjskih hig v Ulici Colautti, ki jih je zgradila ustanova INCIS (nacionalni zavod za hiše državnih uslužbencev). Te tri hiše bodo imele 37 stanovanj opremljenih z vsemi modernimi pritiklinami ter napravimi (dvigalo, centraln0 kurjavo, garažo itd.), v katere bodo nastanili državne uslužbence. Za zidanje teh stanovanni bo INCIS porabila 250 milijonov lir. Na slavnosti so sporočili, da bodo v kratkem začeli zidati novo skupino hii za skupno 150 milijonov lir stroškov.
Tudi to delovno slavnost so italijanski šovinisti spremenili v politično manifestacijo, katere so se udeležili rimski emisar VitelIi, Bartoli ter nekateri »visoki rimski funkcionarji!).
Ker smo že pri stanovanjih naj omenimo tudi novo vprašanje, ki nastaja sedaj z odhodom anglo-amerlških družin
iz Trsta in za katere SO v povojnih letih sezidali na stotine novih stanovanj. Komu bodo dali ta stanovanja?. Jih
siji za dodeljevanje ljudskih stanovanj ali kakšni drugi u-stanovi? Dosedaj se nihče ni o tem spregovoril. Zvedeli smo, da ima baje vprašanje teh stanovanj v rokah neki urad tržaške občine, ki prevzema nadzorstvo nad vsemi sedaj derekviriranimi stanovanji in nad vsemi stanovanji, ki so jih anglo-amerikan-ci v Trstu sezidali in jih sedaj zapuščajo. Govori se celo, da so ta stanovanja namenjena »bodočim italijanskim funkcionarjem in častnikom«, ki naj bi prišli v Trst na podlagi dvostranskega krivičnega predloga. Ce je to res, odhod anglo-ameriških družin ne bo nič izboljšal stanovanjskega vprašanje pri nas. Na mesto anglo-ameriških okupatorjev pridejo italijanski. Tržačani p.i bodo morali še nadalje stanovati v nemogočih luknjah in podstrešjih. Zakaj ne bi že sedaj dali vsa stanovanja, ki jih zapuščajo družine sedanjih okupacijskih sil na razpolago komisiji za razdeljevanje ljudskih stanovanj, da bi jih lahko dodelila potrebnim tržaškim družinam?
volilne sezname, na podlagi katerih bodo vpisani lahko volili.
Vpisovanje je v prostorih Gospodarske delegacije FLRJ -trgovinski oddelek - Trst, Ul. Cicerone 6 - pritličje med 10. in 12. uro in 17. in 19.
Priznanje doklade
za protituberkulozno profilakso
Zavezniška vojaška uprava je priznala posebno doklado za protituberkulozno profilakso osebju, ki je zaposleno v državnih ali drugih javnih protituberkuložnih ustanovah na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozem. lja.	‘ — ;
Zato je bil 12. oktobra 1953 podpisan ukaz ZVU št. 121, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu in ima vzvratno moč od 1. julija 1953 dalje.
Sinoči so se po obalnih mestih jugoslovanske cone zopet vile povorke demonstrantov, ki so prepevali partizanske pesmi in vzklikali proti enostranskemu angloameriške-mu sklepu. Več protestnih zborovanj je bilo v teku dneva. Zjutraj so se v Bujah sestali šolniki iz vsega okraja, ki so poslali sprejeto resolucijo OZN, z zahtevo, da se prekliče angloameriški sklep o Trstu. Po zborovanju so skupaj z drugimi meščani demonstrirali po ulicah, popoldne go v Piranu zborovali dijaki. ki so zvečer nadaljevali z demonstracijami po piranskih ulicah. Zlasti veliko zborovanje je bilo zvečer v Dekanih. kjer se je zbralo okrog 400 liudi, to je skoraj vsi odrasli vaščani. Z zborovanja so poslali brzojavko maršalu Titu v kateri se zahvaljujejo za njegove odločne besede v obrambo interesov našega ljudstvo in mu obljubljajo, da so pripravljeni z orožjem v roki upreti se italijanskemu imperializmu. Na zborovanju so žene izrazile željo, da bi se usposobile kot bolničarke za prvo pomoč, medtem ko se je 50 vaščanov vpisalo za prostovoljce če bo treba braniti Trst pred agresijo. Tudi v drugih krajih se je danes priglasilo precej prostovoljcev. V Piranu jih je zdaj že 400, medtem ko se jih je v Izoli projavili že 600. Iz bujskega okraja pa javljajo, da se je tam v prostovoljne brigade prijavilo že nad 3,200 ljudi obeh narodnosti. Nocoj je bila velika demonstracija v Kopru. kjer so se ob 21. uri združile povorke demonstrantov na Titovem trgu. Pred vej tisoč ljudmi so nastopali improvizirani govorniki, ki so poudarjali, da r.aše ljudstvo ne bo nikoli priznalo enostranskega krivičnega sklepa. Med govori je množica vzklikala jugoslovanskim vodite-
mornariški oficir, ki je rekel, , razgovore z delodajalci, kot
da je vesel, ko vidi kako močno je tukajšnje ljudstvo navezano na matično domovino. Po zborovanju so demonstranti še dolgo ostali na Titovem trgu ter skupaj z mornarji rajali in prepevali partizanske pesm'.
Tehnična anketna komisija
o brezposelnosti in socialni pomoči
Tehnična anketna komisija o brezposelnosti in socialni pomoči je danes popoldan na conskem predsedstvu začela
to predvideva njen delovni spored in kot je to storila parlamentarna komisija v Italijanski republiki.
Za komisijo so se udeležili razgovorov načelnik oddelka za delo, inž. De Petris, načel, nik oddelka za socialno skrbstvo prof. Schiffrer in načelnik tehničnega tajništva prof, Bruno Cadal-bert. Prvi delodajalci, s katerimi so imeli razgovore, so bili predstavniki CRDA, Aquile, Tržaškega arzenala in nabrežinskega kamnoloma (Cava Romana).
REPNA OBČINSKA SEJA V MILJAH
OBLASTI NAJ DODELIJO PODPORO za vzdrževanje parnika Trst-Milje
Občinski svet je soglasno ponovno zahteval naj velja za vse občine obdavčljiva vsota za družinski davek od 300.000 lir dalje
V sredo zvečer je bila v Miljah izredna seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o občinskem prevozniškem podjetju ACNA, o miljskem parniku in o družinskem davku.
Zadeva z miljskim parnikom se vleče že dolgo časa in je potsala še bolj pereča, odkar so povezali Trst z Miljami s trolejbusno progo. O stvari so na občinskem svetu večkrat razpravljali na dolgo in na široko. Zaradi prevelike konkurence je bilo skoraj nemogoče, da bi še na. dalje vozil miljski parnik. Občinski svet je na neki seji lanskega leta sklenil, naj bi parnik vozil v poletni sezoni
ljem in njeni armadi. Ko je nato pa da bodo ponovno
 :_____»ununili •»nrlmm <4a ni TM3 V 71 1 K
množica zagledala skupino pripadnikov jugoslovanske vejne mornarice, ki je slučajno prišla mimo je s skandiranjem zahtevala, naj kaj povedo. Med burnim pozdravljanjem je spregovoril mlad
proučili zadevo, če bi parnik lahko še vozil.
Uprava občinskega podjetja ACNA je pred nekaj meseci zaprosilo ZVU za denarno pomoč, da bi lahko krila deficiti pomorske proge Iz Trsta
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Četvorica nevarnih vlomilcev spet za nekaj časa za re&etkami
Izvedli so vrsto vlomov v Ul. Mazzini, Crispi, Timeus m drugod ■ Obsojen tudi starinar, ki je skrival vlomilsko orodje
Pred V. odsekom kazenskega sodišča se je končala več dni trajajoča razprava proti 38-letnemu Eugeniju Peternelliju iz Ul. G. Gozzi 5, 24-letnemu Giorgiu Cotterlu iz Ul. Manun-zio, 58-letnemu Michelu Coli ji iz Ul, Ginnastica, 24-letnemu Diegu Fortiju iz Ul. del Pon-te in 54-letnemu starinarju Ignaciju Collarichu iz Ul.‘Mo-lin a Vento 23, ki so se morali zagovarjati zaradi cele vrste obtožb tatvine, vdorov v razne lokale in posesti vlomilskega orodja.
Njihovo delovanje sega tja do aprila meseca letos, ko so tedaj neznani zlikovci vdrli v pisarne dr. Ercole Poiluccija v Ul. Mazzini, kjer so prenesli iz ene v druge sobo težko železno blagajno, katero so s silo odprli z namenom, da ukradejo denar. Smola je hotela, da niso našli v njej niti lire. Kljub temu pa je Poilucci utrpel 200.000 lir škode.
Policijski inšp. Fiscopello je prevzel vodstvo preiskave in je takoj zasumil v Colio in njegove prijatelje. Slednje so začeli zasledovati z upanjem, da jim bo vendarle uspelo ujeti osumljence v past.
Maja meseca je neki šofer podjetja »Postir« opazil okoli 3. ure zjutraj da nekaj oseb kroži v veži stavbe št. 36 v Ul. Crispi in da osvetljujejo nekaj z žepno svetilko. Ker tedaj ni imel časa, se ni natančneje po. zanimal za zadevo, ko pa se ,ie okoli 6. ure vrnil, je pregledal vežo in res našel v zaboju za smeti aktovko, v kateri je bilo nekaj vlomilskega orodja. Naj. deno aktovko je seveda mož izročil policiji. Ker je bilo jasno, da nameravajo tatovi izvesti tatvino nekje v Ul Crispi, se je inšp. Piscopello skupno z nekim agentom privezal na streho neke stavbe v isti ulici prepričan, da bo lahko brez skrbi opazoval in sledil gibanju osumljencev. Neke noči je opazil Colio in Peternellija, ki sta krožila okoli neke stavbe. Tedaj se je oglasilo v noč mijavkanje ki pa ni bilo mačje in je bilo znak za Colio, kateri je obenem spretno igral vlogo in se delal kakor da boža in se igra z živalco. Brez dvoma je bilo to znamenje njihove tolpe.
Medtem ko je inšp. Piscopel. lo s svojimi možmi pazil na strehi in po cestah, so neznanci splezali nn streho hiše št 32 bil podstrešno okno in se spu. bil podstrešno okno in še spustil v notranjost tiskarskega
zavoda Adriana Glessicha _ V notranjosti je neznanec skušal odkleniti vrata, da bi tako odprl pot na cesti čakajočemu pajdašu, toda ključavnica so bile izredno močne in tako je tat moral to opustiti.
5., 6., 7. in 8. maja pa je policija začela opazovati Colio in Cotterla, katerima se je pridružil tudi Forti, kajti vse je kazalo da nameravajo izvesti u-darec v prodajalno «Fotocorso» na Korzu.Policija je ob tej priložnosti napravila več fotografij
treh zlikovcev in sicer v raznih sumljivih pozah. Po štirih dneh ((proučevanja položaja« so zlikovci opazili, da se udarec ne da izvesti in so načrt opustili.
Vse do 21. maja ni bilo več slišati o njih kljub temu. da so jim bili agenti stalno za petami.
21. maja ponoči pa je neki Furlan stanujoč v Ul. Timeus št. 14 poklical policijo, češ da prihaja iz mesnice, ki je pod njegovim stanovanjem, čudno ropotanje. Agenti so takoj prišli na mesto, toda vse trgovine so bile zaprte. Končno se je neki agent domislil, da bi bilo dobro pogledati skozi polkrožno okno nad rolojem mesnice Oliva Praslja. Splezal je do okna in posvetil ter opazil notri neko osebo. Zadeva je bila torej jasna: poklicali so lastnika, ki je agentom odprl vrata V notranjosti so aretirali Cotterla obenem pa opazili v zidu veliko luknjo, k' je vodila v sosedno brivnico. Ko so prišli v ta lokal, so po dolgem iskanju končno iztaknili Peternellija. ki se je spretno skril za haljami v omari. Ko je stopil Peternelli pred agente, ki jih je dobro poznal kakor tudi oni njega, jim je z nasmeškom v ustih izjavil:	»Kaj	hočete.
Tudi tokrat se mi je ponesrečilo«. Oba zlikovca so seveda aretirali in ju zaslišali. Priznala sta, da je z njima sodeloval tudi Colia Vse kaže, da je slednji odprl rolo s ponarejenim ključem in zaprl Coterla notri, odkoder bi morala vdreti v brivnico in nato še v sosedno trafiko, kjer sta Cotterle in Peterneli! že začela razbijati zid.
