teto LXV1I
lMštnlna pla&ma T gofovM,
V ITjubljanT, v četrtek, (frie 26. Januarja 1935
Sfcf. 21«
Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni uredništva ia aprave: 40-01, 40-03, 40-08, 40-04, 404» — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka In dneva p« prazniku
Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate. Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U pr a va: Kopitarjeva ulica štev. 6,
in Španija
V pariškem »Tenipsuc, ki francoski vladi, kadar se sama še noče izreči o kakšnem določenem stališču, služi za tolmača njenih zunanjepolitičnih smernic, je pod naslovom »Francoski interes« napisan uvodni članek, ki z ble«tečo lučjo osvetljuje položaj, ki je za Francijo nastopil, odkar so nacionalistične čete generala Franca podrle katalonsko obrambo in se od vseh strani valijo v prestolnico Katalonije, Harcelono. Člankar meni, da bi samo po sebi lo dejstvo ne predstavljalo nobenih težav za določitev pravilnega »tališča francoske vlade, toda ono, kar ga dela težavnega in naravnost usodnega, je okolnost, da je danes špansko vprašanje postalo jedro vsega spora, ki razdvaja Francijo in Italijo. Mussolini je namreč angleškemu ministrskemu predsedniku N. Chamberlainu, ko je bil na obisku v Riniti, dejal, da bo Italija takoj, ko 1k> španska državljanska vojna končana, Španijo zapustila, a da bo takrat turli točno povedala in naštela vse zahteve, ki jih Italija ima do Francije. Zmagovito napredovanje Francovih čet v Katalonijo torej z neznansko naglico približuje rok, ko bo Francija stala pred jasnimi zahtevami Italije in je 7.a njo izredno važno vedeti, kakšen bo njen niednarodnopolitični položaj v tem trenutku. Ona mora vedeti, koga bo imela Italija ob sebi, ko bo stavila svoje zahteve, a mora vedeti tudi, kdo bo stal ob njej, ko se bo tem zahtevam uprla. Približuje se trenutek, ko bo nastopilo usodno merjenje sil med Francijo in Italijo, merjenje, ki nikakor ni potrebno, da 6e razvije v borbo, ako bosta oba tabora enako močna, a ki mora privesti do ponižanj na eni ali na drugi strani, ako se izkaže, da je en tabor slabejši od drugega.
Kdo bi stal ob strani Italije? 0 tem nam danes ni treba imeti nobenega dvoma več. Italija računa na odločno oporo pri svoji nemški zaveznici in bivanje grofa Ciana v Berlinu ob času, ko bo Hitler pred državnim zborom imel svoj zunanjepolitični govor, je zadosten dokaz za to, da so se tisti, ki so računali na brezbrižnost Nemčije v sredozemskih vprašanjih, motili. Nemčija bo podprla Italijo, kot je Italija Nemčijo podprla za časa lanske srednjeevropske stiske. Italija sme računati tudi na popoln mir v svojem podonavskem zaledju, ki se v sredozemske spore ne bo vmešavalo. Za to jamči uspeh potovanja grofa Ciana v Budimpešto in v Belgrad, kakor tudi obisk Rjbbentropa pri poljski vladi. Končno sme Italija po vsem tem, kar je napravila za generala Franca in za njegovo zmago, računati na dobrohotno nevtralnost nacionalne Španije.
Kdo bo stal ob strani Francije? Srednja Evropa je iz vsakega sredozemskega spora izključena in bi borba med velesilami tamkaj ne sprožila nobenih gibanj. Anglija se je v zadnjih letih obnašala kot zaveznica Francije in sodelovanje obeh velesil je bilo naravnost vzorno. Njuni interesi na nedotakljivosti francoske meje napram Nemčiji so isti. Njuna politika na Sredozemskem morju je skupna in se giblje v isti smeri, kar je treba tako razumeti, da smatra Anglija, da so trenutni interesi Francije takšni, da jih smatra za svoje lastne, v kolikor se tičejo življenjskih pogojev njenega imperija, to se pravi, da mora francoska zunanja politika paziti, da se z angleško krije, ako hoče, da se ohrani skupnost v nastopu, bodisi v napadu, bodisi v obrambi. In tukaj posega vmes usodepolno vprašanje Španije. Usodno z dveh strani. Prvič zato, ker se francoska in angleška politika v Španiji nikakor ne ujemata in je navzlic medsebojnemu prijateljstvu skrajno negotovo, če bo Anglija Francijo podprla, ako bi v Španiji hodila svoja pota. Drugič pa zato, ker je za Francijo izredne važnosti, ali 1k> v bodoči Španiji imela nasprotnika, nevtralnega soseda ali pa prijatelja. Lahko se namreč pripeti, da Francija z napačnim korakom v Španiji izgubi ne samo varno fronto na Pirenejih, ampak tudi angleško oporo.
