0tummmmmmtmmmmim.tmm ^ ^jifTiji'jiri^u , rt--m !fiU domski dnermik t Zjedinjenib | ^^ ^^ ^^ l^^T jT % JfL f ^ >aly žiarctifaiP m m § Vefcamieio - - 33.GO I vTJ^XJlIO i 1 JAZ JL7 XJL 1 — 1 Ima nad 7000 naročnikov. J | ind Holidays 1 List slovenskih deiavcev v Ameriki. ^ _ ++ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 11. — ŽTEV. 11,_ ^ NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 13, 1912. — SOBOTA, 13. PROSINCA, * 1912. VOLUME XX. — LETNIK XX. 1 Italijansko-turška vojna. Pomorska bitka na Rdečem morju. -o-- IZ RIMA PRIHAJA POROČILO, DA SO PREMAGALI ITALIJANI TURKE V BITKI NA MORJU, IN DA JE TURŠKO BRODOVJE POPOLNOMA UNIČENO. --o- URADNA IZJAVA. -o- ITALIJANSKO BRODOVJE KRIŽARK JE ZAJELO SOVRAŽNE TOPNIČARKE. TURKI SO SE HRABRO BRANILI, TODA BOLJŠE OROŽJE ITALIJANOV JE ODLOČILO. --o Kini. Italija, 12. jan. — Do hull«' pomorske bit k«- j«- prišlo da-n»'s v Rdečem morju. Italijanske liojiie ladji- s«» streljale na turške topniearke. ter jih razdejale sedem in eno jahto. Italijansko brodovje križark. ki preži blizu obrežja I Mečema • morja na turške bojne ladje in transport vojnega niati-rijala /.a turški« čete v Arabiji, j«- naletelo na brodovje turških topiličark in takoj začelo streljati. Turki so streljali nazaj, toda s svojimi topovi. ki jih italijanski zelo nad-kriljujejo. niso mo«*li dosti opraviti. Kitka je bila zelo huda. končala se je pa z ziuago Italijanov. Turško brodovje je popolnoma1 uničeno. Italijansko brotlovje. ki križa od zučetka vojne v Hdeeem morju. šteje kiižarke '"Piemonte". "Calabria" iti "Eritrea", ter celo brodovje torpedoloveev. Pri-Manišee .Massova v italijanski ko-hmi ji Krit reji ivori podlago operacijam brodovja. Opetovano so Iz delavskih krogov. , Štrajk v plinarnah J i Uni j ski delavci v greaternewyor- j ških plinarnah eo sklenili, pro-1 glasiti generalni štrajk. —o— IZJAVA DRUŽB. —o— Vsega skupaj je zaposlenih v plinarnah do 30.000 delavcev. -o-- Včeraj se je nenadoma raznesla po našem mestu vest, d;< so sklenili uuu*ki delavei v plinarnah pri zborovanju v Labor Temple. stw. 24:l iztočna H4. uliea. proglasiti generalni štrajk. Okoli! plinovih naprav v Mauhattann in Astoriji so že postavljene št r ji j-1 karske straže, katere naznanjajo delavcem, ki niso prišli na sejo. kaj je bilo sklenjeno. V greater-neu voj-ških plinarnah je zaposlenih do 30.000 delavcev. 1'radniki plinarn zatrjujejo, da sedaj še nit i ne opazijo štrajka. ker delavei še vedno delajo. — Pričakovati je štrajkarskih izgredov, in polieija je ukrenila že vse po-' trebuo. da prepreči izgrede iu čuva lastnino družb. Predsednik' unije. Henry Kavne, je bil včeraj zjutraj napaden v Astoriji. ko je šel obvestit delavce v plinarnah o štrajku. Napadalci, katerih je bilo okoji 15. so neznani. — Okoli 40.000 delavk v new-1 vorških Shirtwaist tovarnah bo-1 de najbrže v kratkem zaštrajka-; lo, ker delodajalci ne marajo u-| goditi njihovim zahtevam. Priča-1 kovati je generalnega štrnjka, pri katerem bi bilo prizadetih o-i koli 100,000 deklet. — Strajk v new vorških pral-! nieah še vedno ui končan, in se-j daj še ni mogoče reči. kdaj bodo; poravnana nesoglasja med delo-1 dajalei iu delojemalci. -■-o- Morilec svoje ljubimke obešen. San t^uentin, Cal.. 12. jan. — Danes so obesili tukaj Mark A. j Wilkinsa. ki je odpeljal gosfto I Vernia Carmen u St. Louisa. Mo., j v Oakland, Cal,„ in jo potem u-j moril. že streljali /. bojnih ladij na vasi j in forte ob arabskem obrežju, ter i vedno p režal i na vojne ladje z vojnim niaterijalom. I Ved nekaj-j ledni so streljali na pristaniške' kraje Modni. Sheik Said in Aka-hah. U pomorski bilki s»> objavili: danes sledeče uradno poročilom. "Italijansko brodovje v Hdeeem; morju je naletelo danes na sedem turških topiličark. jih uničilo 1<*r' zaplenilo eno turško jahto. Turške vojne ladje so se zelo branile. J vendar italijanskih ladij ne zadene nikaka izguba." Xadaljnc podrobnosti b'tke še niso znane. - / Identiteto turških topničark.! •re je potopilo italijansko i prodov je. bode mogoče ugotoviti šele. ko pridejo iiadaljua poroči-! la poveljnika italijanske inortia-rice. Turčija ima 24 topničark i raznih razredov, ki so opremljene le z majhnimi lopovi. Te ladje vozijo s hitrostjo 10 in 2(J vozlov n« uro. ŠTRAJKARSKI IZGREDI V LAWRENCE, MASS. —o— Delavnice so zaprte in do 15,000 delavcev je sedaj brez dela. —o— Lawrence. Mass., 12. jan. — Vsi i'd novega zakona, ki določa, da se lie sme od 3. 1. m. delati Vre kakor ."»4 ur na leden, mesto ~>6. < je prišlo tukaj med delavei Ame-I riean Wollen družbe do velikih 1 nemirov. Družbe so zato delavce j izplačale in tako j«' prišlo d;ines| do izgredov. Washington in Wood) delavnice so ene največjih na' svetu, in v njih dela do 1O.000 de- j lavcev. Med štrajkujočimi delav-l ei je največ Italijanov, ki prego-i varjajo drugim, naj se jim pri -družijo. Pri izgredih je morala posredovat i policija, ki je a ret o -, vala mnogo delavcev. Tukaj je se-i daj brez dela do 13.000 delavcev., -o-- Deset dni na morju brez hrane. Norfolk. Va.. 12. jan. — Angle-1 ški parnik "Atbara" je pri vož-j nji iz New Orleansa v (tlasgow! naletel blizu floridske obali na majhen čoln. v katerem sta hž«i-< hi dva moža nezavestna. Najdena ponesrečenca sta dva eubanska faruierja. ki sta šla ribarit v Key West, katera je pa veter zanesel j :HM> milj daleč na morje. Deset dni i že nista ničesar jedla ali pila. Mož ji je prestar. Neka Mrs. Clara Vasele v na-! še lil mestu je dvignila proti svo-j jeiuu možu tožbo na ločitev zako-' na. Tožbo utemeljuje s tem. da jo je mož pre varil. Predstavil se ji je za mlajšega, kakor je v resnici. Blazhlkova velika PRATIKAj za leto 1912 je dobiti izllft po 111©., 100 izli-j rof $5.00, 60 ietifiov $2.75. j Upravništvo »»Glas Naroda", Cortlandt St., New York City al p«: 6104 St. Clair Ave. E.. Cleveland, O, 1 Amerikanske vojaške čete na Kitajsko, Transportni parnik "Logan" je odplul z amerikanskimi vojaki • na krevu proti Kitajski. — o— GROZODEJSTVA NA KITAJ -SKEM. — o— Cesarske čete v Lanchowu more Kitajce, ki so si dali odrezati svoje kite. s . ".. .0; " Manila. 1'ilipini. I_. jan. Transportni parnik "Logan", .i«-iostavil danes tukajšnje pristanišče. Na krovu j«- l>il prvi hataljo.i 1."». iulaiiterijskejra polka. Olj ol> -jrežju se je zlirala velikanska ';n<» j žica ljudi, ter >«• poslov ila <»«* \< jakov. Odigrali no s- prav ginljivi prizori. Mnoga tukajšnja dekleta imajo namreč med vojaki svoje Jjitltimee. in te so skupaj s soprogami eastnikov in -podrastnikov strašno jokale. Poveljnik .lipin-ske armade. I>e|l. je nagovoril jmo/tvo ter je pozval, naj se obnašaj" na tnjili lleli kot pravi a-meri':anski državljani, da naj i. j»o ravnajo s Kitajei. da naj skrbijo >.a red. iu da se naj dobro ra/.ii-mejo s tujimi vojaki. Tientsin. Kitajska. 12. jan. V Lanehow strašno gospodarijo kitajske cesarske eet«*. Častnikov že inu'ejo vit nlH»^ati. in brez usmiljenja morijo m«»d Kita.j«-i. ki so si dali odrezati kite. Nekega upornega čast nika.. ki jim je padel v pest. so na strašen način mučili, ter ga pri živem telesu ■ odri i. Peking, Kitajska. 12. jan. — jMandžurski princi so se danes po-jsvetovali iu sklenili, da pozovejo j prestol, naj nemudoma pobegne v j»oletno rezidenco v Jeliol. Vsa cesarska armada, ki se je nahajala \ Iiankowu. se je odpravila v II ona n. da napade v onem kraju se nahajajoče čete ---o- Požar v Ohio. V Cincinnati. Ohio, je pogoreh). ; včeraj tovarna glasovirjev. last iKnabe Brothers. Požar je zahteval dve človeški žrtvi, škode je pa j napravil okoli *i."!. T Ves zapad v ledu. i Blizzard v KansasuJ —O--J I- Ze 35 let ni bilo na zapadu tako mrzlega vremena, kakor je sedaj. Škoda je ogromna. — / ! PROMET OVIRAN. V Sicux City, Mo., kaže toplomer 35 stopinj pod ničlo, v Omaili in Lincoln pa 2G stepinj. Kansas City. Mo.. 12. jan. — Tekom zadnjih •!-"> i< 1 na zapadli , ni bilo takega mraza, kakor via-j da sedaj, niizzard je divjal vče- j raj |>o zapadiiem Kansasu in se- | verni Okialnmii v. bi »-iiio niilj 1 na uro. in d;iik*s je ka/.al toplo-! mer polnih sloj»inj pod ničlo. Železniški promet na zapaduili iirogah j<- oviran na 'Mnogih krajih. nekaterih krajih m dosta-ja goriva, in bati se je tudi. ila ! poidejo ži\ila. V Sioux City. Ma., je kazal da-j n« s toplomer -j."* sto|iiuj pod nielo. \ Omaiii in Liueoln pa 2(> stopinj. Mnoga mesta na zapadli so ž« več dni brez železnifjic zveze, toda Kansas State Publie komisija 'je preskrbela za tamošnje prebivalstvo kuriva in živeža. Chicago. 111., 12. jan. Danes .je ž<* deveti dan., ko vlada v Chi-eagu hud mraz. Takega mraza v tem ine-Mu že ni bilo UO let. Danes ponoči je padlo živo srebro v t toplomerih na ničlo, eno uro pozneje je pa padlo š<- za nekaj sto-' . pinj. liali se^el da nedostaiie ^ro j -i iva. če bode trajal tak mraz še j dolgo. Cena premogu je zadnje dni zelo poskočila. Louisville. 12. jan. — V mestu j<* skoraj ves promet ustavljen. Snega je zapadlo za devet inčov j visoko. Med siromašnimi prebi -ivalci vlada Velika beda. V bolnico | so prepeljali mnogo oseb. katertj t je na ulici prevladal mraz. * * I V New Yorku vlada tako hud ! mraz. kakoršnega ne pomnijo že j veliko let. Včeraj je snežilo ves • lan. in mraz je prodrl človeku do kosti in mozga. Mestna zavetišča so prenapolnjena. NOVI PREDSEDNIK PRINCETON VSEUČILIŠČA. Cel cestni blok ' «veliki nevarnosti. V dolenjem delu našega mesta je včeraj zopet začelo goreti na ■ raznih krajih. —o— TRIJE ALARML —o— Šestnadstropnc poslopje štev. 87 na Bowery so plameni popolnoma razdejali. -o- i Požarna hramba v «|oleiij«kin j I delu našega mesta, ki se š«- ni či-| jsto opomogla po požarni kata-l istroli \ K.piitable poslopju. je j bila včeraj zop«*t večkrat klieana .na pomoč. V enem slučaju j«* r«*-j !ši!a celo rodbino iu pet drugih j oseb iz največje nevarnosti. P«>-1 sebno nevaren je bil požar, ki jej koli čim popo\v-' cj:v. Za eel cestui blok je obstajala nevarnost, da ga uničijo pla j j meni. \ sedaj razdejanem poslopju • se ji* nahajal v prillieju Kb*i-| scherjev restavrant, medtem, ko so služila gorenja .^nadstropja Anger pekariji kot ittjavnice. V kuhinji Fh'isclierjcvng.i restav-i ranta je pailel ob 00 potnikov, med katerimi je nastala vzprieo grozeče nevarnosti velika panika. Vendar se je vsem posrečilo, se rešiti. Ranjenih je pa bilo več oseb. Promet na iS. Ave. progi je bil več kot eno uro ustavljen. -o- I Podivjani otroci. Baltimore. Aid.. 12. jan. — V •Prince George okraju so našli v .gozdovih pet otrok.'ki so živeli' kakor divje zveri. Najmlajši j«-j deček ter star 4 leta. najstarejša pa deklica v starqsti 12 let. Otroci i niso zahajali nikdar v šolo in ni-; in a jo o ničemur pojma. Poulične železnice, sploh železnice, niso še i nikdar videli. Hodili so okrog či-jsto nagi. Zdravnik je priznal umor. Oregon. III.. 12. jan. Dr. Ilarrv KI gin Webster se je na nasvet svojega zagovornika priznal krivim. da j<* usmrtil svojo soprogo I less i e Kent Webster. Njeno truplo so našli čisto nago v nekem gozdu. Najstarejšo hišo v Združenih državah podrejo. V Southampton. L. L. so začeli včeraj podirati neko hišo, o kateri pravijo, da je najstarejša hiša v Združenih državah. Zgradil jo je leta 1648 nek Anglež po imenu. Thomas Sayre. ki se je naselil tam za časa CromweMa. Za časa vojne so bivali v njej angleški častniki. Hišo so morali podreti, ker bi se drugače sama zrušila. , ii Wmi^i-niii "m rTin-rMiirifiii En dan milijonar. i j Trapast mlekar. —o- Nek mlekar iz Wilkesbare, Pa., po I imenu McDavitt, je hotel živeti en dan kot milijonar. —o— S TISOČ DOLARJI. —o— Najel si je poseben vlak do New' ] Yorka, posebnega zdravnika, tajnika in služinčad. I V Wilkcsbarre. Pa., je prišel ! j nek mlekar na dokaj nenavadno]] i misel. Dobil je namreč neko stči-' v«> za tisoč dolarjev, iu s tem de-jiiarjem je sklenil živeti en dan : kot milijonar. M Začel je prav dobro. V Wilkes- | jbarre si je najel poseben vlak. po- . jsehiifgu zdravnika, seveda tudi J tajnika, komornega slugo, za mor-11 '••a kot strežaja. ter se tri sluge v ( njegovo osebno postrežbo, j Predno je odšel vlak iz Wilkcsbarre. se je zbrala ua kolodvoru m i velika množica tamošnjih prebi- j: jvaleev. ki m«*iula še nikdar niso. videli nobenega milijonarja. Kmalu bi se pripetila nesreča, ko je '> začel mlekar metati med množico i srebrn denar. Ko je posebni vlak odšel, so se poslovili wilkesbarr-!ski prebivalci od mlekarja z ur-. nebesnimi hura-kliei. ! Toda žal. mlekar je kmalu po-Ikaxal. da ni rojen za milijonarja. : Mesto «!a bi naročil v Jersey C 'it v I avtonn.bil. se je prejieljal kakor navadni zemljan skozi Hudson j predor v New York. V Waldorf Astoria hotelu je zahteval oil kler-ka ne predrago sobo". .To pa ni po običaju milijonarjev. Pri večerji se je pa vendar iz-< i kazal. Nahrulil je namreč streža-tja kakor pravcati milijonar, iu jzahti'val poleg drugih jedil za en dolar — krompirja. Po večerji s«- j«' podal v razne zabavne loka-|le. kjer pa ni nastopil tako rado-|darno. kakor so pričakovali od njega. l»o polnoči je izdal v New ! Yorku samo -+P>.(>2. Da ima seboj mnogoštevilno spremstvo časnikarskih poročevalcev, ki pazijo na vsak njegov korak, je umevno. I Skopuhova smrt. Itowaytown. Conn., je umrl J na ulici \ h .I lakote neki Wil-json. k: je bil znan v mestu pod j imenom * King of perpetual molt ion *. Živel j«- popolnoma osam-, Ijen in v največji bedi. zapustil j je pa precejšnje premoženje v go-l tovini. Naše postne hranilnice. j Mehikanska vlada pošlje v| Združene države vee izvedencev, jki bodo proučevali sistem naših! | poštnih hranilnic. Pozneje name-j rava u peljati na iiiehikanskih po- I jštak hranilnice po vzoru naših. j Smeh ga je usmrtil. Indianapolis. Ind.. 12. jan V j |nekem tukajšnjem kinematograf-, skem gledališču se je n«*ki P. Johnson, ko je prišla na vrsto in-ka z«-lo šaljiva slika. tak«.> smejat, da ga je zadela kap in da je ostal na mestu mrtev. Težak je bil j funtov. 3X&SCS3X&3Q3X&X333 ZADNJI ČAS!!; Kdor noče ostati brez SLOVENSKO AMERIKANSKE6A KOLEDARJA ZA LETO 1912 si ga naj kmalu naroči, kajti v zalogi jih imamo ^ samo še okoli 200 ^ ki bodo razprodani v kratkem času. Stovenic Publishing Co. «2 Cortlandt Str. New York. N. Y. CM3CMXS83C&32C&32&&32Q ..... Bazne novosti iz inozemstva. —o— Socialisti v Nemčiji so pri včerajšnjih državnozborskih vo * litvah iz vo je vali lepo zmaga KRIZA NA FRANCOSKEM. Bolgarski dinamitardi so nagnali zborovalce pri Uskubu, Turčija z bombami. -o- Berolin, Neiueija. 