Do tedaj inšp. Piscopello, ki je zlikovcem stalno sledil, ni imel sreče. Jezilo ga je namreč, da so zlikovce aretirali drugi agenti in ne njegovi in tako se je takoj ponovno spravil na delo in tudi uspel. Dan po aretaciji Cotterla. Peternellija in tudi Colia, je inšpek. tor izvršil pregled V Collari-
chevi starinarnici v Ul. Molin a Vento 53, kjer je našel torbo polno vlomilskega orodja. Med preiskavo je prišlo na dan, da je to pripadalo Colii, ki ga je shranil v starinarnici. Naravno je da so tudi Collaricha spravili v zapor in ga skupno z drugimi prijavili sodišču.
Razprava je bila včasih zelo zabavna, posebno zaradi izjav nekaterih obtožencev kot Colie n. pr, ki je trdil, da ima v glavi 40 let univerze, čeprav je znano, da se je njegova »univerza« končala v ljudski šoli. Smeh je povzročila tudi Peter-nellijeva izjava, da si on za
3.000 lir sploh ne umaže rok.
Sodišče je končno po raznih
prekinitvah in to zaradi Colie, ki ga je večkrat napadla bož-jast, izreklo obsodbo. Peternellija so obsodili na 2 leti zapora in na 12.000 lir globe, Cotterla na 1 leto 10 mesecev in 15 dni zapora ter na 11.250 lir, Colio, na 2 leti 6 mesecev zapora. na 7 mesecev pritvora ter na 15.000 lir, Fortija na 1 leto in 4 mesece zapora ter na
8.000 lir globe. Collaricha pa je sodišče obsodilo na 6 mesecev pritvora. Sodišče je nadalje odredilo, da se Peternelli, ki je nevaren zlikovec, pošlje po prestani kazni za dobo 2 let na prisilno delo. Peternellija so končno oprostili zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe, da je sodeloval pri vlomu v Poiluccijevo pisarno, ka. kor so tudi oprostili njega in Cotterla obtožbe posesti vlomilskega orodja.
Preds. . Zulmin tož. - Visal-li, zapis. . Magliacca. obramba -odv. Antonini, V. Bologna in Gefter-Wondrich.
Nezgoda na delu
Medtem ko je 20-letni Peter Pusič iz Ul. della Guar-dia 4 rezal meso v neki mesnici Ul. Raffinerie, se je pošten ) urezal po kazalcu leve roke, zakar se je zatekel v bolnico. Tu so mu samo izprali rano ter ga s priporočilom 7— dnevnega počitka poslali domov.
* * ♦
Nekaj minut po poldnevu so izprali rano na kolenu 21-let-nemu Ottavianu Ghersiju iz Diazove ulice. Slednji je izjavil, da mu je med delom v preučevalnih tečajih na Jerič-ljevem trgu priletelo na koleno kladivo, ki mu ga je za šalo vrgel neki tovariš, ka. terega pozna le navidezno. O-kreval bo v 7 dneh,
so odgovorili, da bodo upoštevali omenjeno prošnjo, le če bo predlagala občinska uprava. Zaradi tega je občinski svet na svoji izredni seji razpravljal o tem vprašanju in soglasno sklenil, naj občinska uprava zaprosi za podporo 8 milijonov lir, da bo parnik lahko še vozil. Trolej-busna proga je zelo koristna in je olajšala promet med Tr_ stom in Miljami, toda tudi parnik je potreben zlasti za prevoz delavcev, ki so zaposleni v tržaških ladjedelnicah, ter za prevoz raznega blaga, zelenjave in sadja. Zaradi tega je prav, da pristojne oblasti dodelijo potrebno .podporo za nadaljnje vzdrževanje pomorske proge med Trstom in Miljami.
Občinski svet je nato razpravljal o družinsekm davku. Na neki prejšnji seji je miljski občinski svet predlagal conski upravi, naj za določevanje družinskega davka zviša vsoto za minimalne živ. Ijenjske potrebe od 150.000 lir na 300.000 lir, ker ta vsota bolj odgovarja resničnemu stanju in ker je draginja v Miljah prav taka, če ne še večja kot v Trstu saj so mno. gi predmeti žirokc potrošnje v Miljah dražji kot v Trstu zaradi prevoza, itd.
Conska uprava ni hotela odobriti predloga miljskega občinskega sveta in ga je vrnila s pripombo, naj postavijo protipredloge. Razprave o družinskem davku se je udeležilo večje število občinskih svetovalcev. Tov. Vatovec je vprašal za nekatera pojasnila ter je poudaril, da je vsota, ki jo prediaga conska uprava, prenizka in da je treba vztrajati pri prvem sklepu, da pa je treba paziti, da ne bi zaradi kakšne nepotrebne zamude, conska u-prava vsilila svoj predlog na škodo občanov.
Občinski svetovalci so nato soglasno odobrili besedilo odgovora conski upravi s primerno utemeljitvijo in predlogom, naj velja vsota 300.000 lir za vse občine.
Z vespo podrl pešca
25 minut po 8. uri je 28-letni Vladimfr Skerlavaj, stanujoč na Proseški cesti na Opčinah, vozil s svojo vespo po Carduc-cijevi ulici v smeri Trga Dal. macija. ko je pred njim stopil 62.letni pešec Francesco Foces-sin iz Carduccijeve ulice g-Vespist je sicer zavrl, vendar je oplazil s stranskim delom vozila pešca, ki se je zvrnil na tla. Ker se je pri padcu ranil, so morali Focessina odpeljati v bolnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma reber in drugih manjših poškodb sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh na II. kirurškem oddelku.
Medtem ko je Focessin izjavil, da ga je vespist podrl na tla, je slednji izjavil, da je, čim je opazil pešca zmanjšal hitrost. Ker se je Focessin tedaj ustavil, je zavil na levo in ga hotel prehiteti s prednje strani. Ko pa je z vespo privozil do pešca je ta nadaljeval hojo in se je zaletel v vozilo. Kljub temu, da je takoj zavrl, ni mogel preprečiti nezgode pešca, ki je padel na tla, medtem ko se je njemu posrečilo obdržati ravnotežje.
• * *
Cim je 39-letnl Bruno Prasel iz Doline št. 66 zavozil s svojo vespo po cesti, ki iz njegovega kraja pelje proti Zavijam, je po nesreči padel z vozila in se potolkel, zakar se je z zasebnim avtom zatekel v bol-nico, kjer so ga morali tudi sprejeti.
Praelu *o namreč ugotovili precejšnjo rano na čelu in nekaj prask na zapestju ter so ga zaradi tega pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 8 dneh na I. kirurškem oddelku.
VlfiG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 18. oktobra 1953 ob 16. uri gostovanje
na KONTOVELU
z 2ižk»ovo ljudsko igro
Ezcelsior. 15,30:	«Vitellotu>'	1‘
Fabrizi. F. mterlengh. t. Nazionale. 15.30: »KaVjUr »fi
ne doline«, A. Lada, J.
Van Heflin.	_	^
Filodram matico. 16.00:
( GLEDALIŠČE VERDI)
Danes ob 21. uri bo skupina Calimdri - Zoppelli - Volpi - Va-leri ponovila «Državne zadeve« L. Vernenila. Jutri «Zrelostni izpiti« L. Fedora.
Ljudska prosveta
PEVSKI ZBOR PD BARKOVLJE
ima danes važno vajo. V soboto 17. t m. ob 18.40 nastop v radiu Trst II.
Razna obvestila
MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE
sklicuje odborovo sejo za danes 16. t. m. ob 21. uri na sedežu, TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Prihodnji sestanek bo v nedeljo 18. t. m. od 9. do 12. ure v običajnih prostorih.
RODITELJSKI SESTANEK V DIJAŠKEM DOMU Uprava Dijaškega doma vabi vse starše rednih in zunanjih gojencev na prvi roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri zjutraj v Dijaškem domu, Ul. Buonarroti 30.
MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA
organizira izlet v Maribor 30. X., 1. in 2. XI. t. 1. Vpisovanje do 20. t. m.
IV. OKRAJ OF IV. okraja organizira 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 19. do 21, ure.
Napolitanec«, Totoo, I. -r(. za. Mladini izpod 1« povedano.	.	,n«r-
Arcobaleno. 15.30: »B3!1)'
sen«, D. Kaye, J. Ma sKjf Astra Rojan. 16.00: «Ziv® jem«, Fernandel.
Grattacielo. 16.00:
E. Rossi Drago, D. Genn j, Alabrrda. 16.00: ((Ljubimi«'' Lamarr, J. Hodiak. »e W Ariston, 16.00: «Moje tel« segrelo«, J. Russel. jjjUfc Aurora. 16.00, 18.00, 20. L-icr.
«Ivanhoe», R. Fay, M. gJt). Armonia 15.00: »Tragik* SJy, banda«. S. Granger, .*• f, Garibaldi 14.30: »Odrešenj Lulli, F. Marži.	nretnJ3’1
Ideale. 16.00: »Otomsksi P Impero. 15.30, 17.40,
«Jetniki preteklosti«, u'
R. Colman.	vs«'
Italia 15.30: «Je prostora C. Grant, B. Drake. g|o>, Viale 16 00: «Blesk nad “
J. Šcheffeld, M. Lord. 0jjt*» Kmo ob morju. 16.30: Zahoda«, G. Cooper. Massimo. 16.00: »Mesalm3«' Felix, G. Marchal. je,, 1. Moderno. 16.00: ((Odpu#3 Cravvford.	„nUclte»'
Savona. 15.30: »Scaramou
Granger'	,»nn-	»Beli	*
Vittorio Veneto. 16.00.
•kel», S. Granger. cj<>uX^ Azzurro. 16.00: «Prisega C. Heston.	„ *n2
Belvedere. 16.00:	‘lSon
mlad«, J. M. Donald. trp'!®* Marconi. 16,00: «Furij3 'n nje«, T. Curtis.	hSojei'c!,t
Novo cine. «Dnevnik 0
R. Hudson.	Sllt**
Odeon. 16.00:	«Vihar»,
Pamapnini.	.-p«,	"•
Radio. 16.00: «Veliki £3U Tierney.
PETEK, 16. oktobra TKST O*
1953.
:-se k
306.1 m ali 380 kC*--^ p
11.30  -------- —1
Opečena otroka
Včeraj zjutraj so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 20 dneh na dermatološkem oddelku 12-mesečnega Rajmonda Stebca iz Ul. Fondaria 10 katerega je spremila v bolnico neka Marija Pierinj, stanujoča istotam. Otroku so ugotovili več opeklin po obrazu in drugih delih telesa. Pieri. nijeva je izjavila, da se je na otroka prevrnil lonec z vrelo vodo.
Na istem oddelku so s pro. gnozo okrevanja v 20 ali 30 dneh sprejeli tudi 3-letnega Gianfranca Piucca iz Ul Giu-lia, ki je bil precej opečen po obrazu.
Njegova miti Liliana Cobol-di, ki ga je spremila v bolnico, je zdravnikom pojasnila, da si je otrok prevrnil ponev z vrelim oljem. Ponev je bila na štedilniku. Nezgoda se je pripetili v stanovanju otrokove stare matere.
Hitro prijet tat
Včečaj 10 minut po 12. uri so agenti aretirali 19-letnega Antona Dobrinjo iz Domja, katerega so obtožili, da je malo prej okradel nekega delavca zaposlenega pri preure-jevanju škedenjske kinodvorane. Dobrinja je prišel v dvorano, da bi govoril s svojim znancem. Malo kasneje s? je odpravil v stranišče, kamor je šel skozi hodnik v katerem zaposleni delavci o-bešajo svoja oblačila Ker so nekateri delavci opazili obiskovalca v sumljivem kreta-nju po hodniku, so mu takoj pogledali v žepe in res opazili, da si je mladenič prisvojil uro in denarnico. Medtem ko je Dobrinja uro vrnil lastniku je izjavil, da listnice ni ukradel. Okradenec je pogledal malo naokoli in opazil listnico, ki je bila seveda prazna na nekem kamnu na hodniku, Takoj je obvestil policijo, ki je mladeniča pregledala in res našla 525 lir, ki so manjkale okradencu, Dobrinjo bodo prijavili sodnim oblastem.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. oktobra se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: radiotehnlk Umberto Morabito in učiteljica Adriana Stanič, šofer Vittorio Manzi in gospodinja Giovanna Ferrerl, čofer Nereo Valenti in baristka Lidia Molinari, kinooperater Remiglo Spechar in gospodinja Lidia Stefani, študent Gio-vanni Laszlo Peczell in vzgojiteljica Roberta Moravva, pomorščak Alfredo Bianchedi in gospodinja Eufemia Naperotič.