Francija plačuje sedaj grehe, ki jih je več ko dve leti kopičila vlada ljudske fronte. Namesto, da bi bila Francija takoj v začetku nacionalnega, pristno španskega preporoda možato stopila na stran generala Franca in mu pomagala, da vzpostavi Franciji po duhu in kulturi enako špansko sosedo, jo je ljudska fronta na povelje moskovskih agentov potisnila lia stran revolucije. S tem je Francija tako rekoč sama privabila Italijo v Španijo, to ee pravi za svoj lastni bok. Pod ljudsko fronto Francija ni bila več sama sebi podobna in je izdala tisoč let stara izročila svojega lastnega genija. Ta somrak v Franciji je Italija izkoristila in pogumno pomagala nacionalni Španiji, da se je boljševizma otresla in si tako zaslužila hvaležnost, ki na njo pred tremi leti ni mogla računati. Toda za Francijo preokret še ni prepozen. Še je čas, a delati je treba hitro. Španski narod je ponosen narod in sam ne bo trpel, da bi na njegovi zemlji vladala tuja oblast, naj nosi to ali ono ime. Toda vsaj zdaj, ko vihrajo zmagoslavne zastave nacionalnega preporoda, naj Francija pokaže, da želi v tej novi Španiji imeti svojo prijateljico, ali naj vsaj ne stori ničesar, kar bi iz nje napravilo njeno nasprotniro. Kajti ako je res, da prihaja trenutek, ko se bosta merili italijanska in francoska velesila, čeprav brez orožja in samo s težo svojih moči, bo za Francijo odločilne važnosti, koga bo imela onstran svoje pirenejske meje. Če ne bo prijatelj, bo to njena krivda.
Danes bo v francoskem parlamentu govoril zunanji minister Bonnet. Vsa Evropa, ki se od-dihuje ob zatonu boljševiškega mraka, ki jo je dušil, pričakuje iz njegovih ust odrešilno besedo, ki bo Francijo tudi glede Španije postavila tja, kjer bi morala že od nekdaj stati.
V	predmestjih Barcelone
Prvi so se rešili na varno boljševiški komisarji in rdeči ministri
V	Franciji pričakujejo več 100.000 beguncev
Pet armad obkoljuje Barcelono
Vsi poročevalci iz Barcelone poročajo, da je v mestu največja zmeda, ki si jo je mogoče misliti. Prvi, ki je zbežal čim bližje francoski meji, je bila vlada in razni komunistični komisarji. Ljudstvo je ogorčeno nad boljševiškimi agenti, ki so vse do zadnjega pozivali na skrajni odpor, v zadnjem hipu pa sebe in svoje imetje rešili na varno, medtem ko je Katalonija s svojimi cvetočimi mesti in pokrajinami tako rekoč uničena. Še nedavno od tega so bili postreljeni v Barceloni tisti, ki so se javno zavzeli za sporazum s Francom. Ko bi njihova obveljala, bi bilo deželi prihranjeno velikansko gorje in na tisoče mrtvih, ki jih sedai objokujejo neštete družine.
Bele zastave ...
Francove čete lahko opazu:ejo bele zastave,
ki jih v predmestjih izobeša prebivalstvo. Neprestano bombardiranje '.z letal in topov je prebivalstvo čisto zmedlo. Zdi se, da hoče Franco moralno zrušiti vsako misel na odpor. Prebivalstvo je čisto brez glave, ker tudi vsega primanjkuje, vode, luči in hrane.
