Štev. 16.
V Mariboru 16. aprila 1885.
Tečaj XIX.
I	ljudstvu "v poduk.
»kaja nik četrtek in volja « poštnino vred in v Mariboru i pošilja njem na dom za celo leto 3 frld., za pol leta 1 gld. «0 kr., za četrt lota 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarntitfu i dijaikjm saaioniiio (Knabonsominar). — Deležniki tiskovnega draitTa dobivajo Hat brei posebne naiojuio«.
Poaumesne linte prodaja knjitfar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
itakoiiifii ve ca vračajo, neplačani Hiti se ne sprejemajo. Za oznanila hb plačuje od navadne vrstice, Se ee natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., triki.M 10 kr.
Na bolje gre. I.
Da pride kdo iz male reči na večjo, to se zgodi le redko, ali da se potlej tudi zdrži na njej, to je še reje. Če pogleda človek v vsakdanje življenje, veliko nima Za to izgledov.
Uzrokov za oboje ni malo. Vsako tako stanje namreč terja drugačnje ravnanje. Kar je pri mali reči prav, to ni več dobro pri večji. In prav tega se uči človek težko, treba mu je zato razuma pa veliko dobre volje, teb pa nima vsak,
Slovenci smo le mal narod. Naj nas šteje kdo, kakor nas hoče, še prav pol drugi milijon nas ne našteje. Nekaj je to že, ali v Avstriji je vsaj 3<S milijonov ljudi, tem nasproti pa je tedaj naše število le malo. Vnem nam je živeti pod dveglavim orlom in vsi imamo polno pravico zato, saj imamo vsi več ali manj zaslug za nj.	? .
Od Boga, pa tudi vsled držtfvne postave imamo vsi enake pravice, ker so "tudi dolžnosti vseh enake. Če jih terja kater naiod več za-se, naj pa pokaže, odkod da jih ima! To mu bo težko ali, če gre za pravo, to mu je celo nemogoče. Vsi štejemo vsak svoj denar za dačo, vsi damo svoje sine v obrambo mej cesarstva, vsi delamo s svojim umom, s svojo dlanjo za blagor države. Po pravem ni, če se kateremu narodu po cesarstvu nalaga več, kakor mu dohaja po številu, po postavi. Delj časa se je godilo v tem, kakor so svitli cesar odločili. Bila je to doba absolutizma.
Prav se je tačas že gotovo ravnalo, ali vsem ni bilo po volji. Tedaj pa so svitli cesar z diplomom dne 20. meseca oktobra 1860 dali narodom samim v tem besedo, češ: kakor se bodo med seboj poravnali, tako bo prav. Tako je nastala doba konstitucijalizma.
Sedaj je torej na narodih, ali, kar je tisto, na njih zastopnikih, poslancih, najti pravo pot, da se godi vsem pravica; se ve, da pri tem ce-
sarstv<\ne sme trpeti škode. V tem pač menim, (B\so vsi narodi po celem cesarstvu enih in ti^DCIi misli. Saj čemo biti in smo vsi zvesti cesarji* jAko če kdo ali kater narod kaj druga, za	svojo srečo ne mara. Za nas vse je
cesarsjjfo potreba.
yCelo vprašanje je po tem takem le to : Kako naj si vravnamo med seboj dolžnosti, pa ob enem tudi pravice, da bo za na3, za vse narode, kar jih živi po širokem cesarstvu, in tedaj tudi za cesarstvo prav?
Za to gre, za to volimo svoje poslance, kedar nas svitli cesar kliče na volišče.
Kdor se nam torej ponuja za poslanca, pa obeta več, še obeta drugih reči, on ni naš mož. za nj nimamo mi glasi.
Ko bi vsak, ki voli, vedel, zakaj da gre; ko bi vsak, ki se nam ponuja za poslanca, hotel le pravico, — tisto, ki služi cesarstvu v resnici v srečo, ne bilo bi nam težko voliti, vsi bi radi, bi z veseljem volili; toda eno kakor drugo še manjka pogosto in v tem leži vsa ne-volja naših volitev, v tem je uzrok naših ved-nih prepirov.
Ali bo to kedaj bolje? Di, bolje bo, ali recimo naravnost: je že bolje, veliko bolje, kakor je bilo pred leti. V kmetu imamo korenino moči v cesarstvu, on pa, kakor pri nas, tako pri Nemcih, se že zaveda svoje veljave in zato stoji v njem, v našem kmetu naše upanje, da bo bolje.	(?)
Krščanski nank na šnlverajnski šoli v Pekcrjah.
Dr. Otmar Reiser je v Pekerjah, kjer ima mnogo goric, vstanovil privatno šolo, to je naznanil knezoškofijstvu v ta namen, naj bi oskrbelo na tej šoli poduk v krščanskem nauku. Župnik Lembaški, preobložen z delom — ker nima kaplana — izreče, da mu ni mogoče kršč. nauka na tej šoli prevzeti, na kar knezoško-iijstvo dr. Reiserju naznani, da ni duhovna, ki
bi naj otroke na tej šoli podučeval v krščanskem nauku.
Na to se obrne dr. Reiser na deželni šolski svet v Gradcu, predloži nekega učitelja spričevalom sposobnosti podučevati v kršč. nauku, in prosi, naj dež. šol. svet temu učitelju izroči podučevanje v kršč.[nauku, kakor to določujejo drž. šol. postave § 5. alinea 6.