UMRLI SO: 63-letna Pavla Rehar por. Sever. 66-letni Arturo Pressel, 63-letnl Francesco Pieri, 66-letni Antonio Leghissa, 63-let-ni Andrea Puntar, 82-ietna Maria Sand a i vd. Llschka. 68-letni Ro-dolfo Ferialdi, 44-letna Angela Premrl por. Godina, 82-letna Enima Maramaldi por. de Berthold.
vsaKega neka.i. željah. 13.50 Pregled ‘f gultu!,". Polke in mazurke.	8lJst'
obzornik. 17.30 Ples"^> z>
18.00 OTethoven: Končen ,^1 vir št. 2.	18.40 Bizet- 3	2o»
Igre. 19.15 Pestra	7«
Slovenski motivi. 21-0" pb kulturni razgledi. 21.1° or\iC$* Koncert za violino m
23.00 Schumanove sklad
T *•*'*’ *•	20	11
13.25 Glasba po J.e,J?ijčniJg£ opernih del. 21.05 Sirnfd a cert pod vodstvom An“ tonsa. 23.30 Plesna glai
•* I. O V B 1« 1 J A
327,1 m. 202,1 m, 2l2’*t
12.00 Opoldanski k0”5«,red, j Ji) Poročila. 13.15 Pester snv k venskih narodnih Pe* 0(i d*jS Malo od včeraj in m*1". virt", * 14.40 Neznani violinsm H,ro» ,
16.15 Hector Berlioz- uv» L
Italiji — simfonija v Z2 |J3||
solo violo op. 16. 1':* jsOO Vir telje opernih melodij-. 0g feni koncert za mladino, z ■ pr«-,
skl zunanje-politicni gioV3%|,
20.15 Antonin Dvorak. rapsodija. 21,00
smith:	Dogodivščina
igralca. 22.00 Porod13-
Naročnino najla^*
ravnaš na upraVi
PRIMORSKE^*
dnevnika ^
Ul. sv. Frančišk Tel. 73-38
ADEX
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril: Cf - 6« Gasilci:	2	-	22
Polici la 2 - 23
Za oglase, osmrtnice Ud. se obračajte vedno na Upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/111. Tel. 7338.
24, in 25. okteg dvodnevni **'
MATERIJ0 0BR0V0 PODGRAD
24. in 25. okt«*£lft ’
enoinpoldnevni
ŠKOClJAtf DIVAČO
25. oktobra, enodnevn'
POSTOJN0
Vpisovanje
Od 31. okt®„,r3 izie'
vembra l93-*
LJUBU*1*0
i ndv'. v
>. oktobra1” *' & enoinpo|cin
ffifSSV
1. in 2
d v o'
dnevn'
VIpAvLlKfl AJD0VSC°>!*
Jt. oK“V
Vpisovanje
nn ‘AdrfrJ.iet
F geverO
PRIMORSKI DNEVNIK
16. oktobra 1653
Ml VSI SMO ARMADA,	PRIPRAVLJENA
V K BOMO DOVOLIM
ja postanete spet sužnji
C'
ki'rn* °dbor Osvobodilne H«’- g;avn' odbor Zveze
k. s*«	_________
lij a.Si?tižne mladine, občin-fik. 5.1 . slovenskih občin
"Bile	oul	in
ifu lt’ Nabrežine, Repenta-
Jrenen,
kef0.9!'!?- številne "brzoTaV-
Jl«.'tC^, dobivajo vsak dan Jno„!, oma. iz vseh krajev
y	UliUJdV-
vse ,terih nam ljudstvo i° tve^nt obljublja svo
J9ŠeiaSt->b0- V “brambi pravic ikun,„ Zlvlia pred italijansko
».£,0-Pred dnevi sm°že
ii o * majhen del brzojavk i- e ®ore’ 'z Bosne, Srbi-
Mak T ' 12 Bosne- Srbi toda a edomje in Slovenije . Od ure	.
J	oiuvciuje,
!ah koPbi,e„d°.ure na ™L
pieii° nove brzojavke.
njaluka
ike
V° Banialuke poit.- v°bodilni fronti Trža-njej vse.
i. , baškemu ljudstvu' brzo-
Javk,
«DV
C0 - «	* J uUo L V U UIZU»
-i.’ a^er* izraža sledeče:
tani
Vivam	uraza	sieuece
fU V|K 7n°i gUS Pr0t‘ Skle'
ZDA in Velike Brigaj glas proti kakrš--5lV0CV °dst°Panju. Naše 1« siv, rrstu m v coni A
»kui
sm	“i	v coni
t>ari;„Pritl. pod italijansko
»Paciie n ■ p itaiijans °rožiem ■ Pravljeni smo
lobodo 1!V“ievat‘ popolno
'“emu * Pašim bratom in tržaškemu ljudstvu«.
j Pograd
like ^gQ®Iada' 'n sicer iz ve-nam snVarne avionov Ikarus stvu	«Našemu ljud.
SuženiL	ponovno	grozi
*„ vo. j0 2emij0 smo
Omakah	emi]0	sm
*a n;pn 1 s svojo krvjo in
tVoie s-0 sv°bodo so dali
»oči našihS°Cen° življenje ti-
.Slnov in hčera Vse
»ta in 9 sk° Prebivalstvo Tr-
v svoii u°e A naj bo enotno
šitev i!r!30.rbi za pravično re-»askega vprašanja, v
«
r°dih r =“ v ^“»010«, v tvojem uS°slavije pa ima
lal, ZVe.Stem
JcJta •»	“
t«lja teP tega brata, prija. ft>rejmite s°borca. Tovariši,
“tile ne j	srčne in bor-
!utiv ‘ovalne6” *■ P°dP^: K°' °Sr;U]	avionov	Ikarus,
fbsfci in črnogorski . profesorji
tlljj ^n Pozdrav nam po-'K 1 ^druzenje univerzi-Sjev Pr°iesorjev ter profe-Hjje ^‘šjih pedagoških šol Ki 1 Crne gore, ki so Kv?nPa sv°jem letnem °rii -^U' Univerzitetni proc ev 12Javljajo «.,.da stoji-
Ol^rsto
■kt,
,v°bort■ i° na borbeni liniji i>- ■ '‘ne fronte in naših
'rod0v —*»,v ■»*»• *» lv°bodiinV °brambi Trsta. O-
^diln	----A U) V U ^
N9 Ste lr°nta in naša ar-
i q» st=	ln	nasa	ar-
S tona osvobodili Trst in s
tllnn uuuaul trst m s >5gj ®? doprinesli končni ‘K 1/r ttalijanskim faši-"»o .h l’ Prosvetni delavci,
brežinske občine:	«Tovariši,
prebivalstvo našega rajona Blatuša v Zenici, zbrano na velikem zborovanju vam pošilja pozdrave in globoko ganjeno in užaljeno zaradi izdajalskega sklepa Amerike in Anglije, s katerim hočeta dati Trst in cono A Italiji, vam pošilja tople pozdrave, hkrati pa vam zagotavlja, da naši narodi ne bodo dovolili, da postanete spet sužnji... Pozivamo vas, da junaško vztra. jate v borbi, ker z vami je naša slavna Jugoslovanska ljudska armada s tovarišem Titom na čelu in mi vsi smo armada, pripravljena žrtvova. ti tudi življenja«.
Slavni borci gusinskih rudnikov sporočajo prebivalstvu Nabrežine sledeče:	«S pro-
zojav Osvobodilni fronti in
po njej slovenskemu tržaškemu prebivalstvu: »Bratje, črna pošast je ponovno odprla svoje čeljusti. Vas so velike sile izdale, toda niso vas izdali narodi Jugoslavije. Ne obupujte, ker niste sami. Mi smo pripravljeni, da vas branimo. Nismo pozabili vaših muk in vašega suženjstva pod fašizmom. Slišali ste Titove besede in to je naša skupna prisega in naš dolg do vas. Ne bomo dovolili, da bi vas ponovno zasužnjili in borili se bomo dokler bo bilo srce zadnjega našega človeka. Delovno ljudstvo Zenice«, Delavstvo vseh tovarniških kolektivov iz Gradačca pošilja prebivalcem občine Re-pentabor sledeči telegram:
Svefozarevo
Prebivalstvo Svetozareva in okolice pošilja sledečo brzojavko; ((Trinajst stoletij ste pojili z znojem in krvjo vašo zemljo za obstane^ in svobodo. Vas ni mogel uničiti ni. ti meč fašističnih biričev, požigalcev in povampirjenih čr_ nosrajčnikov. Italijanski imperializem bi hotel ponovno še več kot Trst, hotel bi Istro in vso Dalmacijo. Sklep vlad ZDA in Anglije, s katerim naj bi se živi deli našega telesa predali ponovno v suženjstvo, nas globoko žali. Nobena žrtev nam ne bo težka v vaši borbi. Z vami bomo kot en mož. kajti vaša svoboda je neločljivo pove-
wmm
ŽiuJUt
Slovenske zastave vihrajo v okolici Trsta.
,tVlltn K«0 z našim ljud
h 11 in	„	ijuu-
* *vljeni kna*° armado pri-h«!),,—, boriti se z vami in
OV^t’ + • * wc	v 411111 111
* sltun! ud' svoje življenje
7"« stvar;.
.\h*n'Ca Obtežim
n!«tVo ene8a predela e Prebivalcem na-
testnega zborovanja vam o-gorčeni zaradi sklepa vlad Anglije in ZDA sporočamo in vas pozivamo, da junaško vztrajate v pravični borbi proti povampirjenemu fašizmu, ki se dviga, da bi vas ponovno zasužnjil. Toda nikoli mu ne bo uspelo, da bi ponovno izvajal nad vami te. r‘or in ' zločine, kajti' tega ne bodo dovolili narodi Jugoslavije, ki so pripravljeni ponov. no prelivati kri za obrambo skupnih pravic... naza armada je »dovolj močna, da brani ju. goslovansko nacionalno ozemlje in ona bo to vedno sto-j rila, če bo nekdo poizkušal, da bi vas s silo odrezal od vaših bratov po krvi in orožju. Živela pravična borba ju-goslovanskih narodov! Živela junaška jugoslovanska armada, jamstvo svobode in neodvisnosti!«
Delovno ljudstvo proletarske Zenice pošilja sledeči br-
»Zbrani na protestnem zboro. vanju se pridružujemo protestom naših narodov zaradi krivičnega sklepa ZDA in Anglije... in izražamo priprav. Ijenost braniti vsako ped naše zemlje«.
Kruševac
Ljudstvo Kruševca in okoli, ce sporoča s protestnega zborovanja tržaškemu prebivalstvu sledeče: «Pošiljamo vam bratske pozdrave in prisegamo, da se bomo borili za svobodo in neodvisnost naše Istre in Trsta. Niste klonili niti v najbolj črnih dneh Mussolinijevega fašizma, dvig. nili ste se in s puško spregovorili v narodnoosvobodilni borbi. V tej težki borbi so z vami enotni jugoslovanski narodi, enotni kot en mož. Naj živi svoboda Trsta in Istre!«
zana z našo svobodo. Pošiljamo vam tople pozdrave«.
Tivat
Prebivalci južnodalmatinske-ga mesteca Tivta in okoliških vasi in trgov pošiljajo prebivalstvu miljske občine sledečo brzojavko: «0b sklepu ZDA in Velike Britanije, da se cona A in Trst prepustita italijanskim imperialistom, smo pripravljeni do zadnjega dati svoja življenja, če je to potrebno za neodvisnost naših narodov«. Prebivalstvo vasi Račiče pri Zenici pošilja prebivalcem zgoniške, miljske. dolinske in nabrežin. ske občine brzojavko, v kateri zagotavlja vsemu našemu ljudstvu, da se njihova ljubezen do našega ljudstva ne more ohladiti, hkrati pa se ne more ohladiti niti mrž. nja proti tujim osvajalcem, ki pretijo s ponovnim zasužnje-vanjem našega ljudstva.
