^ \ . •• • - - \ - - . - ■ •w : Ti-. , - : '■-- , , *■'- • - ' ■ ,■'•'■„ ■ ' . .1, jj " .|S'r*;S ' . ij^H -Site ... 11 ..• ' -l.šjet> iMg^i' • ■ ** • : s,'- JgMg >** •»•g?-«" "VT - - .»'I**. ■--' 3/i - •'-r --* ,. / ' r> I' " ' \ ■""" ' ' ■ , ' ■ " v ' ; TsM GLAS NARODA DedeSj m pcaauiDV. K J Sundays and Hofidaya ^ i,^ List sloTeMkih delavcev v Ameriki. ^ ION* raAJkHB: mm MKLAV9Y. H I i ■■ i II ■■ M«**", fcl*"^ ^ K,w V- Aci of Congress of S, 187». TELEFON PISARNE: 4687 COBTLAHDT. Na 91. — ŠTEV. 91. NEW YORK, MONDAY, APRIL 19, 1909. — PONEDELJEK, 19. MAL. TRAVNA, 1909. VOLUME XVII. — LETNIK XVH Bančni roparji. Po zapadnem običaju. v okla ho mi so napadli ban KO V LUCIEN, OD KJER SO ODNESLI SVO-TO $9000.00. Tadi t Michiganu so pričeli poslovati in so odnesli $5000.00. V KANSASU. - — * o ■ EniU Okla., 17. aprila. V mestecu Lacien so nepoatnani roparji obiskali tamošnjo hranilnico. Blagajno so po starem običaju - dinamitom raz-1 strelili in odnesli $9000 v gotovini in ■ vrednostnih listinah. Poleg tega de-larja so dobili tudi za $1000 v zla- j tu . Lopovi so brez sledu odšli. Vse zasledovanje je bilo dosedaj zaman in bančnim ravnateljem ne preosta- j ne ni* dnucpa, nejro resignirano iz- > javiti: Bog plačaj! Harrisville. Mich.. 17. aprila. Ne- j ]K>znani roparji so prišli v minolej J noči v Alcona County Savings banko j v tukajšnjem tnestu in si prilastili j $T>000 v gotovini. Pri tem so pregledali svoto $2000. ki je tudi bila v banki. Blagajno so ra/strelili z ni- j t rogiiccrinom. Garnett, Kansas. 17. aprila. V ; ..... . Weldi, 9 milj južno od tukaj, so ro- 1 parji obiskali tamosnjo banko, v kte- j rej so z nitn^rlieerinom razstrelili j blagajno in si prilastili $3000. Pred-1 no so odšli na težavno delo, so porezali vse brzojavne in telefonske zi- | ct krog mesta in tako omogočili, da se jim je trud izplačal. -o--j Nemško paroplovstvo. Velik deficit.! VSE NEMŠKE PAROBRODNE DRUŽBE SO IMELE V MI- j NOLEM LETU VELIK PRIMANJKLJAJ. V skd tega se bodo baje združile v skupno vodstvo, ker tako bo škoda manjša. CENTRALIZACIJA. -o- Bendin. 17. aprila. Dne 24. aprila se vrni v Bremenu seja delničarjev •everonemžkecra Lloyda in tem po- j vodom se bode predlagalo, da se imenovani Lloyd združi z Hamburško-ameriSko parobrodno družbo. Seve- j ronemški Lloyd je namreč imel v ■rinolem letu velikanske izgube in velikanski deficit, tako, da so mora- j li porabiti ves rezervni zaklad, da , oo tamogli pokriti primanjkljaj v eneskn $4-500.000. Le ako "se severo- i nemški Lloyd združi z Hamburško-ameriško parobrodno družbo, bode mogoč« severonemški Lloyd rešiti . pretečega mu bankerota. Vse aemSko časopisje, ki je bilo preje vedno polno hvale imenovane parobrodno družbe, ktero je povzdigovale v nebo kot konkurenčni zavod angleškim dražbam, sedaj žalostno sw>lči. Ako se obe veliki dražbi združita, potem bode ta zamogli v vseh pristaniV-ih. kjer imata posebne urade, slednje združiti in tako izdatno znižati izdatke. Tudi bode potem medsebojna konkurenca za vedno izključena ki tudi manj parni-kov bode potem, potrebmb. Kapital obeh drndSb, oziroma njihov« imetje jo vredno $115.760.000. Dm pride do tega, se je v. New Toslni govorilo že lani, ko se je zvedelo da so zgube severonemSkega TJoyda velikanske. —............o Ben Praaešseo, CaL, 17. aprila. Po-lieaj John An near je nstreGl Japon-ea Toni jo Ravamoto, ki je nšel iz »žW Chijo in ae potem branil are-taafr. Policaja je napadel s velikim iaoinn, tako, da je bil aledn£ priai Sjee streljati. I* aretacijo so naprosil policijo n—hiltl imenovanega Križanje Indijanca povodom Velike noči. V TUXPANI. MEXICO, SO KATO- LIŠKI INDIJANCI PRIREDILI ZA VELIKO NOČ PASI JONSKE IGRE. Da je pa stvar izgledala bolj naravno, so nekega Indijanca v resnici križali. SKRAJNO BARBARSTVO. -o- Mexico Ciudad, Mexieo, 19. aprila. Tuk. oblasti so dobile obvestilo o irrozuej smrti katoliškega Indijanca Tirbucio Zambrano iz rodu Tu-pan. kteri je na čuden način moral umreti. V velikonočnem tednu so Indijan-j ci priredili po evrop^em običaju ta- kozvar.e pasijonske igre in sicer v j me-tu Tuxpana. Pri teh igrah je In- ( ■ i: ;;r i-e Zambrano prevzel vloiro Kri-stu'-a. Ko bi nioraSi na veliki petek privezati na krLž. je zahteval, i naj raje z velikimi žeblji pribije-. a n.riž. da bode tako i>rra t»rigi- j na 1 □ 1hj!j y«»«lol>:ia. ^j^sretvn verniKi. ! 1 kterih -e je tem povod<»m j<"iar-tila največja \er.>ka ekstaza, -mj končno I v njegove želje privolili. O tem so mestne ob!a~ti taK<>j zve- j 1. e in policija je takoj od^ia tje. kjer je ver,-k a blaznost dosegla svoj j ! vrhunec. Križanega Indijanca so ta- ' kuj -neli ra/ križ. Zdravniki so do- ! ' jnali. da so bili žoblji. s kterimi je j bil nesrečni Lidijanec pribit na kri- j žu. rjavieasti. Kn:alo potem je pri rndijanen nastopilo zastrupljen je j krvi in nesrečna žrtev verske blaznosti je kmalo med nepopisnimi bole- ' i rinami umrla. Tndijanci policiji niso hoteli pu- , j ^ t i 15 svojega kri/.arega rojaka sneti j raz križ in tako jih je morala poliei- j i a šiloma pregnatL Tuxpaa - Indi-"anci spadajo k nekda; velikemu narodu Aztekov. -o- : JUŽNE REPUBLIKE. V Torreonu, Mexico, je pričakovati obilo eksekucij. , Torreon, Mexico, 17. aprila. Pri Velardeni je mehikansko vojaštvo po vojnem pravu sumarieno ustrelilo 14 možkih, kteri so se minolo soboto udeležili izgredov, ko je vlada zabra-cila prirediti neko katoliško proee->ijo po javnih ulicah. Tedaj so fanatični katoličani pričeli demonstrirati proti oblastim in posledica temu j« bila. da je prišlo med policijo in izgredniki do medsebojnega streljanja. Vsled tega je moralo posredo-\ati vojaštvo pod poveljem polkov-i nika Carlos Gonzalesa. Nekoliko iz-grednikov so tedaj vjeli in včeraj so jih sumarieno obsodili in potem ustrelili. VojaStvo je sedaj gospodar položaju v mestu. V zaporih je 1 še nekoliko jetnikov, ktere bodo ali | ustrelili, ali pa obsodili v dolgotraj-' no ječo. Ustreljene obsojenee fie niso pokopali, ker mora vojaštvo čakati na povelja glede ostalih jetnikov. Ako bodo morali tudi slednje postreljati, potem bodo vsa trupla skupno pokopali in sieer v skupnem grobu. Chaleo, Mežico, 17. aprila. Tekom zadnjih dveh dni se je tukaj pripetilo vse polno raznih zločinov Pred vsem je prišlo do dvojnega dvoboja med bratoma Enrique in Alberto Gonzales na jednej in Loreto ter An-aelmo Tamariz na drugej strani. Oba Tamariza ata bila ustreljena. Do dvoboja je prižlo vsled tega, ker sta ustreljena Tamariza umorila očeta Gonzalesov. Takoj po umoru ae je pričelo streljanje med brati in oba Tamariza sta obležala na mestu mrtva. Njuna nasprotnika sta potem bežala, toda jednega so kasneje vjeli. V okraju Jnehitepee sta se Fernando in Cayetano de la Bosa sprle radi neke dekliee. Vsled tega sta se dvoboje vala z bodali. Cayetano je obležal mrtev na mestu. V Guanajualo je Felice Sanchez umoril Franeiseota Cano in njegovo mater, ker Francisco ni hotel plačati 18 eentavov za sladoled. Klanje kristjanov v Adani, Anadoli. KLANJE KRISTJANOV V AZIJ-SKEJ TURČIJI TRAJA NESPREMENJENO DALJE. Velikansko število žrtev v Adani; velik del mesta požgan. VOJNE LADIJE NA POMOČ. -o- Carigrad, 18. aprila. Angleški pod-konznl brzojavlja iz Alexandrete, da je postal položaj tamkaj skrajno kri-j tičen in prosi, da Anglija nemudoma odpošlje tje svoje vojne ladije. | i Klanje kristjanov se je sedaj raz- I ; širilo po vsem adanskem vilajetu, to-da podrobnosti ni mogoče dobiti. Da-' ;ies se javlja, da je število žrtev ve- i i lika:isko m da je tudi napravljena ; škoda ogromna. Tudi v Tarzu so 1 niohamedanci pričeli kristjane vse-i j stranski preganjati in tam so po-! 