Stvar se dalje obravnava med dež. šol. svetom in knezoškofijstvom; slednje odgovori, da ne more pooblastiti s podučevanjem v kršč. nauku onega učitelja, ker ni od škofa ali njegovega poverjenika izpraševan, k temu pa je še popolnoma nepoznan. — Na to dež. š. svet dr. Rei-serju objavi, da ne more učitelju izročiti poduka v kršč. nauku. Dr. Reiser se črez to pritoži pri ministerstvu, to pa potrdi odločbo dež. šol. sveta. Na daljnjo pritožbo dr. Reiserjevo pride stvar pred upravno sodnijo; ministerstvo je zastopal ministerijalui sekretar baron Jakobi ; dr. Reiserja pa šulverajiiski pokrovitelj dr. Weitlof.
Dr. Weitlof opravičevaje pritožbo trdi, da v tem slučaju odločuje § 5, alinea 7 drž. šol. postav, ki pravi: če duhovna oblast poduka v kršč. nauku ne oskrbi, ima dež. šol. oblast potrebno vravnati, to se pravi, meni dr. Weitlof, da se od vstanovitelja šole naznanjenemu učitelju, ki ima spričevalo sposobnosti v kršč. nauku podučevati po § 5, alinea 6, podučevanje v kršč. nauku izroči. Da bi učitelj od škofa ali od njegovega poverjenika moral biti izpraševan, ne terja nobena postava, tudi ne § 38 drž. šol. postav, ki skušnje učiteljev določuje, in le to terja, da se k tem skušnjam zastopniki cerkvene ali duhovne oblasti pozovejo, kar se je tu bilo zgodilo.
Temu nasproti povdarja zastopnik mini-sterstva baron Jakobi: da tu nobene pravice nima § 5 alinea 7, ker ne gre za očitno, ampak privatno šolo ; na dalje da posvetna oblast brez privoljenja knezoškofijstva nikakor ne more učitelja pooblastiti s podučevanjem v kršč. nauku. — Na to dr. "VVeitlof odvrača: § 5 alinea 7 ima veljavo tudi za privatne šole, češ inače se lehko vsaka privatna šola zatre, ako se duhovna oblast protivi. Vstanovitelj šole je storil, kar je bila njegova dolžnost, izjava knezoškofijstva je nikavna, torej je § 5 al. 7 opravičen.
Po dveurnem posvetovanji se naznani razsodba : odločba ministerstva je postavno neopravičena, nima veljave. — Med vzroki se med drugim navaja: alinea 7 § 5. v tem slučaju odločuje, ker je župnik s privoljenjem škofovim odrekel podučevanje v kršč. nauku. Na to je imel dež. šol. svet potrebno vravnati, in to je bilo: naznanjenemu učitelju poduk v kršč. nauku izročiti. Vstanovitelj šole ima le to dolžnost, ali kakega duhovnika za podučevanje v kršč. nauku pridobiti, ali pa posvetnemu učitelju to poobla-
stilo spraviti. Da je šola privatna, nič nima za se. Sposobnost posvetnega učitelja je po §§ 70. in 38. drž. šol. postav dopričana, k temu skušnje pred škofom ali njegovim poverjenikom ni treba.
Po art. 17 drž. post. in § 2 post. 1868 drž. zak. št. 48 je sicer oskrbovanje verskega poduka oblastnijam dotičnega verskega izpovedovanja izročeno, pa le v tem smislu, da smejo verska izpovedovanja krš. nauk oskrbovati, nikakor pa ne, da bi zamogle z odrekovanjem tega nauka zabraniti, kako šolo vstanoviti. Vstanovitelj šole je svojo dolžnost storil; torej je odločba ministerstva neveljavna.
Upravna sodnija v obče ne cika na liberalno stran, storila pa je razsodbo na podlagi sedanjih šolskih postav; ta razsodba očitno priča, kako potrebno je, da se sedanje šolske postave predrugačijo, menda bo ravno ta razsodba njih prenovljenje pospešila. — To je vendar čudno: Učitelja, katerega škof ni pooblastil, zamore posvetna gosposka pooblastiti, kljubu škofovemu protivljenju podučevati v kršč. nauku!
J. K.
Gospodarske stvari.
Kako treba krompir saditi in pridelovati.
III. Tak je rani roževi krompir Jakobšek,
saksonski čebulovec, snežinka, rani kraljič in druge krompirjeve sorte. Rani krompir vrže kmetovalcu v nekterih krajih ne malo dobička.
Nckteri gospodarji sejejo po krompirju ozimino. Ker pozni krompir še le meseca septembra ali celo še le meseca oktobra dozoreva, je v mnogih krajih posejatev silja zakasnjena in tedaj njegov pridelek nekoliko negotov. Kdor pa krompir zarad jesenske posejatve nekoliko
S rej pokoplje, dela to na škodo množine pri-elka in dobroto krompirjeve.
Tako za časa kopan krompir se tudi ne da dobro in dolgo shranjevati. Če se pa rani krompir sadi in prideluje, tedaj ga je mogoče že meseca avgusta ali pri srednjih sortah v začetku septembra pokopati in silje se še zadosti za časa pod pozno jesenijo pod zemljo pospravi. Mogoče je tudi še njivo za ozimino dobro pripraviti, kar je tudi velike vrednosti. Nespregledni dobiček pri ranem krompirju je tudi ta, da ima dosti višjo ceno od poznega.