Solidarnost koroških bratov 5borbo tržaških Slovencev
K čeiovb°r Demokratične tti,11,4 innega 'Judstva je
v '	--	jc
brJtn nreko Vas na vse laslovf V teh ^ločilnih
1 nasinvf v teh odločilnih mi u na_s,gt|nje pismo: ‘ijKbjem °Ški Sl0venci se
’■ *nslt4a n °80r£enju vsega
'6lAnsketa „ - —vcuju vsega
K in "aroda nad sam°-
aw»erišk^Zak°nit0 odloei' SKe m britanske
vlade glede cone «A» STO. Koroški Slovenci, ki smo prav tako na lastni koži dolga leta občutili fašistična nasilja, imamo pred očmi Vaše nepopisno trpljenje vse od požiga Narodnega doma preko streljanja bazoviških žrtev in brezštevilnih talcev v NOB do današnje krivice in najostreje obsojamo to
ZAGREB
Odpira našo b
k k%,rtreilutkih
llie,A07' itifcoi' 'J Se 0<^°črce- j no s krvjo in življenjem na]-'•t 0 k n 1 doslej pridru- boljših sinov naše dežele.
• •- * U fj n fr.  _	.	.
Ponovno zbrani na najvec-
'itj ‘n sjno°9^rdeneniu Protein kr	’'	'	•
Ur
Kristi Priprauljent bra-
"S ^odo T~S1 deiele. «ast
V:ed C - na'sih naro-
t>JK>bU‘!3aikim navalom
:tt)0
nase so-že neko-
,	« dr5„ ”ase0a mesta,
V^ i6ne Z zavhani C 4ni . ’n°vine š, Ibotp “daljuje 2 i tir stnirni i uporcem-*} Jr 0ti talten,	acij“-
r6ii ^"tnemu \ hrbtnemu
k >o !ta 'n con 0 pre' , *ia	e	«A»	tistim,
Nj. ®3bo[j g ”rsili zločine
S PreTbarsHi »««»
živalstvo onih
'%Sie
damo
ms
>■ - n« »Jz« >n priprav-
\oL’uobou“eCje irtve. ko
to najbolj
„ odo 0 d0 b
rnto.
Pridobljc-
jem protestnem zborovanju, mi, prebivalci Zagreba, pozdravljamo z navdušen jem va. šo odločnost in solidarnost z vsemi narodi naše dežele v obsodbi najnovejšega ukrepa ameriške in angleške vlade, ki ograža ne-le nacionalnih koristi narodov Jugoslavije, ampak tudi koristi miru v svetu.
Pozdravljamo upravičene proteste in odpor, ki ga daje prebivalstvo Trsta in ostalih krajev cone «A» proti zločinskemu pritisku in zastraševanju povampirjene iredente.
Kakor vsi narodi Jugoslavije, tako tudi mi stojimo odločno izza besed tov. Tita, da bomo prihod italijanskih čet v cono «A» smatrali za napadalno dejanje naperjeno proti Jugoslaviji.
Zagreb, 11. oktobra 1S53, Prebivalci mesta Zagreb, zbrani na velikem protestnem zborovanju
najnovejše barantanje z živim narodom, ki je dal za osvoboditev izpod fašističnega jarma in za stvar miru na strani svobodoljubnih narodov tako o-gromne žrtve kot Vi primorski in tržaški Slovenci.
Koroški Slovenci Vam zagotavljamo, da smo v teh odločilnih dneh s srcem in z dušo z Vami in pričakujemo, da bo
po odločnem protestu in odporu prizadetega slovenskega ljudstva tržaško vprašanje pravično rešeno tako, da bodo zaščiteni interesi in obstoj bratskega slovenskega življa v Trstu«.
Smrt fašizmu — svobodo narodu !
Celovec, 11. oktobra 1953.
DEMOKRATIČNA FRONTA DELOVNEGA LJUDSTVA
Resavsko Jasenovo
Prebivalstvo Resavskega Ja. senovega pošilja prebivalstvu
miljske občine brzojavko, v kateri mu .sporoča: «GIoboko užaljeni zaradi sklepa vlad Velike Britanije in ZDA o odstopanju Trsta in cone A Italiji najenergičneje protestiramo in vam zagotavljamo, da smo z vami«.
Titograd
Dijaki in profesorji srednje tehnične industrijske šole iz Titograda pošiljajo občinam Dolini, Nabrežini in Miljam brzojavko, v kateri izražajo svojo ogorčenost nad enostranskim postopkom zahodnih sil in obljubljajo, da tako jugoslovanska vlada, kot njeni narodi ne bodo nikoli sprejeli tega sklepa niti pristali, da bo ljudstvo teh krajev ponovno pod fašističnim jarmom. Dijaki in profesorji zaključujejo svojo brzojavko takole:	((Vztrajajte v vaši
borbi za pravično stvar, za nacionalne ip človečanske pravice. Z vami so vsi naši narodi«
Ljubljana
Delovni kolektivi inštalacij, skega podjetja, dalje kolektiv Kemofarmacije in kolektiv Vetprometa iz Ljubljane sporočajo:	«Obsojamo krivični
sklep Anglije in Amerike in pripravljeni smo boriti se do sončne pravične zmage.«
Bihač
Prebivalstvo zgodovinskega mesta Bihača nam sporoča: «Z vami smo vsi kot. eden. Ne bomo dovolili, da bi vas zasužnjili stoletni sovražniki. Vaša svoboda je naša svoboda. Branili bomo vašo in našo neodvisnost in svobodo«.
Delovni kolektiv tovarne »Boris Kidrič« v Banjaluki pošilja prebivalstvu Opčin brzojavko, v kateri pravi; «Z ogorčenjem smo sprejeli vest o sklepu vlade ZDA in Velike Britanije... Ta nova krivica je še bolj strnila naše narode in še bolj bomo enotni kot en mož stali na braniku domovine in v obrambi pravic našega ljudstva na Tržaškem o-zemlju.« .
Rožaj
Po Osvobodilni fronti nam gozdni delavci iz Sumadijske planine Rožaj sporočajo sledeče: ((Delavci gozdnega podjetja Gornji Ibar najenergičneje protestiramo in z gnusom odbijamo sklep angleške in ameriške vlade o predaji cone A Italiji in pripravljeni smo, da se v vsakem trenutku uvrstimo v vaše borbene vrste proti vsakemu napadalcu in da smo pripravljeni boriti se tudi z orožjem proti skupnemu sovražniku — italijanskemu imperializmu tako, kot smo to storili v času narodnoosvobodilne borbe, ko smo z našo slavno partijo in s tovarišem Titom na čelu zmagovali in se osvobodili.«
Novi Kneževac
Prebivalci mesta Kneževac, na tromeji med Jugoslavijo, Romunijo in Madžarsko, pošiljajo tržaškemu ljudstvu brzojavko, v kateri zagotavljajo, da so pripravljeni upreti se italijanskemu zavojevalcu. V svoji brzojavki nadaljujejo: «Naša srca so ogorčena kot vaša zaradi sramotne trgovine Londona in Washingtona, s ka. tero se prodaja naša svoboda italijanskemu imperializmu. Obljubljamo vam, da nas boste videli skupno z vami, če bo potrebno, da ponovno s krvjo branimo največje skupne ideale: svobodo in pravico, Zato vedite, da je tovariš Tito v svojih govorih govoril z našimi besedami, da je izrazil naše misli.«
ta 1941, pošiljajo tržaškemu ljudstvu sledečo bodrilno brzojavko:	«Enotni	v obrambi
naših skupnih interesov delimo z vami naše ogorčenje in upor proti enostranskim imperialističnim sklepom angleške in ameriške vlade... Ljudstvo svobodoljubnega Titovega U-žica je popolnoma solidarno z vašim stališčem in vas poziva da ostanete odločni in vztrajni do konca, kajti z vami so vsi rodi Titove Jugoslavije.« Brzojavko zaključujejo: ((Življenje damo. Trsta ne damo«.
Dobo j
Iz Doboja pa nam pošiljajo brzojavko s protestnega zborovanja. V brzojavki nam zagotavljajo, da so vsi ob naši strani v borbi za naše pravice in da so enotni s stališčem vodstva jugoslovanskih narodov v obrambi interesov našega ljudstva proti hegemonističnim napadom italijanskega imperializma. Svojo brzojavko zaključujejo: »Obljubljamo vam, da nam nobena žrtev ne bo težka v obrambi naše pravične borbe.«
Kreka
Iz Kreke v Bosni sporočajo: «V zvezi s sklepom zahodnih sil, da se cona A izroči nena-
sitnim italijanskim imperialistom se ljudstvo našega mesta pridružuje vaši odločnosti in vas poziva, da nepopustljivo branite vsako ped svoje zemlje in vam zagotavlja, da boste imeli neomejeno oporo vsega jugoslovanskega ljudstva.#
Bosanski Brod
Iz Bosanskega Broda so nam poslali sledečo brzojavko: «Ako tam na Zapadu ne sprejmejo pravilnih in pravičnih predlogov jugoslovanskih narodov, ki jih je izrazil tovariš Tito v memorandumu izvršnega sveta, potem bodite prepričani, da se bodo uresničile besede
Prebivalstvo cone B proti povratku Italije v naše kraje.
tovariša Tita, kjer pravi, da ne bomo dali niti pedi naše zemlje, da ne bomo dovolili, da bi vi padli ponovno v sužnpst, kajti ustvarili bomo močno, 17-milijonsko armado.« Podpis: meščani Bosanskega Broda.
Sarajevo
Ljudski odbor Sarajeva je poslal sledečo brzojavko: ((Globoko ogorčeni zaradi enostranskega sklepa Velike Britanije in ZDA, da se cona A prepusti povampirjenemu italijanskemu fašizmu, vam sporočamo, da se bomo proti temu sklepu borili z vsemi sredstvi in če potrebno tudi z orožjem, in da ne bomo dovolili, da postanete ponovno žrtve fašizma.«
Novi Sad
S sindikalnega plenuma poljedelskih delavcev Vojvodine v Novem Sadu nam pošiljajo sledečo brzojavko: ((Tovariši, bodite odločni, hrabri in vztrajni v borbi za svojo svobodo. Računajte na odločnost in predanost vseh narodov socialistične Jugoslavije, ki bodo storili vse v obrambi naših skupnih pravic. Ljudstvo naših pokrajin je v vsakem trenutku pripravljeno, da pohiti v našo
herojsko armado in da z orožjem v roki prepreči izvedbo angloameriškega sklepa in ciljev imperialistične Italije.«
Ulcinj
Z Ulcinja v Črnogorskem Primorju pošiljajo prebivalcem dolinske občine sledečo brzojavko; »Bratje, združeni okoli našega herojskega voditelja maršala Tita, nepopustljivega borca za pravico in svobodo, vam spdročamo, da stojimo odločno na braniku skupnih stoletnih pravic. Strnjeni kot en sam mož stojimo z vami proti krivicam, ki nam jih je prizadel izdajalski sklep angleške in ameriške vlade, ki bi vas hotela ponovno vreči v žrelo starih zavojevalcev. To se ne bo nikoli zgodilo. Do zadnjega se bomo borili za našo zemljo. To je prisega vseh prebivalcev Ulcinja. Pripravljeni smo odzvati se na prvi poziv na borbo za obrambo svobod^ in demokracije.«
Pirot
Sindikalne organizacije vseh državnih podjetij in ustanov mesta Pirota v Makedoniji pošiljajo Tržačanom sledečo brzojavko; »Pridružujemo se o-gorčenim protestom vse naše
domovine, ki je užaljena zaradi poskusa angleške in ameriške vlade, da bi izročili Trst Italiji. Pošiljamo vam naše borbene pozdrave. Zavedajte se, da smo v tej hudi borbi proti italijanskemu imperializmu in proti kakršnemu koli krivičnemu reševanju tržaškega vprašanja z vami.«
Petrovac na moru
Prebivalstvo Petrovca na moru in okoliških vasi naiji piše: »Vaš odločen odpor proti sklepu zahodnih sil nas je še bolj napojil z gnevom in pripravljenostjo proti vsako, mur, ki bi poskušal izvesti ta sklep. Kot vse ljudstvo Jugoslavije, tako smo tudi mi pripravljeni boriti se za interese naših bratov... in ni je sile, ki bi nas ustavila v borbi za obrambo naših in vaših pravic.«
In brzojavke se vrstijo i* vseh predelov Jugoslavije, Sz mest, vasi, iz tovarn, uradov, z univerz in šol, iz sindikalnih organizacij in znanstvenih ustanov in iz vseh veje enotna odločnost v borbi za obrambo naših svetih pravic. Se nikoli se enotnost jugoslovanskega ljudstva ni pokazala tako trdna, kot v teh dneh.