1 žpali del mesta. V Bejrutu in Krzerumu vlada mir ir v Erzerumu so ebojno klali. Končno so napadalci 1 zasedli armenski del mesta in ga 1 požgali. Carigrad, 19. aprila. Brzojavna J zveza z Adano v Anadoli je sedaj zopet popravljena, toda zelo pomanjkljiva, kajti Turki so pomorili , tudi pet telegrafistov povodom zad-' njejra klanja Armencev. Sedaj je i tudi mesto Mersina v velikej nevarnosti, kajti Turki se bližajo mestu v/ severa. V konzulate v Mersini so pribežali vsi tam živeči kristjani i n inozemci. Danes pride semkaj francosko vojno brodovje, kteremu se pridružijo tudi angleške vojne ladije. V okolici se že vrše plenitve. Danes se zatrjuje, da se je pričel sultan Abdul Hamid že posvetovati z nlladoturki glede svojega odstopa. V Alezandreti in Tarzu je bilo nad tisoč ljudi poklanih. Klanje še traja neovirano dalje. V Adani ubita ameriška misijonarja se imenujeta Matzrer in Rogers. o ZAKONODAJSKA TOVARNA. Oklahoma se hoče čuvati bolnih zdravnikov. Guthrie. Okla., 17. aprila. V nadalje v državi Oklahomi ne bode ni jednega zdravnika, ki bi bil sam bolan in ki bi pri tem zdravil bolne ljndL Pred vsem velja novi zakon za one sdravnike, ki so bolni na tuberkulozi To je sklenil tukajšnji medicinski kolegij, kteri je dognal, da prihaja mnogo zdravnikov v Okla-homo, da tukaj sami sebe zdravijo, ali pa prihajajo semkaj kot spremljevalci raznih bolnikov. S tem pa zdravstvenemu položaju države nikakor ni ustreženo, kar tako ravna-cje pred vsem Škoduje, mesto da bi koristilo. POZOR! VSE PAROBRODNE DRUŽBE SO POVIŠALE CENO VOŽNJIM LISTKOM ZA 13.00. Sultan flMul Umi obsojen t smrt. Po sultanu in Nemčiji vprizorjena revolta v prid reakcijonar-jev in zveze med Nemčijo, Avstrijo in Turčijo, ni vspela. MLADOTURKI PRIDEJO MORDA ZE TEKOM DANAŠNJEGA DNEVA ZOPET NA KRMILO; PRIJATELJI RUSIJE, ANGLIJE IN FRANCIJE. Vojaštvo iz Soluna, Drinopolja in Bitolja se je približalo Carigradu in sultan se mora udati; odbor za napredek in svobodo ga je obsodil v smrt. ZAHTEVE VOJAŠTVA IZ MA-CEDONIJE. i KAZNOVANJE ONIH, XI SO ZA ZADNJO REVOLTO OD- ■ GOVORNI. Boji v Arnautluku. POSREDOVANJE RUSIJE FRANCIJE IN ANGLIJE. -o- CarigTad, 1U. apri-a. Položaj v Turčiji postaja vedno bolj nevaren in nikakor ni izključeno, da pride balkansko vprašanje, o kierem sta Avstrija in Nemčija mislili, da je že leseno, zopet na površje, tako. Armencev v imenovanem mestu dalje. Sultanovo vojaštvo ne more ničesar opraviti. Izgrednikom so se se-1 daj pridružili tudi vojaki, ki plenijo • po mestu. Tozadevno poročilo je prišlo danes iz Adane. Vest, da sta bila pri klanju Armencev v Adani. ubita tudi dva ameriška misijonarji, še vedno ni uradoma potrjena. Železniška zveza med Mersino in Adano je pretrgana. Mohamedanci so ves včerajšnji dan napadali kristjane v Adani in število žrtev je veliko. V kolikor je bilo mogoče dognati do danes zjutraj, je bilo SO Armencev umerjenih in vse polno armenskih hiš je oplenjenih in požganih. Angleški podkonzul je odpotoval iz Mersine v Adano. Turška vlada izjavlja, da bode storila vse, da se zopet napravi mir. Tjekaj je odposlala nove vojaške čete. Carigrad, 17. aprila. Iz Mersine se javlja, da je mesto Ada na že od srede nadalje v plamenu in da se vrši na ulicah grozno klanje. "Washington, 17. aprila. Podanik Zjed. držav v Carigradu, poroča zve-zinej vladi, da je v Turčiji v kratkem pričakovati nadaljnih nemirov in sieer najbrže v vseh pokrajinah velikega cesarstva. -o- POROČNIKOVO VESELJE ' Biser v ostrigi in ostriga v sand- Iwichu. j Minolo soboto je policijski poroe- j nik John Turley, ki opravlja svojo službo na postaji na zapadnej 20. ulici v New Yorku. poslal Matthew Cravena po sandwich iz ostrig. Ko mu ga je prinesel, je takoj pričel jesti. Kmalo nato se pa z obema rokama prime za usta in vrže sandwich na tla. Craven se je prestrašil | in pričel preiskovati sandwieh, v kte-rem je našel — tako velik biser, kakor kak grah, kterega si je pa poročnik takoj prilastil. Kasneje je j dal pri nekem zlatarju preiskati in slednji je dognal, da je biser vreden najmanj $150. — : Pričetek plovitbe na kanalu. Albany, N. Y., 17. aprila. Superintendent državnega oddelka za javna dela naznanja, da se prične plovit-ba na Erie-Champlain-Cavuga-Sene-ca-kanalu dne 15. maja in bode trajala do 15. novembra. Kedaj se prične plovitba na kanalih Oswego in ; Black Riverju, še ni določeno. Potres v CalifornijL E1 Centro, Cal., 17. aprila. V minolej noči je bilo tukaj in v bližnjem Imperialu čutiti tri jake potresne sunke, ktere je spremljalo podzemsko gromenje. Potres ni napravil kake škode. Hotel zgoreL V Chase City, Va., je zgorel ta-: mošnji Mecklenburg hoteL Škoda znaša $200,000, zavarovalnina pa le $75,000. Potovanje p reds. Tafta. Washington, 18. aprila. Predsednik T aft namerava v poletju in jeseni prepotovati skoraj vse Zjed. države. Takoj, ko se zaključi zasedanje kongresu, oziroma L junija, ae odpelje v Beverly, Mass., jQer ostane 2 meseca in potem odpotuje proti za-padu. Obiskal bode tudi A laško in tako bode on prvi predsednik Zjed. držav, da obišče ta teritorij. Potovanje predsednika bode veljalo 17 tisoč dolarjev. Nezgode na morju. Point Judith, R. I., 17. aprila. Na poti iz Vineyard Havena v New Haven je v minolej noči jadranka G. A. Hayden zavozila na skalno obrežje, blizo kterega je bila usidrana. Nezgoda se je pripetila vsled tega, ker so se utrgale verige. Možtvo rešilne postaje iz tukajšnjega mesta je prišlo takoj na lice mesta in je mor-rarje imenovane jadranke rešilo. La-dija je zgubljena. Vineyard Haven, Mass., 17. aprila. V minolej noči je jadranka Lakeside, ki je plula iz Turks Islands v Boston, nakrcana s soljo, pri Gay Head obtičala na peščeninah. Rešilna po-staja je poslala iz Gay Head takoj pomoč in rešilnemu možtvu se je posrečilo rešiti U mornarjev. Jadranke ne bode mogoče rešiti. Iz Avstro-Ogrske. Herceg-Bosna. RUSIJA IZJAVLJA ODLOČNO, DA NE PRIPOZNA ANEK- SIJE HERCEG-BO-SNE. Od strani Rusije je pričakovati nadaljnih zaprek. POŽAR NA OGRSKEM. -o- Dunaj, 18. aprila. Avstrijska vla-i da je zopet do skrajnosti v z nemirje-i na radi najnovejšega /.adr/anja Ru-; sije proti Avstriji in rad Krvavih j dogodkov na Balkanu in h v j Turčiji, to tem bolj. kor .,e znano, da se za temi dogodki skrivni a Kn-sija in Anglija. Balk:in>ko vprašanje še nikakor ni bilo *•« . .. k. je Srbija nepričakovano izjavila, da pripozna vse avstrijske zahteve, kajti tedaj, ko je Avstrija s truimfom naznanjevala svetu, da je zmagala nad osemnajstkrat manjšo Srbijo, s«? je kriza šele pričela. Včeraj je prišlo poročilo iz Petrosrada. dn -rori j ruska viada v>t'. kni v . irn«>-| či. da oteži forme!no re£'t«-v an» k-dj-skeira vprn>anja nc-i. .-v f*.krajine I Ilerceg - Bo-e J morajo pred vsem velev!:ish dogovo- I riti. toda Ku-dja :ie prip'znava j aneksi je in odtod prihajajo nove i stiske 7a Avstrijo. Sedaj vedo na i Dunaju, čemu se je Srbija tako nepričakovano hitro zadovoljila z av-j strijskimi zahtevami in sedaj se tu-; di več ne čudijo, Čemu /je prebival-l stvo v Srbiji ostalo mirno potem, ko j se je srbska vlada vdala avstrijskim i zahtevam. Ko se je to zgodilo, na ; Dunaju ni nihče mislil, da pride T ; tako kratkem času do splošne revol-j te v Turčiji, vsled česar se za more j vse ono, kar ?e je dosedaj doseglo, hipoma spremeniti. Fran Josip je izdal včeraj vojaško povelje, s kterim se zahvalja voja-I kom za izkazano lojalnost povodom j zadnje mobilizacije. Vsem vojakom, j ki so bili na jugu se zadnji meseci I računajo dvojno. i Gradec, Štajerska. IS. aprila. Iz | obmejnega Železnega komitata se j poroča, da je vas Stinacz popolno-j ma zgorela. Nad še-tsto ljudi je o-j =iaIo brez domovja. Gašenje je bilo j skoraj brezvspešno. ker je rganiza-j cija gasilcev pomanjkljiva in ker j imajo le starinske stroje na razpola-, go. Nesrečnikom je zgorelo skoraj vse, kar so imeli in pomoč je nujno ! potrebna. I Lvov, avstr. Poljska. IS. aprila. ; Maloruski dijak Mjero-lav Zi^inskij | pred letom dni ustreli! gaiiske-sra namestnika Andreja Potockega, je bil v<*eraj po po I ud ne obsojen v smrt. -o- Petnajst ljudi zgorelo. San Francisco. Cal.. 17. aprila. Ta-kaj je zgorel St. George hotel in tem povodom je zgorelo tudi 15 gostov, dočim so se ostali rešili. Dosedaj sc našli v razvalinah pet trupel. Škoda, ktero je napravil požar, 125 tisoč dolarjev. Poleg hotela je zgorelo tudi osem malih hiš, ki bo stale v bližini hotela, v kterem je bilo 180 gostov, kteri so se k sreči rešili. Ne-kteri so zgnbili vse, kar so imeli pri sebi. Denarje v staro domovine pošiljamo ' «» ? 10.35 ............ 60 krea, « 20.55 ............ 100 kros, » 41.10 ............ 200 krea, «a 102.75 ............ 506 krtm. » 205.00 ............ iooo kron. - sa 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarlna je všteta pri teb vsotah. Doma ae nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Na2e denarne pošUjatve fzplatcj« a. kr. »sitni kranOnl ara* 7 11. U li. teh. _)<*ade nam poslati je aajyil de $25.tO ▼ gctevinl v pripona-Čenem ali registrirana! jim, tneake po ^omestlc Postal Monar Order aH »a Jfor York Bank Ml FkAKI lAKimt oo. 82 Ocrtlandt St., Nevr York, M. T. «104 8\ Otaftr Am, S. m Oleretaad, Ohio. "ttASJMMM" fMTT^r*rr<^--TIJ nit Jgtsoo d BErfaom ml tke w>hm ■lic —H lifaim of Sbcare »fllcar. 82 Cortlandt Banrugh o< m—k--— H*w Točk ir- T.__ 4 Ko nija lat aa Ameriko m Iflkcwto.........«LOQ „ /po* te«a.........1.50 u ^<«to m >naMO New Yora . . . 4. HI „ p-oJ teta ta mesto New York . 2.00 d Evropo u ne leto.....4.50 - •• .....fig r„ H četrt leta .... i./O lrio;.c ix£Ujamo ekntmo tri številke. '^L&B HAJK® A" iihaja vsak .lan iz-1 vaemii »sdoij in prasiikov. _______—___ i "OLA8 NARODA*' r-Veiee of the People") iceetl »Ttrf daj. e*cept Sundays ano Holiday«. Snbacrrption yearly $3.00 «Aapu' '»»*« podpiaa in ooobnosti se ne -atUnajo. Dana..* naj «*- -nagovok pošiljati po tfoaay Order Pii tpramambi kraja naročnikov O^ijH da a* nam tudi p re j An}« naznani, da hitreje naj-Itmo ualovatk*. Dstdanoi ti peiiljatvam naredite aaaior; «GL,\S NAKOOA" <*£ortlan 1r Street, New Yoi k City. ~ 'HMetei: 4687 Cortland: Gompers na potovanju. "Ako k'-'lo potuje, ve mnogo pripovedovati." Uvažujoč navedeni stari izrek, pripravlja se naš prijatelj Samuel Gompers na potovanje, da obišče staro in razjedeno Evropo,' kjer namerava proučiti položaj delavstva v raznih tamošnjih deželah in deželicah. Njegov sklep je sicer hvalevreden, toda pred vsem je želeti. da potem, ko se vrne in ko prične o uspehih svojega potovanja poročati, javlja o vsem stvarno, ne pa v obliki pripovedovanja dogodbic. | Želeti je namreč v prid našega de-: Lavstva, da pripoveduje natančno o' vsem onem. kar bode v Evropi videl in slišal Toda tudi to še ne zadostuje, ako hoče, da ne ostane njego- : ve potovanje brezpomembno. Njegove poročanje mora biti v dvojnem! smislu nekako primer je val no. On ; mora v svojem poročilu objaviti pri-' mere med današnjim položajem de-J lavstva m onim. ki je bil merodajen pred jed no generacijo. Potem mora položaj evropskega delavstva na isti način primerjati s položajem ameriških delavcev. Iz tega bode potem razvidno, so li evropski delavci po načinu, kterega so si odbrali, svoj položaj tekom let v resnici kaj izboljšali in so li v resnici boljše napredovali. kakor njihovi ameriški tovariši tek-»m istega časa, kteri so napredov ali skoraj vedno le r.atanč-! no po načrtu, kojega jim je izdelal' ocni Gompers. ki se sedaj napoti v j staro Evropo. Samoumevno je. da >e za tako na- j tančno in stvarno preiskovanje potrebuje mnotro časa. To delo bi bilo mogoče mnogo !>oljše izvršiti, ako se, že tukaj preišče vse pojedine točko, j ki se nanašajo na način življenja posameznih delavskih skupin, kajti to-zadevn. statistični materijal je tu-( kaj ravno tako lahko dobiti, kakor v Evropi. Sele potem, ko bi se ta materijal natančno proučil, bi bilo potovanje umestno, da se tam dobi vrbu že nabranih informacij še po-aebne. sveže vtise iz tamošnjega delavskega življenja. Gompers na primer povsem lahko statističnim potom sestavi razne plače ameriškega delavstva, in sicer tako, da je iz tega razvidno, kake so te plače danes' in kake -m, bile pred tridesetimi leti. ! Pri tem -e tudi lahko primerja, ko-1 liko se dandanašnji lahko kupi z jed-nim dolarjem in koliko se jr kupilo ' pred tridesetimi leti. Takega mate-njala je pri nas najti v izobilju v vseh arhivih. Ravno tako bi bilo tudi lahko Statistične podatke, ki bi se nanašali na razne evropske dežele, tukaj dobiti. Vse to se lahko pri i nas izdela, ako si preskrbi potrebni i materija), ne da bi bilo pri tem po-Irebn<>. da bi Gompers ostavil svojo j sobo. Tako delo bi bilo potem do-' kaj bolj zanesljivo, kakor ono, ki pri-i haja >d takozvanih vtisov, kakor- j šnje dob človek na primeroma krat-; kem potovanju iz Amerike v Ev-j ropo. V ostalem pa že danes lahko po-, vsem mirno izjavimo, da se bode pri J Gompersovem preiskovanju izkazalo in da bode potem tudi v njegovem poročilu citati črno na belem, da je zaslužek ameriškega delavca — uva-ževaje kupilno moč dolarja — še vedno mnogo boljši, kakor oni evropskih delavcev, da pa ta zaslužek tekom zadnje generacije nikakor ni napredoval v tolikej meri in tako hitro, kakor oni evropskih delavcev. Napredek v tem pogledu je toraj v Evropi večji, kakor v Ameriki. Zaslužek delavcev pa še nikakor ne aaore biti merodajno merilo na- čina življenja širših slojev prebivalstva in todi ne merilo sa pogoje, pod kterimi je delavstvo prisiljeno služiti si svoj vsakdanji kruh. Na prvo točko se danes ne moremo ozirati, kajti dovedli bi nas predaleč, toda glede druge moramo pa takoj navesti, da mora i Gompers priznati, da spada k omenjenim pogojem tudi zakon v varstvo delavcev — kterega pa pri nas, kljub vsem naporom delavstva, dosed aj še nimamo. O tem se ni treba nikomur prepirati, kajti uradnim potom se je že večkrat izjavilo, da je Amerika z ozirom na to najbolj nazadnjaška dežela na svetu. Ako pa preiščemo splošni položaj rrt-vadnega delavca, potem vidimo, I evropski delavci sicer manj zaslužijo, j la so pa z ozirom na nezgode, suni j i rt starost zavarovani, dočim i asi >eh navedenih ugodnosti nimajo. Zavarovanje pred nezgodo in za sln-•aj smrti, kakor tudi za ostarelost, je pa vsekako večje vrednosti, kakor a svotica, kojo naši delavci zaslužijo in ki presega morda za par sto dolarjev ono, kojo dobe njihovi cv- ; r pski tovariši. Vse to bode moral Gompers i a svojem potovanju uvaževati, ako 1 -le hotel potem, ko se vrne v domo- ; vino, pravilno poročati o razliki i ed ] aSimi in prekooceanskimi dela\ei. I < Dohodninski davek. V zvezinem senatu so te dni vlj-žili amendement k predlogu za j ;-vizijo tarifa, kteri določa, naj se j uvede dohodninski davek. Ta pred-! log je bil vložen že leta 1S94, oziro-| nia povodom zadnje velike krize, J -da tedaj ga je dohitela osoda ocS strani zvezinega vrhovnega sodišča in radi tega se za sedaj še ne more vedeti, kako se bode zgodilo ietu& l tem predlogom. Vsekako pa izjavljajo mnogi I stavodajalei, da se da prav lahko i -! delati dohodninski zakonski predlog, j ki !>ode tak, da vrhovno zvezino s-j dišC-e ne bode zamoglo končno zope* ( ! izjaviti, da bi bil tak zakon proti-1 i ustaven. Zajedno se tudi trdi, ode | končno imenovani zakon mogoče uve-! sti, tako, da zamore koncem konca j r,--.stati vendarle pravnoveljaven. Ako pa uvažujemo, kako tiža\noj S je spremeniti ustavo, ki zabraujuje I uvedbo dohodninskega davka in } -tt-m, da bodo tozadevna posvftova-rja trajala leta in leta, ker s, mora tudi naše ljudstvo o tem izraziti, že lahko danes trdimo, da s takim davkom še dolgo vrsto let ne bode m5. Gibanje delavcev na francoskem. o 1. Delavska gibanja vobče. Kuncem osemnajstega stoletja so I povzročili stroji na Angležkem pri-j četek velikih notranjih prememb v spioŠni produkciji. In ker je človeška družba v veliki, če tudi no v izključni meri odvisna od svojih vsakokratnih gospodarskih razmer, jc-popolnoma naravno, da se je s popolno (»remembo produkcije izpri menila tudi njena notranja organizacija. j Nov način proizvajanja j' imel. dve posledici: po eni strani vedno ^ rastoče nabiranje kapitalov, j. - dni-j gi strani vedno večjo proletarizaeijo j delavskega stanu. Na vstal je velik prepad med pr>d-, jetnikom in delavcem, med kapitalom : in proletarcem. Poleg plemenit ase v, S meščanov* in kmetov je dobila elove-. ška družba četrti stan. to je stan in- j dustrijeluega delavstva. Izpočetka je bila ta veliki masa ( popolnoma brezpravna. Kakor bolj pa je rastla splošna nezadovoljnost, j kakor večja je postajala razdalja j med kapitalom in proletarcem. toliko ; bolj je postajalo delavstvo stanovsko zavedno. V svesti si, da pri tolikem številu in vspričo tako mogočnega nasprotnika posamičnih niaio ; ali celo nič ne velja, se je pričelo j delavstvo družiti. Z močno organi-i zacijo, ki je zahtevala sicer mnogo j različnih žrtev z delavske strani, jej bilo šele možno doseči to, kar so p"- j samičniki spoznali za potrebno. Oblike