Tudi način sajenja je po raznih gospodarstvih zelo različen. V časih se krompir preredko, v časih pa pregosto posaja.
Večji del ranih krompirjevih sort požene malo metenice ali ščanje, za to se sme tudi nekoliko gostejše posaditi.
Sicer pa se mora v tem oziru tudi na vremenske in obnebne razmere dotičnega kraja porajtati. Tudi dobra ali slaba zemlja se mora
v poštev jemati. V obče je treba na to gledati, da so posamezne krompirjeve rastline tako daleč vsaksebi, da se pozneje morajo z motiko, kakor gre, okopati ali s plugom obdelati. Tudi ne sme obsenčenje zemlje pri krompirju krajše rasti preveliko, pri onem daljše rasti pa pre-pičlo biti. V prvem slučaju bi krompirju potrebna zemeljska toplota, v drugem pa prava vlaga manjkala. Najbolje je, ako je vrsta od vrste po 50 — 60 centimetrov, v vrsti pa krompir od krompirja po 25—40 centimetrov narazen. —
Globočina, v ktero se krompir sadi, je za-visna od tega, kakošnja je zemlja, v ktero se sadi. V težki zemlji se krompir po 5 — 6 centimetrov globoko, v srednji po 7—9 in v labki zemlji po 10—14 centimetrov globoko posaja.
Ako se krompir, zlasti v težki zemlji, globoko sadi, brani se kiselcu, ki je za kaljenje neobhodno potreben, da ne more do posajenih gomoljev. Nasledek tega pa je pozno kaljenje krompirjevo. Tudi se mnogo redivnih snovi zapravlja v rast dolgih stebel.
Tudi obdelovanje krompirja med rastenjem je sem ter tje pomanjkljivo. Kolikor je zemlja bolj vezavna, t. j. ilovična, toliko večkrat se mora krompir okopati in ogrebati. S tem delom pa ne gre čakati, ampak dobro je celo, če se zemlja še, predno krompir iz nje požene, že nekoliko vzrahlja. Brž ko se je krompir posadil, kaže suhotne njive povaljati, da se posajen krompir s prstijo bolje posprime.
Kavno tako se mora tudi na to gledati, da zemlja ne postane pretrda in da je plevel preveč ne preraste.
V	ta namen bode dobro, ako se še, predno krompir iz zemlje požene, polje povlači, ktero delo se, če potreba kaže, po nekterih dneh lahko ponovi.
Brž ko se mladike iz zemlje prikažejo, je dobro zemljo okopati in to delo, kakor potreba nanese, pri rastočem sadežu še drugič in tretjič opraviti, to pa tako, da se pri vsakem opeto-vanju z motiko nekoliko globokeje seže. Manjše njive se navadno okopljejo z motike, veče pa s posebnim, za to narejenim plugom, kterega konji vlečejo. Na okopavanje sledi ogrebanje, kar se po potrebi jedenkrat ali dvakrat stori.
V	lahki zemlji in globoko posajenem krompirju se ogrebanje ali osipanje tudi lahko celo opusti, če so se vsa prejšnja dela opravila.
Trud in delo na krompir obrnjen se bogato obrestuje. Vse delo mora pa na to biti obrnjeno, da je zemlja vedno vzrahljana, plevel; čista, da imajo krompirjeve korenine vedno dosti redivnih snovi, da more vedno čisti zrak do njih, da jih toplota pregreva in da se rastline po jedni strani suši, po drugi prevelike mokrote obvarujejo. Ako se krompir ob času svoje rasti pridno obdeluje, tako ta trud
njegov obrodek pospeši in njiva se tudi za sledeči sadež primerno priredi.
Včasih se krompir prerano začne kopati. Krompir se sme še le tedaj iz zemlje jemati, ko je popolnoma dozorel, kar se na suhi mete-nici spozna. Nezdravi gomolji se morajo brž pri kopanju od zdravih odbrati. Tudi bi se moral krompir, ki je za seme prihodnjega leta namenjen, brž ko pride iz zemlje, izbrati in posebej hraniti.
Pri shranjevanju krompirja gre na to gledati, da veliko toplote in vlažnosti do njega ne pride. Kjer so kleti tople in vlažne, tam kaže bolje krompir v jamah na kupih shranjevati, ki se pa morajo proti mraz iT dobro varovati.
Kdor pri sajenju krompirja vse tukaj navedene točke opazuje, ta bode imel obilne pridelke krompirja. Poprek se da pridelek krompirja od 100—120 metričnih centov na hektari pridelati, v boljših letinah pa tudi po 120— 150 in v prav dobrih po 150—200 metričnih centov. Toraj obdelujmo umno in marljivo naše poljske sadeže in tudi pridelki se bodo vzboljšavali!
Dopisi.