NADALJEVANJE GOVORA TOV. DR. J. DEKLEVE NA IZREDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA
v v
TRŽAŠKO LJUDSTVO ZAVRAČA POVRATEK ITALIJE KER HOČE fll DIORE ŽIVETI SVODODHO IH IM«
(Nadaljevanje s 1. strani)
Arandjelovec
Ljudstvo Arandjelovca pa pošilja sledečo brzojavko: ((Dejanje ZDA in Anglije, da se cona A izroči Italiji, obsojamo z največjim gnevom. Vaša rodna gruda je naša, skupna. Napad na vašo svobodo in neodvisnost je napad na socialistično Jugoslavijo, zato se vam prebivalstvo našega mesta in našega okraja pridružuje in izjavlja, da je pripravljeno upre. ti se imperialističnemu napadu na našo zemljo. Ne damo niti pedi naše zemlje in pripravljeni smo na poziv našega ljubljenega Tita zlomiti fašistične napadalce in vse one, ki imajo poželenje po našem ozemlju. Pošiljamo vam bratska pozdrave in našo solidarnost v borbi za ohranitev svobode.«
Prebivalci proletarskega dela Beograda Neimar pošiljajo tržaškemu ljudstvu sledečo brzojavko: ((Vztrajajte v borbi za vaše nacionalne pravice. V tem težkem trenutku niste sami. Za vami «o vsi narodi Jugoslavije.«
Slovenska zastava se vije v Uazovci,
Titovo Užice
Prebivalci Titovega Užica, prvega osvobojenega mesta le-
prebivalstva in kaže na despot; sko ravnanje lastno onemu, ki misli da mu je vse dovoljeno. Mislili so, da bodo lahko opravičili to nedopustno prepušča, nje zaupanega mandata s trditvijo, da niso več pripravljeni imeti te odgovornosti.
Do tega imajo pravico, toda v konkretnem primeru morajo izročiti mandat mandantom, kar pa se lahko zakonito izvede samo v pristojnem mednarodnem organizmu. V nobenem primeru pa jim ni dovoljeno ravnati, kot so ravnali in v nobenem primeru nimajo pravice prenesti mandat na državo, ki so jo samovoljno izbrali.
Pretveza, da bi se s tem ustvaril enakopraven položaj med Italijo in Jugoslavijo, ker Jugoslavija že izvršuje zaupno upravo v coni B. nikakor ne drži, kajti cono B je zaupalo jugoslovanski upravi dvajset inandantov, podpisnikov mirovne pogodbe, se pravi z istim pravnim instrumentom m z isto pravico, s katero je ZVU svojčas prevzela upravo cone A. Se bolj obsurdna pretveza je zatrjevanje, ki zveni skoraj kot porog vsem realnim perspektivam, da bi uvedba popolnoma italijanske uprave pripeljala do pomiritve in spo. razuma med obema sosednima državama, kar bi bilo sicer za. želeno. Jasno pa je kot je tudi razvidno iz soglasnih protestov jugoslovanskih narodov in njihove vlade, da bi to še bolj zaostrilo njune odnose in oddaljilo možnost mirnega sožitja in normalizacije odnosov med njima. To tembolj, ker rimska vlada nit^ ne prikriva namena, da bi se poslužila našega mesta za oporišče za postavljanje nadaljnjih zahtev, kakor hitro bi bila uresničena ta prva faza politike, ki teži k zopetnemu zavojevanju tujih ozemlj, kot je cona B ali celo ozemlja ki so prišla pod jugoslovansko suverenost. Te eks-panzionistične težnje rimske, ga imperializma, ki ima svojo lastno notranjo logiko in nujnost, bodo nujno postale stal--na nevarnost za mir v tem .delu Evrope.
Za slovesko in demokratično italijansko prebivalstvo na našem področju pa obstajajo še močnejši in bolj neposredni razlogi, da se z vso odločnostjo uprejo sklepu od 8. oktobra t. 1 Tržaško prebivalstvo sploh, zlasti pa slovensko ni »ozabilo, kako se mu je godilo v 25 letih fašistične vladavine. Znano je tudi, v kakšnih pogojih narodne in socialne neenakopravnosti živi slovenska manjšina, ki jo je mirovna pogodba pustila pod suverenostjo italijanske republike.
Zato zavračanj samovoljni in nevarni sklep londonske in washingtonske vlade, ki ogra-
ža našo svobodo, mir in neod-visnost in grozi spremeniti na-še ozemlje v bojišče z vsemi strašnimi posledicami, ki bi jih moralo pretrpeti vse prebivalstvo. Nadalje zavračamo ta sklep, ker onemogoča svobodno uporabo našega pristanišča in naših gospodarskih odnosov z našim naravnim zaledjem in tako uničuje Trst.
O vprašanju plebiscita, ki so ga pred časom načeli saraga-tovci in ki ga je nato sprejela rimska vlada, smo v našem svetu že razpravljali. Takrat sem izrazil naše stališče, ki se ni spremenilo, če naj plebiscit izrazi premišljeno voljo in mnenje, ki sloni na izkušnji da ga ni mogoče izvesti v sedanjih pogojih- Objektivni pogoji ki bi lahko opravičili, da se s plebiscitom odloča o politični usodi našega ozemlja, morajo biti šele ustvarjeni v razmeroma dolgem razdobju avtonomne uprave gospodarstva, ki bo svobodno v svojih pobudah in ki bo lahko prav uveljavilo vire in naravne težnje tržaškega gospodarstva. V sedanjem položaju delovno prebivalstvo nima potrebne
politične svobode, ker nima j gospodarske svobode, kajti nadzorstvo nad kapitalom in nad vsemi ključnimi položaji tržaškega gospodarstva so v rokah rimskega imperializma. Prav tako ne smemo mimo dejstva, da se je narodnostna podoba našega mesta v zadnjih desetletjih nasilno spremenila z oddaljevanjem, večkrat tudi nasilnim, znatnega števila meščanov-dornačinov, z raznarodovanjem s fašizmu lastnimi prisilnimi sredstvi in z množičnim priseljevanjem iz Italije za «etnično meljoracijo« kot so se izražali fašisti. Nada-lje so bile v onih 25 letih popolnoma uničene vse slovenske. gospodarske in kulturne pozicije. Plebiscit v takih po. gojih bi bil norčevanje, bi po. menil sankcioniranje vsega nasilja nad slovenskim prebivalstvom.
Nadalje bi bilo treba tržaškim meščanom, če sc iskreno in ne zaradi špekulacije zagovarja načelo ljudskega referenduma, dovoliti tudi mož-nost, da si izberejo drugačne rešitve, neodvisno rešitev, ki bi jim lahko zajamčila boljše
in učinkovitejše odnose z zaledjem v skladu z velikimi interesi Trsta, da s tem zaledjem gospodarsko sodeluje in pri. vlačuje njegov promet.
Brez dolgih besed bom izjavil. da nasprotujem kominfor-mistični resoluciji, ki nespretno zakriva bistvo za lažnivo zunanjost Kominformistični voditelji v Italiji in v Trstu so jasno in glasno izrazili svoje obžalovanje, samo zaradi tega. ker z izvedbo angloameriškega sklepa cona B ne bi prišla pod Italijo in niso niti z eno besedo obsodili poskusa, da se izroči cona A Italiji. Sam Togliatti je dal svo glas za uničenje STO in v podporo pohlepu italijanskega imperializma po Trstu. Za zahtevami, ki jih vsebuje resolucija svetovalca Pogassija in drugih se skriva znani rek: «E poi si vedra«.
Končno odločno protestiram proti enostranskemu angloa. meriškemu sklepu v imenu ve. like večine domačega prebivalstva, ki hoče in more živeti neodvisno in si samo vladati v mirnem sožitju med Slovenci in Italijani in s sosednimi državami.
DRUŠTVO „PRAV1K" OBSOJA SKLEP
ameriške in angleške vlade z dne 8. okt. 1953
Društvo ((Pravnik« je poslalo ameriški in angleški vladi, predsedniku angleške vlade Winstonu Churchillu. predsedniku ZDA Eisenhowerju ter Varnostnemu svetu OZN sledečo spomenico;
Člani društva «Pravnik» v Trstu, ki predstavlja slovenske pravnike anolo-amer iškega področja STO, zbrani na izredni seji dne 12. oktobra 195.7. so razpravljali o sklepu ameriške in angleške vlade od 8. oktobra 1953 glede izročitve uprave cone A STO Italiji in so bili soglasni s sledečim;
1. Angleško-ameriška vojaška uprava upravlja to področje v smislu čl. I priloge Vil mirovne pogodbe z Italijo od 10. februarja 1947 kot mandatarka ne le nekaterih, temveč vseh 21 držav, ki so podpisale in ratificirale to pogodbo.
2. Po splošno veljavnih pravnih načelih tako privatno kakor tudi meddriavno-pravnega značaja je podlaga vsakega mandatnega razmerja zaupanje, ki ga ima man-dit v svojega pooblaščenca. Da je to točno in velja tudi za anglo-ameriško zavezniško
upravo cone A, izhaja tudi iz dejstva, da mirovna pogodba z Italijo ne predvideva motnosti nadomestitve v mandatu, najmanj pa, da bi se mandat mogel prenesti na I-talijo. ki se je po izgubljeni napadalni oojni s čl. 21 mirovne pogodbe morala odreči vsaki pravici do STO, na tisto Italijo, ki je tekom svoje 25-letne vladavine v teh krajih brezobzirno pazila najosnovnejše pravice slovenskega in hrvatskega prebivalstva in ki še danes ne izpolnjuje sprejetih meddržavno pravnih obvez nasproti neitalijanskint državljanom v lastnih mejah.
Društvo «Pravnik» z obžalovanjem ugotavlja.
3. Da sta imenovani vladi s svojim sklepom od 8. oktobra 1953 očitno kršili določbe mirovne pogodbe z Italijo in se tako izneverili zaupanju držav, ki so pogodbo podpisale in ratificirale.
4. Slovenci so bili vajeni gledati v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji dve mogočni pobornici etničnih načel, ki so temelj meddržavnega prava in mirnega sožitja med narodi. Njuna borba na strani svobodoljubnega človeštva proti nacifa-
šizmu v kateri je tudi slovansko prebivalstvo teh krajev doprineslo svoj krvavi delež, je med tržaškimi Slovenci utrdilo prepričanje, da bosta vladi obeh omenjenih držav vztrajali do kraja v o-brambi gornjih načel.
Zato se je našega ljudstva polastilo ogorčenje, ko je videlo, da sta se isti dve velesili tem načelom odrekli, zatajili dolžnosti, ki zanju izhajajo iz mirovne pogodbe, ter tako ustvarili v tem delu Evrope ozračje brezpravja, v katerem so v svojih interesih težko prizadeti narodi naravnost prisiljeni braniti, kakor znaj> in morejo, svoje elementarne pravice do obstanka in ravnopravnega življenja. za kar nosita pred zgodovino odgovornost obe velesili.
Društvo «Pravnik» je mnenja. da nastali nevarni položaj nalaga ameriški in britanski vladi dolžnost, da svoj sklep od 8. oktobra tega leta prekličeta in tako obnovita med narodi sveta in med težko prizadetim prebivalstvom tega področja omajano vero v veljavnosti meddržavnih obvez in v mednarodno moralo.
Društvo «Pravnik» p Trstu,
TRST, petek 16. oktobra 1953
IjS	VI	Vremenska napoved za danes:
*	Napovedujejo zboljšanje vre-
lena. Imeli bomo spremenljivo oblačno vreme z, manjšimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 21 stopinj; najnižja 16.8 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RADI®
Opozarjamo va.s na sledeče
oddaje: Trst II-: 20.C5: Sloven- ---------------------- .	,.
ski motivi. 21.00: Tržaški kulturni razgledu rluyton. 21.05: Simfonični koncert pod vodstvom Andiea
sa. - Slovenija: 13.15: Pester spored slovenskih na.....
pesmi. 20.15: Antonin Dvorak: Slovanska rapsodij
Danes ziutral
konferenca treh
Bivši angleški finančni minister Dalton, listi ,,New York Herald Tribune*' „ Christian Science Monitor", „News Cronicle" in drugi na strani Jugoslavije
LONDON, 15.	— Zunanji
ministri ZDA, Velike Britanije in Francije bodo začeli svoje razgovore v britanskem zunanjem ministrstvu jutri zjutrai. Sestali se bodo tudi popoldne, v soboto dvakrat in razgovore bodo zaključili v nedsljo predpoldne, nakar bodo objavili zaključno uradno poročilo
Predstavnik britanskega zu_ r.anjega ministrstva je izjavil, da bo pri konferenci vsaj deloma sodeloval tudi državni minister Selwyn L.loyd, ki bo v nedeljo zopet odpotoval v New York, kjer vodi britansko delegacijo v OZN Predstavnik je dodal, da bodo trije ministri razpravljali o istih vprašanjih, o katerih so govorili na zadnji tristranski konferenci v Wa-shingtonu. Ni hotel dat: drugih pojasnil, pač pa je samo pripomnil, da bo končno poročilo o razgovorih objavljeno v nedeljo.