tega delavskega gibanja so j kaj različne; ravno tako so različna! pota in sredstva, s kterimi !. > delavstvo doseči svoje uspeha« Ponekod omeja delavstvo vse svoje stremljenje v dosego politična mnči, da pride na ta način do svoje besede pri zakonodaji, ki naj varuje potem z zakonitimi predpisi delavca pred izkoriščanjem. Pri tem ne igra nobene bistvene razlike, ali se delavstvo organizira samo v veliko politično stranko, ali hoče vplivati na zakonodajo samo z vehemeneo svojih stanovskih organizaciji Kajti, ponovno se je že zgodilo, da delavci niso začeli nobenega • posebnega političnega gihsajs ia se tudi niso potegovali sa sastopetro t parlamenta. Omejili so se agolj na propagando in agitacijo sa svoje sa* hteve. i Slednjo stroj o imenujemo ''proti-parlamentarno" ali "samo-strokov-no", vendar je njeno delovanje lahko v eminentni meri politično. Ali se taka stroja organizira še v politično stranko in postavlja svoje kandidate, to je le vprašanje taktike; glavno je, da skuša vplivati na zakonodajo in jo izpremeniti sebi v prid. Drug način delavskega bojevanja je ta, da delavci pritiskajo neposredno še na podjetnika, tako, da zd. i-žujejo tako politično kakor strokovno delovanje. Ta oblika je doslej najbolj rizšir-jena. Delavci ene dežele se organizirajo toliko v politično strank«), io-likor v močno strokovno organizacijo. ^ Možna pa je še tretja obliki in njeno eksisteneo je potrdila izkušnja zadnjih let. Delavci se odpovedujejo popo.ao-ma in docela, in sicer principi; ;Lno. vsakemu političnemu eksperimn.:i-iT.nju. Nečejo imeti nobenih 5 kako delavsko stranko, še man;1 da li jo tvorili sami! Vse delovanje je v tem s!i3aju < sredotočeno na neposredno vpLiva-i.je. na direktno akcijo napram p»>i-jetništvu. Ako ni drugače, pi ?m odpovedujejo za nekaj časa sv i ie-lavske moči, podjetnik mora zapreti svoje prostore in pričeti pogajanja z nezadovoljnimi delavci. Toda s tem še dolgo ni doseže \ cilj <'elavskega gibanja. Ta struja 4-ii-rektne akcije" hoče tudi svoji organizacije spopolniti, označiti ia p Tel: st rojit i tako, da se bodo mogle polastiti nekoč brez druzega vseb p > ('nkcijskib sredstev. Podjetnik v obliki posa mirnih oaob ima izginiti, na njegovo mesto1 i a j stopi delavska strokovna argan:-zacija. Z drugimi besedami: deLi"?e! 1'ostane sam svoj lastnik — ^>sp>-m ; r in delavec. j To strujo delavskega gibanj i j rujemo: revolueijonarni sindikil:->c-m. Njegova domovina je na Fra:> foskem in odtodi se je jel ra::- rja*: \ zadnjih letih v Italijo. IJistveno načelo, ki ga razlikuje >i vseh podobnih gibanj, obstoji r pj-polnem in brezpogojnem resign.ra-r.ju na vsako delovanje z drža *aimi cigani, v vsakem resigniranju rihkoli parlamentarnih ali slic-ma pilil ičnili sredstev. X.XX Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. I. Odzvonilo je poldne in zapel je mrtvaški zvon. Otroci, ki so se igrali na vašiem iigu, se niso zmenili za to; možkz. so sicer snemali čepice, ali gledaia so pri tem tako, kakor da bi se prav, nič posebnega ne bilo zgodilo \ samo ženske so se zganile. Pustila je vsaka svoje delo, ta pri ognjišču, iijer je ravnokar kuhala kosilo, ona z r.et j v hlevu, kjer je opoludne m jl-da. I tretja v shrambi, kjer je ob pr em , toplem solncu iztepala zimski pti-i. I \'^aka, naj se je nahajala kjerkoli, j hitela je na zbirališče, ki je bd> v i takih slučajih skupno, namreč pod j staro lipo, razpenjajočo svoje st jiet-; ne veje zraven stare cerkvice v ->rrdi i gorske vasice. ; Kdo je ueki tako uaglo umri? soj j se vpraševale sosedinje, a nobena ni i imela o tem niti najmanjšega poro-1 i čila. Saj ni bilo niti znano, da bi bil , kdo v okolici težko bolan. Saj ni , nobena od bolj oddaljenih sosedinj j ničesar vedela o čem takem, ko so se i tukaj-le pomenkovale z domačimi v j i.e-deljo pred mašo na pokopališču, t kar je bilo z obeh strani že zdama 1 lep običaj, a nedelja je bila še-le predvčerajšnjim, j Ugibale so naše gorjanke, ugibale, I kdo mora biti pokojnik, obravnavale ; o vseh starcih, vzdigale pri tem roke ! kvišku in se vsak trenotek prekriže-j v? le. da bi se ne mislilo, češ, da jih : je gnala k cerkvi pod lipo samo po-: svetna radovednost in nikakor ne i j 1 red vsem krščanska ljubezen. A ! zato so bile v duhu vendar več pri cerkovniku v zvoniku in štele, koliko-krat neki prekine zvonenje, nego pa; pri duši pravkar poslavljajoči se od sveta. Glej, dvakrat je prekinil! Ženska je torej, ki sedaj posluša sodbo božjo. Ako bi trikrat prekinil, bi to ve-I ljalo možkemu. Novo strmenje in , nagibanje pod lipo: ktera in kje je odšla v večnost f Sosedinje so nameravale tukaj počakati cerkovnika, da bi ga takoj, ko zapusti cerkev, izpraševale o tem. Naj živina doma pri prašnih jaslih moka, kolikor hoče, naj se pogača na i ognjišča oraodi, naj m splazi .mačka r skoči ogpeta vrata ▼ shrambo in naj \ tam polile, kar jeg je drago, naj moi ► pri sebi še tako. godrnja, da zopet danes ne more dočakati obeda — one • se ne ganejo z mesta, dokler niso • zadostile svoji radovednosti. Nič jim ■ ni za malo zamere, samo da ulove i kako še gor ko novico. Saj mož hi-- tro pozabi na svojo jezo, ko pride ■ žena z novico na dan, in po vseh hi-; šah bo ne samo danes, marveč še . mnogo dni pripovedovanja brez kon-r ca o tej nepričakovani smrti in o ne- nadejanem pogrebu... Kdor še ne ve tega, temu treba povedati, da je kramljanje za nas gorjance to. kar ribi voda, otroku med. ptici svol»oda. travniku rosa. Raje hotno vsi. kar nas je pod Je-štedom. brez kruha, brez s^li; živeli bomo raje ob suhem krompirju, nego pa brez svojega milega, sladkega običaja: od tega mi ne odnehamo, s tem si olajšujemo življenje, i se krepimo, si ohranjujemo zdravje — kramljanje, to je naša izpoved. Pri nas ne bi šla deklica sama po travo, dete samo po jagode, možki sam na potovanje, starka sama po ( dračje — za ves svet ne. Vse. kar, delamo, delamo vsaj v dveh, sicer nam delo ne gre izpod rok, posraja J nam pri tem tesno in nič nam ni do ' njega. Ako pa imamo pri delu koga, I s ktorim se lahko pomenimo o vse'a možnih in nemožnih stvareh, Tedaj j nam gre delo izpod rok, to se giblje- j j mo. ,Ia se nas rojaki iz nižave ne-mo- rejo nagledati. Sosedinje so stale še vedno kakor ; na trojih in niso mogle pričakati j cerkovnika. To je trajalo dolgo, j predno se je danes prigugal iz cerkve! Res se mu je že poznalo, da ?e stara. Gospod župnik bi s; lahko j poiskal bolj urnega. Slednjič se je vendar prikazal na pragu. — Kdo nam je pa umrl, u^:er? I za vpile so nanj vse naenkrat kakor iz enega grla in to tako glasno, da I !ii bilo niti slišati rožljanja in škripanja ključa v cerkvenih vračili, ki ■^rre «ieer človeku skozi kost. r. mo-y.e ; V O i ktero je varjeno iz najboljšega importiranepa česke-a h . % d- tf.u j naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v sv: .jo lastno kori t k., kor t * • ii svoje druži ne, svojih prijateljev m dru^ .. Lelsy F>i"v't> je najbolj priljvh:.eno ter :.e do*.i v v -t. j51 h gostilnah. Vse pedrobn.-sti zveste pri d.-- lra»BiK£.->ju St. ti.-ilr \ c > kteri Vam drage vcije vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING C0MPAN> j CLEVELAND, O. Pozor xojsclcLI Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, naj pile po lepo slikani slovenski cenik. Cene so xelo nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik. Dergance, Widetich'& Co., 1622 Arapahoe St., Dcaver, Cat*. Zastrupi jen je krvi. (Spol ne bolezni — druge ne zdravlmoij Ako imate hraste, bakrenobarvne li9e, ako vam izpadajo lasje, ako vas bole koeti. če in ako SV?™ napravljajo mazuli, zamorete vse to odpraviti, ako ae DNI zdravite z pilulami. nazvanimi BERLINO, ktere vam pošljemo zajed no z navodilom vporabe, ko sprejmemo $10. Va5a usta in požiralnik se ozdravita tekom 14 dni. Vsi vasi mazulji zinejo tekom 21 dni, tudi ako Se tako globoko sejrajo in ako so še tako mnogoštevilni. Potnkratnem zdravljenju prav gotovo ozdravile iri akotemu ril tako, Potem vam vrnemo denar. Tudi z jednim zdravljenjem se bodete zadovoljili in prepričali o zdravilni mrx i. Tekom zadnjih 20 let smo ozdravili 3o.00u ljudi. Dovolite nam, da vas rešimo sleposti. paralize in lokomotor-ataksiie Ako ste ze vse preskusili in zgubili vse nade, potem vam svetujemo, da se oglasite pri nas ali pa da nam pišete. Uradne ure so od 9 do 6. Ob nedeljah od 11 do 1. Posvetovanje brezplačno. BERLIN REMEDY CO., Broadway, cor. 37th St., Regal Bldg, New York City. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, star 27 let, poštenega obnašanja, želim se seznaniti s Slovenko ali Belokranjico, staro od 18 do 25 let, tudi mlada vdova z enim otrokom ni izključena. Delam v pre-mogokopu in v kratkem pričakujem stalne službe za "fire bossa"; imam tudi lepo svoto prihranjenega denarja. Oglasi s sliko naj se blagovolijo poslati na: Joseph Mravinc, Box 31, Manifold, Wash. Co., Pa. NA PRODAJ je malo posestvo na Strmici pri VeL Laščah, po domače pri Bregarju. Posestvo sestoji (brez gospodarskega poslopja) iz 2 vrtov, poldrugi oral gozda in treh njiv, na kterih se po-seje do 20 mernikov žita. Prods se vse skupaj, ali pa tudi posamezno dražbenim potom. Natančneje se po-zve pri lastnici: Mary Novak, roj. Škerl, 5234 St. (lair Ave., Cleveland. Ohio. (19-24—4) Kje se nahajata IVAN in ANTON KEŽMANEC? Doma sla iz Beuk, J ara Vrhnika. Rad bi zvedel za njih naslov, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi blagovoli naznaniti, ali naj j se mi pa sama javita. — John Francelj, Box 73, E.'Helena, Mont. Kje je iiioj mož FRAN BREKANt On je velike rasti in je ne vem kam odšel. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kam je šel, naj mi naznani. — Mrs. Lena Brekan, 360 Florida St., Milwaukee, Wis. (16-19—4) i Kje sta JOSIP ZUPANČIČ, po domače Andrejka iz Dešeče vasi, fare Šmihel, in FRAN BRADAČ, po domače Mišmašev iz Marinče vasi, fare Krka? Prvi je velike postave z brkaini; napravljen je slabo ter pokrit z umazanim belim klobukom. Drugi je majhne postave, brez brk in tudi slabo oblečen. Obadva prav rada lažeta. Tukaj sta bila pri meni na hrani in ostala dolžna $50 in drugi sostanovalci so njima posodili $18. Sem sta došla pred 4 meseci iz Clevelanda, vsa strgana in bosa. Toraj, rojaki, varujte se ju, denarja "'mata nič, ker ne hočeta delati, jima je vsako delo pretežko. Prosim, te kdo ve za ta dva tička, naj mi blagovoli naznaniti. — Frank Kužnik, Box 8, Irwin, Pa. Kje je JAKOB HERVATf Doma je iz vasi Ferbišje, fare Semič na Dolenjskem. Iz Leadville, Colo., je lansko leto z ženo vred odpotoval v Calumet, Mich. Kdor rojakov ve za njegov naslov, prosim, tla mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Math. Golob. Box tiC9. Leadville. Colo. (19-22—4) » HARMONIKE bodisi kakorSneke!i vrste uaeicirrr is popravljam po najmifjih cenah, a del« trpetno ta »ascsliivo. V pepiavc xa aesljivo vaakdo polije, kc* ks H aafl 1« let taka j v tem po«l« ia sedaj v tvojem 1 astme m domu. V popravek vzs m«m kraajske kakor vs« drage oikc to raftsaam po dole kakortno kdc saktava brez aadalinik aoraian j. JOHN WENZEL, 1017 C. 62ad Str.. Om^mUmd, Or- 1 _ . • igoslovaflstei^^lKatohJedRflta, j i . .. II . . tiiHiiJiiiiiH dne 24. januaija 1901 v državi Mnoetote. Sedež v ELY, MINNESOTA, URADNIKI: WSUlKK M23DO&, predsednik, 9483 Ewing- At«., So. Chicago, M. fVAK GERM, podpredsednik, P. O. Bo* 67, Braddock, P*. 0E*. L. BEOZICH, glavni tajnik, P. O. Box 434, Ely, Mina. KjlXS KER2I6NIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Book Spring«, Wyo. IVAX OOVŽE, blagajnik, Box 105, Ely, Mann. NADZORNIKI: ALOJZIJ VTRANT, predsednik nadn>rn«ga odbora, Cor. 10th Ave. & dbbe E/L, So. Lorain, 0. IVAN PRIMOŽIČ, drogi nadzornik, P. O. Box «41 Eveletk, Mina. MTffAHL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 116 — 7th St., Calumet, Mfak POROTNI ODBOR: IVAN EBRŽIŠNIK. Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Mi, Pa. IVAN N. G06AR, drogi porotnik, 5312 Butler St., PitUbiug, Pa. ITAK MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Mina. yifcoTO »dr a mik, DR. MAR TIK J. IVEC, TLL N. Chicago St. Joliet, 111. *-o o ■ ■ Krajeraa drnJtva naj blagovolijo pošiljati rte dopise, premem he udov m irm** listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, ttkj, Mtx«., po svojem tajnika in nobenem drugem. Dmuim pošiljatre naj pošiljajo krajema drn*tra na blagajnika: JOHN OOU2E, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-m» dragem. Zastopniki krajevnih droitev aaj pošljejo d-oplikat vsake poiiij«*T« *mdi na glamega tajnika Jednote. Ta* pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posamecnikov aaj ss pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽlSNIK, Bei 13? Bardine, Pa. Pridejani morajo biti natanfaii podatki vsake Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. 1 * i KRANJSKE NOVICE. , SMearitc obravnave pred deželnim 1 sodiščem v Ljubljani. Surovi nasilnež. Mesarski pomoč- ;' tiik Loreo^ Grohan v Kranju se je ! jezil na Krsto Slavoviča, ker je deklo gostilničarja Potočnika k vodnjaku spremil. Zbil mu je klobuk raz glave in stekel za bežečim v Potočnikovo gostilno z odprtim nožem. V tem hipu je mimo prišel železniški uradnik Franc Komer, kteri je skušal Grohana ustaviti. Ta pa je z nožem eamahnil proti njemu, mu zadal veš lahkih vreznin, vsled česar je tudi Slvoaer v krčmo zbežal. ObdoLže-nee je naskočil šiloma zaprte gostilno ter s tako silo udrihal po vratih, da se je spodnja deska zlomila. Sedaj je bilo pa tudi gostilničarju zadosti, vzel je bikovko, da bi Grohana prepodil. Obdolženec ga je pa naskočil z nožem, a Potočnik je z bikovko tako spretno udarce odbijal, da je moral obdolženec odnehati. Grohan ee zagovarja s popolno pijanostjo, kar priče zanikajo. Obsojen je bil na 13 mesecev ječe. Nič dobrega ne obeta. Korigend ljubljanske prisilne delavnice Silvio Sies je tako nasilen, da se ga vsi njegovi tovariši boje. Neko nedeljo dopoldne je potegnil ?voj žepni nož ter ga pokazal korigentu Matevžu Kose-nu, ter mu zagrozil, da ga bp zaklal, če ne bo zvečer ugodil njegovemu pohotu, kar je ta, boječ se Siesa, v pohujšanje drugih tovarišev storil. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe. Tatinska brata. Kovača Gašper in Andrej Eržen v Kropi sta Jurju Megušarju iz zaklenjenega poda ukradla 135 kg žebljev. vrednih 42 EL 95 kg se jih je še našlo v koračnici, kjer je delal brat Gašper Eržen. Sodišče je obsodilo že večkrat zaradi tatvine kaznovanega An dr. Eržena na 15 mesecev, brata Gašperja pa na 8 mes. težke ječe. Usodopolni pasji nagobčnik Ena najbolj zanimivih kazenskih razprav, se je vršila pred ljoblj. dež. sodiščem v tem smislu, da je obdolžence, kteri je kasneje postal obto-žitelj, naposled sam obtičal na zatožni klopi. Glavni osebi, ki sodelujeta pri tej zanimivi pravdi ste Adolf Praček, plesni učitelj v Ljubljani z njegovo psico, ter mestni čuvaj na Grada Martin Ribič. Oba sta si huda sovražnika. Dne 25. majnika m. 1. na večer, se je nahajal Praček v mali družbi tovarišev na ljubljanskem Gtadu. Imel je s sabo svojo psico. Ker je obstojal istodobno za mesto Ljubljano še pasji kontoma«, opozoril je čuvaj Ribič Pračeka, češ, "vaš pes nima torbe", na kar mu je Praček odgovoril: "saj jo vi tudi kimate". — Čuvaj je ovadil po svoji službeni dolžnosti Pračeka na mestnem magistrata, a ta je odstopil ovadbo ljoblj. okrajnemu sodišču. Ker so pa pri razpravi dne 16. junija 1908 za Pračeka zaslišane priče ne«dno izpovedale. ČHL da je rraela t j psica nagobčnik, je bil radi nagob- [ cnika oproščen, obsojen pa radi ža- j litve javnega organa na 24 ur zapo- r ra. To pa je delalo Pračeku mnogo preglavice izmislil si je sredstvo, da : , bi ga spravilo iz te zagate na ta na- j čin, da je vložil proti Martinu Ribi- : ; tu subsidijarno tožbo, češ, da je pri , okrajnem sodišču, pri kterem so vse zaslišane priče enoglasno potrdile, j da je imela istodobno psica nagobčnik on položil krivo prisego, da to ni bilo res. Sedaj se je ost zasukala proti Ribiču, in ga posadila na za- ' tožno klop zaradi hudodelstva golju- 1 fije storjene po krivi prisegi. A tu- j kaj je Praček s svojo subsidijarno obtožbo podlegel, in je sodišče Ribi- j ča hudodelstva krivega pričevanja od za tožbe oprostilo. Popoldne i3tega dne je pa sedel na zatožni klopi A. Praček obtožen hudodelstva goljufi- ' je zaradi zapeljavanja prič h krivem pričevanju in hudodelstva javnega na-i 1stva ter poleg njega še dve njegovi