13. jan. — V kolikor j<* dosrdai.p znano, so iz-vojevali socialni demokrati pri vi-rrajsnjih državnozborskih vo-lil viih lt*po zmago. Iziti volittrv kažr «>b tretji uri zjutraj, da je bilo izvoljenih J.'t konservativcev, •"►ti eentrtuna, soeialnili deiuo-kratov in narodni liberalci. V o/jo volitev pride 121 konservativ-jeev. I t centrunia. ."10 narodnih li-i beraleev iu o tj socialnih demo -krat o v. Socialistična stranka je postavila v vseh volilnih okrajih. ls\oj«- kandidate. Paris. Francija, 12. jan. — Ministrska kriza na Francoskem je 'stopila v jesen stadij. Predsednik . } Fallieres je poklical danes vodilne francoske državnike, in se z njimi posvetoval, kako bi bilo stvoriti no\o vlado, ki bi bila pravična za vse. Predsednik je naprosil znanega sovražnika Nem -eije. Delcasseja. da naj vstanovi nov kabinet, le-ta je p;i v največje ■presenečenje danes zvečer izjavil, j da noče imeti s tem nič opraviti, in je priporočil kot najboljšega moža za rešitev tega vprašanja senatorja Kavmond Poinearea, bivšega ministra za javna dela in fi-| na učnega ministra. Ako postane Poinear«' ministrski predsednik, [»ride v ministrstvo razun Bour-goisa tudi Delcassč. Dunaj. Avstiija, 12. jan. Več Bolgarov je vrglo včeraj v Cil-kovu, blizu 1'skuba, evropejska Turčija, tri bombe med pod milim nebom zbori joe prebivalce onega kraja. Kanjonih bilo 22 oseb. (ilasom neke brzojavke iz I skuba f*e gre pri tem za demonstracijo proti turški vladi. Areto- vanih je bilo šest oseb. / "- Francoski aviatik ponesrečil. Paris. Francija, 12. jan. — Te-I kom poleta v Senlis je jmnesrečil danes znani aviatik Kichenuei. Letalni stroj se mu je pokvaril ter se v zraku preobrnil. Obležal je na mestu mrtev, ko je priletel na tla. Država je rabila vlomilca. : Oklahoma < itv. Okla.. 12. jan. I— Pod uradnim nadzorstvom je i odprl danes Paul llayes. ki je za-ij)rt radi dokazanih mu vlomov, |državno zakladnico. Državni za-Ikladničar Dunlop se je zamau |trudil, odpreti shrambo, k»«r se je j pokvarila ključavnica. Poklical |je izvedence, pa tudi ti niso mogli j nič opraviti. Končno so poklicali Ilayesa iz ječe v Teciimseh. Le-ta je čez nekaj minut odprl vrata. Denarje v staro domovino poiiljamo: za $ 10.35 ......... 50 kron, za 20.50 ......... 100 kron, ; sa 41.00 ......... 200 kron, za 102.50 ......... 500 kron, '» 204.50 .........iooo kron, za 1020.00 ......... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nekazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v II do 12 dneh. Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Honey Order ali pa New-York Bank Draft. FRANK SAK8ER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E. 1 Cleveland, O. JOHN GRIEE HIBBEX. Današnja slika nam kaže dr. John Grier Hibbena, ki je bil imenovan novim predsednikom Princeton vseučilišča. Hibben je star 50 let, ter je bil rojen v držari Illinois. Predaval je logiko od leta 1891. ".... • iiiHiKiiilr >%- ^ V^r . . * - . -■* .."*. Ašik Kerib. Turška pravljica. i'rnl nedavnim časom ji* živel v im stn Tiflivu bo^at Turek. Muo-jlto n ii ji dal Allah zlatu, toda tira/.]:i kot zlato mu je bila liei-t-iliiiiva Maj*ul-Megeri. Lepe ko /v« ,.i\ ijo angeli in ti so lepši; tuko j<* bila tudi Magul-Mrgeri najlep- * .s* mt*it n ladfnHaiui Tiflisa. Živel pa jt* v Tiflisu tudi revni Ašik-! ; Ki rib. Nircsar mu ni dal Bog raz-; i ven pU*iucitit !j val bogatine in srečni-ke. Na neki svatbi je zagledal ; Magul-M<*trfi i. in zaljubila sta se. f - l*ra\ malo upanja je imel revni Ašik-Kei ib. tla dobi roko svoje i- ljubljenke, za to j«* postal otožen i, kot zimsko nebo. I.i /i iit-kdaj na vrtu pod vinsko trto in naposled zaspi. Med tem pride mimo Magul-Megeri s svojimi prijateljicami iu ko ena opa-{' /i s|n'(*ega Ašiga (godea), zaostane in stopi k njemu. "Kaj spiš pod vinsko trto,"" zapoje, "vsta-ni. in sivritež, t\*oja gazela gre mimo. Predrami se Ašik. dekliea pa odleti kot ptieiea. Magul-Me-geri je etila njeno pesem iu jo po-! kara. "Ko bi ti vedela." ji odvrne dekliea, '"komu sem pela to pesem. bi mi bila hvaležna: to j«' tvoj Ašik-Kerib.' — "Pelji me k njemu!"' pravi Magul-Megeri. in šle so tja. Ko zagleda Magul-Me-^ geri njegov otožni obraz, ga za -•"•ric i/praševati in tolažiti. "Kako ' bi n< bil otožen. ' ji odvrne, "ljubim te, ti pa ne bos nikoli moja! j ~ "Poprosi pri mojem očetu za mojo i oko; i ii ti odvrne Magul-■Alegeri. "in oče moj napravi že-nitovanje na svoje stroške, mene pa tako nagradi, da bo zadoščalo obema." — "Dobro," ji reče A- • v _ " šik. "vzemimo, da iiaredi Ajak-aga vse za svojo hčerko, toda kdo ve. če mi n«* boš pozneje očitala da nisem imel ničesar in da se moram za vse zahvaliti samo tebi? Ne, tako ne, ljuba Magul-Megeri. f Storil pa sem zaobljubo: sedem let potovati ju) svetu iu nabrati i si bogastva ali pa poginiti v dalj-! uih pustinjah. Ako ti je to po vo-i lji. boš pii preteku tega roka mo-i ja. Privolila je, toda s pristav-' kom. da poštam- žena Kuršud-I bega, ki jo že davno snubi, ako j se ne vrne do določenega dne. Odide Ašik-Kerib k svoji mate-j ri. vzame njen blagoslov na pot.-polju) i svojo sestrico, se opre 11:1 j popotno palico in zapusti mesto! Tiflis. Kar vidi. d<) dirja za njim ! jezdee. (aleda, gleda: bil je Kur-! , šud-beg. "Srečno pot!" kliče oeg; "kamorkoli te zapelje cesta, po-! potnik, s« in tvoj tovariš." — Ni bil wsel Ašik svojega tovariša, toda ni kazalo drugega. Dolgo potuj« i a skupaj, naposled zagledata pn d se I h) j teko. Niti mostu niti brodu. "Plavaj naprej!" pravi Kurš.-d-beg, "jaz ti sledim". Odloži Ašik vrhnjo suknjo in od- i plavil. Ko preplava, pogleda nazaj — o gorje! O vsemogočlii Allah! Kurittid-beg je vzel njegovo obleko in odjahal v Tiflis. Samo prah se je se vil za njim kot kača po gladkimi polju. Prijezdi beg v Tiflis iu nese obleko Ašik-Keriba njegovi stari materi. "Tvoj sin j«- utonil v globoki reki," pravi, "tu njegova obleka!" V nepopi-1 sni tugi pade mati na obleko ljubljenega sina in jo začne oblivati z t, vročimi solzami; potem jo vzame in odnese k svoji zaljubljeni snahi Magul-Megeri. "Moj sin je u-tonil. de, ''Kuršud-beg je prinesel njegovo obleko; ti si svobo -dna!" Nasmehne se Magul-Me-geri in pravi: "Ne veruj, vse to si ji- izmislil Kuršud-beg. Pred pretekom sedmih let ne bo nihče moj mož." — In vzame s stene svojo saaz in začne mirno pope vat i pe-, sem revnega Ašik-Keriba. *. Medtem je prišel ta bos in n;ig k v neko Dobri ljudje so ga ob-Ir^Tokli in ga nasitili. V zahvalo jim je pel čudovite pesmi. Tako je poji toval od vasi do vasi. od mesta do , mesta iu slava njegova se je raznesla daleč ua okoli. Dospel je v Ha lat". Kot navadno stopi v ka -9 varno, poprosi saaz in začne peti. S Tisti čas je živel v llalalu paša. ki k je bil velik prijatelj pevcev. Mno■; go sino jih že pripeljali k njemu,; F? toda uiti eden ga ni zadovoljil. Iz-' ! mučili so se njegovi čausi tekajoč ! po mestu. Pa pridejo mimo ka-j , varne in zaslišijo naenkrat čudo-| ■Mptl glas. llajd noter! "Pojdi z n«-, Iliii k velikemu pasi." zakrije,i "ali pa nam boš odgovoren s aro-i jo glavo." — "Svoboden človek ^K, popotnik i/ TiHisa.'" jih za-1 vrne Ašik-Kerib. *'če hočem poj-dem, če ne — ne; pojem, kadar me je volja, vaš paša pa mi ni predstojnik." Toda neglede na besede njegove ga zgrabijo in privedejo pred pašo. "Poj!" reče paša in Ašik zapoje. In slavil je' v tej pesmi svojo predrago Magul-j Megeri. da je pesem paši tako u-gajala. da je obdržal pri sebi rev-i nega Ašik-Kariba. Sipalo.se je' nanj srebro in zlato, zalesketale so na njem drage obleke. Srečno j in veselo začne živeti Ašik-Kerib! in postane zelo bogat. Ali je pozabil na svojo Magul-Megeri ali ne. tega ne vem: samo rok je že potekal. Zadnje leto se je bližalo k koncu, on se pa še vedno ni odpravil na pot. Krasna Magul-Megeri je začela obupovati. Odpravljal pa se je tedaj iz Tiflisa bogat trgovec s karavano štiridesetih kamel in osemdesetih sužnjev. Tega pokliče k sebi Magul-Megeri. mu da zlato skledo in pravi: "Vzemi to skledo, v vsa- j kem mestu, v katerega prideš, iz-1 postavi to skledo na svoji stojnici i in naznani povsodi, da dobi oni.; ki se pripozna za lastnika moje i sklede in to dokaže, skledo in po-; vrhu št* težo njeno v zlatu. — Od-1 potoval je trgovec, povsodi izpol-! njeval naročilo Magul-Megeri, to-j da nihče se ni priznal za lastnika i zlate sklede. Prodal je že skoraj vse svoj«* blago in z ostanki pri-1 šel v Ha lat'. Po vsem mestu raz-j glasi naročilo Magul-Megeri. Ko, to Ašik-Kerib začuje, priteče v j karavansaraj in vidi zlato skledo) na stojnici tifliškega trgovca. —j "To je iimje! " pravi in jo pogra-! bi. "Res je tvoje." odvrne trgovce. "spoznal sem te. Ašik-Kerib !| Hiti v Tiflis: tvoja Magul-Megeri: mi je naročila, naj ti povem, da rok poteka, in če te ne bo ua določeni dan, da vzame drugega." Obupan se pograbi Ašik-Kerib za glavo, kajti ostali so samo še trije dnevi do usodne ure. Vzlic temu-! zasede konja, vzame s seboj torbo zlatnikov — iu oddirja, ne da bi štcdil konja. Naposled mu izmučeni dirjalec pade in izdihne na gori Arzinjan. ki kipi proti nebu med Arzinjanom in Arzerunoin. j Kaj naj stori? Od Arzinjana do Tiflisa je dva meseca ježe, preo-; stsijala pa sta mu samo še dva dni. i I " Vsemogočni Allah!" zakliče. | "ako mi ti ne pomoreš, tedaj ni-, mam na zemlji ničesar več iska-i ti!" In vreči se hoče z visoke pe-j 'čine. Naenkrat zagleda pod seboj I človeka na belem konju in zasliši ! močen glas: "Oglcn (mladenič), kaj hočeš storiti?'' — "Hočem! j umreti." odvrne Ašik. "Ako jej tiiko. splezaj sem doli, jaz te ubi - i j jem." Spleza Ašik s pečine k nje- ' mu. "Stopaj za menoj, mu pravi I grozno jezdec. "Kako ti'nai sle- I I tlim." odgovori Ašik. "tvoj konji leti ko veter, mene pa ovira težka ! torba." — "Res je; obesi torbo ua sedlo; sani pa mi sledi."' Za-j ostal je Ašik, najsi je tekel na vso, | moč. "Ali zaostajaš.'" vpraša je-j zdee. "Kako ii naj sledim.' Tvoj konj je hitrejši ko misel, jaz pa sem že ves izmučen." — "Kes je. Sedi adaj na mojega konja in govori čisto resnico: Kam te pelje i | P«t .'" — Da bi danes prišel vsaj v Arz« rum, de Ašik. "Zamiži!" j >!— A-iik zamiži. "Sedaj poglej J*? j Cfleda Ašik: pred njim se belijo i zidovi in blešče ininareti arzeruu-; ski. "Odpusti, aga," pravi Ašj\. "zmotil sem se: mislil sem reči,j I,da moram v Kars". — "Ulej, glej." reče jezdec, "ali te nisem opozori', da govori čisto* resnico? Zapri zopet oči! Sedaj odpri!" :jNe verjame Ašik sebi samemu, da ' j vidi pred seboj Kars. Pade na kolena in pravi: "Kriv. aga, trikrat kriv je tvoj sluga Ašik-Kerib; toda. sam veš, da človek, ki sačne jutro z lažjo, z lažjo tudi dan konča. V resnici moram v Tiflis. — "Kakšen nejevernež si," reče jezdec srdito, "toda naj bo, odpuščam ti. Zapri oči. sedaj odpri, 'j pristavi po preteku ene minute.) j Ašik zavrisne veselja: bila staj pred vrat mi tifliškimi. Zahvali se: prisrčno jezdecu, vzame torbo iz sedla in reče: "Res, dobrota tvo-1 ju je velika, toda stori še več. Kdo I bo verjel mojim besedam, da sem ' dospel v enem dnevu iz Arzinianal iv Tiflis? Daj mi kak dokaz za to. !*'S'kloui se," mu pravi oni z nasmehom. "vzemi izpod kopita ko-' ,nja pest prsti in jo spravi v se-jdrije. Ako ne bodo verjeli resnic-j nosti tvojih besedi, tedaj zapovej, naj ti pripeljejo alepico, ki jc že sedem let v tem stanju, pomaži ji oči in izpregledala bo." Vzame! j pest prsti izpod kopita konja' I— belca, toda ko vzdigne glavo, (sta jezdec in toonj izginila. In i prepričan je bil Ašik v svoji duši,; i da jezd~ec ui bil nihče drugi nego! Haderiliaz (sv. Jurij). ! Pozno zvečer poišče Ašik-Kerib i I _ I svoj dom. Trka na vrata s tresočo roko in kliče: "Ana. ana. (mati), odpri! Božji gost sem in premrzel in gladen; radi potujočega sina tvojega te prosim, spusti me. noter. Odgovori mu slaboten glas starke: "Popotniki prenočujejo ! pri bogatinih in veljakih. Ženito-vanje je v mestu, tja pojdi, tam i lahko prebiješ noč veselo. "Ana."; odvrne ^\šik, "nimam tu znanca in zato ponavljani svojo prošnjo: i radi potujočega sina s\ojega mi !odpri!" Tedaj pravi sestra materi: "Mati. vstanem in mu odprem." — "Negodnica!" jo po-kara mati. "veseli te sprejemati j mlade ljudi iu jih pogošeevati, ker je že sedem let minilo, odkar sem vsled solz izgubila luč oči." Tothi hčerki ni bilo mar za njeno karanje, vstane, odpre vrata in spust' , !noter Ašik-Keriba. Ko izprego -voi i Ašik-Kerib običajni pozdrav, •t ile in se jame s skritim razburjenjem ogledovati. In vidi: Na steni visi v zaprašenem zavoju j njegova blagozvočna saaz. Začne \ lizpraševati mater: "Kaj visi na [steni.'" — "Radoveden gost si." j pravi mati. "ali ti ni dovolj, da ! dobiš kos kruha in da ti jutri že-im srt čno pot .'" — " Povedal sem iti že, da si mi rodna mati. da je o sestra moja. In zato te prosim, da mi poveš, kaj visi na steni."' — "To je saaz, saaz." odvrne starka srdito, ker mu ni verjela. !"ln kaj je to saaz.'" — "Saaz j* priprava, na katero igrajo in pojo | pesmi." In prosi Ašik-Kerib, naj ! dovoli hčerki, tla jo sname in mu ; pokaže. "Ni mogoče! Ze sedem j iet visi na steni in še nobena živa toka se je ni dotaknila. Toda se-Istra vstane, sname s stene saaz in mu jo izroči. Tedaj vzdigne Ašik-Kerib svoje oči proti nebu iu iz-moii to-le molitev: "O, vsemogočni Allah! Ako moram doseči I .svoj cilj, po katerem hrepenim, tedaj bo moja sedmostrunata saa 1 prav tako ubrana kot tisti dan. i o sem igral nanjo zadnjikrat.* In udari po mehkih strunah, te so ise ubrano odzvale, in začne peti: I /•Jaz sem revni Ašak-Keril) (popotniki in revne so besede moje ■ toda veliki lladeriliaz mi je po-Imagal. tla sem se spustil raz str-! mo pečino. Dasi sem reven in Su i revne besede moje. spoznaj, o mati. svojega popotnika!" Zajoka ' i:; a t i in ga vpraša: "Kako ti je ime.'" — "Rašid" (odkritosr-čni i. — "Enkrat govori, drugičj poslušaj, Rašid." mu pravi mat i. "Besede tvoje so mi razrezale sr-ce ino»je na kosce. Videla sem v sanjah današnjo noč, da so se mi :pobelili lasje; pa je temu že sedem let. ko sem vsled solz oslepela. Povej mi ti. ki imaš njegov ot iz llalafa v Tiflis vij treh dneh;" • I "Zakaj me hočeš ubiti.'" pravi j Ašik. "^nj se pevci navadno z j i vseh štirih strani zbirajo na en t kraj: tudi ne zahtevajo plačila j otl vas. verjemite ali pa ne." > , "Naj nadaljuje," pravi ženin i < in Ašik zapoje znova: "Jutranji namaz (mohauiedan j 1 ski obred) sem naredil v dolini | Arzinianski, opoldanski namaz v I; mestu Bozerumu. pred zatonom ! i jsolnca sem vršil namaz v mest ji Karsu in večerni namaz — v Ti-|c iilisn. Allah mi ji' dal peruti iu pri- j 1 letel sem semkaj. Daj Bog. da po-j i stanem žrtev belega konja; ska-ji kal vam je brzo kot plesalce po j i vrvi z gore v sotesko, iz soteske j; na goro. Mevlan (Gospod naš) ]: 'dal ]«ruti Ašiku ki priletel je A- : šik na svatbo Magul-Megeri." Ko spozna Magul-Megeri nj«*-gov glas vrže strup na eno. kii. il na drugo stran. "Tako torej držiš besedo ?" ji pravi prijateljica. "Torej postaneš današnjo noč | žena Kurduk-bega ?" — "Ve ni-j ste spoznale, jaz pa sem spoznala j mil mi glas." odvrne Magul-Me gen. vzame škarje ni prere-.e ear-do. Ko pogleda in res spozna svojega Ašik-Keriba, zakriči in mu' plane na pr-si. In oba se zgrudita ! bit z zavesti. Kuršud-begov brat' skoči nanju s kinžalom, da ju u-j meri. toda Kuršud-beg ga zadrži; in pravi: "Pomiri se in vedi: Kari je zapisano človeku pri rojstvu 'na čelo, temu se ne izogne.'" i Ko sta se vzdramila iz omotice, je Magul-Megeri zardela sramu, j zakrila obraz z roko in se skrila 'za čardo. "Sedaj je jasno ko beli dan, i da si ti Ašik-Kerib," pravi ženili, 'toda povej nam, kako si mogel v j tako kratkem času prejahati tako !daljavo?" — "V dokaz resnice." , j odvrne Ašik. "preseka moja sab-i 1 ja kamen; ako lažem, naj postane 'vrat tanjši kot las. Toda najbolje | bo, da mi prijeljete slepico, ki že sedem let ui vulela luči božje in povrnem ji vid." Sestra Ašik-Ke- j j riba. ki je stala v veži pri vratih.! sliši te besede in teče k materi: j "Majka ! " vzklikne, "to je res moj ! brat. res tvoj sin. Ašik-Kerib!"; In prime starko poti pazduho in jo pripelje na ženitovanjsko pojedino. Tedaj vzame Ašik košček .prsti iz nedrij, da razinoči v vodi j in pomaže materi oči rekoč: "Znajte vi. ljudje, kako mogočen ;jin velik Haderiliaz!" — In mati izpregleda. Tedaj že ni smel nihče več dvomiti nad resničnost-Ijo besed njegovih in odstopil mu ! je Kuršud-beg brez ugovova prekrasno Magul-^legi-ri. Tu mu pravi Ašik-Kerib žareč veselja: "Cuj Kuršud-beg. potolaži s«'! Sestra moja ni slabša od tvoje prejšnje neveste, bogat sem, j in ne bo imela ona manj srebra in zlata. Vzemi si jo — in bodita