Iz Mariborske okolice. Občna pregreha sedanjega časa je nezadovoljnost z vsem, kar je domačega. Marsikteri mladi ljudje so ie zadovoljni, če se po tuji šegi oblačijo itd. Dostikrat jim je domači kraj pretesen, očetova hiša
Ereubožna in tako zapustijo nepotrebno, več-rat tudi proti volji starišev domovino svojo ter se podajo v službo v mesto — na Nemško. Komur so pa razmere sedanjega časa in nja nevarnosti znane, mora iz dna svojega srca vsem mladenčem in dekletom zaklicati: „Ako imaš v hiši svojih roditeljev prostora, ne idi služit ne v mesto ne na Nemško, kajti izmed desetih ne pride polovica tako srečnih nazaj, kakor so poprej odšli. Večina mladenčev se vrne domu zgubivši svoje dobro krščansko prepričanje, večina deklic pride domu brez dekliške časti. Kak razloček je med vestnimi otroci, kateri so se doma pod streho svojih, za dobro odgojitev gorečih starišev dobro odgojili in med onimi, kateri so šli v mesto in tuje kraje! V Ameriki je v vsakem velikem mestu društvo z namenom, nevedno mladost zapeljivosti varovati. O da bi tudi pri nas Slovencih vsi za blagor svojega ljudstva vneti, sosebno kojim je ljuba mladost v poduk in varstvo izročena, prilično svarivno besedo govorili: „Ne hodite brez prave sile službovat v mesto, naj manj pa na Nemško!"
Od Nove cerkve. (Trojna poroka.) Lepa je bila pri nas letošnja bela nedelja. Naš
novi župnijski predstojnik, preč. g. kanonik dr. Lavoslav Gregorec, bili so po preč. dekanu, g. K. Gajšeku, slovesno v svojo službo vpeljani. Slovesnost se je vršila tako, da je ob enem veljala kot dokaz relicega veselja pri faranib, pa tudi izrednega spoštovanja, katero si je novi župnik, skorej bi rekel, hipoma pridobil na vse strani. Farani so iz lastnega nagiba cerkev in župnijsko hišo okinčali, na predvečer krese prižigali, z možnarji streljali in domača godba je svirala pozno v noč. Podobno so pozdravljali mladi den 12. aprila. Do 10. ure zbere se velika množica ljudi in gostje, med njimi gospodje: c. kr. namestnijski sovetnik Haas, preč. g. dekan Gajšek, župniki: Bratanič, Fe-renčak, Dolinšek, Stiplovšek, Kos, Vrlič in Voh, dež. poslanec Miha Vošnjak s sinom in dr. Sernec iz Celja, dr. Rudolf iz Konjic, baron Manteuffel iz Tabora, rittmeister plem. Wald-herr iz Soteske, pozneje tudi dr. Langer iz Lemberga, tedaj vsi trije grajščaki naše fare, vsi župani, učitelji, cerkv. ključarji itd. Z visokega zvonika plapola velika nova troboj-nica slovenska, katero so gg. župani izobesiti ukazali. Med sviranjem godbe, grmenjem mož-narjev, zvonenjem zvonov vhaja iz farovža novi kanonik in župnik z gosti in ljudstvom v veličastno zidano cerkev sv. Lenarta. Prične se slovesna služba božja. Med njo pristavi faranom preč. g. dekan novega dušnega pastirja, pri-poročivši mu modrost, potrpljenje in ljubezen. Po sv. meši pa je zlata poroka dveh sivolasih zakonskih parov. Pri sledečem velikem obedu napije g. slavljenec najprvlje sv. Očetu latinski, Njih ekselenciji prev. knezoškofu lavantinskemu in milostljivemu knezoškofu krškemu slovenski, svitlemu cesarju slovenski in nemški. Odzdravijo c. kr. namestn. sovetnik Haas in preč. g. dekan; g. kanonik nadaljuje zdravice : kapiteljnu Strass-burškemu. nazoči duhovščini slovenski, grajšča-kom nemški, gostom mestnim, faranom in učiteljem pa slovenski. Zadnji dve ste vidno v srca po segli. Omenim še, da so po oficijelnem nazdravljanju se vršile razne, vesele, resne in šaljive napis-nice gospodov: Dr. Serneca, Vošnjaka. grajš-čakov Manteuffelna in Lamperja, župnikov Kosa. Stiplovšeka. Župan Gorečan je govoril v imenu vseh županov, župan Lipuš pa poklonil novemu župniku najlepši dar : l jubezen faranov. Proti večeru razide vesela družba. Tudi zlatim poro-čencem je dal preč. g. kanonik obed. Res veselo je bilo v belo nedeljo pri nas. Podobne se nadejamo ko bode čez dve leti župnijska hiša in cerkev ponovljena ter nas obiščejo Njih ekse-lencija, naš mil. knez in škof.
Iz Vulireda. (Svečanost.) Na Jožefovo je bila podoba Dev. Marije sv, roženvenca in pa sv. Jožefa iz forsta v slovesni procesji k cerkvi prinesena, kjer so ji velč. g. nadžupnik Voz eniški blagoslovili in postavljena je bila
vsaka na svoje okinčano mesto v novi cerkvi. Na cvetno nedeljo pa je bil popoldne križev oltar blagoslovljen in kaj lepo se je dal spremeniti veliki tjeden v božji grob. Obrisje je napravil g. Čuček, zlatar v Mariboru podobe pa je prav lepo izrezal in pobarval okresno priden Lav. Perko, podobar pri sv. Trojici. Ta altar je mili dar g. Janeza Pahernika mlajšega, kteri je za cerkev že čez jezero goldinarjev žrtvoval. — Pretečeno nedeljo so šulverein^ki možje volili odbor v gostilnici Widmozer-jevi z nemškim banderom okinčanej. Privrelo jih je iz Marenberga prav mnogo, nekaj iz Mute in tudi iz Vozenice, samo dva pa iz Vuhreda. Vuh-rečanom se menda ne dopade več šulvereinsko hvalisanje.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarjevič Rndolf in cesaričina Štefanija sta se odpeljala v Bruselj obhajat god kralja belgijskega, očeta cesaričinega. V Pragi, kjer sta se mimogrede oglasila, so visoka gosta živahno prejeli. — V Budapeštu bode letos razstava za ogersko deželo. — V Ljubljani so nemške gospe med seboj vstanovile poddružnico „nemškega šul-vereina". Dobro, zdaj vendar Nemčija in pa nemitvo ni več — v nevarnosti, — Tržaški žxipan Bazzoni k vstajenju na veliko soboto večer ni prišel s komturskim križem Franc Jožefovega reda, katerega so mu presvitli cesar milostno podelili. To pač kaže, da mu avstrijska stvar ni zlo na srcu, in da nosi v svojih prsih take želje, ki ne trpijo na prsih reda avstrijskega cesarja Zato je prav na mestu slovensko politično društvo „Edinost", ki se na vso moč prizadeva upljiv irridentovskega društva „Con-cordije" spodbiti.