žrtvi, in sicer 19 let stara Marija Mlakar, sedaj šivilja v Starem trsru pri Ložu. tedaj stanujoča pri obdolženčevi materi in 18 let stari Miha Oblak, krojaški pomočnik, oba sodno neoporeoena. Ta dva je Praček pri prvi sodni razpravi pridobil za to, da sta njemu v prilog • pričala, da je imela istodobno njegova psica nagobčnik. Vrhu temu je pa še svojo 9 let staro nečakinjo Gizelo Praček pridobil z grožnjo, češ, če ne bo njemu v prilo? pričala, da jo bode j ? pasjim bičem pretepel in jo iz hiše 1 zapodil. V teku preiskave so te priče kasneje izrecno priznale, da so le vsled Pračekovega prigovarjanja in j vpliva krivo pričale, da je imela psi-ea nagobčnik. Zaslišana priča in nezakonska mati Gizele Praček Mari- j ja, sedaj omožena Stekl v Ložu pripoveduje, da ji je njena hči Gizela ktero je sedaj vzela od njenih staršev v svojo oskrb sama priznala, kako da je morala na pritisk PraČe-ka iz bojazni, pred sodiščem krivo pričati. Priča Stekl tudi obenem izpove, kako nasilen da je njen brat, da je v svoji jezi že pred okolu dvema letoma na njo dvakrat z revolverjem v sobi ustrelil ne da bi jo zadel. Vedenje Pračekovo na zatožni klopi je napravilo na poslušalce vtisk kot neizprosnega maščevalca na-proti svojim nasprotnikom, kterem u ni nobeno sredstvo preslabo, . Dobro belo vise od 60 do 70 d mr galon 8 posodo vred. Jt/ fU Izvrstna tropavica od $2.60 do $8 vU r galon e posode vred. fi l & Manj nego lO galon naj fSi ; * nihče ne naroča, ker manje ko- ljr ličine se morem razpošiljati. Jjt ■ J% Zajedno z naročilom naj gg. na- 7» , JnP roeniki dopoeliejo denar, osiao- jjf , ffig ma Money Order fjm 1 mr. Spoštovanjem JI ; Sf ,Nik. Radovich, W %A r-------------■ihm.laj M 1 ~ ^ . — . _ _ : jI Sanje ▼ Peniji. Petrograd, 19. aprila. Iz Teherana se poroča listu Rus j, da so Turkoma-ni premagali revolucijonarje v As-trabadu pri Kaspiškem morju. Tem povodom je bilo nad dva tisoč ljudi pobitih, med temi vse polno žensk in otrok. Lov na postrvi V countyjih Orange, Sullivan in Ulster v državi New York se je pričela sezona lova na postrvi. Kje je PETER BRANKOVIČ T Doma je iz Cerkelj pri Kranju, Gorenjsko. V Ameriki je prišel okoli Božiča leta 1905 in je bival dolgo v New Torku. Prosim drage''rojake, ako kdo ve aa njega, j naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj se čim preje sam javi. — Mary Pečak, Box 595. Canon City, Colo. (14-3f—4) Išče se BARBARA TEŽAK, ki je meseca junija ali julija leta 1895 prišla sem s svojo hčerko za svojim možem, ki je bival takrat že v Ameriki. Kdor zna za njen naslov, naj ga naznani: Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New ; York, N. Y. (19-21—4) > ! : . POZOR ROJAKI:! i Novoiinmjdeno garantiramo aullt •> . plrtaste in goiobradce, »4 aatersga v i tsdnibiepilasie, brki In brana pepel P noma zrastejo I j^evmacisess aii trganji - v nogak, rokak ia kril« Vam po pelnema odstranim. Petne aoge kot je e&flsa, bradovice in ossbiiao Van - v S dnek popolnoma odstranim, da* }• ') v to resnica se jamči $600. Upraftaft« *• ~'ri JAKOB VAHCIC, = P. 0. Box 69, CLEVELAKB, 0. SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABO- 1 DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Ako hočeš dobro postrežbo | z mesom in grocerijo, tako se obrni na t Martin Geršiča, | 301-303 E. Northern Ave j Pneblo, Colo j Tudi naznanjam, ia iitaa* I ▼ zalogi vsakovrstno s*m> i mesri. natnre? ' klobase, rebra, jezik šunke itd ; nn' v vseh «i«*v.>ii.-. . j ) O-i'n.Wifnv. tftf/k j š OOibLl. "iOJBf JgjgL 300,000 Ozdravljeni!! * • Ce«"" W ie dal|e trpeli? 800,000 ra rainimi boleni boimlh few1ljudi- Died kierimi jc bilo mnogi tacih, koje so draft mvo- I W ei in zdravniki ie oiurili Vot neozdravljive jc biloosdrav- I ' IJenlh po priznanih profesorjih Colllnsovega aewyorlfcct« zdravilnega zavoda. V^^^^^HHpM obupajte! Ako ste Se tako hudo in doljo bolni, lini T&jJ^^^^^^^^KMf njeni prolesorjl Vas lahko ozdravijo. Pridite takoj (ali jim ^^^^^^^^^^^^^ pa v Vašem lastnem Jezika). oni Vam bodo odre- dili najboljša idravila, L t era Vam bodo takoj »letala, ^^^^^^^^^ tako, da bodete zopet zdravi! Svetovno znani med. Profesor 1J1 IT JI D T ^ P°ver,te kravja ia bodo*. Dr. E. C. COLLINS, Hliiiilll "Z" ,leizkui<:°io, ^"vniko.1 m ne Ustanovitelj iT " T ^ 0,r,M,l, _ „. ....... ' vornlb zdravilnih zavodov) Collins r«. Med. Institute. --- Collin sov N. Y. Medical Institute Je iiajatarepi, nal- BREZPLACXO. Pridite in ve«iJ in Mjbolj prenovljeni; njegovi zdravniflti ravnatelji ^— se posve- so profesorji, ki se bodo za Vas zavzeli, tujte z našimi profesorji v Va- šem jeziku, kajti nasveti se Ako bolujete za revmatlzmom, nalezljivimi Villi miImI. dajejo brezplačno. zastrupljanjem krvi, spuščanjem, boleznijo v všesih, grla fl^Zdravila dobite najčistejša ih jetrih in £eIodcu, na danUi, srcu, zaprtju, kašljo, in povsem sveža; razpošiljamo . .... . . . . . jih po vsem svetu proti povzetju, astmi, maternici, križu in peti itd. pridite ali pa pišite COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK. URADNE URE: 10 dop. do 1 pop. 2 pop. do 5 pop. Ob nedeljah in praznikih: 10 dop. do 1 pop. Ob ponedeljkih in četrtkih Zvečer: 8 do 10 pop. Pošljite 10 v znamkah danes, z-ikar dobite znano knjigo "Pot k zdravju" tiskano v Vašem jeziku, ktero je spisal dr. E. C. Collins, v kterej je popisano človeško truplo, kako se je obrut Ia kako se ozdravi, ako se zboli. Dr. J. J. ricQLADE. Dr. J. F. COY LE, Zdravniška Ravnatelja. Sloven. »Učitelja angleščine, francoščine in nemščine i I priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših sloven.- j I skih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francošči- C I ne in nemščine, kar bode le njim v korist, jim savjetujeino, da to 1 K store kmalo. Naslov učitelja pove [ Uredništvo "Cilas Naroda" « f 82 Cortlandt St., New York, 1 fiompagnie Generale Miaow {Francoska parobrodna družba «KTOA ČBTA 00 HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN DUBUA M Postni p&rniki so:' j 'L* Pro.ence" na dva vi«aka----. ...____ ...14,200ton. 30,000 u< vf, : iE:| ':La Savoie" rs ,r ..................12,000 25,000 Lorrainerr ^ it « ..................12,000 25,00C JLaTouraine'1 4 t ,f .................. 10,000 w 12,C ' I^Bretagneys... ................... = .. 8,000 rs 9,000 , - -".A Gasgognc'1............ ............... 3,000 n 9.WX! , ' Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORn corner Pearl Street, Chesebrough Building irrniki »dplajejo od sedaj maprej vedno ©b cetr+kib or ^ ;>i>olndae iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton Br 1 •LA SAVOIE » 1>CK La Bretagne 27. maja 1B08. La Bretagne 29. aprila 1909. *LA LORRAINE i. junij« 1M0 •LA LORRAINE f m> i9t "LA PROVENCE 19. junija •LA PROVENCE 1». ma> I**' *LA SAVOIE 17. junija •LA SAVOIE n bb*> *LA LORRAINE 24. junija 19#9. POSEBNA PLOVITBA. Lepi parnik na dva vijaka "CHICAGO" odpluje iz New Yorka 4. Uftjs | jrSki- • v 41*:C + «»*>■ ■ :' 'i.y: s• - » 1 va AVSTRO-AMERIKANSKA CRT® (preje bratje Cosulich.) Najpripravoejša ifKnajcenejša parobrodna črta za Slovence m Hr*^ m* i < Novi parni t na dva vijaka "Makt^ia W.mhjvgton-. JSMKJLARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSl'OM IN v mpcuin-veton amyi fahoj mm in ^ijakx bi^^nni KiflKi WAAfiJQt^Bf j M^maxA. | vwii^njM^^bgiek-i •in nJill HKfcii li KWTWfA n HL nzm4m fci "*"""* ****** —** ****■■ m mm mm . V padisahovej sencL: -- , 1pl««l Karol May. a četrta knjiga. _ j V balkanskih soteskah. 