ta-, ko srečna, kot sem jaz s svojo | predrago Magul-Megeri!" •j —— ! ŠTEVILO NEMCEV V PRAGI I ! i 11 Po najnovejših statističnih po-I dat kili je v Pragi 17.087 avstrijskih državljanov z nemškim ob- I čevalnim jezikom. Pred desetimi II leti se jih je naštelo še v Pragi • i 18.258 oseb, torej se je število Nemcev zmanjšalo v desetih letih \ za 271 oseb. To j«* popolnoma ' pojmljiv pojav. Število Nemcev v 'iPragi se vedno manjša po čisto ': naravnem procesu brez vsake go-" 11 julije in nasilja, ki vtiskuje lu iz-1. brisno znamenje ljudskemu štetju • ■ na Dunaju in v drugih deželah, ! j kjer imajo Nemci oblast v rokah. Pristnih Nemcev v Pragi sploh ■ j niti toliko ni, koJil^or se jih je nn-1 j štelo (17.087), zakaj v tem številu je gotovo kakih 80lK) oseb. ki ra-1 hijo kot občevalni jezik v enaki j meri češčino iu nemščino. Med i temi neodločnimi prebivalci so ' j večinoma židje. ki se rajše štejejo za Nemce nego za Čehe, toda j razmere so zmirom boljše in do uri h od njega ljudskega štetja se bodo gotovo zopet izboljšale. Ho niffačoiakožrfiS,,otov*ta flu UiiIfludrsrarodot,,oviiic J pisati za vožnj-cene, kretanje paznikov iu drugi '~#nila, na tridko Frank Saksci 82 Cortlandt S^ New York j ... ^. Akonaznaišprihod,pričakuje • te nad uradnik na postaji in sprem? [ na parnik, vse brezplačne. • ' __________. __j__i__i_____ V soboto. i! —o— V velikem začruelem poslopju so stanovali tlelavei. Okoli in okoli poslopja je bila neprodirna tema : svetilke ali žarnice ni bilo nobene nikjej*. Povsodi je gospodarila tema. V strugi je bučala in šumela reka. Temne sence so prihajale in odhajale. Nočno tišino je motil za hip pijan smeh. surovo petje, tudi ženski in otročji jok. potem pa je bilo zopet vse tiho. Le zdajpa-zdaj se je začni šepet delavca iu delavke, ki ju je družila ljubezen; pomešal se je z mrmranjem vode, ki je hitela naprej. \ stopil je. V veži je bila tema,, | ali noga je bila vajena: ni se nika- i ! mor zadel. Suha, koščena roka je j ] | tipala po mokrem zidovju in za-1 : ; dela ob kljuko. Nizka, široka vra- j ] 1 ta so se škripaje odprla; v sobi je i j j bila tema. Zato je posvetil. Sve- i j j tloba žveplenke je padla po ste- j . | nah in ležiščih. Orne postave so le- < ; zale na umazanih blazinah. Nekdo 1 ] se jc zbudil in se obrnil na drugo !' stran; slama je zašumela. Zopet je hib, vse tiho. Alii- je bil v soba- j ki je bila širna in prostrana. | Prižgal je svečo in sedel na kov- I čeg ob ležišču. Saj prava postelja \ ni bila. Na deskah je ležala trda | blazina, ob vznožju je bil zvit lic-! čeden koc. Naslonil se je ob ležišče in si o-gledoval napete roke. Bila je sobo-, j ta. Ves teden je kopal v jami, dan j na dan; danes j>a je sobota iu ju-j • tri j<> nedelja. Nejevoljen se je o-j tresel misli, tla ob nedeljah ni de-i J a ne plače. Dosti je šest tin i, si je | mislil. Šest dni je dela, od pone-| deljka do sobote, v soboto je pla-I ča, v nedeljo pa je praznik dela. ; Vsakdo praznuje svoj dan. zakaj j ga ne bi delavec In izvlekel je izza srajce ruto. premočeno z znojnimi kapljami. A' njej so bili skrbno zaviti sadovi | znoja in potu: trdo zasluženi de-j nar. Sladko čuvstvo ga je objelo. Z ljubeznijo in skrbjo je polagal goldinar za goldinarjem; pet jih je bilo. Zopet je začel iznova in zopet je štel. a goldinarjev je bilo vedno pet. ves zaslužek celega tedna. Vrata so se odprla. Omahuje je vstopil drug delavec. Poznalo se : 11»u je. da ni več trezen. Grozno je ropotal z okornimi čevlji in se za-| deva I zdaj v steno, zdaj zopet ob i zaboj. Delavci so se predramili; [začeli so ponialem kleti in se obračati. Dolg. izsušen delavec je planil pokoneu in izginil. Hladen zrak je zavel po sobani: plamen sveče, ki je bilo lojeva. je vzpla-polal in zadišalo je po loju. Omahnil je vznak na svojem le-i žišču in zaprl oči. Bilo mu je neizmerno prijetno. Pred očmi so se I mu ponavljali dogodki. Polna so-j ha pivcev, gost dim, da se komaj i vidi. na mizah vrčki, steklenice, j bujne natakarice, in zdaj plačuje • z goldinarji — za nazaj in za danes. Danes ima denar, cel teden ga ni hilo. Položi natakarici roko okrog pasa. Ne brani mu se; danes ima denar, danes je njegova. OdpVl je oči in ga videl, ko je, sedel in prešteval. Bral mu je sre-! jeo na obrazu, gledal mu je na ust- ' i nice, ki so štele: «>den. dva. trije. I jštiije. pet..... eden,---- Zaren-j , | ca I je sam pri sebi: "Pes. skopuh, ! ne boš nesel v grob. hudič te bo trgal! Sam hudič!" Premagal ga j«* spanec; v zavisti in nevoščlji- i vosti je zatisnil oči. Tudi oni je legel in upihnil sve-; čo. Tema se je naselila, iz veže so 1 se čuli glasni koraki; po sobani je ' odi levalo glasno dihanje. Trudne oči so se zgenile, zazibal se je v težek sanj. , Nesel je vrečo, polno denarja, j Težka je bila. avendar je nesel z lahkoto: kdo bi ne nesel, kdo bi se branil denarji* Naenkrat pa se jc odprlo dno in denar se je začel izsipati na vse strani. Sre-" brni goldinarji in zlati cekini so se trkalikali po vseh kotih, ban-t kovce je odnašal veter. Bolj ko je j tiščal, bolj je letelo in padalo. Kmalu bo konec, kmalu bo vreča prazna ; ničesar ne bo. On pa se ( je bal konca, bal se je tistega trenutka. ko bo vreča prazna, brez doneeih tolarjev. Tolarji so pada-^ Ii in se širili na vse strani, nikdar ni bilo konca, strah pa je postajal vedno večji in večji.... Mrzel znoj mu je oblil čelo. i . * * Nad starini poslopjem je zable- ščal mese.c. Zvezde so sanjale na nočnem nebu. Semintja je švignil utrinek in se izgubil. Poslopje jp bilo v tenii. V strugi se je zrcalil na vodi bledi nebeški pastir. Voda je bežals v hi- i trem teku. I Delavci so spali. — ] if ^ W i r^TlAJLEPŠE, najcenejše ^ / | ^ in najbolj trpežne tis- i X X debijo slavna ^^^^^ 1 društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstop-^ ' M/ nice in vse druge tiskovine. / Vf^ * SLOVENCI. PODPIRAJTE SLOVENCA! Clevelandska Amerika itts&stiini ************* _ **★**-*★* omami** c,. n P, n.. , n. , , _ ******** fflgžttttj^« 6119 SI. Clair Ave., Cleveland, 0. **★**★»■* It-kick-* A^t* ******** a JTA^* ***** g -s-©®s-@©sf■ 0 POZOR! ZELO VAŽNO! POZOR! % Slovenski rojaki! I Dovolim si cenjenim rojakom v širni AnieHki nljcdno naznaniti. 'a teste v ^aki zade\i 1-ar najbolje postreženi. Iir.iraj bolje, kakor pri "fctin m Ti4 erju". kajti "Stari TBler" Jo« ; g* ne ekr.istira faktiOno več. kajti ni; a in stilna .t 11. ..ana in jo je kupil neki Itaii-j jan. Samo ime je še ostal "Stari I išler " ter opozarjam cenjene rojake, da podpira- V;." -oj mo Slovence domačine, ne pa tujce Italijane ,-f • *.. Blagovolite smo povprašati, ko dojdete na ljubljanski 1-olodvor za jjoptilno iS? "Sovi York", vas btde vr-stilni;ki slugra. 1 ateri je ori vsakem vlaku navz-n , brezplarno dovedel in kovčeke »anesel v gostilno "Novi York". .'A* '/. <»d!ičnim spoštovanjem ® Josef Jane g § SVOJ K SVOJIM! % ;---... Q ^ VclJkn vinu \ n žyMn,H. • -. Vj ro«iai* D . j po ....../Oc V Črno vino po .S0c ^ pj c bi I no naror'bo priporoCa ^^ § ^F MARIJA ORILL U 530« Clelr Ave., I\ ti.. Clc e ond. O g RED STAR LINE. Plovltba med INcw Yorkom In Antwerporr Redna tedenska zvena potom postnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KKOONLAfSD 18,694 tot 1 ,A85 tcn FINLAND 1 VAL^Kl^JSID 12,185 ton 12.018 ton Krmtka in adobna pot sa potnike v Avetnjo, u« Ugi>ko, r*iovtjn»*iiu Hrvaukc in Qalicijo, kajti mffd AJitwerpom in iroftnovdnin^' dp?.e!Jtmi ie dvojna direktna j lezniška «ve*** Posebno se Ae skrbi sa udobnost pomito* mrUmm P'eit» rH»r«o ^<>«toii malih kabin » 2, 4, 6 in 8 potniko«^ Za nadaljne informacije, cene in ne lielKr obrain RFJ) Si V /A U UI^VR. N*. 9 Brwdwiif 1306 "F" Str«-1. N. pa rabite dopust? i Rezervist: Javljam pokorno, gospod stotnik, da bi rad svojo ženo > presenetil. i Stotnik: S kom pa? i Razne zanimivosti. -o- V DEŽELI GOBAVCEV. Približno šest kilometrov od Taškenta, glavnega mesta ruskega Turkestana v Aziji, za gledaš visoko obzidje. Obzidje ima vrata in nad vrati je zapisano: Kirhlan Malian — t. j. vas gobavcev. Pro- ' bivalci te vasi so izključeni iz sveta; nesrečniki imajo osem hektarjev plodovite zemlje, ki je ka-1 kor eveteč, dehteč in senčnat vrt ; in na tem lepem vrtu pričakujejo smrti. Veje sadnega drevja se sklanjajo pod težo sadov prav do tal. Povsod rastejo naj k rasne jša j drevesa; hišo obdajajo rožnate gredo. In sredi sijaja razkošno naravo žive in mrjejo gobavci. Tu pripravljajo možje kosilo, ženo ši-1 vajo; tam so igra troje otrok, dva sta gobavih staršev, eden jo čuvajev sin. Šo je prizanesla kruta bolezen mladim telesom, ali že klije j v njih kal grozne bolezni, ki bo napadla prej ali slej njih organizem. Ob vodnem prekopu sedita dva bolnika, podobi najgiiusnejše bede. Enemu je pokrito obličje > izpuščaji in s krastami, nos se jt-pogreznil, zgronjo ustnico je od-j jedla bolezen, glas mu jo hripavl šepet. Se starejši je drugi goba- i vec. — poro se upira, da bi opisalo strahovit prizor. Na postelji leži bolnik, ves črn samih muli; trideset let že hira živ okostnjak. I Ženske žive v posebnih oddelkih.' Najmlajši je 15 let. najstanjši j štirideset. Večinoma so pnuuio-■ žile z gobavci; dve sta rodili otro-j ke, druge nimajo ni«*' otrok. Kdor ! izmeti moških lahko dela, obdelu-jje vrt; kar pridela, porabijo seveda samo za bolnike. Vseli gobavcev je okoli 50 in žive od darov. Vsak dan jim preskrbe iz mesta meso, vsak dobi pol funta. V isti hiši skupno z bolniki živi tudi policaj, rodom Sart. Z bolniki občuje popolnoma brezskrbno in celo jč skupno z njimi Na vprašanje, ali so no boji, da se okuži z gobavostjo, odgovarja: "Ako no-j če bog. no boš bolan 1" Njegov' prednik jo živel neprenehoma 12 let med gobavci in je zapustil zdrav kolonijo. Vsak dan obišče kolonijo ranocelnik, ki jo pod nadzorstvom mestnega zdravni-1 ka. Prod 15 loti so smeli gobavci' ■prosjačili, no v mestu, temveč po j deželni cesti. Bolnik je začrtal tam okoli sebe krog. ki ga ni presto-ipiL V to kolonijo pridejo samo tisti bolniki, katerih bolezen je že Izolo napredovala. V oddelku za i j gobavce v taškenski bolnici zdravijo začetne slučaje bolnikov, ki j žive dolga leta: zategadelj je zo-, lo čudno, da so grozna bolezen bolj ne razširi. j NAJDALJŠI LASJE. Kako dolgi lahko zrastejo člo-( veški lasje? Pes»iških odgovorov! I na to vprašanje no moremo vpo-; jštevati. kajti po svoji stari neo-I poročni pravici pretiravajo tudi j tu. Veliki perzijski pesnik Firdu-jzi je prisodil eni izmed kraljic (svojega srca tako dolge lase, da i "segajo njeni kodri od strehe do zemlje" in da zakliče zavidanja j •vredna lepotica ljubčku. ki kopi-i :ni po njej: "Oprimi se mojih las in splezaj ročno k meni — jaz sa-j jma naj ti bom vrv!" Tako bujni' ! lasje rastejo nedvomno samo v ; orientalski poeziji. Toda kljub te-tinu je živela oseba, ki je o njej znanstveno dokazano, da jo imela 232 cm dolge lase. Čeprav morda nežni spol no bo zadovoljen, vendar moramo povedati resnico, da je bil nositelj teh bujnih las moški in sicer poglavar indijskega rodu. Kajti povprečna dolžina nestriženih človeških las znaša 70 do 1000 centimetrov, kakor so dognala skrbna in natančna ino>-:jena. Daljši so že izvenrodnost. Seveda je razumljivo samoposebi. da merimo dolžino las pri osebah ženskega spola. Več posameznih slučajev pa govori zato. da tudi t rast moških las, zlasti v mladosti, prav nič ne zaostaja za rastjo žen-,škili las. Ruskim menihom, španskim in italijanskim pastirjem j zrastejo prav tako dolgi, kakor je 'povprečna rast ženskih las. Dečkom. ki jim no striže jo las, zrastejo lasje do polovice telesa, tako j da prekose svoje sestre. Zlast i bujno rastejo lasje moškim na lavi. kjer si domačini ne strižejo las; pogosto jim segajo do kolen. NASTAJAJOČI IN IZGINJAJOČI OTOKI. j Dne 28. junija 18:51 se je :10 milj od Sciaece potresla ladja, ki ji je poveljeval kapitan Pultnev Mal -I con. vozeča med južnosicilskim obrežjem in severno Afriko, in to-iinu potresu je sledilo nenavadno I vznemirjenje morja. Podmorski vulkan j<- bil pričel bruhati. Dvanajst dni pozneje je dvignil o-gnjenik i/, morja svojo glavo v višini sedem metrov na kraju, kjer je bilo morje prejo metrov globoko. Ognjenik je vodno bolj rasteh Dne 4. avgusta je dvigal liO metrov visoko nad morsko gladino svoje žrelo v obliki stožca. Neprenehoma so se dvigali gosti oblaki dima, ki so zatomilili morje daleč naokolo. Polagoma pa jo vulkan pojenjaval in obenem je pričelo morje odplavljati otok. Dno 25. avgusta se j«- skrčil otok I na dve milji. Začetkom oktobra so videli samo še majhen košček kopne zemlje in polagoma jo izginil še ta. Nonadoma-pa jo izginil največji del otoka Krakatana, k! je med Javo in Sumatro. Dne 26. i avgusta 1883 jo bil z na j gostejšimi gozdi porast en i otok Krakatau dolg 1) kilometrov in širok 5 kilometrov, njegova površina pa je bila .T* in pol kvadratnih kilometrov. Dan pozneje — v noči od 20. do 27. avgusta je bil silen vulkanski izbruh — se jo zmanjšala površina Krakatava za več kakor polovico, širok je bil samo št4 :">C.j km in dolg 2 km. Največji del o- [toka z 822 m visoko vulkansko i goro se je bil pogreznil v morje. Iz morja pa se je polagoma dvignilo dvoje majhnih otokov, ki sta se pozneje zopet pogreznila; pol lota po katastrofi sta bila že štiri metre pod morsko gladino. Nenadno pogrezanje otokov je povzročilo na raznih krajih večje 'in manjše katastrofe. Naraste! je bil ogromen morski val in je razdejal na obali Jave in Sumatre Andžer in Merak in se razširil do Indijskega in Tihega morja. Zračne spremembe so čutili tudi v Evropi; s tem je bila v zvezi nenavadno rdeča barva neba, ki se je ponavljala šo dolgo potem. Tudi v zadnjih letih so morali zem-Ijepisei predrugačiti zemljevide. Leta 1905 je izginil čilski otok J nan Fernandez, dno 25. marca 190!) pa se je pogreznil koralni o-tok Cipperton. Mehika in Fran-eoska sta se ravno ob tem času pričkali za last tega otoka in sta se že bili zedinili, tla razsodi spor italijanski kralj; katastrofa je .mahoma končala ves spor. KAJ SE VSE PRIPETI NA POŠTI. | Nekemu dunajskemu listu po-jroča neki Seliger, kako je skušal pošto. Na Dunaju je dal na pošto dopisnico, na katero je namesto naslova nalepil sliko svoje matere v Lincu. Na drugi strani je bila slika dela mesta Liuea. Eno hišo je začrtal ter pripisal namesto naslova: "Tej gospej v tem mestu." Dopisnica .j<- prišla v isti. ni na označeni naslov. Pošta sicer ni bila dolžna, oddati to dopisni-ee. veudar je pa napravila to uslugo. NENAVADEN VZROK ZA LOČITEV ZAKONA. Pariški zakonec, ki svoje žene očividno ne ljubi brezmejno, je ; vložil tožbo na ločitev zakona; za vzrok ločitve je navajal, da mora ženi vsako obleko zapenjati in odpenjati, kar presega njegove moči! Kadar gre z ženo v gledališče, obleče žena obleko, ki ima nič , manj kakor 49 gumbov. Zanj je velika muka. da mora zapeti 49 I gumbov. Ako se pri zapenjanju zmoti za on gumb, mora začeti iz-nova. Ker nima dovolj premoženja. da bi vzdrževal sobarico, mu t ne preostaja nič drugega, kakor — ločitev! In potem pa še pravijo: "Ločitev je težka!" i-------- i SLOVENCI IN SLOVENKE NA j tOCAJTE SE NA "GLAS NAR#-)A", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI ':T OVFVSKT DNKVNLK; * Phonc 3-16. | ; FRANK PETKOVSEK, AmT^mk javni notar - Notary Public, fll^li 718-720 Market St., WAUKEQAN, ILL. ^iiiK^Hj PRODAJA fina vina, najbolje žganje te- ■^Eki&^^K izvrstne smo tke — patentov ana idra W^KF^^ * J^Hp PRODAJA volne lističe vseb prekomor' skih črt. -^HF POŠILJA denar v star kraj zanesljive i ^^^jjfržjj^^ in poSteno ; UPRAVLJA vee v notarski posel spada* __joča dela. j Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St*.NewYork. I A. J. KRASHOWITZ i I Oakford Ave., Richwood, W. Va. I j trgovina z mešanim blagom ! Pri meni dobite vsakovrstno specerijsko blago, najfineje | sveže in suho meso, vse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo finih I svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO W PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI. | ROJAKI! Ne hodite k tujcem, j ki vas že toliko časa do kosti [ glodajo, tem več podpirajjte domačo obrt to je svojega rojaka. SVOJI IC SVOJIM! "8US NARODA"! (Slov«nlc Dally.j Owned and published by the Slovsnlo Publishing Co. i (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEdKQ, Secretary. JA)U18 BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and address«*) of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list 2a Ameriko in Canado.........