Vnanje države. Francozi so ob Reni tako glasno s sabljami rožljali, daje Bismarcka že skrbelo, da mu ž njimi obrijejo zadnje tri lase na njegovi glavi. Bismarck je tedaj pozornost Francozov obrnil na bogato deželo Tonkin v Aziji, kar je dobro iztuhtal, ker na Francoskem bi rade vse stranke po- ljudovladi obogatele. Sedaj vsi Francozi gledajo v Tonkin. kjer njihovim vojakom tesno hodi, a Bismarcku neki zdaj jesti dobro tekne. Na Francoskem so komaj novo ministerstvo skovali. Brisson,1 kalvinec in Framazon prve vrste in zagrizen sovražnik jezuitov, je predsednik in bode nosil zvonec v katoliški francoski državi; Frev-cinet bode zunanje zadeve v roke vzel. rFo-rala" menda ne bosta dolgo. — Angleži se v Sudanu na nov način vojskujejo. Najpred pošljejo sovražniku enega vojaka nasproti, potem pa tako dolgo počakajo, dokler sovražnik tistega ne vbije; potem pošljejo zopet enega itd. Tako vojska sicer menje stane, pa tudi veliko
ni vredna. — Na Grškem so občutili 23. in 27. marca potres Po mestih Argoz, Tripolis in Megalopolis so razpokline v zidovju ; vas Karna poleg Megalopolis je popolnem zrušena. Bog pomagaj! — General Grant bivši predsednik amerikanskih Zedinjenih držav umira.— Rusi so se z Afganci v Aziji nekoliko spraskali, pa menda bolj na svojo roko. ne da bi jim kdo to zapovedal. Angleži so zarad tega čmerni, pa jeza se jim bode menda zopet vlegla.
Za poduk in kratek čas.
Kadoš-vitezi med framazoni.
Bolj zagrizen ko je kteri framazon, višo čast dobi med svojimi framazonskimi brati. Nedavno so v Bruselj-nu ednajsterim takim brezvercem podelili največo čast, trideseto stopinjo svojega dostajanstva ter jih vmestili za takozvane — Kadoš-viteze. Vpeljali pa so jih v novo čast na ta-le način. Najpred so morali drug za drugim priseči zvestobo. Potem so morali iti skozi tri velike sobane in še le v strti so bili vpeljani. V prvi sobi so bile vse stene črno prekrite, samo na stropu visi majhna trioglata svetilnica, ki nekoliko borne luči daje. Poleg te sobane je skrivna votlina, kjer je na kupu sama taka ropotija, ki na smrt spominja, postavim krsta, s črno odejo pokrita. V ti grozni in temni jami se slišijo strašni glasovi. Iz krste so novi vitezi slišali gromeč glas: „če nimaš srca se izpostavljati največim navarnostim, se takoj vrnil" Pa vitezi niso zgubili srca, in zarad tega jih peljajo v drugo sobano. Ta je vsa bela. Sredi sobane stojita dva altarja, na enem gori v skledici vinski cvet, na drugem je kadilnica z dišečim kadilom, nad altarjem visi orel z razprostrtimi perutmi. To je baje tempelj čednosti. „Umrjoči človek, vrzi se ob tla!" — s temi besedami viteze tukaj sprejmejo. Takoj je vseh ednajst naših junakov ležalo na trebuhu, kar je posebno enega težko stalo, ki je silno debel. Med tem so neke skrivne duhove nazivaii in jim kadili. Na to stopijo v tretjo sobano; ki je modro prekrita in po treh rumenih svečah razsvetljena, na stropu je vse polno zvezd. Tukaj stoji miza modro prekrita, in za mizo sedijo trije framazoni, dva čuvaja in eden govornik. Eden čuvaj drži v roki zlato žezlo, govornik pa meč. Med nekimi smešnimi obredi se vitezom odprejo vrata, da stopijo v štrto sobano, ki je rude če prekrita Na jutrovi strani te sobane stoji sedež, nad kterim je dvojni orel, ki ima krono na glavi in meč v svojih krempljih. Ta sobana je po dvanajstih svečah razsvetljena, tukaj stoji križ in zraven križa je kača, ki ima tri glave; na prvi glavi nosi krono, na drugi tiaro (papeževo krono),.
in na tretji meč. Zopet tukaj so novi vitezi prisegali in potem so jih naučili skrivne besede in skrivna znamenja, po kterih se framazoni spoznavajo. Tega časniki ne povejo, ka bi novi vitezi morali na križ stopiti in pa tri mrtva truplja z mečem prebosti, kar se nek navadno pri tem obredu tudi zgodi.