Reka beguncev
Letalci opazujejo, da sta cesti proti Franciji, tako ona, ki vodi ob obali, kakor glavna, ki teče čez Ge-rono, natrpani s tisoči vozili in s črno reko liudi, ki v paničnem begu beže proti severu. Letalci mečejo letake, v katerih zagotavljajo prebivalstvu, da se tistim, ki niso prelivali krvi someščanov, ni treba ničesar bati. Barcelona da bo takoj zasedena ji preskrbljena z živili,
Barcelona - bodoča začasna prestolnica Francove Španije
Hendaye, 25. januarja, dl. Za katalonsko prestolnico so se pričeli odločilni in usodni dnevi. Obrambni sistem, ki ga je gradilo rdeče poveljstvo okrog mesta, se je izkazal zelo šibkega. Kajti že po prvem navalu se je marokanskim divizijam, ki prodirajo ob obali proti mestu, posrečilo, da so porušile obrambne postojanke na reki Llobregatu, jo prekoračile in zasedle že prva južnozapadna predmestja Barcelone, to je Hospitalet in Sanas. Istočasno pa pritiskajo tudi navarske divizije od zapada. Te čete sicer še niso predrle tako daleč, vendar pa so dosegle gričevje (»Goro laži«) raz katerega morejo s topovi obstreljevati obrobne naselbine Barcelone.
Vendar pa se zdi, da bodo marokanske in navarske čete počakale z odločilnim naskokom na samo mesto, ker Franco noče, da bi se ponovil položaj, kakor je bil v Madridu, ko so narodne čete sicer dosegle Madrid, a ga niso mogle zavzeti, ker ga niso mogle obkoliti. Zelo verjetno je torej, da bodo Marokanci in Navarci vse dotlej le demonstrirali pred Barcelono, dokler se je ne posreči zajeti tudi od severozapada, kar po padcu Manrese ne bo dolgo trajalo.
Medtem so bile dokončane vse priprave za zasedbo mesta. To pa ne le v vojaškem, ampak tudi v civilnem smislu. Določeno je tudi že uradništvo, ki naj prevzame upravo mesta, enako tudi policija. — Odločeno je tudi, da bo Barcelona postala začasno glavno mesto narodne Španije in da se vanjo preselijo vsa ministrstva iz Burgosa, Salamance in Saragose, Pripravljenih je tudi več sto vozil, napolnjenih z živili, ki pripadajo tako imenovani socialni pomoči. Do sedaj se je namreč še vedno izkazalo, da je prebivalstvo, rešeno izpod marksističnega jarma povsod bilo strašno izstradano. Z živili pa bo Barcelona oskrbljena tudi po morju in sicer iz Balearov in Castcllona.
Povsod vlada mrzlična napetost in splošno pričakujejo, da bo verjetno že v prihodnjih 24 urah Barcelona zasedena. Rdeča vlada je iz Barcelone zbežala deloma v Gerono, deloma pa v Figueras ob irancoski meji.
Naval petih armad
Še nekaj podrobnejših podatkov o napredovanju Francovih čet. Mesto obkroža v večji ali manjši razdalji 5 Francovih armad. Največji odpor kažejo do sedaj mednarodne komunistične brigade pod poveljstvom generala L i s t e r a. — Lister se je vgnezdil na Montserratu, ki
ga uspešno brani. Brez ozira na človeške in materialne izgube se komunistične brigade umikajo le korakoma, hoteč pridobiti na času, da se med tem organizira obramba samega mesta. Čete, ki so zavzele včeraj Manreso, prodirajo hitro od severa naravnost proti Barceloni in so že dospele v bližino T a r r a s e. Na severnem bojišču pa so se aragonske čete približale S o 1 s o n i, ki leži sredi gorovja med dolino Segre in dolino Llobregata. Čisto v Pirenejih pa pričakujejo skorajšnjega padca pomembnega mesta S e o d e U r g e 1.
Lerida, 25. januarja. A A. Reuter: Nacionalistične čete so na barcelonskem bojišču ujele snoči 2000 republikanskih vojakov. Po vesteh vrhovnega poveljstva je zadnja obrambna črta okoli Barcelone razbtia. Nacionalna armada 10.000 ljudi je prekoračila reko Llobregat ter začela obkoljevati zapadna predmestja Barcelone. Nacionalna arti-ljerija je začela obstreljevati davi utrdbe v okolici Barcelone z 80 izstrelki v minuti.