1 ftT-fJr --■ (Madaljaraaje.) i ffrfaai ae moje mišljenje uredi. Spomnim se svojega imena, poklica, < starosti in ure, v kterej >em umrl; toda kje in kako me je dohitela smrt, i to mi aa bilo znano____ Polona se pogTezam vedno gflobokejše. Tudi krog zemlje se ne vrtim, < temrvei se jej vedno bolj bližam, kakor prav lahko pero, ki pade raz stolp, ] in ktero potem nosi vetrič sem in tja. In čim globokejše prihajam tem večji ! so spomini na moje prej&aje življenje na zemlji. Vedno bolj se spomnim ! aa ljodi in razne doživljaje. V ne ^pomi- : 1 njam, da sem pred meseci odšel na veliko potovanje; počasi se spominjam j i po kterih deželah sem potoval; nedavno sem bil v Carigradu, v Drinopo-Iju, nakar sem hotel potovati domov, toda na tem potu so me na predgorju Planine v ualej kamenitej koči ubili. Morilci me potem zvežejo. dasirav- ] ao sem popolnoma mrtev, ter me vržejo na ležišče, na kterem je preje ležal prosjak. Nato ^e vsedejo krog ognjišča, napravijo ogenj, na kterem prično nekaj peci____ Umri sem toraj, toda to sem vseeno opazil. Sedaj celo slišim glasove i morilcev, kajti prihajam zopet na zemljo in ti glasovi postajajo vedno bolj razločni. meni? Morda misli z "bedakom" mene? Da zamorem dobiti tega < loveka za r*>kaj *n>a tred prste, potem bi za — — — ah, sedaj zamorem nepričakovano stisniti prste v pest! Kaj vse jeza ne stori! "Evet, aldatdik onu — da. prevarili smo ga." Te besede spregovori prosjak, kterega Toraj moja kroglja ni pogodila. ' "Gene nerde dir — kje je ovčja uš?" To je pa že prekrepko! Ako hočejo Hrvatje kakega človeka nazvati w tepcem, potem ga imenujejo jedno^tavno "jazbec". Te besede se tu pa ^ tam poslužujejo tudi v Tarči ji. Ako pa hočejo koga s psovanjem na poseben način počastiti, potem mu pravijo "ovčja uš". j Poke me prično srbeti In glej: sedaj zamorem napraviti dve pesti. » AoJfeim sem preje napravil samo jedno. Sedaj se mi je pričelo dozdevati, 1 kakor da sem še pri življenju, in da sploh nisem mrtev. Saj želja, ktera se na je pojavila V srcu, je bila zelo človečka, kajti sukala ?e je krog besedi, ( kteriiu pravijo Turki dejmek, vurmak in dajak jedirmek, koje pa mi ozna- 1 Sujemo z jednostavnim izrazom "pretepanje". Kako peki je priŽlo. da me sedaj glava več. ne boli in peče? Tudi se • mi dozdeva, da je izdatno po ir an jšala. ] "Kulibede dir — v koči ga imamo", odvrne prosjak. < "Cindžirdea — saj je zvezan?" vpraša možki. ki me je preje pso-val, in čegar gla>u nisem poznal. , 1 "Evet. andžak dejil la iladž — da. dasiravno ni potrebno." , "Ničin — čemu?" 1 . "Činki dir mitevefa — ker je mrtev." 1 Qla50>i se spremene v šepetanje in šele kasneje zasiišim glasno ] povelje: j "Onu bara giesterin — pokažite mi ga!" Vsi pridejo v kočo in prosjak reče: i ] "Bunda jatar — tu leži." Nekdo položi svojo roko na moj obraz: roka ostane nekaj časa na ] obrazu; dišala je kakor čevljarska smola in mleko. Puhati toraj še zamorem. Končno sploh nisem bil mrtev! Potem reče ] lastnik roke: ; ] "Sovuk elimin gibi — mrzel kakor smrt!" "Ona namcina bak — potipaj mu žilo!", reče na to debeli pek. i ] Smolnata in mlečna roka zdrsne raz obraz in me prime za roko. Pa- j Lee me prime na vrh roke, kjer o vtripanju kake žile ne more biti govora, i < Končno reče mož po kratkem molku: "Onun jok damar vorušu — žila mu ne vtriplje." i "E1 ile dokan jireksiji — prepričaj se o njegovem srcu!" Takoj na to »ačutim roko na prsih. Dozdeva se mi, kakor da ni bilo ' potreba odpeti kak gomb. Jeli bila moja obleka že odpeta? Ali so mi dobri ljudje tudi obleko vzeli ? ! O tem bi se rad prepričal; toda oči mi ni mogoče odpreti. Tudi ako | bi to zamogel storiti, bi kaj taeega sedaj ne storil. Soka mi leži le par trenotkov na srcu in potem zdrsne dalje do želodca, nakar se začuje orakel:.; "Gonili zesini čikarmar — njegovo srce molči." "Dir elmiš onun ičin — toraj je mrtev 1" zasliši se vsenaokrog. "Kim onu eldirmiš — kedo ga Je ubil t" vpraSa mož, čegar gla« km poanam. ' "Bee — jaz", glasi se odgovor. "Nasil — kako?" "Tapelemiš onu ■— ubil sem ga." !Te besede spregovori r zadoščenjem, ktero me je pomirljivo prepričalo. da se po mojih žilah kri še pretaka. Sedaj čutim, kako se pomika kri v glavo. Kedor ima še kri, k: se pretaka po žilah, ta ne more biti mrtev. Vsied tega še živim; v resnici sem ležal na ležišču in sem bil tedaj le nezavesten. D«tf>eli pek je pa še vedno v akrbeh in tako se hoče z vsakim mogočim sredstvom prepričati, sem li v resnici mrtev. V sled tega reče: "Bolide malik olmar — aH diha?" "Knlak azerim — moram poslušati!" Sedaj začutim, da se nekdo vleže na zemljo kraj mene. Potem se prBne nek nos drgniti ob moja usta in pri tem pričnem duhati vonj po See*, tobaku in gnilih jajcih. Končno spregovori nepoznane«: "Obod jok nefea — nima traka." "fiabtfahnn — pojdimo toraj!" To povelje me toraj oprosti skrbi, da bi kedo končno ne mislil, da «m le pri 3d vi jen ju. Toda bi K ne bilo boljše, ako bi oni op«li, da sem še Hvf Svojih udov ne morem rabiti in ker mislijo vsi navzofi, da sem mrtev, m ptftT lahko zgodi, da me fivega pokopljejo. Tulaafl M n atnh ki čutim, da mi je najpreje grozno vroče in potem aopet nepopisno mraz. Potem se pričnem potiti. Ljudje posedejo krog egoja m molie- Najbrfe jedo, kajti pečeno meso diši vse do mene. . _ položaj je obupen. Udarec s kopitom je pogodil zfcdojl del jm sisem niti anatom, niti patoiog In tako nd nikakor m mogoče navesti vse poslediee in a&nke takega udaxea. Toda tedaj sem vse dobro videl in imel sea tftdi okri£'t»da ono mOiAevje, ki je v rveš z gOmafrm mi je popolnoma otrpkdo. Tb pripieojeaa udareu. In bede li to miftčevje zopet za rabo tako hitro, kakor bode zahtevala potreba t In tudi ako se to zgo&, kar sem upal uvažujoč svoje telesne moči, sem imel le malo na de, da se izognem pretečej mi osodi. Vse bi bilo dobro, ako bi bili moji tovariši v bližini! Ako bi imel saj moj mali Halef nekoliko pojma, kaka nevarnost mi preti! Toda, to je povsem izključeno. Polasti se me frrvstvo, o kterem ne vem je li bil srd ali obup; mogoče je prvo pravilno, kajti vedno sem bil prepričan, da pride pomoč oestokrat tudi tedaj, ko je obup Se povsem blizo. Zopet napravim pesti; potem preneham dihati, kakor da bi se hotel prostovoljno zadušiti; napnem vse mažiČevje, ki je bilo še v mojej oblasti in petem — potem se nakrat strežem po vsem životu: končno zamorem gibati z rokami, potem z nogami, z vratom in trepalnicami. S posamezni i mi udmi gibam tako, da nihče ne opazi in tako preskusim vse svoje ude. To ni šlo lahko, kajti glava je bila taka, kakor da je povsem razbita. Zelo sem se moral mučiti, da sem zamogel logiemo misliti in v rokah ter nogah čutim nekako težo, ki je bila težja od svinca; kljub i temu pa upam, da bi v slučaju potretoe zamogel vstati in se saj nekoliko braniti. In končno zaupam tudi osodi, ki me še nikdar ni ostavila, kakor tudi trdnej volji, ktera vedno vpljiva na nepokorno telo. Tako sem bil prepričan, da se ne dam živega pokopati. fDalje prihodnjič.) Cenik knjig, katere se dob« v zalogi SLOVENIG PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW VCIvK, N.Y DUŠNA PAŠA (pisal ikof Fi. Ba-i < ragra.) platno, rudeča obreza 754, ■ * brožirana 60^. j < JEZUS IN MARIJA, vezano vlono- l kost $1.50, fino vezano ▼ usnje' ] $1.20. vezano v platno 40^. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT. vetano | ] v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, lagrin. |l i zlata obreza 90e. NEBEŠKE ISKRICE, vezano » plat- I ] no 50^. OTROŠKA POBOŽNOST, 26f t POBOŽNI KRISTJAN, fino vsaaao[l $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40*. 3KRBI ZA DUŠO, zlata ebreaa ino i vezana $1.25. 0*. J HITRI RAČUN AR, 40*. 1 KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. ] NAVODILO KAKO SE POSTANE t i DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, , 5*. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $1-0«. ] PODUK SLOVENCEM ki s kočejo 1 naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 55*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. 1 ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI ] i SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vsaan | $3.00. ; SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. i SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR $0*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, broiireva- no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVESE, M*. ZBIRKA LJUBAVNIH POTM, M*. zABAvra m iAxn vime ajia ANDREJ HdfB, M*-AVSTRIJSKI JUNAKI, eves M*, nevsa. 794. AVSTRIJSKA ekspkdicua. m*. BARON TRKNK, M*. BELGRAJSK3 BISKft, 1ft*. BENEŠKA VEDEŽEVAULA, M*. BOŽIČNI DAROVI, 16*. BUCEK V STRAHU, 2ft*. BURSKA VOJSKA, »•»♦ BOJTEK V DREVO VPMiUf VITEZ, 10*. -CAR IN TESAR, SO*. ČRNI BRATJE, 9t*. ČRNI JURIJ, 82 mdoT efcepej $6-56. CERKVICA NA WK'ATJ, Ift*. CESAR RAK JOSIP, BN. » CESARICA TMMWan, Mj. i CIGANOVA OSVETA, 20*. i CVETEN A BOROGRAJSKA, 4«*. j CVETKE, 20«. : CAS JE ZLATO, 20*. DAMA S KAMELAMI, Breteaa $1.00. DARINKA. MALA ČRN OGORKA, i DETELJICA, življenje treh kraaj- skih brstov, M*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, M*. DOMA IN NA TUJEM. 