Glejte, kam človek zabrede, če pot zapusti, ki je osvetljena z ljučjo svete vere. Eno vero človek mora imeti ali pravo ali — prazno. Kača, ki stoji poleg križa in ima tri glave, to je framazonstvo, ki zavratno zalezuje krono t. j. kraljevsko oblast, tiaro t. j. cerkveno oblast, in če tega po zvitih skrivnih potih doseči ne more, stori pa to z mečem! Ravno pred to pošastjo so nas nedavno svarili sr. Oče.
—o—
Boj z orlom.
Budapeštanskim listom se javlja iz Novo-sada: Dne ¡2. t. m. delali so delalci na železniški progi blizo Karlovcev, ko se iznenada na jednega izmed njih, ki se je bil pripognil pri delu, spusti velik orel. Ko sliši, da mu nekaj šumi nad glavo, se delalec brzo vzdigne, in ni se še dobro ozrl, ko se orel že spusti nanj, ter ga s krili pokrije in s kljunom po trebuhu kljuje. Ta nepričakovani napad je nesrečnega delalca tako iznenadil, da je komaj zamogel še na pomoč klicati. Bilo bi slabo zanj, da mu ne bi na pomoč prihiteli drugi delalci. Ti so zgrabili orla za vrat ter mu tako iztrgali žrtvo. Ko so orla ukrotili, dvignil se je delalec ter opazil, da je na več mestih ranjen, akoravno ne hudo.
Velikrat se zgodi, da se ropne ptice te vrste spustč na živali in na otroke, ali ljudje se ne spominjajo, da je taka ptica kedaj napadla odrastlega človeka, ter se iz tega slučaja zaključuje, da je orel pripognenega delalca držal za kako žival in mu je hotel, kakor se to večkrat zgodi pri rogati živali in pri konjih, iz ledij odtrgati kos mesa. Orla, krasno ptico vrste Halgaetos Albacilla, kupil je neki železniški zemljemerec ter ga je podaril mestni šoli v Novemsadu.
Smešnica 16. Madjar, ki je imel lepe čižme, se opijani in na stezi obleži. Spečemu nekdo čižme ukrade. Po cesti se dopelje voz in voznik kliče: Noge preč> drugač jih jovo-zim! Madjar se prebudi, potiplje svoje noge in pravi: Baratom, le vozi, to niso moje noge, jaz imam čižme!
Razne stvari.
(Katoliško vseučilišče.) Presvitli cesar so se baje proti nekemu cerkvenemu dostojanstveniku dobrovoljno izrazili za katoliško vseučilišče v Solnogradu.
(Imenovanje), Presvitli cesar so č. g. dr. Napotnika, profesorja bogoslovja in pod-ravnatelja v duh. seminišči v Mariboru, milostno imenoTali za c. kr kapelana in za direktorja avgustineju. višjem izgojevališču za duhovnike. Za profesorja bogoslovja in za subdirektorja v seminišču je poklican č. g. dr. Avg. Kukovič, mestni kaplan ptujski.
(Imenovan) je gosp. Jakob Munda pristav t Ljubljani c. kr. okrajnim sodnikom v Marenbergu. Gosp. Jožef Brun ar pristav v Beljaku imenovan je c. kr. okrajnim sodnikom v Kapli.
(Gosp. dr. Jos. Schmiderer) stopi mesto rajnega Paierhuber-ja v štajerski deželni odbor. Želimo pa ne upamo, da bode v ti odlični službi tudi nam Slovencem pravičen.
(Poroka.) 13. aprila sta bila na Dunaji v dvorni in stolni cerkvi sv. Štefana poročena gosp. Rihard baron Godel-Lannoy, po-sinovljenec našega slav. slovenskega poslanca barona Godel-Lannoy, in gospodična Friderika pl. Carneri-jeva.
(č. g. župnik Matevž Poglšek) sejo prostovoljno odpovedal župnije Šoštanj ter stopil v pokoj.
(Iz Šentjanža na vinskih goricah) se nam poroča, da se je pretečenega meseca vršila volitva krajn. šolskega svet» v občno zadovoljnost. Zdaj bi še samo želeti bilo, da novi svet nebi več pisaril nemško, kakor je to storil prejšnji šolski svet.
(Po usmiljenih sestrah) zdaj Mehikanci poprašujejo, ker jih nalezljive bolezui nadlegujejo, in pravijo, da je to sramota, ka so bile sestre izgnane iz dežele. Tako se časi menijo. Dokler bo bili zdravi, eo rekali, ka jo to — "napredek!
(Bodoči nadškof v Pragi) bode baje grof Schonborn sedajni škof budejoviški. V mladosti je bil c. kr. poročnik pri konjikih in je nek v bitki pri Sadovi obljubil Mariji, da hoče duhovnik postati, če mu življenje ohrani.
(Dr. FerdinandPortugal)jevGradcu za župana izvoljen.
(Pri M a line de 1 j i) je bil kot načelnik v krajni šolski svet pri zadnji seji, skoraj enoglasno, zopet voljen g. Anton Božič posestnik t Radislavcih.