Barcelonsko letališče zasedeno
Lerida, 25. januarja. A A. Nacionalistične čete so zavzele barcelonsko letališče na llobregatekem polju. Republikanske čete se umikajo v smeri proti sredini mesta. Navarske čete so zasedle celoten prostor oh zapadneni toku reke Llobregat ter zasedle tudi most v bližini letališča, ki ga republikanci niso mogli pravočasno pognati v zrak. Nacionalistične čete so koncentrirane na vzhodni obali Llobregata, ter pričakujejo povelje za napad na Barcelono. Republikanske čete se v množicah predajajo.
Napredovanje na vsej fronti
Nevtralni pas za begunce v gorah?
Salamnnca, 25. jan. AA. DNB: Poročilo nacionalistične komande potrjuje vesti o hitrem in uspešnem napredovanju nacionalističnih fet na katalonskem bojišču. Na južnem delu bojišča so nacionalne čete zavzele 15 krajev ob obali, med njimi 1'rat dn Llobregat, Castelldefels, San Clomcnto Llobregat, San Vandilo, San Vicente de Jors in Cervejo. V srednjem dolu bojišča so nacionalistične fete zasedle kraje Fructuoza, ki loži severovzhodno od Manrese, Gvardiolo in Villasenada, ki leži južno od Manrese. Na severnem bojišču so nacionalne čete zasedle vzhodno od Solsonc kraje Lorgabiscario, Avel in Ardcbol. Med zaplenjenim vojnim materialom se nahaja več tankov in baterija težkih topov. Pariz, 25. jan. A A. Havas: Nacionalistično napredovanje v Španiji je postavilo francosko vlado pred vprašanje priliva številnih beguncev iz Špa-
Rim, 25. jan. TG. »Giornale d'Italija« objavlja neko tajno poročilo voditelja francoskih komunistov T h o r e z a vodstvu Kominterne o tem, zakaj se Francija noče vmešati v borbo v Španiji. To poročilo navaja med drugim sledeče:
»Blum in Duclos sta bila pri predsedniku vlade Daladieru in od njega zahtevala, naj nemudoma vojaško nastopi v Španiji. Daladier je to zahtevo zavrnil, češ, da je generalni itab natančno izračunal, da bi francoske čete pred 8 dnevi ne mogle v Španiji nastopiti. Francija bi morala namreč prej izvesti splošno mobilizacijo, da si zavaruje svoje meje. Posicdica francoskega vmešavanja pa bi bila, da bi italijansko letalstvo in italijanska mornarica takoj napadli Barcelono, V a 1 c n c i j o inKartageno in bi bila
nije v Francijo. Kakor je znano, je zunanji minister republikanske Španije Alvarez del Vavo prispel danes v Pariz samo zato, da prouči ta problem skupno s francosko vlado ter je imel v ta namen včeraj razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. Kakor se izve, je barcelonska vlada vprašala včeraj francosko vlado, ali lahko sprejme takoj 50.000 beguncev. Francoska vlada je odgovorila. da je to nemogoče, ker so možnosti za sprejem beguncev v Franciji omejene. V zvezi s leni so bile na francosko-španski meji pojačenn vse straže. Vendar pa so straže dobile navodilo, da otroke, ženske in starce, ki bodo prišli na
Beri na Z. in 3. strani:
Vladna kriza v Turčiji Silno oboroževanje Amerike Boj za Tiho morje Nemci se pogajajo 8 Sovjeti Lakota v Barceloni
mejo, lahko spustijo na frnnrosko ozemlje. Toda to humano dejanje bo omejeno samo do gotovega števila oseb. Francoska vlada je predložila, naj so doseže med nacionalističnimi in republikanskimi oblastmi sporazum, da se določi nevtralna zona za begunce na španskem ozemlju, kjer bi jih podpirala mednarodna dobrodelnost ter bi se tudi kontrola vršila pod mednarodnim nadzorstvom.
Pariz, 25. jan. A A. Havas: Poročajo, da sta zunanji minister republikanske Španije Alvarez del Vayo in francoski zunanji minister Bonnet razpravljala o francoskem predlogu, da se v sporazumu z obema španskima vladama ustanovi nevtralen pas v Pirenejih ne daleč od Andore. V tem nevtralnem pasu bi se nastanili vsi bo-gnnci iz Španije, ki bi jih Francija ne želela sprejeti na svoja tla.