Danes zjutraj je bila tudi seja britanske vlade, na kateri so govorili o vprašanjih, c»katerih ho govora na tristranskih razgovorih.
Ameriški državni tajnik Dulles je že prišel v London, Bidault pa bo prišel pozno penoči Dulles je ob prihodu dejal, da (ispada konferenca treh zunanjih ministrov v o-kvir naporov za zmanjšanje mednarodne napetosti». Dodal je: «Nihče ne sme pričakovati, da bomo našli katero koli čarobno formulo za mir».
Danes popoldne pa so se že začeli v Londonu predhocL m razgovori za konferenco zunanjih ministrov treh zahodnih sil, na kateri bodo razpravljali tuji o tržaškem vprašanju.
V Londonu računajo z moz r.ostjo, da bo tja prišel tudi posebni opolnomočenec jugoslovanskega predsednika mar. šala Tita, da bi bil v stiku z zunanjimi ministri v zvezi s tržaškim vprašanjem.
V diplomatskih krogih v Washingtonu pričakujejo, da se bodo trije zunanji ministri sporazumeli o jugoslovanskem predlogu za sklicanje konference štirih držav za rešitev tržaškega vprašanja. Predstav, nik, ameriškega zunanjega ministrstva so poudarili, da b i tržaško vprašanje ena naj. važnejših točk posvetovanja.
V zvezi z nakazovanjem možnosti, da bi francoska vlada posredovala v sedanjpm
jugoslovanski predlog za sklicanje konference o Trstu sprejet.
V članku v New York Herald Tribune« opozarja Rus-sell, naj se ne misli, «da je sedanja kriza nevihta v kozarcu voden. Po njegovem «je jasno, da je bil angloameri-ški sklep sprejet, ker so ZDA nenadoma uvidele nevarnost, da Italija ne bo ratificirala sporazuma o evropski o-brambni skupnosti, če se prej ne reši tržaško vprašanje«. Toda Russell dodaja, da je ratifikacija tega dogovora prav tako na odprtem morju kakor prej, in da bo koncesija Italiji lahko samo zaostrila francoske zahteve do Posarja kot ceno za ratifikacijo omenjenega dogovora.
Tudi bostonski «Christian Science Monitor« svetuje Londonu in Washingtonu, naj sprejmeta predlog za konferenco štirih, «pa čeprav ostaneta na svojem stališču«. List dodaja, da «je nekaj znakov, da je bil Washington hote trd s Titom. da»zadovolji elemente, ki nimajo do njega ne zaupanja ne simpatije, čeprav se je postavil proti Moskvi. Ce pa bi to stališče šlo predaleč, bi tvegali, da svobodni svet zgubi dragocenega zaveznika v obrambi Evrope«.
Pod naslovom «Zapad je grobo grešil v vprašanju Trsta«. objavlja bivši liberalni poslanec in eden najbolj znanih britanskih novinarjev. Wernon Bartlet v <(News Chroniclu« daljši članek. V njem obsoja angloameriški sklep, da se cona A prepusti Italiji. «Trst je bil kot italijansko pristanišče, odtrgan od svojega naravnega zaledja, ki ga Italija ni mogla nikdar zavzeti, samo breme za Italijo«, pravi list.
sporu, pravi agencija
«United
Pravica
Tržačanov
(Nadaljevati)#^ lT.ftfajuT
^	••	y> s ^ 'V ,
 __________________________________________________________________
V ZNAMENJU OŽIVLJANJA IMPERIALISTIČNIH TEŽENJ
PRIPRAVE ZA PROSLAVO 4. NOVEMBRA V REDiPULJI
POKRAJINSKI SVET
Izvolili so
okrajne volilne komisije
Goriški pokrajinski svet je na svoji zadnji seji izvolil tu-
Po pisanju „Gazzettina1* se bodo proslave udeležili tudi močni vojaški oddelki - Ali bo to nadomestek za pohod na Trst ?
Lokalni časopisi v italijanskem jeziku že vej časa posvečajo poseben prostor novicam iz Ronk. ki v glavnem obravnavajo velike priprave raznih vojaških organizacij in pokrajinskih oblasti za proslavo 4. novembra, dneva, ki naj bi predstavljal zmago nad doseženimi tujimi kraji, ki jih je Italija dobila v zameno za svoj vstop v vojno na strani zapadnih zaveznikov, potem ko je ugotovila, da ji bo to prineslo veliko ve« jugoslovanskih krajev, kakor pa ji je to obljubljala Avstro-Ogr-ska.
V sredo je sprejel goriški prefekt tajnika italijanske vojaške organizacije, v katero so vpisani vsi bivši pešadij-ci, Rossinija, ki ga je obvestil o poteku priprav za proslavo 4. novembra. Predsed-
nika omenjene organizacije je pred dnevi sprejel tudi sam predsednik italijanske vlade Pella. Razgovor je bil
oddelki. Sirijo se govorice, da sa bodo ti oddelki, najprej namenjeni okupaciji Trsta in cone A, zadovoljili le z na-
posvečen pripravam za 4. no- vadnim izstrelom salv v čast
vember in »tednu slave«, ki bo predhodno organiziran.
Kot se je izvedelo, bo na državnih železnicah tiste dni veljal tudi 70-odstotni popust, da bi bil tako zajamčen čim večji obisk v Redi-pulji. Sicer pa bo najbrž tokrat poskrbel za dober potek prcslave tudi sam predsednik vlade; navada je že namreč, da ob tej obletnici pride v Redipuljo kak vidnejši predstavnik italijanske vlade, da podčrta «važnost in italijan-stvo« goriških krajev.
Kot izjema pa bodo letos po poročilih «Gazzettina» oddali svoje priznanje padlim vojakom tudi močni vojaški
pokopanim vojakom, ker je pač izpodletela lepa, toda neizvedljiva zamisel o zmagoslavnem vkoranju v Trst.
Prvič bodo letos prisostvovali proslavi 4. novembra tudi uradni predstavniki italijanskih šol. Toda vse skupaj bo le preslabo zakrinkana inscenacija nedosegljive ponovitve dvakratne zmage 4. novembra.
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Na križišču pri Madonini bodo okrepili razsvetljavo
Mesto nameravajo olepšati * nasadi dreves in drugimi rastlinami
Press«, da je ta vlada sporočila, da ne bo za posredovalko. Pojasnila pa je. da bi bila pripravljena udeležiti se konference petih o Trstu med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Jugoslavijo in Italijo, kakor je predlagala jugoslovanska vlada V takem primeru bi Francija nudila svoje dobre usluge, da prispeva k rešitvi spora.
Medtem se opaža, kakor o-tičajno ob takili prilikah, zelo živahna dejavnost italijanske diplomacije, ki skuša čim več izsiliti v svojo korist.
Italijanski veleposlanik v Washingtonu Tarchiani je včeraj na svojo zahtevo obiskal ameriškega zunanjega ministra Dullesa neposredno pred njegovim odhodom v London, z njim se je zadržal okoli 40 minut v razgovoru.
Po odhodu iz zunanjega ministrstva je Tarchiani izJa7 vil novinarjem, da nima kaj reči o svojem razgovoru. Na vprašanje, če Italija še vedno zahteva cono B in ce se se vedno sklicuje na tristransko izjavo, je Tarchiani odgovoril da je Pella dal o tem mno. go’ izjav To so novinarji tolmačih kot jasen znak, da Rim še vedno zahteva cono B Na vprašanje kaj mislijo o četvernih razgovorih, ki Jih je predlagala Jugoslavija, ni hotel italijanski veleposlanik direktno odgovoriti.
Danes pa je italijanski poslanik v Londonu Brosio zahteval razgovor z zunanjim ministrom Edenom. Ansa poroča da je Brosio »pojasnil Edenu predloge, ki Jih. je navedel Pella v včerajšnjem intervjuju«, ter dodaja, da je «poudaril neodložljivo nujnost, da se obe jadranski državi postavita v položaj e* nakosti za primer morebitnih
končnih pogajanj«.
V Rimu je Pella sprejel popoldne vsakega posebej ameriškega, britanskega in francoskega poslanika. Poročilo o
teh razgovorih pravi, da «jin je spraviti v zvezo z včerajšnjim razgovorom poslanika Tarchianija s Posterjem Dul-lesom in z današnjim razgo vorom poslanika Brosia z E-denom«.	. ... .
Bivši britanski laburistični finančni minister Hugh Dalton je danes na neki konferenci v Cockfieldu izjavil g e-
de angleško-ameriškega skle' pa, da se izroči Italiji cona A Tržaškega ozemlja, da Je ta sklep ugroba napaka, neumna poteza ter diplomatska po-
lomiada».
Dalton je izjavil, da ne ve, kdo je odgovoren za angloameriški sklep o Trstu, dodal pa je da je bil ta sklep spre-«v najmanj primernem trenutku ter je ustvaril zelo nevaren in vnetljiv pomzaj v zelo kočljivi točki Evrope«. Dodal je, da bi moial biti
janskim četam in upravi. To je neopravičljivo izdajstvo nekdanjega zavezništva in podpora osvajalcu, ki je v preteklosti sicer vedno menjal gospodarja, toda povzročil toliko strašnih žrtev in škode.
Da se ta zločin nad našim mestom ne izvrši, zberimo svoje sile kot v osvobodilni borbi in praktično dokažimo svetu, da nočemo Italije, da hočemo spoštovanje mednarodnih obveznosti in predvsem pravico, da sami odločamo o svoji usodi. Naj sovražnik ponovno začuti, kaj pomeni odločnost in borbenost tržaškega delovnega ljudstva Naj nov oživljen po-kret v tem usodnem trenutku za tržaško delovno ljudstvo vrže na površino nove ljudi, novo vodstvo, ki ne bo izdajalo, kot izdaja Vidali, Togliatti in podobni.
Delavci, in vsi, ki vam je prj srcu usoda našega mesta in naših ljudi, zavedajmo se, da ni čas za kavarniške diskusije, za strahopetno čakanje, da drugi odločijo o nas; za ideološke in brezplodne diskusije. Samo strnjene vrste delovnega ljudstva, kot za časa pariškega mešetarjenja na ulicah Trsta, lahko odločijo in preprečijo največjo nesrečo, ki preti našemu mestu.
NAJ Z1VI BORBA DELOVNIH LJUDI TRSTA ZA SVO JO SVOBODO !
DOL Z REAKCIJO! DOL Z ITALIJANSKIM IMPERIALIZMOM !
Tudi v Gropadi je ljudstvo demonstriralo proti krivičnim sklepom. V sredo se je zbralo nad sto prebivalcev te male partizanske vasice pred spomenikom padlih borcev, kjer so glasno povedali, da ne bodo dovolili nikomur, da bi barantal z našo zemljo. Množica je vzklikala; Nočemo Italije! Roke proč od naše zemlje! Živela Jugoslavija! Živel Tito! Demonstranti so sprejeli naslednjo resolucijo:
Prebivalstvo Gropade, zbrano na zborovanju dne 14 X. 1953, ogorčeno zaradi krivičnega sklepa vlad ZDA in Združenega kraljestva, ki zadovoljuje apetite italijanskega imperializma na račun našega ozemlja, protestira proti takemu ravnanju z nami, ki smo z ramo ob rami z a-meriškimi in angleškimi vojaki prisdili na kolena prav tistega sovražnika, katerega o. menjeni vladi podpirata.
Omenjeni vladi naj vesta, da ljudstvo noče povratku l-talije v naše kraje in da bo branilo, če bo treba tudi z orožjem v roki, svoje pravice proti vsakomur — tudi proti nekdanjim zaveznikom!
Roke prog od naše zemlje!
V torek zvečer je bila seja občinskega upravnega odbora pod predsedstvom župana dr. Bernardisa, na kateri so razpravljali v glavnem o navadni administraciji.