(„P o t r p 1 j e n j eu) naj imajo blagovoljno vsi naročniki „Pota v nebese", kterega jim ne morem še zdaj poslati, ker bukvovez je tako počasen, da mi jih je skoz tri mesece samo 700 zvezal, ki so pa že vsi oddani. Kakor hitro knjige zvezane dobim, je bodem razposlal.
O. Nikolaj, pisatelj.
(Nemški dijaki) v Mariboru so pre pobirali za Bismarcka, pa se jim je prepovedalo. Ko bi dijačeci raji v knjige gledali, kakor prek črez avstrijske meje.
(D e k 1 i n o z a (1 a v il) je pri sv. Vrbanu nek fant. Takov je konec grešne ljubezni.
(Ubitega človeka) so 18. aprila našli tik železnice v Nivercah pri Hajdinju. Doseh-mal ga niso spoznali.
(Preč. g. Jurij Vole), stolni dekan v Ljubljani so 14. aprila umrli. Rajni so bili rojeni 5. aprila 1805, bili so pobožen in goreč duhovnik, ubogim "velik dobrotnik in iskren domoljub. Naj počivajo v miru!
(Matice slovenske) novi odborniki so: Mam z 91, Praprotnik 91, Cigale 90, Gr as seli 89, dr. Šust 84, M. Vodušek 80, Lampe 75, Einspieler 57, Leveč z 49 glasovi.
(Poštna vreča) z denarjem se je, zgubila med Ljubljano in Laškim trgom. Co ni pala v Savo, a po vodi je gotovo šla.
(V pisarno turškega finančnega ministra) so prihrule žene ter so terjale zaostalo plačo svojim možem. Minister jo je pri stranskih vratih komaj pobrisal, drugače bi ga razdražene ženske menda hndo zdelale.
(Kdo je pri volitvah sleparil?) Nemčurji so lani Slovencem očitali, kar so sami počenjali. V Črešnovcah pri Slov. Bistrici je Andrej Sorschaggg lani volil nemčursko-libe-ralno s ponarejenim pooblastilom in dobil v Celju zaradi tega 14 dni zapora. Slovenci, ne dajte se več po nemčurjih v take reči zapeljati.
(Spremembe pri učiteljstvu.) Gosp. Jos. Leskova r, učitelj v Makolab, imenovan je nadučiteljem na Zgornji Polskavi; g. Emerik Moric, podučitelj v Hrastniku, pride za učitelja na Bizelsko; g. Kari Šmidl, dosedaj podučitelj na deški šoli v Mariboru, postal je učitelj ravno tu; g. Filip Vogrinec, zač. učitelj pri bv. Martinu na Pohorju, je stalno nameščen; g. Bogomir Sitter, podučitelj v Selnici ob Dravi, gre v št. Lovrenc ob juž. železnici.
Lsterijn« številke:
V	Trstu 11. aprila 1885: 31, 51, 87, 65, 85
V	Linci „ „	78, 11, 82. 1, 65
Prihodnje »rižkanj« 25. aprila 1885.
Naznanilo.
Dobro izurjen organist in ob enem cerkovnik in dober pevec želi enako službo precej nastopiti, najraje na Koroškem ali Štajerskem. Pisma naj se pošiljajo na Valentina Strela, Rateče, posta "VVeissenfels. Gorensko.
Velik živinski sejem
bo 28. aprila pri sv. Antoniju v Slov. | goricah.	1-2
Vabilo
k občnemu zboru ormoške posojilnice, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo, ki bode v nedeljo 26. aprila 1885 ob 3. uri popoldne
t čitalnični drorani t Ormožu
Dnevni red : ¡
1.	Poročilo predstojnikovo, polaganje ko-nečnega računa in bilance za leto 1854.
2.	Poročilo nadzorništva o računu in bilanci za leto 1884.
3.	Predlog predstojništva in nadzorništva naj se čisti dobiček izroči zadružnemu premoženju.
4.	Dopolnilna volitev enega uda v pred-stojništvo',oziroma podpredsednika mesto pokojnega gospoda dekana Josefa Siegfrida Sporna.
5.	Mogoči predlogi.
V Ormožu dne 7. aprila 1885. Ivan Vertnik, Dr. Ivan Geršak, knjigovodja.	predstojnik.
Y Jan. Leon-oyi tiskarni
je iiiia:
„Ljudska knjižnica".
VII. snopič, ki obsega 4 tiskane pole; prinesel je: Zgodovinsko povest „Salvijan" in pripovedko
„Za očin dom*. „Ljudska knjižnica" velja za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za celo leto 1 fl. 70 kr. B^C* Pojedini snopiči veljajo 6 kr. s poštnino vred 8 kr.
Otvorjeiije trgovine.
Slavnemu p. n. občinstvu, usojeva se vljudno naznanjati, da sva v Mariboru, graškem predmestju, Tegethofove ulice št. 21 v nekdajni Wundsamovi hiši, odprla trgovino s
suknenim, platnenim in modnim blagom-
Priporočevaje se, k obiskovanju naše, z novim in lepim blagom dobro založene trgovine, zagotavljava ob enem vsakemu vestno in najceneje postreči.
S spoštovanjem
F. in G. Dolenc.
EC A« znhtrvnnje $t/tsifjntnn izraz/te (ntuitre) t»o pošti franlto.
SlužIla organista in mežnarja
išče 27 let star človek, oženjen na kako farno cerkev. — Več pové Jan. Leon v Mariboru.
Razprodaja!