Perpignan, 25. jan. A A. Reuter: Posebni Reu-terjev dopisnik, ki je prispel davi iz Barcelone, poroča svojemu uredništvu, da bi samo čudež mogel rešiti rdečo Barcelono. Republikanci niso pričakovali, da bi nacionalne čete mogle izvršiti tako hiter napad na Katalonijo. Zaradi tega ni bilo niti splošne mobilizacije niti drugih priprav za pravilno obrambo Barcelone. Splošna mobilizacija je bila proglašena šele potem, ko so se nacionalistične čete začele bližati Barceloni. Tedaj so z mrzlično naglico in tako rekoč brez glave začeli utrjevati Barcelono. Starci in ženske so polnili vreče s peskom, toda izgleda, da je vse to preložilo. Med vojaki samimi je nastala panika zaradi stalnega strahovitega bombardiranja. Vsekakor bodo nacionalistične čete gledale, da ne porušijo Barcelone, ker jo tako rekoč že v njihovih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Thorez piše Kominterni
„Francija odklanja vojaško vmešavanje v Španiji ker bi prišla prepozno in noče izzvati Italije"
usoda Španije ob nastopu francoskih čet v Kataloniji že odločena. Francija pa bi imela pred seboj ncmško-italijansko ironto, ki jo je snma pomagala izzvati. Iz tega bi se razvile nedogledno posledice. Daladier je zavrnil predlog, da bi Francija pošiljala v Katalonijo čete, dejal pa jc, da nima nič
froti temu, če se pošlje v Španijo živež in orožje, rancija je ludi pripravljena sprejeti španske be-gunce, pod pogojem, da bodo po 14 dneh šli nazaj v Španijo ali pa odšli v kakšno irancosko kolonijo. Čc bi se to prostovoljno ne zgodilo, bi Francija begunce spravila v taborišča ler jih sama spravila v eno svojih kolonij.« Italijanski list poroča iz Pariza, da francoska vlada računa z več 100.000 španskimi begunci, za katere se bo treba v bodočih tednih zavzeti.
Dunajska vremenska napoved: Temperatura se bo dvignila, bolj oblačno.
Zemunska vremenska napovedi Na zahodu precej jasno in mraz. V sredini države in na vzhodu oblačno nckai dežia. Temperatura bo nekoliko padla.
Zagrebška vremenska napoved: Ne«premcn-
ljivo.
Nadaljevanje s prve strani
»Kočevski Slovenec« o dr. Korošcu
Zadnja številka »Kočevskega Slovenca« prinaša o dr. Korošcu članek, ki med drugim o njem takole govori: »Ime našega narodnega voditelja žo nekaj desetletij neločljivo strnjuje slovensko in jugoslovansko zgodovino najnovejše dobe. Pa tudi zgodovina srednje Evrope po zaslugi dr. Korošca ne bo mogla mimo Slovencev. Slovenci smo imeli celo vrsto ministrov, toda državnika svetovnega slovesa, kakor je dr. Korošec, Slovenija še ni imela ... Njegovo ime zasenčuje vse pozlačene ma-like, ki so jih razni po sili državniki v Belgradu dvigali na tron v slovenski Ljubljani. Pozabljeni so vsi ti maliki, medtem ko bo dr. Koroščevo ime slovelo še daleč v prihodnost... Zalo ni prav nič čudnega, če so v svetovnem tisku nobeno zapleteno ugibanje v politiki naše države ne more skončati B brez omembe dr. Koroščevega imena. Tako je tudi »Sud-Ost«, ki izhaja v Romuniji s posebnim poslanstvom, zastopati nemštvo v vseh jugovzhodnih državah, napisalo članek o dr. Korošcu v proti-nemški luči. Vprav v tej luči jo dr. Korošec ves naš in jugoslovanski, Nemcem pa pravičen... »Sud-Ost« ne more utajiti, da bo tudi zunaj vlade dr. Koroščevo delovanje v popolnem soglasju z državno politiko in njenimi najvišjimi predstavniki ob nezmanjšanem njegovem državniškem vplivu... Izvolitev dr. Korošca za predsednika senata ponionja še tesnejše odnose z ustavnimi činilelji v naši državi.«
" y V obrambo demokracije