Med sklepe, ki so bili na seji sprejeti, spada instalacija javne razsvetljave v novi mestni četrti na Majnici; prav tako je predvidena močnejša razsvetljava na križišču pri Madonini. To je Kraj, kjer se stikajo štiri ceste in kjer je največ nesreč. Pokazalo se je, da je sedanja žarnica prešibka, da bi lahko v temnih nočeh nudila za promet potrebno razsvetljavo. Na predlog ibčinskega podjetja bi bila na tem mestu nujno potrebna žarnica 11 tisoč sveč, ki bi gotovo preprečila razne neprilike. Zupan, kateremu se je pridružil celotni odbor, je svetoval, da bi se ta dela pričela v naj-krajšem času.
Nadalje je bil sprejet sklep o nabavi uniform in delavskih oblek za nekatere kategorije občinskih uslužbencev; likvidacija nad milijon lir za plačilo zdravil, ki jih je občina brezplačno nudila vpisanim v seznamu revežev za dvomeseč-je julij-avgust in poravnavo oskrbovalnine bolnikov.
Ob koncu seje je župan omenil še stanje površine bivšega parka gimnazije v Drevoredu XX. septembra. Odbor je tudi odobril predlog župana, da bi se sestala komisija za javne nasade z namenom, da bi proučevala in se sporazumela o načrtu za olepšanje mesta z nasadi dreves in raznih rastlin.
dosti, gostilničarji predvideva, jo, da bo cena prvemu vinu približno 70 lir za liter, dočim so ga lansko leto plačevali le po 54 lir. Pa tudi kmetje iz Steverjana in Oslavja ga letos ne bodo prodali takoj, temveč ga bodo prodajali le postopoma. Vsekakor pa se ni treba bati, da bi bili ob dobro briško kapljico.
Dež, dež...
Ze dva dni pada v Gorici in okolici droben dež. Stalno dežuje, ceste in vrtovi so polni mlak; pravo jesensko vreme, ki povzroča tudi višanje cen na zelenjadnem trgu. Kaže, da bo vreme ostalo neizpre-menjeno tudi danes in jutri.
Ples najemnikov
ustanove Ente Tre Venezie
Odbor slovenskih najemnikov zemlje iz Pevme prireja v nedeljo 18. t. m. v dvorani pri ((Zlatem pajku« ples, katerega čisti dobiček bo uporabljen za kritje stroškov procesa z ustanovo Ente Tre Venezie. Zatorej odbor vabi vse, da se od- ] zovejo njegovemu vabilu in na ta način pripomorejo slovenskim najemnikom v njihovi borbi za pravice, ki jim pripadajo.
Ples bo pričel ob 20. uri. Preskrbljeno bo za dobro glasbo in točili bodo pristen »tokaju.
Vljudno vabljeni!
di sledeče okrajne volilne ko misije:
goriško volilno komisijo, ki jo sestavljajo trije člani: At-tilio Agosta, Nereo Battello, Sergio De Piaggi, in trije namestniki:	Stefano Paximadi,
Corrado Pusini in Marjan Peternel;
volilno komisijo za okraj Gradiška, v katero so izbrani Mario Travan, Spartaco Zorze-non in Mario Portelli ter trije namestniki;
tržiško volilno komisijo, v katero so izbrali:	Ossiride
Bressana, Bruna Punterija ter Nicola Reverdetija, in tri namestnike.
Teden Rdečega križa
V tednu Rdečega križa prihajajo na pokrajinski odbor Rdečega križa vedno novi prispevki. V preteklih dneh je bilo nabranih v Gorici 30.895 lir. Do včeraj pa so se tej vsoti pridružili še drugi prispevki.
Občinsko osebje je darovalo skupno 10.650 lir; osebje družbe SELVEG 3.600 lir; osebje Banca dTtalia 6.200 lir; pri nabiralni akciji v Gorici, Kr-minu in Kaprivi so nabrali skupno 171.139 lir. Poleg tega so se akciji pridružili še nekateri zasebniki. Skupno so do sedaj nabrali več kot 250.000 lir.
V teku so tudi dela za pripravo športne manifestacije v prid Rdečega križa prihodnjo nedeljo na Trgu Cesare Batti-sti s pričetkom ob 14. uri; cena vstopnine za vse bo 100 lir.
Proces v Benetkah
preložen
V zvezi z revizijo procesa pred beneškim apelacijskim sodiščem zaradi krivičnega fašističnega procesa in obtožbe 13 prebivalcev iz Koprivišča, ki bi morala biti danes 16. oktobra. smo izvedeli, da so proces odgodili na kasnejši datum.
Kakšno je razpoloženje
meti goričkimi šovinisti
9. oktobra:
Na goriškem trgu se pogovarjata prodajalka zelenjave in stara odjemalka v slovenščini. Približa se jima znana goriška iredentistična učiteljica. «Gospa, ne morem razumeti, da kot prava meščan, ka govorite še vedno slovenski s to kmetico«. Nekaj minut molka, zatem odgovor Goričanke:	((Oprostite, toda
danes ni vej fašizma, da bi ne smeli govoriti slovenski, in to bi Vi kot izobražena ženska že morali zdavnaj vedeti«.
* * *
V nekem slovenskem podjetju za izdelovanje piškotov in bonbonov v središču mesta vstopi zmagoslavno brigadir orožnikov. Ves navdušen zahteva razgovor z gospodinjo. Ko mu ta stopi naproti, jo ogovori: ((Ali ste slišali, tudi Trst je naš, italijanski, kaj pravite na to, ali niste tudi vi srečni?« Trgovka pomišlja trenutek, nato pa reče; «Ma, ne vem kaj bi rekla, sicer bomo pa še videli«.
13. in 14. oktobra:
V istem podjetju. Zopet na vratih postava orožniškega brigadirja. «Kje je gospodinja, ali sle slišali? „Sciavi" bodo zasedli Gorico, kaj naj počnemo?« Oglasi se gospodi, nja: «Mi bomo ostali vendar doma saj se nimamo koga bati«. «Jaz bom tudi ostal v Gorici, saj nisem ničesar storil Slovencem, kaj ne gospa...?«
Nova delovna centra
V kratkem bodo odprli dva nova delovna centra, v katerih bodo zaposlili v vsakem po 50 delavcev za dobo 4 mesecev. Zato pokrajinski urad za delo poziva vse tiste, ki mislijo na zaposlitev, da se zglasijo na namestitvenem uradu v Gorici in podpišejo svoj pristanek.
V delovne centre bodo spre-
jeti delavci od 18 do 60 leta starosti, fizično sposobni in ki so vpisani v namestitvenih seznamih. Tisti delavci, ki ne dobivajo podpore za brezpo-selnost, bodo imeli 500 lir dnevne plače in za vsakega družinskega člana jim bo nakazan še znesek 60 lir dnevno. Za poročene je predvidena dnevna mezda 600 lir.
Vpisovanje pri namestitvenem uradu od 10. do 12. ure vsak delovni dan traja do 20. t. m.
KINO
CENTRALE. 17: Igrače in dišave«, C. Boni in M. Abbate.
VITTORIA. 17.15:	((Zakonska
agencija«, Macario.
MODERNO. 17: »Tretja z desne«, V. Molnar in R. Lindner.
KORSO. 16: ((Vesela vdova«, L. Turner.
Prijave osebja
javnih obratov
Zveza trgovcev g°riske $ krajine ponovno °PozarJbil „i je člane obrtnike na ] a< podlagi pogodb med u _rjjaV» ma FIPE in INAIL. » P »aJ osebia javnih obratni ^ vi INAIL za olais,a^.e’rov po. predvidene v pogodb .	^
daljšan do 31. decembra .
Kakor je bilo no, ta
pogodba sestoji * f da razširi zavarovanj ^ delovnega osebja javn, tov (kavarne, bari, s ne. pivovarne, restavra ^ , stilne in podobno) m JJt januarja 1953 z znizanF ?[i varovalne nagrade,
januarja 1953 z	ffl*
rade, ki lagodi vsoti predvidene.^
v znesku 5,75 od tisoč v 11 od tisoč: za razširim * šav na vse police v , od F lu3” i
31.12.1952 in
bo1'11
k> ča!'J
1953 za tiste obrtnike, pristopili k pogodbi v
31-12 1953-	.	šeu<
Podjetja, ki ms0 ** . d« te zadeve, so vabil* ^ predložijo prijavo slovljeno na (dstitutti	■ ^
le Infortuni sul. Lav jfl|l Roma 2 skupno z vp -	^
vo Zveze trgovcev, na na podlagi prošnje.
dežurna li
,EKARNa :
dan i»
piv
Danes posluje ves u«» noči lekarna Cristofole . nik 14 - tel. 29-72.
Televizija v Goritf
Po prvih poizkusih imajo že tudi usp
ehe
Tudi v naših krajih se pojavljajo zadnje pridobitve moderne tehnike. Televizija, katera je sicer v Ameriki, Angliji in nekaterih drugih državah že zelo razširjena, se je začela v Italiji širiti pred nekaj leti. Po prvih oddajah, katere je bilo mogoče videti le v Piemontu in Lombardiji, se je tehnika oddajnih postaj toliko izboljšala, da je mogoče danes videti televizijske oddaje tudi pri nas. To zimo so nekateri ljubitelji televizije postavili prve antene v Tnstu; kmalu so začeli postavljati tudi male antene v mestu samem in dandanes se televizijske oddaje sprejemajo precej dobro. Pred mesecem
dni je trgovec z rfl|n0 an‘e terialom postavil ta* ^tiO no na zvoniku v ^ ^ pre® poleg Tržiča in je “s^rUgi *r petnajstimi dnevi je dijski trgovec hspešn“...u jo tovrstne poiskuse v rjCa. 1 daj pa je na v»ti fla te* Ul. Angiolina je vi	sV
rasi vile g. Perca fySSr, teno. To delo je izv05’ ^ s trgovcem Leglu*5 ,
kih
IBBL.
Jj:;::::
t
M
Afe
pip
Francija vodi v Carigradu
CARIGRAD, 15. — V nadaljevanju košarkarskega turnirja je Jugoslavija premagala Avstrijo s 76:45 (28:23). Nadalje je Francija premagala Italijo s 73:58 (31:25).
Lestvica je sedaj taka: Francija 3	3	0	0	204	153
2	2	0	0	123	96
3 2 01 215 164 3 10 2 201 213
2	0	0	2	127	168
3	0	0	3	122	198
Seja krajevnega odbora DFS v Doberdobu
V torek zvečer so se sestali na krajevnem sedežu DFS v Doberdobu člani krajevnega odbora DFS. Razpravljali so predvsem o nedavni konferenci Demokratične fronte Slovencev v Italiji in se seznanili z njenimi sklepi. Proučili so tudi položaj v njihovem kraju in sprejeli več sklepov o delovanju DFS v Doberdobu.
Kmalu bomo pili
novo vino
V Goriških Brdih je utihnil glas nabiralcev grozdja, sodi so v kleteh polni sladke kapljice, ki se iz mošta spreminja v vino. Letošnja trgatev je bila za 17 odst. slabša od lanske. Predvsem je bil temu kriv dež, jji je onemogočil pravilno osladkanje grozdov in povzročil tudi gnitje. Zaradi tega je tudi mošt, čeprav še zelo vabljiv manj sladek kot lansko leto, pa tudi vino, pravijo, da ne bo najboljše vrste. Sicer pa so pridni vinogradniki poskrbeli, da v sod niso prišle gnile jagode, ki bi poslabšale kvaliteto vina. Ker pa vina ne bo
Turčija
Jugoslav.
Italija
Švica
Avstrija
Zibina • nov svetovni rekord Krivonosov - kladivo 59,97
V petek je na mednarodnem lahkoatletskem mitingu Rusinja Zibina izboljšala svetovni rekord v metu krogle za 2 cm na 16,20 m. V 15 mesecih je Zibina že šestič izboljšala svetovni rekord.
Čeprav je bila temperatura
ŠE ŠEST KOL DO KONCA V ZUER1CHU
SMISLOV ODBIL KEBESOVD NEVARNOST
Gligorič remiziral z Boleslavskim, Reshew;ky pa bo dobil prekinjeno partijo z Gellerjem
komaj 10 stopinj, so vendar tudi drugi tekmovalci dosegli nekaj odličnih rezultatov. _ Samo 3 cm premalo je Krivonosov zagnal kladivo, da bi dosegel 60 m.
Nekaj rezultatov:
Moški - 200 m: 1. Ignatjev (SZ) 21"6; 200 m zapreke:	1.