Zavoljo prodane hiše, se more moja pro-dajalnica izprazniti; in zatoraj bom podpisani, svojo sledečo zalogo pod svojo kupno ceno popolnoma razprodal:
Sukneno tkanino vsake baže za hlače iu suknje; prhal (loden) vsake vrste barve; črno sukno naj finejše, flanel (vatmol) pisan in gladek; sukno za ženske; satin, kambrik, kreton; tiskovino (druk) sivo, belo in pisano: barhant za oblačila; posteljno obleko barveno in belo; nankin rumen, rudeč in siv; mizne prte; obrisače ; prte za kavo.
s/< platno za rjuhe (prtiče); */l platno t. r. kreas; šifon; platno nenbeljeno in ubeljeno vsake baže.
Velika Izvolitev
v možkih srajcah in spodnjih hlačah; zavrat-nicah; perilu za na život od profes. Jager-ja; nogovicah za moške, ženske in otroke; telovnikih (šnirlaib) bambaž ali volni beli ali bar-veni; sukancu ali cvirnu vsake baže; gumbah in špicah; v volnatih kakor svilnatih dežnikih; v koltrih domačega izdelka, koeah za konje itd. */v 10/i eimske suknene robee. Toraj vljudno vabi za mnogobrojuo obiskovanje,
J. PuŠenjak y Celji
„pri tkaveu",
v Rupšl-novl hiši, ogel poštne In graške
ulice štev. 39.	1—3
Občno se naznanja, da se bo v nedeljo dne 19. aprila 1885 popoldne ob 1. uri v sobani podpisanega, zarad razširjanja tukajšnega mi-rodvora potrebno delo po zmanjševalni dražbi oddalo in sicer:
n Zemeljsko delo . . . fl. 100-20
2)	Zavažanje.....„ 425-75
3)	Obzidje....... 1280 34
Skupaj fl. 1806-29 Ta dela se lahko posamezno, pa tudi skupaj prevzamejo.
Dražbeni pogoji leže pri podpisanem na ogled.
Vsak dražbenik ima 10°/0 od izklicne cene kot varščino vložiti.
Cerkveni konkurenčni odbor.
Rečica dne 2. aprila 1885.
Načelnik:
2-2	Ivan TostoveršiiiK.
Oznanilo.
Na deželni sadjerejski in vinorejski šoli v Mariboru bode 21., 22. in 23. aprila t. 1. poduk o požlahtnjenji sadnega drevesa in trti v spomladi. Podučevalo se bode od 9—12. ure predpoldne, in od 2—5 popoldne. K temu poduku sme vsakdo pristopiti. — Vse drugo se poizve pri ravnateljstvu v Mariboru. V Mariboru 7. aprila 1885.
2-2 Oznanilo«
Veliki živinski in letni sejem bo dne 22. malega travna (aprila) pri sv. Jurji v slovenskih goricah okraja sv. Lenarta, h kteremu se kupci in prodajalci živine s tem vabijo, da se ne bo za prignano živino nobena plača terjala.
Občinski urad sv. Jurij, dne 7. aprila 1885.
Občinski predstojnik:
Mesarec.
Hram v najem
da mesar in gostilničar Josip Ahm«an pri sv. Barbari, poleg Vurmberga: ako bi pa najemnik tudi kaj posestva hotel imeti, se mu tudi labko ustreže; ker je to poslopje na jako primernem, za mesarijo in krčmo prav ugodnem prostoru. Pogoji za plačilo so celo lahki. Več o tem se izvž pri lastniku posestva pri sv. Barbari.	3—3
Natečaj.
„Potovalnega zastopnika za slovenski Stajer" sprejme pod jako ugodnimi pogoji glavni zastop banke „Slavijo" v Ljubljani. Tudi se sprejmejo marljivi okrajni zastopniki za dobro nagrado.
Poljski gijm
lOO lsilo za Ž2 gl<l- se dobi pri
M. Berdajs-u 2—2	v Mariboru.
Izvrsten med
(gilrantiran pitanec),
v pleliastili škatljnli po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 ki\,
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
tO
Oroslavu Dolencu,
svečarji v Ljubljani.
ziiaiiiHo.
O. lil*, vzajemna, zavarovalnica, v Grrailcu obhaja po § 92 pravil in po sklepu upravnega sovčta od dne 9. aprila meseca 1.1. redno društveno zborovanje letno
v ponedeljek iS. dne maja sneseea 1§§5 oI> lO. izri pro<lpol<Iiie v deželski hiši v Gradcu.
To se daje po § 94 pravil na znanje, zraven osebno povabljenih odposlani-kov, ki vse društvo zastopajo, še tudi p. n. gg. društvenikom z opomenjo, da je zborovanje za-nje po § 99 pravil javno in le vsled sklepa zborovega posvetuje se o posameznih točkah tajno.
Vspored za ta občni zbor je ta-le: I. Računsko poročilo za 56. upravno leto 1884 z nasvetom zastran dobička. II. Poročilo računskih pregledovalcev gledč računov leta 1884. III. Proračun za leto 1885. IV. Nasvet odposlanika za Kranjsko g. Otomarja Bamberg-a, naj se kupi za društvo hiša v Ljubljani. V. Volitev treh računskih pregledovalcev in enega namestnika.
V Gradcu dne 18. aprila meseca 1885.
Ravnateljstvo c. kr. priv- vzajemnč zavarovalnice Graške proti ognju.