«3.00 " pol leta........ 1.50 I- leto za mepfco New York . . 4.00 " pol leta za mesto New York . 2.00 ** Evropo za vse leto.....4.50 •• " " pol leta.....2.50 " " 41 četrt J sta .... 1.75 ••GLAS NARODA" izhaja vt=ak dan iz- vzemši nedelj in praznikov. "OUAS NARODA" ("Voice of the People") iaroed every day, except Sand ays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advartls«mant« on agreement. -------1-- Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Erosi m o, da se nam tadi prejšnje ilvallščo nuznan , da hitreje najdemo naslovnika. ____________ Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov : "GLAS NARODA" 82 Cortland t St., New York City. Telefon 4»;h7 Cortland t. Koncem tedna. —o— Strie Sani je vstopil v novo le-, to z deficitom. "Stric"' se lahko j tolaži: marsikomu njegovih nečakov se je ravnotako zgodilo. * * * Štiri kolone so zavzemala te dni poročilo v newyorskih j Times", ki se glasijo: Morgan je plačal tHS'dOO za dve redki knjigi. Perkins je kupil sliko za .^ll-Onn. Amerikanski finančniki nameravajo vstanoviti trust za »lemante. * * Kaj je smola: če ukrade kdo $300,000 v gotovini, pa ne more speeati bankovcev, ker so številke znane. - .... sa * ♦ * Velikansko premoženje' se je nahajalo v shrambah izgorelega j Equitable poslopja. Torej smo {sc vendar motili, ko smo pisali, da 111 denarja. Pa še prav veliko ga je. samo to je zlgd# k^r- ga imajo spravljenega ^og&taši v ognja-varnih shrambah, kaai^r jiiiuajo dostopa navadni ljudje. ■3:- * * Iz- Ljubljane prihaja poročilo, da odstopi kranjski deželni glavar Suklje. No, s sredstvi, ki niso bila ravno poštena, se je po-vspel izredno visoko: iz navadnega ^profesorja: je poslal kranjski deželni vladar in plemič. Višje stopnje sedaj zanj nt, "111 zato se pripravlja za penžjon. Njegovih "lavorik" mu- ne zavidamo... •2- •> * Mogoče je pa tudi. da ima klerikalna stranka kakega, drugega "zaslužnega" moža, kateremu se mora izkazati hvaležno, in da j«* bil pl. Suklje primoran napraviti drugemu koritarjit prostor. Slovenske vesti in dopisi. 1 0 Slovenski Ilustrovani Tednik. Lpravništvo Slovenskega llustro-vanega Tednika v Ljubljani nam je poslalo več številk omenjenega lista, ki je edini te vrste na Slovenskem. Rojakom, ki se zanimajo za list, in ki bi se radi naročili nanj, pošljemo po en iztis brezplačno. Naročnina na Slov. llust. Tednik, ki prinaša med drugimi tudi prav zanimive sliki' iz Atne-Irike — v zadnjih številkah mnogo slik iz Scofteldv lita h— znaša za Ameriko $3 za celo leto in polletno $1.50. Kdor pošlje vsaj pol-jletno naročnino, t. j. $1..j0, in priloži še 20c za ovoj in poštnino, dobi eno sliko Prešerna, Gregorčiča ali Jurčiča. Priporočamo rojakom. da se naročijo na Slovenski Ilustrovani Tednik. Naročnino sprejema upravništvo "Glasa Naroda". H2 <'ortlandt St., New-York, n. y; Veselica v korist Slovanskega naselniškega doma. — Ženski odsek Slovanske alijanee priredi v korist Slovanskega naselniškega doma v petek, dne 2G. januarja v 'Sokolski dvorani. 420 iztočna 71. ulica v New Yorku veselico, na katero vabi vse Slovence in Slovenke iz Greater New Yorka. Vstopnina z garderobo vred j« •r>Oe. Ker jc čisti dobiček namenjen blagajni Slovanskega naselniškega doma, j«' upali, da sr Slovenci te vesejice v obilnem številu udeleže. Razmere v Reed, Pa. — Iz Recti nam poročajo, da so tamoš-njc delavske razmere zelo slabe. Zato odsvetujemo rojakom t je kaj hoditi za delom. Iz Mollenauer, Pa. — Delavske razmere so slabe, in se tlela le po 2 do ,'i dni na teden. — One 3. jau. so prepeljali rojaka Frank Vega 111 a v bolnico v Pittsburgh, ki je že dalj časa bolehal. Zdravniki so izjavili, da ima neko čudno bolezen, katere ne morejo dognati. Omenjeni rojak je zavarovan pri večili društvih' Iz Lindore, Pa. — Delavske razmere so slabe. Dela se sieer, toda plača je slaba, in tudi brezposelnih je tam dovolj. Slovencev je tam le par. Rodbinsko veselje. — Dne 7. t. m. je obiskala štorklja rodbino Ivana in Marije Anžlovar v Dur-bin, W. Va.. in prinesla krepko in zdravo hčerko. Čestitamo! Aliquippa, Pa. — V našem priljubljenem dnevniku je citati vsak dan dopise iz vsake tudi najmanjše slovenske naselbine, iz našega kraja pa nisem še nikdar kaj bral. — Delavske razmere so bolj slabe, kakor skoro povsod, ker le redkokedaj je citati, da so jto ali tam povoljne. Pri nas se 'dela prav malo in zaslužek je ja-\*o slab; zasluži se, da se životari, toda za prihraniti ne ostane pa nič. Sploh je vsakdo zadovoljen, da se sproti preživi. -Rojakom ne svetujem semkaj za de-•lom hoditi. — Josip Merilnik. .< m ..i- . Jk , . °>> : _ . ____ . Sygan, Pa. — Malokedaj se kaj čita v našem-listu od našega kraja. Pa tudi jaz danes nimam nič prav posebnega za poročati. Z delom gre bolj počasi. V celi dolini je sedem premogovih rovov. I jod katerih se pa le v treh d»*la s j polovično paro. Poleg tepa nas' j pa š«* ta zima mnogo ovira. Mrzli i vetrovi brije jo že od novega leta1 naprej "noč in dan tako ostro, daj i se skoro ni mogoče pokazati na 'plan. Kljub tako hudemu vreme-1 ijnu se je priklatila neizprosna smrt v našo slovensko naselbino j i iu nam odvzela dne 3. jan. v ob-j 1 *- - če priljubljenega rojaka I'rbana j iDebeljaka. Ranjkj je bil rojen 1. j 18f>4 v vasi Ilotavljc nad Skoijo, | Loko in prišel v Združene drža-; i ve pred . 21 leti. Ves ta čas delal j i je v premogovih rovih, kjer si je tudi nakopal bolezen. Bolehal jej , že več let na želodcu in pred par j leti jc radi iste moral prenehati i z delom v rovih in zadnjih šest mesecev je bila njegova prijateljica postelj, v kateri je premi-Jnul in zapustil ta trnjevi svet. .{Raujki je bil dober član dveh .{podpornih društev, in sicer sv. .' Mori jan a N. II. Z. v Willoeku, .jPa.. in pa društva sv. Jožeta K. .|S: K. J. v Fcderaln. Pa. Pogreb . se je vršil sem kljub raznim boleznini, ki so • me mučile, vendar še korenjak - ostal, zato sem si ga pa malo pri-, voščil. — F. G. Alešu. Alix, Ark. — Nimam kaj vese-" i lega poročati,.pač pa žalostno no-*|vico. Dne 2. jan. je umrl naš "iljubljeni sobrat Andrej Keren v j starosti 29 let. Ranjki je bil bo-^.lan 25 dni za vročinsko boleznijo . in medtem je bil previden s sv. - i zakramenti. Pokopali smo ga na -1 katoliškem pokopališču. Bil je j član dveh podpornih društev, ka-. 11* rih člani so ga z znaki spremili »jna zadnji poti k večnemu počit--:ku. Ranjki je bil doma iz fare > Ooriče pri Kranju in zapušča tu | vdovo v blagoslovljenem stanu, d ter dva otroka v starosti 16 me-i seeev oz. dveh let in pol, v Olove-i landu in® dva bratranca in eno , sestrično, v starem kraju pa ma-. j ter in dva brata. Bodi mu zom- > Ijica lalika! — Z delom se pa ne j morem tudi nič pohvaliti, ker rov , štev. 3 že 14 dnij stoji, ker je vanj prišla voda, in tudi nič ne . vemo, kedaj se bode zopet priče-. lo delati. Nobenemu ne svetujem , semkaj hoditi za delom. — Božične praznike smo iineli jako lepe in na dan treh kraljev je pa snežilo in postalo je mrzlejše. — Jurij Kokolj. Stockett, Mont. — Spominja-J joč se izreka š«* iz šolskih let. kij j se glasi: "kdor trka. se mu od-i pre", zato pa tudi jaz potrkam, na uredniška vrata, da se mi od-pro iu dovoli «r. urednik en mali j prostorček za ta moj dopis. Malo kedaj se sliši kaj iz te naše male naselbine, zato se pa jaz oglasim in popišem, kako tu uapreduje-jiio. Kar se delavskih razmer tiče. moram priznati, da so se zdaj nekoliko poslabšale. Popreje se je delalo vsaki dan. sedaj se pa dela le |.o štiri dni na teden; zasluži |se pa vseeno še toliko, da se pošteno preživimo. Vendar pa rojakom ne svetujem sem hoditi dela iskat, ker se 0 s praktičnimi poizkusi. Napravila sta si drkal-1 na letala v vedno večji meri in popolnosti, in ko sta bila dovršila preko 2' H Ml drkalnili poletov, j jo bilo njihovo drkalo zrelo z rt motor in vijake. Dne 17. decembra 1003 se jima je posrečil prvi polet v navzočnosti nekaterih o-seb: ta dan je rojstni dan aeroplana. Brata Wright sta držala svojo iznajdbo tajno in delala neumorno na izpopolnitvi. Zatorej dolgo časa tudi ui hotel nihče verjeti njiju v.spohom, posebno v Evropi, kjer so ljudje navajeni na "amerikanski bluff". "Brata letalca" sta dobila ime "brata lagalca *. Šele, ko se jima je bilo bati. da jim francoska šola zraste preko glave, j«* prišel Wilbur \V right leta lllOS na Francosko, da pokaže. kaj zamore njegov aeroplan. In Evropa je obstrme-la. ko je videla ta krasni, sigurni in svobodni polet umetne ptice, i Po sodbi strokovnjakov je W rightov biplan pravi tehnični' umotvor. Tu naj sledi kratek o-pis. Nosilna krova sestojata iz lesenega ogrodja, prevlečenega Jia , obeh straneh s perkalom. Dolga sla po 12.."> metrov, široka ]»o 2 metra in oddaljena drug od dru-j gega za l.H m. Zadnji robi na desni iu levi so vijugasti. V daljavi 3.f» m preti nosilnim krovom-se nahaja visočinsko krmilo, katero sestoji iz nadrejenih plošč, dolgih po 4.5 m in širokih po 0.8 m. Pobočno krmilo je urejeno v daljavi 2.;"» m za krovom; tvorita ga dve ozki paralelni plošči. Ves , aeroplan počiva na nizkem sanin-'skem stojalu, ki je spredaj po-!daljšauo in zakrivljeno navzgor, da drži visočinsko krmilo. Sedeži za letalca je na spodnjem nosil-1 nem krovu na levi. motor se najini ja na desni in v sredi je pro-1 stor za pasažirja. Lesena vijaka (sta prirejena tik za nosilnim kro-j ,vom in merita v premer ju po 2.80 'm; obračata se 450k rat v minuti, j j Motor je močan 25 konjskih - sil in telita 90 kg. Kakor smo že omenili, leži pri 'tem aeroplanu vzdrževanje ravnotežja v roki letalca, ker niso omislene nikake priprave za avtomatično stojnost. Visočinsko krmilo služi letalcu tudi za vzdrževanje ravnotežja v podolžni smeri. Zvezano je z levim, ročajem, ki se premika naprej in nazaj. Kadar čuti letalec, da oma-1 huje letalo naprej, premika ro-jčaj nazaj, vsled česar se obrača; visočinsko krmilo navzgor; in ker i ! pritisne zrak od spodaj na po v-j ; še v n o ploščo krmila. se letalo vzravna; kadar pa čuti letalec.; da omahuje letalo nazaj, premi-j ka levi ročaj naprej in zgodi se i obratno. j Za vzdrževanje poprečnega ravnotežja sta izumila brata \V right genialno priredbo, tako-i .zvano zvijate v nosilnega krova, t Ta obstoji v tem. da se zvijejo: zunanji zadnji vijugasti robi no-j i silnih krovov tako. da so desni! j zakrivljeni v isti meri navzdol, i kakor levi navzgor. To zvijatev dosozamo s pomočjo desnega ročaja. ako ga nagnemo na desno ; ali na levo. Kadar čuti letalec, i ■ da omahuje letalo na primer tfa desno, nagne desni ročaj ha leW>';' j vsled tega se zakrivijo dešni zad-jnji robi navzdol, in levi v isti ; smeri navzgor. Ker sta sedaj no- I silna krova na desni strani, na levi mani zakrivljena nego uid-vadno, narašča na desni upor l ■z&i. . a?. If . -t*]haiTiži zraka in z njim vzgoii za isto moro, kolikor odneha na levi. i Posledica temu jo, Kje je moj mož JERNEJ MAR-KFN? Doma je na Okroglem pri Kranju na Gorenjskem. Pred petimi leti je odšel v A-meriko. ter imel pred dvema letoma še naslov pri g. Jos. Ša-rabonu v Duluth, Minn. Zadnje pismo sem dobila od njega pred dvema letoma. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi njegov na-8,0 v- — Ana Markun, pošta Javornik štev. 57, Gorenjska, Krain, Austria. . (12-15—1) Iskre. 1. Italijani so hoteli dobiti Tri-polis. dobili so pa — kolero. 2. Kitajski cesar je šele pet let star. a njegovi ministri in mandarini so še bolj — otročji,. Dekle do 20 let izprašuje o iženinu: "Kakšen je?"; od 20 do 130 let izprašuje: "Kaj je?"; a ko l,io staro nad 30 let, kliče: "Kje je, kje je?" 4. Nekdaj so bile zbirališče pro-I topa če v beznice na "žegnanjih", I a sedaj so deželni in državni zbori. i KSETANJE PARNIKOV j KEDAJ QD PLUJEJO IZ NEW YORKA 1 PaRNIK i ODPLUJl ' v ! Ztseland........jan. 17 Antwerpen Argentina...... ,, 17 Trst - Fiume. La Bretagne ... ,, iS H»vre. St. Louis-----y.. 2o Southampton Chicago...........»»Havre G. Washington. ,, 23 Bremen i NeuAmsteriiam „ 23!Rotterdarn | Olympic (novi) „ 24!Sonthan sicn I ..upland ...... ,, 24^Antwerptn La Lorraine____ ,, 25;Havre. Philadelphia..' ,, 27 Southampton 1 Nordam....... ,, ^'Rotterdam Kroonland---- ,, Antwerpen I Celtic.......... iebr. Iifciv«rpool ' La Touraine ... ,, ljHavre New York..... ,, 3'Soathampt->m Pres. Lincoln. ,, 3Hambiirg Rochambean..... „ o.Havre Kyndam...... .„ .0 Kotterdam ■ P. V. Wilhelm ,, <',;Bremen . Kinland ..... „ 7 Antwerpen La Savoie......„ s Havre Oceanic----... „ III Southampton Niagara....... ,, t0|Havre Glede cene za parobrodne livtks la v-«« druga pojasnil« obrnit« m na: FRANK SAKSER 82 Cortlanit «t„ Knr York, k. T ■ i ? [ n ■: j IHŠ ; Samo $ 1 .OO velja 6 zvezkov (1776 stran) V Padišahovej senci s poštnino vred. GLAS NARODA, 32 Cortlandt St., New York. Hamburg-A^ie^an Line. Redni prekooceanalci promet iz NEW Y0RKA do HAMBURGA j prako PLYMOUTH in CHERBURG z dobro pozruitimi parniki na dvm vijak*: (Ca i ser In Aueuate Victoria, America, Clnclnnat Cleveland, President Lincoln, President Oran t, Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. , Veliki moderni parniki nudijo najboljie udoboos i xa primerne cene; neprekosljnra kuhinja In I postrežba. Opremljeni so s vsemi modernimi aparati. Odhod Iz New Yorka: RATAVfA — od pl. -'3. jan. ob 12. opol. PRESIDENT LINCOLN — odpluje 3. 1'ebr. ob 10 dopo1. PRETORIA — odpl. lo. f#br. ob 2. pop^l Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Bostoa, PHtsberf, Chicago, St. Locia, San Fraecisce. i--- Cena vožnja. Paraik od Anstro-Aiaericftii proge ARGENTINA odpluje dne 17. januarja. Vožnja stane iz New Torka'do: TrsU in Beke #35.00 Ljubljane 35.60 Zagreba x 36^0. Vožnje listke je - dobiti pri 9t. i Sakser, 82 Cortland Street, New i York* _ _ Slovensko katoliško ■ F I 1» T ■ .A podp, društvo sveteBarbare ■ ^jediryene države Severne AmerSr«. Sedež i Foreat Citv. Pa. lalorporlrano dne 31. fanuarja I9Q2 v driiivl PenosrlvaallL ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box 683, Foreit City. P». i Podpredsednik: JOSEF PETEUNEL, Box 95 WlUock, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 707. Foreat City, Pa. -. * II. tajnik: ŠTEFAN ZABRIC, Box 508, Conemsiugh, Pa. Blagajnik: MARTIN- MUHIC. Box B37, Foreat City, Pa- NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAE, Box B47, Forest City, Ply I. nadzornik: IGNAC I'ODVASXIK, 4734 Hatfiell St-, Pittaburg, Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St.. Lu::eme, Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Spring«, Wya. POROTNI IN PRIZIVNI ODBDR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, F. R. No. 1., Weir City, I. porotnik: MARTIN OBERŽAN', Box 51, Mineral, Kani. II. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 Isaler St., Cleveland, Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pofilljajo I. tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 T Foreat City, Pa. DniSlvflno «rlnn!*T 1« "fiT.AS NAPfirvi" "Look Out! You'd better ^^ take care of \burself" Glavobol, bolečine v prlu, v prsih i (\ ! I Zji in straneh, slabe žleza iu drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po- ^^^^ ^^ sledic. «"e bo0 predpisih, ki so natisnjeni na H^^^E^a Ut Ct omoUl- 25c. in 50e. stekleniee. ^^ZdH^^^ftA (.'uvajte se ponaredb in pazite na JjL sidro in nase ime. BBBm^^^^^g-^^B^ F A0 RICHTER ft CO.. 21 & Pearl St.. Km York. N. Y. ^Riehterjeve C'oiig^l'ilule olajšajo. Judovstvo. ; —sO— : I Judovsko vprašanje je bilo od ' nekdaj eno najbolj zanimivih. Kako je rpoglo to seinitsko pleme o- 1 hranit l^..skozi toliko stoletij svojo j | izrazilo narodno individualiteto. ^ se kljub pritisku Asircev, Suraer-P eev, Egipčanov, heleniziua in Riin- . 1 ju nov vzdržati, potem pa, raztre- y seno po vsej zemlji, kljubovati J vsakemu preganjanju in poizkusu je asimilirati svojim gostom, 51 to je problem, s katerim so se od J nekdaj pečali filozofi, theologi, an-thropologi, zgodovinarji, narodni 1 ekonomi, tako, da je slovstvo o judovstvo mogoče eno največjih izmed vseh panog človeškega zna- ( nja. V novejšem času so začeli zlasti raziskovati vpliv Judov na gospodarsko življenje, tako predvsem Werner Somhart. Sombart izvaja dejstvo, da je bilo judov -stvo nosite!j kapitalistiškega gospodarskega sistema, čisto pravil- s no iz pasemskih posebnosti tega i naroda. Jud je oster razumnik, s Inez srea in sentimentalnosti, teži11 samo za uspehom, na kopičenjem p posvetnih dobrin, sovraži zemljo jI in patriarhalno-fevdalni način go-jI spodarstva, je že zgodaj zamislil I teorijo plodovitosti denarja, jej! trezen in varčen in se drži svojih t> verskih tradicij s tako trdovrat-nostjo, da je prav v tem iskat i;1 razloga. «akaj mu ni mogoče i blizu.. (I Toda v tem oziru se je v zad - » njem stoletju veliko izpremenilo. r Moderni čas se je tudi judovstva i lotil. Modernizacija judovstva pa s je povzročila viden propad ple - s-mena. To je, kar je take splošne J važnosti, da se nam zdi umestno ji o tem nekaj izpregovoriti. ji Večina raziskovalcev s«- strinja;t v tem, da je moderna kultura ju- .i dovstyii škodovala. I)r. Theilha- i ber izvaja v svoji narodnogospo- > clarski študiji sledeee: Judi vi Nemčiji so zelo opustili svoje ver- 1 ske tradicije in je padla tudi nji- < hova narodna zavest. Pobožni Jud I izumira. Statistika dokazuje, da ' pride v Nemčiji na katol. rod bi- j no 5. na protestantovsko 4, na ju-j (lovsko pa le. 2 otroka. Jud. koje-ga največji ponos je bil velik, bla- \ goslov na potomstvu, je danes od «" iieoma}t hi|KHU**kftga siktema naj-1 ^ bolj otrovan. Število porodov pri1 nemških judovskih rodbinah je'1 celo nižje od francoskega, ki je med krščanskimi narodi najtnenj s plodovito. Število judov raste v j* Nemčiji leto za letom le vsled priseljevanja iz Poljske in Rusije, i-Nemško judovstvo se je. iz dežele '1 že popolnoma izselilo iu se -osre-dotočuje zgolj po velikih mestih; i v Berlinu je ena šestina vsega judovstva. V teh modernih kultur- ; nih centrih je judovstvo spravilo i toliko bogastva v svoje roke, da še danes maloštevilno judovsko j prebivalstvo združuje trikrat to- i liko bogastva v svojih rokah kakor krščansko. Toda judovske na-cioruUne posebnosti padajo. Meša- | ji i zakoni se množe, vedno več se'] jih pokrščuje. trgovina, industri- i ja in akademični poklici, -sfroke,: 1 katerim se Judi izključno posve- 1 čn je jo, pil ubijajo živce, zdrave 1 re/.erye, ljudskih sil iz dežele pa 4 judovstvo "nič ye<* nima. Najjas- < liejši znaki razpada judovstva so: 1 vedno poznejši zakoni, spolne bo- i Jezni, ki so bile preje med judi ; skoro neziii>ue. vedno naraščanje (1 dušnih bolezni, nesposobnost za vojaščino, samoumori itd. Avtor je jud in govori naravnost o zna-i kili, da *e bo judovska tragedi-; ja o Ahasveru kmalu končala". V ; tem ozirn se seveda moti. Saj mo-ii re degeneraeiji slediti regenera- j eija, ne samo judov, ampak tudi1! krščanskih narodov. Na popolno! asimilacijo judovstva s krščanskimi narodi pa iz religioznih razlogov ne varujemo. D. Ruppin obravnava ta problem in je v vsakem oziru to vpra-| šanje najbolje obdelal. Tudi on; objavlja veliko statistike in sicer vsega judovstva, he samo nem -škega. Konstatujc. da se judov -stvo svojim narodom-gostom tem-j bolj asimiluje, i čimbolj njihovo j prejšnjo vernost nadomešča mo - i derna izobrazba. To se opaža i»o- • v sod, kjerkoli je jud naseljen. Za 1 vzroke asimilaeije navaja: da se i skoro izključno bavijo s kapitali-1 stiškimi podjetji in akademični mi poklici, ki slabi živčevje, so pre-j vee bogati in preprečujejo potomstvo. Regeneracijo pričakuje pisatelj od zioniškega gibanja, to je od tega, da bi se judi mogli kje kompaktno naseliti, ustanoviti svojo državo, se vrniti k poljedelstvu in starim naciolanhiim izpo-ročtfofp. - »/ , Dr. Uruen. jud iz Združenih dr-iav, refctev judovskega problema veliko globlje. Judov je 11' • . » ti^jr-.iJŽ.............. . i. milijonov. Da bi mogli zopet kolonizirati Palestino, se mu zdi ne-: mogoče. Najboljše, če se h kr - t ščanstvu izpreobrnejo. Jezus je s bil res mesija, je res izpolnil pre- i rokbe. Tendenca celega Svetega 1 pisma je, da se judovstvo pokrist- 1 jjani. To je tndi Apostol preroko- i i val. So pa zopet drugi, ki verujejo I v nadaljnji proevit judovstva in 1 njegove narodne individualnosti, i Henrik Loewe meni, da se hebrej- t ščina Lr hebrejska literatura raz- I vija dalje in z njo tudi narodne, j kulturne in religiozne posebnosti 1 tega ljudstva. V tem stadiju se nahaja danes j judovsko vprašanje, ki je brez dvoma velike važnosti. is -o--i i i V brivnici. j Na vsezgodaj zjutraj.Tra še ni ' sedem, a brivuiea Makarja Kuz- 1 miča Blesk i na je ž«' odprta, Go - ^ spodar. mlad človek triindvajse- ) 'tih let. neomit, v zamazani, a ka- ^ ivalirski obleki, jo pospravljal iz- -j bo. Pospravljati pravzaprav ni bi- % lo mnogo, in vendar se je spotil s pri delu. Tu pobriše s cunjo, tam 1 I postrga s prstom, tam najde ste-jnico na steni in jo poinede. Brivuiea je majhna, tesna, ne- N {čedna. Lesene stene so prelepljc- * ne z oboji, spominjajočiini na o -%ruljeno vozaško srajco. Med dve- s ma motnima, curljajočima okno-ma so ozka. škripajoča vratca, nad njimi od vlage zelen zvonček, ki ' se trese in boleh no zveni sani od 1 sebe, brez vsakega vzroka. In če 1 pogledate v zrcalo, ki visi na eni \ ; izmed sten. vam popači obraz brez * usmiljenja na vse strani! Predi* tem zrcalom vas strižejo in brije- * jo. Na mizici, neumiti in zanemarjeni. kakor je Makar Kuzmič J sani. se nahaja vse orodje: glav - ' niki. škarje, britve, pomada po kopejki. puder po kopejki, mo - j čno razredčena eau de Cologne po kopejki. In vsa brivnica ni ' vredna več kakor petnajst ko - 1 pejk. Nad vratmi zaječi bolehno zvon- J ček in v brivnico vstopi starina. * v ustrojenem kožuhu in v klobu- * činastih čevljih. Njegova glava in f VKit sla zavila v žensko ruto. To je Krast Iva nič Jagodov. krstni boter Makarja Kuzmiea. * "Preje je bil za čuvaja pri konzi-J1 Stonju. sedaj pa živi zraven Ude- f •čega ribnika in ključari. — Dobro jutro, Makarnuška! — pozdravi Makarja, ki je z vso vnemo pozdravljal. Poljubita se. Jagodov vzame ruto z glave, se prekriža in sede. — Daleč je, daleč — pravi in r zakrcha. — To ni šala! Od Rdečega ribnika pa do Kaluških vrat. j' — Kako se imate? — Slabo brate. Legar smo j J imeli. ^ — Kaj pravite? Legar? — Legar. Cel mesec sem ležal. -pa sem mislil, da me bo zvilo. V poslednje olje so me že deli. Zdaj mi izpadajo lasje. Doktor mi ji velel, da naj jih ostrižem. Novi, krepki lasje mi ]»oženo, je dejal. Pa sem si mislil sam pri sebi: k i Makarju pojdem. Kaj bi hodil 1 drugemu, raje k domačemu člo- * veku. Boljše napravi in denarja ne vzame. Daleč je res. ampak kaj ' zato. .Človek se vsaj malo izpre- i i hodi. — Prav rad vam ustreženi. Kar ; • sedite. Makar Kuzmič posara z nogo po 1 tleh in pokaže na stol; Jagodov je sedel in se pogledal v zrcalo; očitano zadovoljen je z razgledom; v zrcalu se je pokazala zategnjena i'spaka, z izpahnjenimi ustmi, širo-i i kiui, topim nosom in z očmi na ■ čelu. Makar Kuzmič ogrne pleča - svojega klijenta z belim, pegastim ! prtom in začne škripati s škar -•jami. — Na kratko vas ostriženi, do i ■ živega ! — je dejal. — Seveda, da bom podoben Ta- - tarju aH pa bombi. Tem gostejše - riJi poženo lasje. -j — Kaj pa tetka, je zdrava? > j — Že gre, po stari navadi. Zad--,njič je pomagala majorka pri po--1 rodu. Dali so ji rubelj za to. »j — Tako? Rubelj? Uho pri. ;; miru! -1 — Dobro... Samo vrezati me i nikar. Oh. to boli. Lase mi trgaš. — Nič hudega. Brez tega pri . našem rokodelstvu ne gre. Kaj . pa Ana Erastovna? f — Ilči? Dobro, zmerom skače e naokolo. Prejšnji teden, v sredo, i smo jo zaročili s Šejkinom. Zakaj . nas nisi nič obiskal? Škarje prenehajo cviliti. Makarju Kuziniču omahnejo roke. . pa vpraša preplašeno: i- — Koga ste zaročili? iJ — Ado. " > . -it. • • ' . .. > i — Kako? S kom? ' — S Šejkinom. Prokonjem Pe-| trovim. 'Njegova tetka je za go:! spodinjo v Zlatoustni ulici. Dobra ženica. Veš, da smo vsi veseli ; j hvala bogu. Drug teden bo svat-!] ba. Pridi tudi ti, dobro se bomo | * imeli. < — Ampak kako je to mogoče, ; Eras t Ivanič? — vpraša Makar j; Kuzmič. ves bled in začuden in j i maje z rameni. — Kako je ino-]l goče? Ne... to ni mogoče! Ana, | Erastovna... jaz sem... rad sem i jo imel... nameraval sem... Ka-j| ko se je to zgodilo? H — Tako ! Odločili smo se in smo! I jo zaročili. Dober človek je. Na lice Makarja Kuzmiča so ; I stopile znojne kaplje. Na mizo j«* h , položil škarje in si s pestjo snažil j i nos. : j — Nameraval sem___— je de-ji jaL — Ne. to ni mogoče, Krast; I Ivanič! Oh... .zaljubi jen sem in M ponudil sem ji svoje srce... In, tetka so mi obljubili. Kod rodne-j. ga očeta sera vas zmerom spošto-j1 val... zastonj vam strižem lase... j-4 Zmerom sem vam delal usluge, in j -' ko je umrl moj oče, ste vzeli di-ll van iu deset rubljev in mi jih ni- ; ste nikoli vrnili. Ali se sporni-b njate i — Kako se ne bi spominjal! ' Dobro se spominjam. Ampak kak- ' šen ženin si ti, Makar? Ali veljaši' sploh za ženina? Brez denarja. ' brej; službe, z neznatnim rokodelstvom ... i! — A je Sejkin bogat? I' — Sejkin je arteljščik in ima.1 poldrug tisoč v zalogi. Tako je. ' moj ljubi... kaj bi izgubljala po nemarnem besede: kar je, je. Iz- ' premeniti se n.- da nič, Makaru-p ška. Drugo nevesto si iš«"-i.....j- j Mnogo je deklet. No, ostriži me I! Kaj stojiš tu ? Makar Kuzmič je molčal in stal j nepremično, potem pa je vzel ro-j bee iz žepa in zajokal. — Kaj ti je! — ga je tolažili Krast Ivanič. — Olej ga! Joče ka-j1 kor stara baba! Zgotovi najprej' mojo glavo in potem jokaj. Vze-; mi škarje! Makar Kuzmič je vzel škarje, I jih ogledoval nekaj časa brez misli in jih potem spustil na mizo. Roke so se mu tresle. — Ne morem! — je dejal. — Zdajle ne morem, nimam moči! Joj. nesrečnež! Tudi ona je m' -srečna ! Drug drugega sva ljubila in si prisegala, pa su naju zlobni ljudje, razločili brez usmiljenja. Zbogom, Krast Ivanič! Ne morem vas gledati. — Torej pridem jutri, Makaru-j ška. Jutri me ostrižeš. — Dobro. — Le potolaži se. jutri zaraun i se vrnem. Pol glave je imel Krast Ivanič j j ostrižene do gola in podoben je bil kaznjencu. Neprijetno je člove-j ku s tako glavo, ampak kaj hočeš, j Zavil je glavo in vrat z ruto in od-I šel iz brivnice. Makar Kuzuiie pa; je sedel in potihoina plakal dalje., Drugo jutro zarana se je Krast Ivanič vrnil. — Izvolite ? — ga vpraša Ma - i kar Kuzmič hladno. — Dostrizi me. Makaruška. Pol t glave je še ostalo. — Ampak denar naprej. Za-( stonj ne strižem. Krast Ivanič je odšel brez bese-i de iu odslej je nosil na polovici glave dolge, na dntgi pa kratke j lase. Da bi se dal ostriči za denar. | , se mu je zdelo potratno, pa je ra-' je počakal, da so mu na ostriženi j polovici lasje sami odrasli. Tak je1, bil tudi na svatbi. -o- i KOLIKO STANEJO BRODOVJA POSAMEZNIH DRŽAV? —o— i Angleška admiraliteta je ob- - javila zanimivo statistiko o izdatkih posameznih držav za brodov- > ja. L. 1901 je izdala Angleška okroglo milijonov funtov šter- - lingov. leta 1911 pa že 45 milijo-i nov. Leta 1901 se je za nove ladje [dovolilo 10 milijonov, leta 1911 pa 18 milijonov funtov šterlingov. - Še hitrejše pa so naraščali v istem - času tozadevni izdatki nemške države. Leta 1901 je bilo porablje- i. nih 10 milijon, funtov šterlingov, v letu 1011 pa 22 milijonov. V letu » 1901 je bilo dovoljenih za nove - nemške ladje 5 milijonov, leta i 1911 pa 13 milijonov funtov šter-j lingov. V istem času so se podvojili italijanski izdatki za mornari- b co za 8 mil. funtov šterlingov. — i, Francoska je zvišala izdatke za j mornarico od 14 na 17 milijonov funtov šterlingov, Rusija od 9 na - 13 milijonov, Avstrija od 2 na 6 milijonov, severoameriške Zdru -žene države od IG na 24 milijo -nov. Japonska od 4 na 9 milijonov funtov .šterlingov. I Borba zoper trebuh. ^ —o— II I __ l Ni še dolgo tega. kar se je mno- go govorilo o znani knjigi danske/ ! pisateljice Karin Michaelis, ki je I v ("kritično starost" ženskega spola 1 osvetila na tak način, da je ves i ^ * ' i ženski svet proti temu protestiral. | 1 i Marsikdo se je takrat vprašal. če"T I nimajo morda tudi moški svoje \ kritične dobe. Meni se vidi. da sojJ pač sanio ženske poklicane, dati ^ na to vprašanje verodostojen od- 1 govor in zat«-gadel se nečem spu- - iščati v razmotriyanja tega psiho- : logičnega problema. !' Ootovo pa je. da pride malone j za vsakega moškega dan. ko si z . ■ žalostjo prizna, da je stopil v nov j j in nevaren stadij življenja. To pa i ni tisti dan, ko se moški oficijel- j j no poslove od svoje mladosti, saj hodi po svetu jako mnogo moških. ( i ki sploh niso bili nikdar mladi. 