Litujev (SZ) 24”2; troskok: 1-Sčerbakov (SZ) 15.29; 3000 m: 1. Kutz (SZ) 8’H"8; 100 m: 1. Suhapev (SZ) 10”7; 400 m: 1. Ignatjev (SZ) 47”5; 3000 za-
preden so na turnirju velemojstrov v Zuerichu pričeli igrati XXIV. kolo. so odigrali še prekinjene partije. In že pri tem je prišlo do velikega presenečenja. V partiji med Reshewskym in Kotovom, o kateri se je zdelo, da je Re-shewsky ob prekinitvi kljub prejlšnjemu slabšemu položaju že prešel v boljši položaj, se je izkazalo, da taka sodba le ni bila točna. Reshe\vsky je že odklonil remi, ker je pač tudi sam mislil, da je na boljšem. Kotov pa je med prekinitvijo partijo dobro analiziral in našel pot do zmage, ki ga je končno dvignila v prvo petori-co. Da ni bilo njegove začetne krize, bi mogoče bil danes na vodstu. Saj mu je končno doslej uspelo, kar ni uspelo nikomur drugemu: premagal je Smislova in Resheivskega. dosedanja glavna pretendenta za prvo mesto.
Bronstein je iz dveh prekinjenih partij dobil eno točko, pri tem pa je bil že v resni nevarnosti v partiji s Stahl-bergom. Ponovno se je pokazalo, da Stahlberg ne more vzdržati do konca tudi v par-t;jah. ko si že pripravi kolikor toliko ugodno 1 pozicijo. Toda tudi Boleslavski kljub boljšemu položaju proti Bronsteinu ni iztisnil več kot remi.
V XXIV. kolu so bile do prekinitve končane tri partije. Najprej sta zaključila Gligorič in Boleslavski. Po dveh urah igranja je Jugoslovan uvidel, da nima nikake prednosti in ponudil je remi, ki ga je Bole, siuvski sprejel. Tudi Bron stein in Kotov sa remizirala. Toda glavna partija v tem kolu je bila med Keresom in Smislo-vom. Tekmeca je ločilo le pol točke; Smislov s 13.5 na prvem mestu (poleg Reshevvskega z enakim številom točk, ki pa je odigral partijo več), Keres (poleg Bronsteina) pa s 13 točkami na 3.-4. mestu. Keresova zmaga bi pomenila, da je Smi-
preke: 1. Kazancev (SZ) 9’01”8; --------=_	__	   .
kladivo:	1. Krivonosov (SZ) | slova prehitel. Zato je zaigral
59.97; krogla: 1. Grigalka (SZ) .drzno; mogoče tudi zaradi tega, 16,38.	| ker so nekateri že govorili, da
se Smislovu pozna utrujenost. Smislov je re.s že na mnogih pomembnih turnirjih vodil, a potem ni zmagal. Tokrat pa je pokazal, da še zmore Keresa odbiti. Izognil se je njegovi zasedi ter sam našel drugo mesto napada ter končno osvojil predragoceno točko. Smislov je povečal razliko med obema na poldrugo točko, razen tega pa bo moral še Keres v XXV. kolu počivati (medtem ko se bosta borila med seboj Smislov in Reshewsky!). Obenem je Smislov pustil za seboj Rcsheiv-skega, ki ima z Gellerjem prekinjeno partijo. Vendar pa ima Američan tolikšno prednos;, da res ni mogoče dvomiti v njegovo zmago nad Gellerjem, tako da je Smislov le v tem na boljšem, da je igral partijo manj kot njegov nasprotnik. Seveda pa je tudi Bronstein prav tako še vedno obema v zelo nevarni bližini.
Igrali so še in prekinili Taj-roanov - Stahlberg, Najdorf -Euwe, Petrosjan - Szabo. Prost je bil Averbah.
V lestvici je Gligorič trenutno na sedmem mestu z 11 točkami. Prehitel bi ga lahko še v tem kolu Petrosjan, če premaga Szaboja v prekinjeni partiji in Tajmanov bi ga lahko z zmago nad Stahlbergom dohitel. Tako lahko Gligorič po XXIV. kolu v najslabšem primeru deli 8.—9. mesto. V drugem delu turnirja je doklej iz 8 iger dosegel 5 točk, kar je znatno boljše kot njegovo dosedanje povprečje. (Iz dosedanjih 22 iger je dosegel z 11 točkami točno 50 procentov. Smislov pa 66).
Stanje po XXIV, kolu: pSmi. slov 14.5; Reshewsky 13.5 (1 Geller); Bronstein 13,5; Keres 13; Kotov 12; s-Najdorf II (1 Euwe); *Gli*orič U; *Petro-sjan 10.5 (I Szabo); bBoleslav-ski, * Averbah 10-5; »Tajmanov 10 (1 Stahlberg); Euwe (Najdorf) in Szabo (Petrosjan 9.5; »Geller 9 (I Reshewsky); Stahlberg 6 (1 Tajmanov).
(Z zvezdico označeni so že imeli prost dan).
Pod pokroviteljstvom delavskega sveta 2elezarne Jesenice se prične danes na Bledu I. mednarodno moštveno šahovsko tekmovanje metalurgov. Sodelovala bodo moštva:	VOEST
(Linz), ESV (Muenchen), OUTIL (Zuerich), Litostroj in železarni Guštanj ter Jesenice.
Neuradni boksarski dvoboj reprezentanc Nemčije in Jugoslavije v Osijeku se je končal neodločeno 10:10.
Francoska reprezentanca za lekmo v Zagrebu
PARIZ, 15. — Francoska nogometna zveza je za mednarodno tekmo, ki bo v nedeljo proti jugoslovanski reprezentanci v Zagrebu, določila naslednje igralce: Vignal; Plei-melding, Marche; Marcel, Jo quet, Penverne; Ujlaki, Glo-vacki, Kopa, Flamion, Pian-toni.
B-reprezentanca pa bo v nedeljo nastopila v Atenah proti Grčiji in 22. t. m. v Kairu proti Egiptu v naslednji postavi:	Remetter; Grimonpon,
Micubi; Fcrry, Hadag, Cici; Schwager, Dcreuddre, Strap-pe, Cisowski, Curyl.
ima prodajalno ra^1J	.
ratov na Korzu. oraditv!” vfii stroški v zvezi z .piaž^J jo antene mu bodo P 0v811 ko bodo ljudje začeli pri njem televizijsKe
nike. Prvi poskusi v P1 tednu , niso obrodili
usp«113-..
Medtem pa je drug jy0ni r teUamaterjev P°d v „0(,nte' Picottija in trgovca	3pa‘
ima trgovino z rad'1 q0geti
rati v Ul.
Mazzini v riške1"
postavljala na 8orl‘””j:(,Iije majhno anteno. Dov° ^ ^
zgraditev te antene n .^pjJ
sta morala dati g°lis
in Ustanova za zašč1*^,^ :*
nikov. Antena na »
manjša kot ona v • ^jta^
lina, sprejemnik Pa )r'	^
sobi v
,• ti K bi'1 lin«
ljen v majhni samem.
Jasno je, da so
Penice
GoricC’ jj'
skusi tvegani, saj postaja Monte kar 360 km od -	,
RAI, ki upravlja P° poSta^ skih, tudi televizip ;eiti . ;—_*i dober SP1. .* i1"
pa jamči za
ACEGAT - JUVENT1NA 4:0 (1:0)
Res je, da je že stara navada, da Juventina izgubi s krono-metrično točnostjo prve tekme v vsakem prvenstvenem tekmo-
tarju, ki bi lahko ubranil vsaj dva gola od štirih- Nočemo oporekati Stakulu, ampak mislimo, da bi bil Donda še vedno
vanju (spomnimo se lanskega i boljši, seveda, če je na razpo-3-0 s Casarso v Sovodnjah), | lago. Najboljši juventinski igra-
vendar ni nihče pričakoval, da bo doživela v Trstu tak poraz. 4-0 je rezultat, ki da resno misliti, in to tembolj, ker je nastopila Juventina skoro v celoti s .starimi igralci, ki so vajeni že več časa igrati skupaj. Res je, da je bil ACEGAT nova ekipa, o kateri niso imeli juventinej nobenega pojma, to. da v tej skupini je velika večina ekip, ki bodo igrale v tem prvenstvu z Juventino prvič. Treba bo izboljšati igro juven-tincev, ce bodo hoteli ostati v tej kategoriji. Ne sme se ponoviti lansko leto, ko je bilo do zadnjega trenutka negotovo, ali bodo ostali v skupini ali ne. Prebujenje v drugem delu prvenstva ne zadostuje, treba se .ie prebuditi že takoj v začetku.
Tudi v tej tekmi se je ponovila stara pesem, ki že leta in leta stare Juventino: napadalna petorica ne more prodreti skozi obrambo nasprotnika; če pa že to napravi, ne zna zabiti gola. Zdi se, da vzbujajo nasprotna vrata neki strah v juventinskih napadalcih. Tokrat pa ne leži krivda samo na njih, ampak tudi na vra-
lec na igrišču je bil Poldrugo.
V prvem polčasu so juven-tinci še precej dobro igrali, z izjemno napako v napadu, namreč v streljanju na gol. Nasprotniki pa so bili brez dvoma bolje pripravljeni. To se je na igrišču tudi videlo. Znali so izkoristiti vse možnosti, ki so se jim nudile, čeprav so jih juventinci precej ovirali. V prvem polčasu so zabili samo en gol, v drugem pa so Goričani nekoliko popustili, in domačinom je bilo mogoče zabiti še tri go!e.
Juventina je nastopila v sle-deči postavi:	Stakul; Pavlin,
Scarlatta; Graba, Radinja. Ve-lussi; Kolavsič, Corolli, Morel-li, Ferfolja, Poldrugo.
Prihodnjo nedeljo bomo prisostvovali v Sovodnjah tekmi med Juventino in Muggesano iz Milj.
* * *
Rezultati ostalih tekem so naslednji; Aquila - Marianese 0-0; Montalcone - Ponziana 5-1; Ronchi - Crda 2-1; Posgrafon -Itala 3-1; Sagrado . S. Cancia-no 2-1; Muggesana - S. Lorenzo 2-1; Cormonese - Romans 3-2.
daj le v razdalji
90
K1"'
&
na b°
nekaj mesecev Pa	flte » ,
na relejna postaja	. (jo
da, ki bo oddaljen ^ že samo 160 km. Teda. 0d sprejemati televiz»s 5e t tudi pri nas.	VeI?dn	tež^ijfi
haja Gorica	v	b	.	8li * >
položaju kot	Pa	j
ker je obkrožena od
levizijo pa lahko {efi*l j samo če ni nobe?Jjpe al' ravni črti od ° . rejeI*,(1 ,(A ejne postaje do P b,lo * tene. Potrebno jjah'3 * zgraditi anteno na ^ sP^ V nedeljo	Pa	1’^%»
jeinnika žela &ip • ^ / gradu, kot v )eVjz')5 j so sprejeli prve. te*^ daje, vendar n15	pnc
še popolne. Bi10 peh d • P*c‘ tenj, vendar Je ’ (j pr' ad>
- bodo
nirlji televizije ^
- - -e’:
Upajmo, da
ljevali svoje 0	«„05*-'	,e\>i
že v bližnji bodožnd te,e
slediti tudi v	a
skim oddajani- ^ ^ d3
n. se lv' t>r Omenimo naJ .p di v Sloveni ji.Z3C Na n
poskusi televizije
t»i131
radijski
pa *1 |t^
sprejemnike H|jj5Ki
ljubljanski 'a
Ljubljani, s°. ve prve televizij s0
njaki.
ležaj » sla'1’1'' pariz®
resaMc
v r°" .
. pet . te£W’10 Sprejema * ^0% tesarjev za P P*0
bo V p.n*“- JVlJ/j. dokazati, da dobro pK^ili sarji m da vsa, «1« francoski. a , ;erna11	J
bodo lahko d°)	uf',
pouku.	.preJ^ i°
Vpisovanje	v	V	ur
za izseljevanj d„
Crispi 9. °d oKtobr •
vključno 23
rv,o,w(ir.,i uredalit STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO:	ULICA MONTECCHI »t. # Ul. nad. - Telefon številka 93-808 In 94-638	- Poštni
mSlal 502	— UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 Ul od 15-18	— Tel.
7-L8B - Cene oeiasov k a vsak mm višine v širml l stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir - ^a FLRJ za vsak mm frlnel I£“ca za w vn^Toglasov po 25, din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podruln. Gorica Ul. S. Pelllco 1-11. Tel. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna #00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod l0’ Postni tekoči račun za STO ZVU Zaiožmštvo tržaškega tiska Trst 11.537« — z* Jugoslavijo:	Agencija demokrat)Sneg* ^
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T - 892 — Izdaja Založništvo tržaSkega