80*. | DVE ČUDO POLNI PRAVLJICI. ' ELIZABETA, 80*. I ENO LETO MED INDIJANCI, ?i>r ENO URO DOKTOR, Mf 2i)e ERAZEM PREDJAMSKL 154 ERI, 20*. EVSTAHTJA, 15* FABIOLA. «0*. GENERAL LAUDON, 25* GEORGE STEPHENSON, mm »s- leznic, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNTK, 2 zveska skupaj 70* GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20< GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 kojigi fino vez&M aku-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 100 svsskev skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* l UR LAND A, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, t$* IZGUBLJENA SREČA, 3t* IZIDOR, pobožni kmet, 89* ILET V CARIGRAD, 48* JAMA NAD DOBRUŠO. 20* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 rvsskev, u- metno vezano, vsak zvsaek |LM. KAKO JE IZGINIL GOZD, 18* KAKO POSTANEMO STARI, 48* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 6$* KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN I., cesar mehikan- ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ3 zveski skupaj $8.86. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 58* MATI BOŽJA Z BLEDA, 18$ MTKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, 81.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 88* MLADI SAMOTAR, 16* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 90* MUČENTKI, A. Ašksre, risfntnr vsa. 82.88. NA INDIJSKIH OTOC1H, 88* NAJDEN ČEK, 28* NA PRERIJI, 28* NARODNE PESMI, Žiievnik, 8 sve- iki, vsa. vsak po 88* NARODNE PRIPOVEDKE, 8 rački, vsak po 98* NASELJENCI, 98$ NASELNIKOVA HČI, 98$ NAŠ DOM. Zhiika pmrtL Vsak 98* NA VALOVIH JUfefEOA MOAJA, m NEDOLŽNOST PBMAJA1TA » POVEUČANA, 98* NEZGODA HA FALAVAMW, 98* NIKOLAJ ZRINJBKI, 98^ OB TIMIH VEČ99UA, AM tmmm, $8.88. * OB SOBI, 78* ^^ ODKRITJE AWmXKM, m PATUHA, M* PABlftn ZLATAB, 998. f RRAINK SAKSE^ COn f 82 Cortkmdt Street, New York, R % l Podružnica F 6104 ST. CLAIR AVR IN. E., CLEVELAND, Oi DuQlriiQlfi itpnar « p^tme ^ niOUlIUM llullul dnevnem kurzu. Ako potuje) ■ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupiS Ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplač^ nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imail? iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piii svojcem d» vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo HKQ SI D3IDBD1BD JK^S&^jss ' ^ ^^ * ko vzeti, potrebuješ Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zane«liivC nas, ker bodeŠ najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podnčv mo rojake *a potovanje in oskrbimo vse potrebno tako. d* nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (EUi* Island} •lužimc jim vedno v najbolj&o pomoč« ■ P nrP7rPtl ! Imateli v staro domovino komu t> flU UlULlUll ! ko Poot>lastil° poslati, obrnite m aa r nas, mi vam ceno in brzo postreže- mo, in pooblastila bodo pravilno aarejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboro», (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo imel s»tno»ti ko se domu vrne. i Efjir/iift i? S RAflfrlrO ki nameravajo potovati v staro domovino z doc-nn. » ■IuZliIU L. U 1 UlUltUA brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere itante. | | a J 7 izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo r. «-.f I v'»m "Kretarjje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika t . 1 odhoda. «ia mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d; t I en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam p'še ali brzojav K< ^ pride v New Vor.c in na ktero postajo; naš človek ga pride 5 ' * ! . v ■ potr-bno ukrene zr. prt a. I ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih s«" . C ■ k. dos] r ^ v. Yi rk, i; . nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz posta*' « :< • • 46S7 Cortlt>no: ' in takoj po obvestilu pošljemo na5ega človek*? ■ i e n;t t i r»• > je roi;ik'»rn. ne/:r. . n.n i angleščine, mogoče izogniti raznih od<— ' ; :irj;v ter m-potre' ih struskf»v. Ne urečite niWonnur n;ti centa predn^ ~ *< • ri htSi. 1,-t--o vidite -u n slik no. To je rele \ air. t ■* • : '.:i.ua'ir» f ->.\ r. » h postajah in ui;cah po New Yorku obilo slepa ne* 1 '.?!. > ne vi--ve postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Va9 št • dajo brezduii— kKcci spclifjo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo vainc I koristno. I W\ » • ■ UH fc^ Q I iti iUflki . .• i\a vse kr-.;,e sveta najhitreje in najceneje. , ll 51 S ullOk ' " : "a » P° Iias p"slana pride v stari fci;, v*a fVVl. ' .,;. :: v?e vsote izplačuje ,.a nas c. k ; us:n> f hrati.Inica. Nikdar Be še ni čul «; : -'c : ""r n_- pr š.. 11a določeno mesto, kar se dandanes -^ot , k r .it či s od drugih. Posreduje. aa- .t a< ..e t r jih nalagamo v zanesl.ve hranilnice t.. ' ;)'n ce po 4 in odstotkov obi :. \ k uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obretr t < \ .neva uloge. Izplačujemo ulo^ hranilne knjižice in dajemo posojiia na nje. PESMARICA "GLASBENE MATICE" fino vezana «LM. POTOVANJE V TJTTPTTT, M4 POSLEDNJI MOHTKANEC, N^ PRAVLJICE (Majar,) t»4 PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, »EKI, M4 PRI SEVERNIH SLOVANIH, §94 PRINC EVGEN, 194 PRIPOVEDKE, ^ sveski pe 994 PRST BOŽJI, 16* * POD TURŠKIM JARMOM, M* REPOftTEV, 98* RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDDd, M* ROBINSON, broKran, M* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, * cv««kd $2.59. ROKOVNAČI, narodna ifra 494 ROARSKO ŽITIJKKJS, M* RUSKA JAPONSKA VOJSKA, 6 zvezkov 75* SANJSKE BUKVE, veKke, M*. SENTLTA, 15* SITA, mah. ffiWoataaW, W94 skozi širno mrae, n* SLOVENSKI ŠALJIVEC, • iraška po 20* 8FISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI D5 AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 85* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATTKA, 704. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 994 SV. GENOVEFA, 294 SV. MOTBURGA, 294 SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 sv., vsak po S0* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MOKESČK, M*. ŠTIRI POVESTA 29* TEGETHOF, slavni admiral, 99* TIMOTEJ IN FILEMON, M* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 svaskov f8L50. TRI POVESTI GROFA TOT^TOJA 49* TRIJE MUŠKETIRJI, svatoma knjiiea bgdbrana 98JO, ftae ra-sana 99.99. V DELU JE REŠITE f, 19* VENČEK PRIPOVRSTI, Mff V GORSKEM ZAKOTJU, 19* VOHUN, 99* _ vrtomirot prstan, n* V ZARJI MLADOSTI, 99* WINNETOU, g.!!!- —tri ivnkl, 91-99. ZBIRKA DOMAČIH ZDRATUh 59* ZLATA VAS, m ( ZLATOrOG, f] .25. ZMAJ 12. KOSN'E. Z OGNJE, i IN MEČEM. ŽENINOVA « ŽAV, 26* OPOMBA. Naro&lom ^rilo«t denarno vrednost, bodisi v cotovnn poitni nakaznici ali pešti. ^ znam kah. Poitnina je pri vsek t«? h cen a i U všteta. Za pevce ! ! V zalogi imam* lepe vezas« Pesmarice Giazbene Matice za štiri možke gia sova. V tej pescuahci so priljubljen« slovenske pe^mi s sekiricami (red* mi) v partituri za. vsak pevski sbor kvartet ali oktet. Veljajo $1.00 » po Sto t red. SLOVENIC PUBLISHING O©.. 82 Corfclandt St., N«w York, Jf. T ZA KADILCE! Prodajam cigaretni tobak poeteine prosto po sledečih cenah : Mittelfeiner Tur kiseher 26 h (drajcener) po IS ct. Feinei Hamgovina 34 h. (zipcener) po 17c4. Po sebne cene sa prodajalce. Zaloga avstnj. botmiš. in here, tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. (f . . Knajpova zdravila ! —-v^ 8ea '^••rrain«' 13 maja ..............La Piv veno* 20 maja ............. I^a Savoi* 27 maja ............. L* Vo-irain* 3 junija ............. La /<-rrsin* 10 junija ............ La Pro verne« 17 junija ............. La Saro:* 24 junija ............ La Lorraino V BEEMEN. (•evaronemiki Lloyd.) 20 aprila .... Kron pri nx^nCeeiH« 27 ......Kaiaer Wilhelm der Groca« V HAJCBUXG (Hamkarf Am. Use.) 20. aprila .........Preaideni Grant 24 aprila Kaiaeria Aofuu Victoria 2d aprila ............ Deaieetiaai 13 marea............. Philadelphia V ftOUTHAMPTOK (Amcricaa Liae.) 24 aprila .............. New Task 1 maja ................. 81 Uai 8 maja .............. PlaiacMphw - V AXTVIIPXK.