1 • Kritičen dan v moškem življenju | je. kadar opozori brivec z ljubez-inivo škodoželjnostjo svojega go-ista. ila so se pokazali na njegovih J 'sencih prvi sivi lasje, ali kadar ga j prvič prikupna dama naprej po-;] zdravi, kar j«* zanesljiv dokaz, da I spada po njeni sodbi med staro j ] šaro, ali kadar slučajno spozna, da a «*lja v očeh svojih otrok ali neča- ] kov in nečakinj za starega tepcu. Zlasti pa je to pri mestnih ljudeh J tisti dan. ko spozna človek da se je njegovo nekdaj tako vitko telo J sumljivo zaokrožilo, ali da mu hu- .... I domusm krojač pri namerjanju < i nove obleke čestita, tla si je prire- 7 Idil prav lep trebušček. Od tega dne ima vsak moški j eno skrb vee. kot jih je imel po- :1 j prej in življenjski boj je pomuo-' žen za eno nijanso. za borbo zoper j trebuh. j Ta in on vpraša kakega zdrav-iJ nika za svet. Sodim, da najbolj za-;' ; radi tega. ker misli, da je to nje- i ! gova dolžnost, kakor pa izj»riča-h j kovanja, da mu zna zdravnik kaj j pametnega svetovati ali pa mu ce-| lo pomagati. Tako pameten je . vsak človek, da že naprej ve. kaj mu I »o zdravnik nasvetoval. i.. Zdravnik si naprej ogleda člo-;. j veka in njegov trebuh, potem de- ; ue roke v žep in pravi: Kj, moj ' dragi, gibati se morate, gibati; . hoditi morate, telovaditi, proste ' vaje — tako — . Zdravnik bo!, parkrat sunil s pestjo od sebe in j odprl roko in konsultacija bo pri ; kraju. Da. ljubi moj doktore, tvoje be-j, sede so prav lepe in resnične, am-!' I»ak vendar je tvoj svet — od muli. Z a moža. ki ima blagajno polno hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev ali dobro službo in mnogo prostega časa. je tak na-; svet zlata vreden. A kdor mora od jutra do večera delati, v svojem j poklicu, res delati, ta nima časa se 1 I toliko pregibati na svežem zraku. ; da bi se v njegovem telesu ne na-| hirala mast in da hi bil zavarovan i pred boleznijo modernega časa, • zaapnenjem arterij. Razuiuui ljudje so iznašli mno- j j go sredstev in metod za odpravo i i trebuha. A ni je metode, ki bi se j obnesla in ni ga sredstva, ki bi i-! mel uspeh, ker vsaka teh metod in ! i , in vsako teli sredstev zatheva ne- i | kaj nemogočega, namreč popolno ; jpreinembo naših navad. In ravno ! naših najljubših navad. Najbolj priprosto sredstvo je vsekako i vsakdanji dveurni sprehod po I svežem zraku. A ravno za ta spre-i hod je treba največ eneržijc. Lju- j i dje so se sprehajanja že večinoma j odvadili. To je zabava samo še za ; ; penzijoniste, ki si drugače ne ; znajo časa preganjati. Svoje dni ! je bilo v obče navada, da so se ! ljudje vsaj po kako uro sprehaja- 1 Ii. a dandanes je v drevoredih vi- j deti malone same otroke, pestunje , in matere. Tivolski gozd je gotovo krasen, a tudi ob najlepših po-r letnih dneh je v pravem pomenu i besede zapuščen. Sprehajanje ne bo prišlo niko- j I i več v navado, a nova generaci- i ja bo na boljem od tiste, ki se se- j daj bori zoper svoje trebuhe. No- ' va generacija goji telovadbo in goji športe. Kar je bilo pred tridesetimi leti odličen dokaz malo-pridnosti in pokvarjenosti, to se zdaj oblastveno pospešuje in pod- ■ pira. Telovadba in špoi4. To je , neprecenljiv napredek. Toda člo-i vek mora od mladih nog telova-1 diti ** sicer sistematično, kakor se i to godi v sokolskih telovadnicah, j - če hoče imeti vse življenje korist - od tega. V borbi zoper trebuh pa - telovadba in šport ne pomagata - dosti. Komaj je trebuh premagan i in-se uda človek veseli nadi. da ga 1 • je pregnal za vedno, pa ti zopet i i zrase. Vsa sredstva in vse metode j J se izkažejo kot ničvredne. Kdor^ - si je priredil trebuh, se ga nikoli ! - več ne izuebi. Kaj je že vse storil j ' škofjeloški fajmošter Šinkovec, j da bi svoj velikanski vamp .vsaj j I zmanjšal, če že ne popolnoma odpravil ! Ali zaman je vsako upa-J nje. da bi se svojega nečloveškega vampa iznebil. Niti on niti kdo ( drugi ni tega še dosegel. Čira dobi človek trebuh, je zanj v resnici : nastala nova doba v življenju.; Vsaka borba proti trebuhu je brezupna. Ena sama pomoč je pro-•ti trebuhu. Kar svetujejo ljudje : takim, ki jih zobje bole. to svetu-• jem jaz vsakemu posestniku velikega trebuha: ne misli nanj! Ignacij Vainpež.: ROJAKI, NAROČAJTE SE NA j "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIin f NAJMANJŠE ARMADE SVETA. Koliko vojakov šteje vojska t? ali one velesile, bi marsikdo lahko ' povedal, koliko vojakov pa" šteje-j jo armade malih držav, to se pa j le redko sliši. Izmed državic je najmočnejša republika San Marino. Nje vojska sestoji iz eelih i devet kompanij. t. j. 38 častni-i kov iu !>.">o mož. Skoro en regi-j ruent. Na drugem mestu 'koraka'; armada nadvojvodine Luksem-j burg. V miru razpolaga z dvema častnikoma in 14"» možmi, če je pa sila. ima pod orožjem 323 mož.: Na tretjem mestu je Monako. Ta '■ kneževina ima štiri oficirje in 82 mož, ki jo branijo._ Roparsko življenje, —.20 Senila, _.15 Sin —.50 ! Simon Gregorčič, življenje-I Pis, —.40 Sita. mala Hindostanka, —.20 Skozi širno Indijo, —.25 Slovenski šaljivec, 2 zvezka po —.20 Slovenske legende, —.30 Spilmanove pri povesti: 1. z v. Ljubite svoje sovražni- ke. _.i5 2. Maron, krščanski de- ček, —.15 i 3. " Marijina otroka, —.15 4. " Praški judek, —.15 i 5. " Ujetnik morskega roparja, —.20 j 6. " Arumugam, sin indijskega kneza. —.20 ; 7. Sultanovi sužnji —.20 9. " Kraljičin nečak, —.20 10. " Zvesti sin, —.15 j 12. " Korejska brata, —.20 j 13. " Bog in zmaga. —.20 14. " Prisega huronskega glavarja, —.20 15. " Angelj sužnjev, —.15 ! 16. " Zlatokopi, —.20 17. " Prvič med Indijanci, —.20 18. " Preganjanje indijan- skih misijonarjev, —.15- 19. " Mlada mornarja, —.20 I S prestola na morišče, —.20 Stanley v Afriki, —.20 Stezosledec, _.20 Strelec. _20 Sveta Notbnrga, —.20 Sveta Genovefa, —.20 | Sreeolovec, —.20 ; Sanjska knjiga velika. —.30 Šaljivi Jaka, —.20 ■Šaljivi Slovence, —.60 Šopek lepih pravljic. —.20 Sto malih pripovedk Krištofa Sehmida. —.20 ; stoletna pratika, —.60 | Strah na Sokolske gradu, sto zvezkov 5.— ! Težka vest —.20 Tegethof. slavni admiral, —.20 Timotej in Filemon, —.20 Ting Ling, —.20 Tisoč in ena noč, 51 zvezkov 5.— I Trije tički, burka, —.35 Tri povesti grofa Tolstoja, —.35 : Turki pred Dunajem, —.30 Trije rodovi, —.35 j Uporniki, —.35 V snegu sama. —.40 ! Vojna leta 2000., —.30 , Vojska na Turškem, —.30 j V delu je rešitev, —.20 j V gorskem zakotju. —.20 Venček narodnih pesmi: I. zvezek —.20 II. zvezek —.40 , Voščilni listi. —.25 ,, V srea globini —.25 , jVrtomirov prstan. —.20 ,1V padišaliovi senci, 6 zvez- I i kov 1.50 Za tuje grehe, —.60 • Zbirka domačih zdravil, —.40 I; Zlatorog. fino vezan, —.60 I j Zmaj iz Bosne, —.50 II Za kruhom, —.20 (] Zaroka o polnoči. —.20 : Zlate jagode, —.30 , i Žalost in veselje, —.40 I; Življenje trnjeva pot, —.35 > ] Z ognjem in mečem, 2.— | TALIJA: ; Cigani, —.40 j Revček Andrejček, —.40 Županova Micka, —.20 ; V Ljubljano jo dajmo, —.30 ) Brat Sokol, —.20 j Dve tašči, —.20 ) i Bratranec, —.20 ) Nemški ne znajo, —.20 ) Putifarka, —.20 i Doktor Hribar, —.20 _: Pot do srea. —.20 | V medenih dneh, —.20 - i Raztresenca, —.20 i Medved, snubač, —.20 ) i Idealna tašča, —.20 Starinarica, —.20 ) Prvi ples, —.20 ] ZEMLJEVIDI: 3 Zmljevid Avstro - Ogrske, ) mali —.10 ) Zemljevid Kranjske dežele, 3 mali —.10 5 Zemljevid Evrope, —.25 mali —.10 - Zemljevid Združenih držav, —.25 [) Zemljevid Gorenjske z nevo 0 bohinjsko in tržiško želez-0 nieo, —.25 0 o RAZGLEDNICE: 0 Newyorske, s cvetlicami, hu-0 moristične, božične, novo-5 letne in velikonočne po —.03 5 ducat po —.30 5 Razglednice z 10 slikami mesta 0 New Yorka - 5e. 0 Razne svete podobe po —.05 0 ducat —.33 01 Album mesta New York s 0 krasnimi slikami mesta, —.35 o ; - ... OPOMBA: Naročilom je prilo-5 žiti denarno vrednost, bodisi ▼ 5 gotovini, poštni nakaznici ali 5 poštnih znamkah. Poštnina je pri 5 vseh teh cenah že vračunana. == Cenik knjig, — katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. MOLIT VENIKI: ] DUŠNA PAŠA, vezana .80!] z zlato obrezo 1.— ^ MALI DUHOVNI ZAKLAD, 1 šagrin zlata obreza —.90 ^ | POBOŽNI KRISTJAN, fino i vezano —.85 ( RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo —.40 * SKRBI ZA DUŠO, zlata ob- reza fino vezano 2.20 * SVETA UR A, zlata obreza fi- { no vezana 1.20 ji SVETI ROŽNI VENEC. —.50 { VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zlata obreza fino ve zano 1.— ^ VRTEC NEBEŠKI, v platno ] vezano ' —.70 POUČNE KNJIGE: ' Abecednik slov. vezan —.25 Ahnov nemško angleški tolmač, —.50 j Angleščina brez učitelja, —.40 Evangelij, vezan —.50 ;' Grundriss der sloveriisehen < Spraehe, vezan 1.— . Ilitri računar, vezan —.40 . Katekizem, mali —.15 j. veliki —.30 i, Mala pesmarica, —.30 Navodilo kako se postane državljan, —.05 : Pesmarica Glasbene Matice, I fino vezana 1.25 Prva nemška vadnica, 4 —.35 Prva računica, —.30 • Slovenska pesmarica, I. in II. j del, vsaki po —.60 .Slovar slovensko-nemški (Ja-nežie - Bartel) nova izdaja, 2.50 j Slovar nemško-sl o venski (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja 2.-50 Slovensko angleški n angleško slovenski slovar, —.30 j Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, —.40 Spretna kuharica, broš. —.80 ; Spisovnik ljubavnih pisem, —.40 j Zbirka ljubavnih in ženito- valnih pisem, —.30 Zgodbe sv. pisma, stare in nove zaveze, vezane —.50 Žirovnik. narodne pesmi, vezane, I., II., III. in IV. zvezek. vsaki po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Andrej Hofer, —.20 j Avstrijska ekspedicija. —.20 ■ Avstrijski junaki, broš. —.70 vezan —.00 Baron Trenk, —.20 ' Bele noči---, —.20 i Belgrajski biser, —.15 Beneška vedeževalka, —.20 .Beračeve skrivnosti, sto zvez-1 kov. 6.— j Beračica —.20 : Boj za pravico, —.35 'Bojtek v drevo vpreženi vi-i tez, —.10 Božični darovi, —.15 i Bucek v straha, burka —.25 ! Burska vojska, —.25 I Cerkvica na skali, —.15 Črtice iz življenja na kmetih, —.20 i Cesar Fran Josip, —J20 ' Cesarica Elizabeta, —.15 1 Človek in pol 1.— j Ciganova osveta, —.20 ' . Ciganska sirota, 93 zvezkov 5.— Cvetina belograjska, —.30 Cvetke, —.20 ' Čas je zlato, —.25 ■ Dama s kameli jama, vez. 1.— ■ Darinka mala Črnogorka, —.20 ' Deset let v peklu, —.40 ? Dobrota in hvaležnost —.80 Domači zdravnik po Kneip-1 p-u, ' —.50 i Deteljica, življenje treh kranj-1 skih bratov* - —.20 1 Devica Orleanska, —.25 • j Doma in na tujem, —.20 1 i Dve povesti. * —.20 * ] Dve čudapolni pravljici, —.20 '! Dva sina---, —.50 ^ j Dobrota in hvaležnost, —.80 : j Elizabeta, —.25 i1 Eno leto med Indijanci, —.20 1 Erazem Predjamski, _,15 , 1 j Evstahija, —.15 : Fabiola, _50 ; 1 Fra Diavolo, _25 1 Friderik Baraga, _.35 j1 General Lavdon, _.25 i] George Stephenson, oče želez- —.25 } Golobček in kanarček, —.20 1 i Godčevski katekizem, —.20 * Gozdovnik, dva zvezka skup —.60 { , Grizekla. _10 ' Grof Radeeki, _.20 ' Grofica beračica, sto zvezkov 4.— \ \ Hedvika, banditova nevesta, —.20 i j Hildegarda, _.20 ' Hirlanda, _20 1 Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek po _20 : Islandski ribič _.50 5 Izdajalec, _.35 Izdajalca domovine, —.20 Ivan Resnicoljub, —.20 !! Izanami, mala Japonka, —.20 Izgubljena sreča. —.20 Tzidor, pobožni kmet, —.20 • Jama nad Dobrušo, —.20 Jaromil, _.20 Jazbec pred sodni jo, —.50 Jetnikovi otroci, —.50 ;, i Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1.— Kaj se je Makaru sanjalo —.20 Kako postanemo stari. —.30 j, iKako se je pijanee izpreobr-! nil —.60 Kaldejske sanjske bukve, —.30 j •Kar Bog stori je vse prav, —.15 -Kraljica Draga. —.20 1 Knez črni Jurij. —.20 Krištof Kolumb, —.20 ! Križem sveta, —.35 j Krvava noč v Ljubljani, —.40 Krvava osveta, —.15 ! Lažnjivi Kljukec, —.20 ; Leban, sto beril, —.20 Lepa naša domovina. —.20 Ljubezen in maščevanje, 302 zvezka. . 5.— i Mali vseznalec, —.20 ; j Marija hči polkova, —.20 J 1 j Maščeval se je —.60 Materina žrtev, —.40 Maximilijan I., cesar Mehi- kanski, —.20 • Mav: Eri, —.20 i M i ki ova Zala, —.30 ! Mir božji, —.70 1 "Mirko PoŠtenjakovič, —.20 , Mladi samotar, —.15 1 Mlinarjev Janez, -—.35 Mučeniki, elegantno vezan, 1.— 1 Va indijskih otokih, —.25 1 Najdenček, —.20 \ Xa krivih potili, —.35 > Na preriji. —.20 » Naseljenci, —.20 > NaseLnikova hči, —.20 , Na valovih južnega morja, —.15 i Navihanci 1.— j Navodilo za spisovanje raznih pisem, —.75 j ) Nedolžnost preganjana in po-i veličana, —.20. Ne kliči vraga, burka, —.25 ) Nezgoda na Palavanu, —.20 i Ob tihih večerih, ' —.80 i Ob zori. —.50 > O jetiki, —.15 i Odkritje Amerike, —.60 Pavliha, —.20 ) Pariški zlatar, —.20 ) Petrosini, —.25 J Potop, zgodovinski roman, - 2 zv. 3.— ) Potovanje v Liliput; —.20 - Poslednji Mehikanec, —.20 1 Požigalec. —.20 ) Pravila dostojnosti, —.20 5 Pravljice Mayer, —.20 - Pred nevihto, —.20 ) Prihajač, ' —.30 ) Pregovori, prilike, reki, —.25 ) Pri severnih Slovanih, —.25 Pri telefonu, —.25 1 Pri Vrbčevem Grogi. —.20 Princ Evgen Savojski. —.20 ^ Prokleta - - - , 8 zvezkov 1.50 5 Prst božji, —.20 ^ Pod turškiih jarmom, —.20 ^ Punčika, —.20 ^ Revolucija na Portugal-3 skera, —.25 ) Ribičev sin, —.15 5 Rinaldo Rinaldini, —.25 3 Rokovnjači, narodna igra, —.35 EDINA REŠITEV. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. STRAŠNA SUMNJA. " Ali j'- r«-s. gospa Jezikodaljna, ose>tidi;< i. Od kosila nam jej nekaj ostalo." j I'.erae: "Lepo. to«la prosim. p<«-ejie mj iiapr«*j. kaj ste kuhali.1 I > r« • < i t j*> splezam j»«» stopnicah i gOi'i. " " i Po domače. Potnik Ii poštarju : "S tem. j >ia mojega pisma niste pravočasno, i!'»slvili. imam veliko škodo, k-.*r i s.1 je gospod trgovec prej odpe-j ijHi.;- ••( e sie pisan tako važne siva-; i i. hi bili vendar pisali dopisnico j ...tedaj člov« k \ sji j čita. «•"* S. | mudi ali n.-!" Opreznež. Olajševalen razlog. Zagovornik k svojemu klijen-tu : "Za božjo voljo. štiri osebe st«- umorili... in š«- hočete naj za ; \: s predlagam olajševalne razlo -••! Kateie. kakšne.'!"" "No. saj hi lahko bil pel oseb umoril !'" Veliki dobitek. -------i Prvi slikar: "Včeraj sem videl jtvojo novo sliko. Vse s«- mi dopa-Ide. samo iak po k 1 o b u k u. i Povrnjena zlobncst. Originalen napis na žalobnen: traku. K«> j«* umrl graščak N.. so lakoj naročili v bližnjem mestu venec s. t rakoma, na katerih bi naj bil na. enem napis: "Na svidenje", na drugem pa: "Počivaj sladko". — Drugi «lan pa pošljejo slugo Mi-li«-ii:a v mesto /. naročilom, da se naj napravi na obeli straneh traka napis: "Počivaj sladko" iu k napisu "Na svidenje" se naj prestavi "v nebesih" — če je namreč na traku še toliko prostora. Mihe! je naročilo točno izvršil in tik pred pogrebom so dobili krasen venec z dolgima žalohnima tra-konia : na «-nem je liil napis: "Porivaj sladko na obeli straneh.'" — na drugem traku pa : "Na svi deiije v nebesih. «•«* je š,« kaj prostora !"" Domač praznik. T;**;!1*:* ZiW^x^ Ki-Vzrok. — Kaj pravite.' Vi ste sot ia' ii demokrat Vi. ki imate vsaj sto- • tisoč kron denarja.' — Saj sem ravno zato socialni demokrat, da bi mi d<-narja n vzeli. Modemi ctroci. ——jmm^m—i II i "rinil J—JIM. I Mala Kla : "Ali -i slišal, papa, kaj j«/ rekla gospa M. rja. k«. j«* š1.! " oče: "Da. da si lep o!rok!" Kla: "No. papa. ali nisi ponosen na itn- "' Ni vredno omeniti. Zdravnik: K.ie hi :.ie veeje bolečine. v prsih aii v glas. i. Polnik : ii Nek mal. vladajoči knez na Nemškem je povozil pri vožnji z avtomobilom nekega starega ve"-teranca. Izstopil je ter dobrodu -; šno vprašal svojega adjutanta: . "Eh — gospod — kaj naj damo j možu — eh. železni zaslužni kri-ižec že ima!" " Vf . ^ Ona: "V klubu sem izgubila 1 pri igri s teboj precej deti..rja. ; namenjenega gospodinjstvu.' On: "Nič ne šk«nli. dragica, za-, t«i ii ni treba kuhati večerje: >.a I jta denar morem jesti v restavran- i tu!** i i Siunljivo. t Blagajničar velike banke »kateremu je šef odpovedal službo : Dovolite, gospod šef. da vprašam, zakaj ste mi odpovedali?" — Blagajničarja. ki vsak dan vozne rede študira, ne morem dal j časa imeti pri blagajni! 1 Sclliik : ""Najiblio »1 • • * i; 11 ! i i «* o bi* morali takoj oddati na poli-i-i ji!" * Olit o/.-»e • : P" -j'li.'!iii !o. gospod sodnik ! Sodnik: "No t »«>t *-1 r i pa nas|«'«l-S.je juti .!" Obto/ciie--: -lini. g-ispoil s«»d -t ik. takrat pa že ni bilo nič v««'-not i i!"" Nelinbczniivo. "In d it se v moji nenavzočnosti ne bi mogoče zabavali s kakim ljubimcem!" * "Kako neki — saj tega ne trpi j moj Janez!" j i t/ganil je. | "In kaj in kje je tvoj najstarejši sin Moric " "Izučil se je za bančnega blagajnika in sedaj je v Ameriki. "No. in kdaj se sme vrniti?" | Iz dežele malih knezov. t immmmmm^mmm^ma^^m^^M■H^aaamiMMHHHli —% ""Sedaj se moram pa p«isioviti-' moram namreč k materi na i obisk." | "Ali je mogo«*e! Vaša mati s ; živi'' "Seveda. i'i po\e«iati vam am. da ne i/.gleda uiti za »lan sia-rejša. kakor \ i!" Smola! IZ "BOLJŠIH" SLOJEV. Mati y ko se izrazi mali Ivo napram obisku, tla ima strica, ki je bil oficir, sedaj je pa v Ameriki natakar : "Neumni dečko, kako govoriti kaj takega! Ali ti nisem šele predvčerajšnjim pokazala stričev« slike v fraku?" Ivo t prestrašen) : "Da. mama — iu z ohrlsačo?!" Mlad soprog k«> pr«-eiieti svo-j.« /eno v kuhinji : "T..i\.t v za-di«*gi -i. Milka.-----ali si zopet kuhala" • Vprašanje. <1 pl i j:' i ••! ji<-.; usciu m» - >.•«■« \ '--.•lii /.e | -n ».-» na. i m«tj liioz t i ji zaljub! j» n . . . — d« j n«i! V k a i e i o pa .' Materin opomin. L-(- > "Otrok, v dno Hiraš ug«>var-jaii! i >a v<:ij }«r< 1 ollarjem l " " i!'" Računi v gesposkih zakonih. Ond'a. draga moja*, najini ra-'"■iiiii za oblek«! so za ta kratek "as >.<• narasli na T11—>»► kr«>n! Ona: Mili moj! Saj to skupni i. i lat k i! Oil: Seve ! To. i a zaiin* j«- pa sati o ena kravata za vinarjev Z! a ven ! -- r v: 'i je. g«!sp.»d notar.' Ali se je 11: < i j >tri«- kaj «louiislil v o-poroki. "AM znate molčati.' "Da." "N .. in jaz tiuli!" Sumarično. Ne bo nič. Draga Milka! Hrepenenje po tebi me še sil«', kakor jaz hrano v jrostilni. ki j«-o«i muh. Tvoj žalostni Mirko. Moderni klobuki. "Prosil s«m damo. naj odloži klobuk, ker mi znbranjuje pogled ua od«»r. pa ni hotela, češ. da če d« n«- klobuk naročje, pa n- mo-i' ona vitleti na oib-r. "Hudima, če l>odo banke tako propadi;!«-, ne I o nikjer več mo-[ go.v / : i«* m vlomiti!" J»go8!oyanskaj^^^i|Katolt Jednota. »..•v -TTtJim dne 24. irnu&ria 1901 v državi t FJ.V MINNESOTi tRADNKI; kreOMHlnlli IVAN GERM. 6tl Center St. Brmddock. P» rtnlk: IVAN l'ltlM()/IO, Kvelf-th. Minn.. B*ix Ml CU-. ra tajnik: C,KO L BHOZICH. Ely. Minn.. Bo* 424 1 f/,./. i ( i jnlk. MIHAEL HH.WIXKC, Omaha Neb., 1234 So. ISth Si HI«* mit IVA V CO I'ŽE. Ely. Minn.. Itox 106 Sb*u(ii.ik FRANK* MEDoSH. So, Chloago, 111., 948S Ewlng Av« vrhovni zdravnik: j r. ko fIN !VW:. J«>ii#-i. Ill, tfi NADZORNIK I; Ah K« STEUC, Mtiidh. Colo , Ho* M Ki KU>|:ITH »11. Cklumrl, Mlch, 116 — 7bt 8> • HKK »PEHAR, Kanu* City. Kan«., 422 No 4th 8t porotni odsor VAN KEItZIfiNIK. Hurdine, Pa., Bo* life FRANK OOITŽK. CMaholm. Mlnn., Box 716 MARTIN KOCHEVAR. Pu*Mo. Colo., 1219 Eller Av«. )•-'lrictlno glasilo Je "GI.AS NARODA". New York City. New York. v dopiai naj poAltJajo na glavnega tajnika, vse denarne poilljatve pa ta h >j» ' 1-lHgajrilkh Jrdnot«- NOVICif IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Deželni glavar pl. Šuklje odstopil! ** Slovenee'' naznanja, da je kranjski deželni glavar pl. Snklje polo/il svoj ma.idat in » tem odstopil k«»i deželni glavar vo.jvodine Kranjske. Kot vzrok avojega koraka navaja Šuklje zgolj zasebne .razloge. Deželni glavar pl. Šuklje je izrazil že pred nekaj e.isa željo, odložili east in breme deželnega glavarstva. \ -i nierodajni lttožje Sluv. ljudske stranke >o »»«• baje prizadevali n.i \se naeiue pregovoriti ga. da Ki še ostal na svojeiu mestu. Toda samo /, uspehom, da je n« vodil /jidnjo sfjo deželnega /Imia iii t.tko omogoeil rešitev najiiiijiiejših važnih zadev. Dne *J!». dee. se j.- glavar detinitivno od'oeil /a o« i stop. Zopet IIO snidenj«* d« /elil» ya /bora se bo Vtded odstopa pl. Šiiklj«-ja nekoliko zavleklo. A to brez vsake škode za deželo, ker je do 21. februarja — ko s.' zopet »uide deželni zbor — Zadosti e.isa ua ra/.polago za re--it< v pi inii'ima in drugih v isečih za < I** v. Roko je odtrgala kletnemu žu-panoveiiiu sinu Janezu Pogačar-ju i/. Klauea pri Kamniku slamo-re/.niea. ko je hotel odstraniti s kolesja neko vrvico. Roko mu je odtrgalo skoro popolnoma od rame. Pn peljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. Vlom na Olincah. Dne '2*>. dee. zvetVr je pekovski mojster Av-I" ■ I .j na <>lineah v naglici zaklenil pri prodajalnici vrata. Ko pride če/, nekaj časa nazaj, opazi, da je bilo nied tem easom v prodajalnici v predal vlomljeno in i/, njega ukradenega nekaj denarja. Vse okoliščine kažejo, da je sio-rilee uek znan potepuii. ki je i/ Ljubljane i/gnan iu ga polieija ter oro/uištvo po njegovih **do-brih d. lih' prav dobro pozna. Tat v Preski je vdrl v šolo skozi okno I. razreda. Izbil je tečaj, razbil okno. je odprl ter šel naravnost krast v šolsko omaro in tiiiznieo. Pobral je vse do vinarja ; celo nekaj držal in svinčnikov je odnesel. V omari j«* bilo od Iti do 20 kron denarja, nabranega za šo i a rs k o božičnico; v mi/niči je pa bilo do 4 K denarja za šolske |K>trehšeiue. Ker je bilo vee škatljic. sprednje vse prazne, je* prizanese 1 škatlji. ki je bila prav zadaj. V tisti je bil banko vee za 10 K. pripravljen poravnati stroške za šolske potrebščine. Najbrž je bil tat iz fare v zvezi > kakim šolarjem, da je vedel poiskati ključe in odklenil samo tam. kjer je bil denar. Nezgode. Kajžar Janez Artač j je doma slamo rezal s slamorez-i ni in strojem, (»koli njega je bilo vee otrok. Njegov triletni sinček je pa nevedoma vtaknil desno roki* v »troj. ki mu je zmečkal dva prsta. — Šest let slari Pintar Josip. bajtarjev sin v llrašah. je sekal doma na dvorišču neko tr-, sko. Istotam je hotela sekati neki le> tudi poleg došla 11 let na deklica Angela Naglič ter mu je se-kii o i/, rok potegnila, pri čemur h je dečku odsekala kazalec leve roke. — Danica Jordan, hči nad-učitelja v Ihanu, stara 2b inese-\cev, je hotela vzeti neki deklici držalo s peresom, pri tem pa ji je odskočilo pero v desno roko ter se je znatno poškodovala. — V Črni vasi je doma v veži 4 leta stari posestnikov sin Matija Ster-le zafgal kapselue, ki so mu po eksploziji brizgnili v levo roko in j mu jo nevarno poškodovali. Cestni napad. Ko sta šla dne l2i». dec. okoli 1. ure po liadecke-ga cesti \ Ljubljani tapetnik Fr. I»r«ijee in tiskarski vajenec Albin Zidan, sta ju srečala en poddesetnik in en prostak ljubljanske-1 fia '27. pešpolka. ter ju začela zmerjati z rek ruti in Lausbubi. j Ko Itrajer vojaka vpraša, kaj jima hočeta. |K>tegiie eden vojakov l-odalo in sune Zidana v desno j stran vratu tako, tla je ta skoraj omamil, takoj nato pa sune pod-1 desetnik z bodalom za levo uho Hrajerja. potem ga pa še udari z t hodalovim držajem po glavi. 1'ri j sunku mu je prereza 1 tudi .'i K vreden klobuk. Oba težko poško-1 dovaua sta šla zadevo takoj naznanit v vojašnico, kjer so oba napadalca dali pod ključ, potem sta pa iskala zdravniške pomoči. ŠTAJERSKO. Iz strahu pred prisilno delav-. nico. Janez Požar, čevljarski pomočnik iz Kapel pri Brežicah, je presedel v Ljubljani kazen zaradi večjih tatvin. Po prestani kazni so ga hoteli prepeljati v prisilno delavnico v Gradec. Vendar se mil je posrečilo niti v neopa-' /•■nem trenutku in je pobegnil neznano kam. Rodbinska žaloigra na Sveti Večer. V Keldkirchnu se je ločila kletna Antonija Khrhardt od svojega 44Met nega moža zaradi vednih sporov in je šla služit. Te! dni bi bil moral Khrhardt k sodišču radi tatvini', a ni prišel, marveč je še| k ženi in jo prigovarjal. da naj zopet skupaj živita. K<>r se je branila, ji je razbil posodo in se odstranil. Popoldne je pijančeval, ne da bi plačal, kar je zapil. zvečer je pa čakal ženo v veži hiše, kjer je služila, in ko je prišla, jo je sunil večkrat z nožem in pobegnil. Ženi upajo v bolnišnici rešiti življenje. Smrt v apnenici. Iz Kozjega se piše: V enem zadnjih večerov j«* šla pri župniku v (Mi m ju pri Kozjem zaposlena dekla Cecilija Polančjč na dvorišče, da bi pogledala v hlevu pri svinjah. Šla je mimo l1 metra globoke apneni-ee. v kateri je bilo 1 meter visoko aptuu spodtaknila se nad pri apnenic' ležečimi deskami in padla v apneiiico. Ker se ni mogla na kaj upreti, je ležala T ur v apnu. Ob 4. uri je vstal župnik in se podal, ker je slišal v noči večkrat zdihovaiije. na dvorišče in našel v apnenici že mrtvo deklo. 1'oklicaiii zdravnik tir. lirežnik je koiistatiral Smrt po zmrznciiju. PRIMORSKO. Avtomobil zavozil v mrtvaški voz. Dne 27. decembra je za v o- j zil v mrtvaški voz. iii je vozil ; mrtvo truplo iz Reke'v Trst. uek | avtomobil. Kočijaža mrtvaškega voza je vrglo daleč preko ceste in istotako tudi krsto. Mrtvaški voz je bil popolnoma razbit. V avto mobilu je bila neka lovska dru -1 žba. ki jo je istotako vrglo iz voza. Šoferja je zagnalo v jarek 1 in je kmalu podlegel svojim no -, tranjim poškodbam. Smola tržaške policije. Pretekle dni je policija v Tram hotela odposlati pri poštnem uradu poleg Ljudskega vrta večji znesek. Veliko vc.sclost pa je zbudilo med številnim občinstvom, ki je imelo j opravka pri poštni blagajni, dej-, stvo, da je poštni uradnik konšta-j tiral, da je edes izmed oddan h- I "" . I 20-kronskih bankovcev ponarejen. Samoobsehi je umevno, da so na pošti bankovce konfiseirali in na-n dili o dogodku protokol s poii- • ijskim stražnikom, ki je princ-' sel denar na pošto. RAZNOTEROSTI. Izkušnje s prvo zračno pošto. V Londonu so nedavno poizkusili uvesti prvo zračno pošto. Iz Londona v Windsor se potom zrakoplova prenaša pišma ;n razgled-! nice, ki se oddajajo v posebnih zračmr-poštnih uradih in tudi od teli dostavljajo naslovljenceni. I Tozadevno poroča strokovno teh-; nični oddelek poštne uprave sledeče: Vkljub visoki pristojbini, šest pene za dopisnico in en šiling za pismo, se je občinstvo zelo posluževalo zračne pošte. V prvih j treh tednih ni bilo nič manj kot '2u<> tisoč kosov dostavljenih. Sprejemala so se na zračni pošti tudi /.a inozemstvo namenjena pisma, ki so se potem naprej odposlala z, navadno pošto. Izkušnja je pa pokazala. da se z;, ej.krat l.i način poštnega obratovanja ne more smatrati kot praktičen. Vsled neugodnih vetrovnih razmer je bil mnogokrat prekinjen promet, v treh slučajih so se letalci tudi težko poškodovali, akoravuo zra -jčna proga ni daljša kot :{(> km. -Zato se je tudi prenehalo s zra-i čno pošto." Vsekakor znatni čisti' dobiček te pošte pa se je u-! porabil v dobrodelne namene. S tem bi bil vsekakor iznajdcu nov moderni dobrodelni šport, ako bi s • od časa do časa ustanovljale ti di v drugih svetovnih mestih j take pošte, zlasti še. ker nalašč! /n to narejene poštne znamke j tvorijo posebno novost, po kate-ri se mnogo povprašuje. Tudi angleške znamke zračne pošle so ž<-draga rariteta za nabiraielje. Zra-i ena pošta potom zrakoplova pa je že nekoč obstojala, in sicer kakor [znano v Parizu leta -871. Takrat! i-o spustili v zrak balonov, ki l>"o prenesli na določena mesta P' oseb. več kot -ItKJ ]>isem.skih golobov in 2l- milijona pisem, časo-pNov in drugih listin. Le 17 ba- ? ionov je takrat zgrešilo svoj cilj.' Zračni torpedi. Ko je prvi člo I vek izpolnil davno željo človeštva j ni poletel svobodno, po svoji vo-J Iii v zrak kakor ptica, se jc ;t ko.;1 ✓.ačelo razmišljati, kako bi se mo-, gel aeroplan usjiešneje porabili v< vojni za pobijanje ljudi. Važnost ; letalnih strojev in zrakoplovov v j strategijskem oziru je vsakonn-rj znana. Letalni stroji in zrakoplovi niso samo velike vrednosti za izsleditev sovražnikovega gibo-f nja in njegovih pozicij, temveč! morejo učinkovali tudi kot uio-i ril no orožje s tem. da se z meta ' ii.f ni bomb raz njihovega kiovn < ( ■ -ior« spraviti s<»vražnike v b^Jj-; ■i *\it in povzročiti panik<» v nji-j >\ ih vrstah. V Tripolisu je :.iu'»- ; ii.l skih glav spoznalo resnico. Vojna znanost p;i. ak«» na eni strani proučuje in izmišlja nova napadalna sredstva, iu* zanemarja iznaji!'.:. ki se tičejo hram-! be. Top«:vni kroglam nasproti se postavljajo debeli jekleni oklopi I morskih velikanov in čvrsti uird-j be. ]»reil torpedi brani ladje mn -ža. podmorske mine se uničujejo • posebnim; pripravami itd. \a-paila?'.je ir i-»»i ...-i c-!;. \Ollle lliie! nosti, ki se vzajemno i;pppol: uijeta in podpirata. V., lavno je torej, da se med tem, ko se na eni strani poizkuša potenci-j rati moč in uporabljivost letal ni u j sredstev, se z druge strani išče način, kako storiti letalne sred-j -tva neškodljiva. Da bi topova krogla dosegla ali celo zadela letalni stroj ali zrakoplov, ki mo-i r.* pluti v višini Jmo do 4'Hjo m z brzino nad K Ni km na uro. skoro ni mogoče. Niti posebno v to svr-ho zgrajeni topovi niso dovcdli do zaželjeiicga uspeha. Kakor po- i ročajo iz Iieroliua, so došli sedaj na idejo, vporabiti v zraku, kakor doslej v morju, torpede. Pred dnevi je v Herolinu prisostvovalo G0 častnikov pod vodstvom generala Lincherja. generalnega nadzornika ženijskih čet, poizkusom iz modelom zračnega torpeda,"ki se krmarijo z zemlje s pomočjo Ilei-j tzovih električnih valov. Model je i bil dolg 5, a Širok 2 m. Poizkusi »o imeli po voljne uspehe, tako da ^e nadejajo v dogledncm času rešiti važni problem zračnih tor-1 pedov. i ! Modreni posli. Vaša kuharica je pa jako samo-! svoja.*' "Veste, ta je že dolgo pri nas, i že moram potrpeti ž njo." "To me pa res zanima. Kako dolgo je že pri vas?'* " Poniisfite. dva meseca, cela • dva meseca je že pri ižleni!" ___ OGLAS. ! Velka izbera sloven-sk h afofonskih plošč in vse i yrst grafofonov Istotako tudi ur, verižic in najrazličnejše zlatnine in sre^ninine. Pišite po cenik, ki Vam ga pošljemo zastonj in poštnine' iprosto! A. J. TRBOVEC & C0. 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. , J__ THE LACKAWANNA. ^j-ijpripravnci'a železnica za potnike namenjene v F.vropo. j V neposrednej bližini transatiantskib • ! * parmkov. ] Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. ! THE ROAD OF ANTHRACITE iNaikrajSa pot v Buffalo Osreh-tna pot v Scranton J in premogove okraje. I Med New Yorkora in Buff lo »-ozi ; J vsaki dun v »sake) smeri po pet vlakov; | Me t New Yorkom, Ch:c2.gom i. |1 /apadom »saKi azi, da telo stalno slabi in da je kri sluba. Iiabi u&j j trinerovo * "^ORl^E Y1N0 SC ^ vse^ želodca, jeter, čreves ia krvi. W^t..^ b^Joseph TRtNER V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe. SAs'nUnd Avt. # IO0 JOSEPH TRINER, Importer & Exporter ^ 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. mmmrnmmmmmmmmmm m^mmmmmmmmm^mm^mmmmwmm^m^m^m^ I ^T^TIBTVO NA RUSKEM o najnovejših statističnih jh>-catkih I i.o je a ua \'u- piieia 77.2-">4 jetnikov. i,eta ' i h je l.ilo 116.00.'». Leta liMIli. jih je j ..do 111.4«leta 1!M)7. že l:J8.0tK» | in leta P.MIS. 171.21!». Leta l!Mi!i. j«, hilo 17-*».CH»7 jetnikov. Lani se je ' število jetnikov zmanjšalo na 171. 274. a leto je število zopet posko-ilo. m« seen januarju je bilo 170.S41 jetnikov, v zadnjih me-Neeih pa jil je l>2.(mo. POZORJ Ljubezen in maščevanje, 103 zvezka $5.00. £ Ciganska sirota 100 iv S5.00 g Strah na Sokolovem 100 xv & $5.00. Grofica beračica $4.00. g Beračeve skrivnosti $6.00 K Tisoč in ena noč $6.00. S To so izvanredno nizke cene. K poštnina uračunjena. Naročila t E denarjem pošljite na: ^ GLAS NARODA, S 82 Cortlandt St.. New York City B PORO «-\tvii K Podul-t-m tuu S m' »osrečilo «r BK nmjti pruvo A.! t e Bfc jflfiifflLv'^.fSk tinktur EB| možkim v t', tod ni ^^ ^ krasni brki [*oj>o K o iri.*u-,e. Kecrr-*!.'z a v rokaS nojfa'i i Mr - žičsh v - ztiravlje, telesto ■ j-—_g rt«."- Ir. I- i '" • "- * 'l-irrrrr-ir l nrfiri 7nlnm inanil - - __v, COSPODJE:— Zar. rr.i -fprn !t*. - ' Vi."okn3- jaSTONJ MOŽEM 11 « I A, tako! "(V vospa in- juvkliee. kar mi jc ilain-M rekla. j»ji kar odidem pr- vejra." Tako.' No. kaj |»;i jc rekla ta-eeira .' NAZNANILO. Tem potom naznanjam, da imam veliko zalogo letošnjega vina in ga prodajam: belega... za $25.00 sod, rdečega., za $20.00 sod. Tropinjevec po $2.50 gal. Cena se bode povišala po praznikih. Za obila naročila se priporočam. A. W. Emerich, 162.->5 St. Clair Ave., Cleveland, (v d) Ohio. ^lY EDINA SLOVENSKA TVRDKA zastave, regalije. znake, kape | f pečate in vse: potrebščine mm za društva in jednote 33- ■ ■>- -'aI TtM Delo prve vrat©, Cone nlzk«, _.6f _J, F. KFRZt C0. 261b S. UAWNOAl ,E AVB„ CMICAO 'f A, SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ. Vslanovljeaa d.ie 16. avgusta 1908. (nkorport -anu 2 2. aprila 1909 v državi Ponna. • sedežem v Conemaugh, Pa. i ' I1UVVI |:U.\DMKI. IV«<|iwHinlK: MIHAEL ROVANSSK, R. F, D No. 1. Conemauih, \ TVwIprwtiiednlk: JAKOB KOCJAN. Box 5«R. Conemmijrh, Pa. Olavnl tajnik: VILJEM PITTER. Lock Box 67, Conemaujh, Pa. Pomožni tajnik: ALOJZIJ BAV OEK. Bot 1. Dunlo. Pa. 0 lavni blnsejiilk: IVAN I'X.lK. L. Rnt 328, Cnnemnurh, Pa. Potnoftnl blagajnik: IVAN BUEZOVEC. Box fi. Conemaugh. P*. NADZOR NIKI: j ' FR*NK RARTOIJ. 1. nartsornlk. »iS Woosler Av«. Barberton. Ohio. j, ANDREJ VTDRIH. II nadzornik. P. O- Box 621 Conemauffb, Pa. ANDREJ BOMBA C. UL n&dzorn ik. 1669 E 33rd St.. Lorain. Ohio. j t POROT KIK1: JOSIP SVORODA, I. porotnik, R F. D. No 1. Box 1S2 Conemau*h. Pa ANTON PINT AR. II porotnik. B .* 31S Clari<1ff*>, Pa lflHAjSL KRIVEC, in. porotnik. Rox 324 Primero, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: ft. A. B. BRALLIER, Crove Rt.. ^momauch. Pa. ---- —— »»•"•niti. <■•• "lluilno pn.«cnl, poSIllatt uenar Oar&rnoat na blagajnika In nikogar drusrega. vse dopine pa na glavm-fra tajnika. V alufaju, da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poro<"Uih, ali sploh fcjordbodl v poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-■Danilo aa urad glavnega tajnika, da m v prihodnje popravi. Druitveno glasilo Je "GLA8 NARODA". 1 PEKLENSKO ŽIVLJENJE. I • » R O IVI A IV. J Francoski spisal Emil Oeborlau. J Priredil za "O. IV." Bert R. Lakner. % ♦ % ' Dalji-. 1 r« v Kort unatovi sobi jc že odbila enajsto, in marki Valorsav je vstal ter začel kleti. i "To je |ia že preneiuuno!" je rentačil. "Kantina meni. da me i mon vleči za nos. Iskal je zvonea. ker j a ni na^el nobenega. je odpr! vrata in začel klicati. — Gospa Dodelili je prišla. 'Gospod je rekel." je odgovorila na vsa nmrkijeva vprašanja, "da se vrne pred polnočjo: torej pride. — Ni kdo ni tako točen, kako" oil. Potrpi te še. gospod marki nekaj trenutkov;" 'Dobro, potrpeti hočem: toda. gospa, napravite vendar ogenj, že čisto mrzle noge imam." Sprejeuia soba gospoda Fort imata je bila le redkokdaj odprta i lil ;:ato vlažna in mrzla kakor ledenica. Vrli tega moramo pa še ra-čurati. da je bil gospod Valorsav v plesni obleki, in de je inu'1 le la-1 liek površnik. Služkinja -e je nekoliko obotavljala. Zdelo se ji je. da se nič kaj ne sj odo bi za tujega človeka, se vesti v dugi liiši. kakor bi l>il doma : vendar ga je vseeno ubogala. " I'rav/aprav. je [»omislil marki, "bi se mora1 odpeljati — ua vsak način bi moral —" Ostal je pa kljub temu. Nujna potreba je premagala ponos. '/.v *elo mlad osirotel, in s triindvajsetimi leti neomejen gospo-' dar /eJikauskega premoženja, je stopil gospod Valorsav v življenje, ka! :er se vsede lačen človek k bogato obloženi inizi. Njegovo ime mn je pripravilo lepo ime pri isti. in vsedcl se je kolikor mogoče široko /u ujm. ne da bi vprašal, kako draga je jed. Hita je zelo draga .- i koreem prvega leta je opazil, da je več porabil, kolikor je imel dohodkov ua obrestih. Kilo je jasno, da mora enkrat destati vsega pre-i liic/enja. katero mu je zapustil oče — stošestdesettisoč frankov rente Toda kje pa je imel čas. da bi se ukvarjal s takimi malenkostmi!; Sicer pa za denar ni žaloval, ker mu je prinesel toliko vspehov. Ker jc imel uprav knežja posestva . se seveda ni manjkalo ljudi. 1 ki so se šteli srečnim, ako sit mu mogli hiti na razpolago. Razume se samoobsebi. da proti visokim obrestim iu dobri jamčevini. Izpočetka je f li nekako boječ, ko je začel izposojevati denar, a kmalu je posla! drzuejši. videč, da eni hipoteka iu- pomeni veliko. Zato je še \ediiO ostal gospodar v svoji hiši. pri tem so j>a vedliy rasle njegove potrebe. Ker je bil mnenja, da je več. kakor so drugi, se* ni hotel ni-* Ivdar ponižati. Zato je vsako leto napravil-kako neumnost: samo vzroka, ker jo je napravil tudi leto prej. Obresti ni plačeval in jih ni zahteval. Krez dvoma je pozabil, da se počasi, toda neprenehoma večajo, da so bile vsak dan zapada vedno večje, in da se mora čez nekaj let svota njegovih dolgov podvojiti. Končno sploh ni več računal, da sploh ni votle:, kakšne so njegovi* razmere. Mislil je. da so njegova sredstva ncizcrpljiva. Prišel je ] a dan. ko jc zahteval od svojega notarja denar, in ta 11111 jc lildaHo odvrnil: • ' . "Stotlsoč Iraukov zahtevate od mene. gospod marki, preskrbeti Metu vaui jih mogel pa le petdese* tisoč — tukaj so —'in ne pričakujte »lič več. Vsa vaša posestva so prezadoižena — tako ne more iti vee naprej. I pniki vas bodo pač še kako leto pustili v miru. po pre- i tekv tega roka bodo pa zasegli vašo lastnino, do česar imajo pravico i lil smehljaje jc nadaljeval: -laz na vašem mestu, gospod tmirki. hi izkoristil to leto. Krez dvorna razumete, kaj menim. — Se priporočam." Kakšno vzbujen je po krasnem snu. ki je trajal polnih deset ' let! » i Gospod Valorsav je bil čisto potrt. Zaprl se je v svojo sobo in d\a dni ui pustil nikogar p red-se. ti os pod marki je bolan, je odgovarjal njegov komorni duga obiskovalcem. Toliko časa je potreboval Valorsav. da je zopet prišel k sebi.1 in da jc mogel jasno razmišljevati o svojem položaju. Kil. je narav-j no;t strašen, kajti bil je popolnoma uničen. Nič. prav nič ga ui 1110- ' glo i-ešiti pred pogiheljo. Kaj storiti? Kaj začeti? - Zaman si jc belil glavo: ničesar ni mogel podvzeti. Kolikov mu . je «'ala narava moči volje, jc je porabil v službi nečimurnosti. Če j bi hi! mlajši, bi jfOhtal vojak iu mogel iti v Afriko — saj ne*bi bil prvi — toda zanj ni bilo niti tega pribežališča. Sedaj šele se je spomnil notarjevega smehljaja, ki. je kakor luč • razsvetlil temo. * "Nasvet je dober.' je mrmral. — "Vse še ni izgubljeno in ena ' pot mi še vedno ostane: ženitev." !n res. zakaj naj se ne bi oženil, bogato oženi!.' O njegovi «ie-I M-eči ui prišlo ničesar v javnost, in eno leto se je še mogel obdajati ! z bUfckoiu bogastva. Njegovo ime mu je prišlo pri tem baš prav. To I bi mu moralo vendar posrečiti, da bi našel v finančnem ali odličnem trgovskem "krogu kako dedinjo, ki hi se polakomnila grofovske j krone. Ko je njego\ načrt dozorel, je začel Valorsav poizvedovati, in kmalu jc meuil najti ono. kar je iskal. To pa še ni bilo.dovolj. LXa- j jatriji velike svote so uezaupui; radi iuiajo jasen upogled v premo- ! žei. jske razmere prosilca, in poizvedujejo tnintam tudi pod roko o njih. Preti no je mogel gospod Valorsav kaj ukreniti, sije moral zago- ' tovii; za njegovo zadevo izvežbanega odvetnika. Ali ne l»i bilo potrebno, potolažiti upnike, jim naročiti molk, j dobiti od njih prednoati. z eno besedo, si jih pridobiti? * 1 •v. - j. ^ f - • » .. . .x ; J - •. . *_____________f_ _____________,___- - j. -ČL KREPKA ZDRAVA PLJUČA 1 I z mnogo boljšim uspehom, nego oslabela pliuča s" tipirao prehlat u. Kaši j hii je, ; izhrkavnnje, težava v prsih inftežko d hanje ie vedno smatrati za /hake oslabc- £ lih pljuč. Okrepite in očvrstite svoja pljuča. I ž: vaj te O ' — SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA, i I (Severa'« Balzam for Lungs.) ' Dvoji velikosti: 25 in 50c. ______v ^ • Zavarovanje življenja je bilo odklo- 4'Nimam slasti" ^ I njeno - tako dostikrat tulijo l]ii ije, trpeči na neprehavnosti. I miif>^i na videz 7.isti aii jeter. Tako <:e dru-^e bnlesti odvrnej«, če uživete ^ I stanje odvrnete, ko o pravem času uživate SEVEROVO i _ SEVEROV | I zdravilo za obisti in jetra. j Želodčni grenčec. o (Severt'i Kidney and Liver Remedy) j (Se*««'« Stomach Bitten) jgj I' I'orunjeneie oči m obraz, zabr.-klost pod rimi, po- <-ena > postne t;lavol»di. om»-tičn« .«t, mr/.le loke in in -^re, l»ol v hrbtii, otekle noge in usedlina v vodi vedno nazna- Seveio^a zdsavila so na pronaj v lekarnah \tepo- ^ ) njajo potret»o tegA dobrega zdramila. v- >d. Ne vzemite d ugih. Čv jih ne mo etc dobit' » Oon« ROc. i n $i.oo. v svojem kraja, pišite na: ^ S FRANK SAKSER || f 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. | I PODRUŽNICA: P j 6104 St. Clair Ave«, N. E., Cleveland, O. | Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve e. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke: za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA P A R O -BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako_ prekomorsko družbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: 82 Cortlandt St., New York. i Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: S PRANK SAKSER. I Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj pcizvedeti, £ naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. £ S takimi mislimi se baveč. se je podal gospod Valorsav k notarju- upanju, da ga bode podpiral. Ta 11111 je pa prošnjo enostavno odbi'. češ. da se ne ha vi s takimi dvomljivimi zadevami, in da je naravnost žalitev, zahtevati kaj takega od njega. Toda iz usmiljenja je pristavil: "Imenovati vam pa hočem moža. katerega rabite. Ulite k gospodu Kortunatu. Korzni trg štev. 27. (V se vam posreči, da si isa pridobite, ste lahko prepričani o vspehu." To so bile. na kratko, okoluosti. ki so spravile blestečega mar-la ja Valorsava v /. "ros|>odmu Kortunaloin. Takoj, ko jrii je pr- vič vnlel. je zadobil prepričanje, da je naletel ua pravega moža: re\idiiega in drznega obenem, pravega mojstra v tem. se izogniti ■< slavam, pri tem pa pohlepnega in malo vest nega. S takim odvetnico it je morala biti igrača, zakrivati šesi mese^-ev svoj žalostni položaj ;n voditi nezaiipiieg.i nevestinega očeta za nos. < tospod Valorsav se od tedaj naprej ni več pomišljal. fldkrito je razložil svoj finančni položaj, ter povTnlal upanje, da $ra more rešiti ženitev. odvetniku je obljubil dogovorjene odstotke dote. plačljive ua ilan poroke. Naredila sta pogodbo in jo podpisala. Uospod Kort 11-oat je nato začel z veliko vnemo delati za zadolženega liiarkija. S k;:-'vini veseljem in prepričanjem ua vspeh. je razvidno iz »lejstva. da je osot'il Valorsav u šliriilesetiisoč frankov. Marki bi moral biti zelo siten, ako se ne bi zadovoljil s takim >d\elnikoiii. posebno pa še. ker mu je bil prekanjeni mož vedno tlvor-ji\ in ponižen napram lijcinu. \* očeh gospoda Valorsjtv je bilo to jrlavna točka, in tem ošnb-leiši iu občutljivejši je bil., čini manj pravice je imel do tega. Na !ilu m se je sramoval. «'a se je ponižal tako daleč, zato pa se je mašče-/al nad svojim sokrivcem s tem. da mu je dal okusiti vso svojo oho-1 'ost Kakor j<* pač '<11 pri volji, je imenoval Kortunata "dragi Ara '•re ali "' najd1 ažji 1 rijateij ". največkrat pa "*d\jsetodsl»»tni •i«:js1i r". Dri;ei ja vlcd ti-ga ui nič manj spoštljivo snieiiijal. la-' .i«> na tihem mislil, da postavi vse to v račun pod kolono "' ražno-c-j-ost i" Toda ravno v-bd te nenavadne ponižnosti gospoda Kortunatu e bila njegova odsotnost tem bolj začudijiva. Zato se je jeza gospoda i Va!'.rsa\ a kmalu iz])remeni!«» v skrb. "Ali se je mi»goče kaj zgodilo.' — je mislil. Kazalec na uri se je pomikal vedno naprej. •— Polnoč j«, že ia\:io odbilo, ob pol eni je marki že premišljeval, če bi ne bilo naj-!<(';-(•. ako se odpravi domov, ko jc zaslišal zuna j nagle korake. Končno! - On je!" je vzkliknil ter se oddahnil. Pričakoval j . da lode takoj vstoj il. toda Kortunat. ki se i-i l o'ii pokazati v taki obleki, v kateri se je odp-avil s ("hupinoui »m j oizvetlovanje. je odš»d \ spalro sol o, da s«- pieo!>ie<-e. \ rh ie«ra je . moi\d nekoliko pi emišljevat i. kaj naj sedaj stori 111 govori. Ali naj pove gospodu Valorsav. kaj se jc zgodilo /. grofom < ha-|lns*~e. če še ni vedel /a nesrečo' (i on pod Kortunat si je mislil, da o ten« markiju n bilo št- ničesar znanega, kajti vedel je \ naprej, tla bi '»riŠlo v ten. sim'-aju tlo prepira, ki bi pretrgal vsako vez / njima. T"ga pa ni hotel imeti 1 rej. dokler ne ve natanko za grofovo smrt. ! Dalje prihodnjič. SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS KODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK Ainerikanska čr<» ipreje bratje Cosuiichj naiDrlpravnejSa in naicenejšs parobredn ftrta Slav&nce in Hroi* Novi pa/ni k na dv« vijaka 'M»riit* Wa^hinciov" f^ftgularna vožnja med New Y or kom. Trstom in Rekm , Cene /cžnih tisto\ b New Vorka z* IIL rasrt^ M , ucii- ao» Dro- " - - |r - * s I 1 • r—^ b n{av alice. laura iiAKTBA Washington A KG E NT IN A KAISER FRANZ JOSEF I. odpluje prvič iz New Yorka dne 20. aprila 1912. TRSTA............................................§35.00 LJUBLJANE..................................... 35.e0 rRLKE............................................. S5.0C ZAGREBA......................................... 36-20 KAKLOVCA.................................... 36.26 Za Martha Washington stane $3.00 ▼ tč. II I A'.KEI) do T H STA ali REKE: Martha Washington $65 00. druei $SQ do $60. :PheIpS Bros. & Co., Gen. Argents, 2 Washington Street, NEW YORK. Iščem JANEZA K< K 'EV AR. do- - lila iz Pake na Spodjem ^ ! * - 1 jcrskciu. Imam mu poročali ne- , kaj važnega i/ starega kraja. , j Pred enim letom je bil v Min- i nesoti. Prosim cenjene rojake. : če kdo \ e. k je se nahaja, da mi 1 naznani njegov naslov, ali naj V , s>- pa sam javi. — Anthony , Kos. 72S Kentucky Ave.. She-! boy ga u. Wis. ( P5-15—1 M v«- '.pw '/»u- 'Aw s Vino. Slavnih Oz irk hribov. VillO.^, P MISSOURI. ? H, Slovenci po Združenih državah splošno ne vedo. da Mis- ^ * souri pridela na milijone galonov vina iu to boljega kot vsaka država v Ameriki. 0 pt Namen moj je seznaniti prijatelje dobre kaplje v Ame-^ riki in edino to me je dovedlo do tega. da sem kupil večjo za- ^ logo vina, katerega prodajam po svojih cenah, dokler je za- rf Garantiram, da je' vino absolutno čisto iz grozdja. Ga-^ rantiram, da je vsaka vrsta prešanja izključno iz vrste grozd-A ja, ime označeno. Garantiram tudi vsakemu denar nazaj, ke- _ v dor z blagom ui zadovoljen in vino zastonj. Garantiram tudi, ^ J* da cela Amerika nima vina tega okusa, kakoršnega ima vino & iz Ozarških hribov. Ako si bolan, ne kupuj humbugov, tem- O _ vee naroči vino iz Missouri. Ako hočeš dobro okrepcevalno jf & kapljico, zahtevaj v vsakem salonu Missoursko vino. Ne pij » ^ brlozg pod različnimi iineni. Vse vino je iz jedilih največjih trtnic na svetu. Vrste vina: Cena gaL Vrste vina: Cena gal. O n Elvira belo .......... GOe. Concord rudeče ...... f>0c. £ & Riesling belo ........ 70e. Claret rudeče........ 50c. ^ Marsala belo......... 75c. I ves Seedling rudeče .. 65c. g* ^ Dry Hill Beauty belo $1.00. Virginia Seedling rud. $1.00 ^ Vino se pošlje od 5 gal sodčkih naprej v vsakej množini. « Sqdi se računijo za 5 gal. 75e.. večji $1.—, sodi 50 gal. prosti. <1 Cene se razumijo, prosto postavljen na železnico. Za večje množine vina se napravijo nižje cene. Na zahtevo vzore od ^ & gotovih aH vsili vrst. ^ Kredit trgovci s vinom in dobrimi referencami, drugače ' ^a vsa naročila proti gotovemu plačilu. ^ Pisma j)o.Šiljajte na o | F. Gram, Naylor, Mo. ^ j 'cqp, Cvpj Ctyo c^Cj e^U C0MPAGNIE GENERALE TRANS ATL ANTIQUE. Francoska parobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Ekaprea parnlkl soi ! l.A PROVENCF" 'LASAVOIE" "LA LORRA1ME" "1.4 TOUR MN« u dn rtjak« Hdntiwk. nadnvtiaki Mdrtfiitk* PoMtnl ptirnihi —» •» "UA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" -CHICAGO" as dv« Ti)ak» Glavna agencija: 19 STATE STPr.ET, NEW YORK, ✓ corner Pearl St. Cbascbruofb Boildlas. Parniki odplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtidk b prislaaSSa iter. 57 rNnrtk River in ob sobotik pa is pristnniicn 84 Nortk Kbnr, N. T. •LA BRETAGNE jan. 1912. *LA SAVOIE 8. febr 1912 *LA LORRAINE 25. jan. 1912 °LA PROVENCE 3 febr 1912 •LA TOURA1NE 1. febr. 1912 *ESPAGNE 22. febr 1912 POSSBNA PLOVTTBA V HAVU: Parnik CHICAGO odpluje s potu da 57 dne 20. jan. 1912 ob 3. pop. Parnik CAROLINE odpluje s pomola 84. 3. febr. 1912 ob 3. pop. Parnik ROCHAMBEAU odpluje s pomola 57, 3. feb. 1912 ob 3. pop. (Pamiki l*a|o p% Iti fflsfca£;Z3