Hrvaški katoliški dijaški mesečnik »Luč« prinaša izpod peresa kotorskega škofa Pavla Butorra Članek o demokraciji ter naglaša njene slabe strani, nakar pravi: »Nevzgojena množica ne pomeni vedno diktata ljudske volje. Medtem ko misli, da svobodno odloča, pa naseda demagogiji in sektar-stvu. Vse to so hibe demokracije, ki so jo vpričo modernega napredka hudo kompromitirali... Tudi pri nas Hrvatih javno in zasebno govore za demo-jiracijo in to s polno pravico, ker od današnjih vladajočih politično-socialnih sistemov nam ne more biti pri srcu n i i i eden, kjer hira svoboda. Najmanj pa tisti sistemi, kjer imajo za vogelni kamen javnega življenja nasprotovanje krščanstvu, zlasti pa katoličanstvu. Tak sistem namreč ne bi bil v skladu ne z našo dušo, ne z našo zgodovino ter bi nam sploh ne jamčil svobode. Borimo se zato za pravo demokracijo, ki bo zdrava, če je no bodo vodile nebrzdane zahteve individualizma, kakor je v modernem času bilo večkrat, kar pa je bilo v nesrečo in pogin. Naša demokracija mora biti urejena demokracija, ki bo dobro urejala zahteve individualizma. Borimo se torej za krščansko demokracijo!«
Hrvatski narod In katoliška cerkev
Zagrebški »Obzor« piše o škofovskih konferencah, ki so se začele v Zagrebu. Nato pa pravi: »Hrvatska katoliška javnost z razumljivim in upravičenim zanimanjem spremlja delavnost cerkve in njenih organizacij na vseh področjih cerkvenega in javnega življenja. V napredku in krepitvi katoliške cerkve naša javnost po pravici vidi tudi krepitev naših splošnih narodnih postojank. Poleg tega je katoliški del hrvatskega naroda nerazdruž-Ijivo povezan s katoliško rerkvijo. Duhovne vezi med katoliškim delom hrvatskega naroda in katoliško cerkvijo so stoletja stare in neuničljive. Te vezi same po sebi odrejajo smernice za skladno sodelovanje in za odnose med našo javnostjo in katoliško hierarhijo... Katoliška cerkev je predstavnik duhovnih stremljenj katoliškega dela hrvatskega naroda, ona jo oblikovala njegovo kulturo in njegov duhovni ustroj. Brez katoliške cerkve bi katoliški del hrvatskega naroda ne bil tn, kar je. In si je sploh težko misliti, kakšni bi bili brez tiste duhovne vsebine, ki smo jo vsa stoletja prejemali od katoliške cerkve.«
Na naslov prijateljev ljudske fronte
Na ta naslov je »Samouprava« prinesla član-čič, ki se v njem pečn z znanim Dragoljubom Jo-vanovičem, ki je v svojem navdušenju za rdečo Španijo šel celo v Barcelono, kjer je govoril, da je njegova prestolnica Barcelona. Dragoljub Jova-novič je bil tudi v združeni srbijanski opoziciji viden član, ki je mnogo govoril o demokraciji. Obenem pa je vedno naglašal, kako je vse urejeno v sovjetski Rusiji in sovjetski Španiji. »Prijatelji Dragoljuba Jovanoviča še danes ne puščajo brez pomoči te svoje simpatije, rdeče Španije. Mnogokrat v tako imenovanem informativnem dnevnem časopisju beremo, kako bodre prijatelje ljudske fronte ter jih prepričujejo, da jo zmaga republikancev na Španskem gotova stvar... Ti poskusi zapeljevanja javnega mnenja so se grenko maščevali že na združeni opoziciji in na vseh trgovcih z demokracijo in svobodo. Ti ljudje namreč že dolga leta zlorahljajo besedo demokracija in svoboda. Sedaj so obmolknili ti grlati branilci republikanske Španije in ti novi preroki, ki so varali našo javnost. Vidijo, da so njihovi upi propadli. Vendar jih to nič ne moti, da ne bi še naprej ne intrigirali zoper vlado in jo klevetali...
V predmestjih Barcelone
rokah'. Nad mestom neprestano letajo letala. Mesto je brez hrane, brez luči in brez vode. Dasi
l>oilo republikanci izgubili Barcelono, so bodo skušali še naprej braniti ter se bodo tolažili s tem, da so se znebili skrbi za prehrano milijonskega mesta.
Lerida, 25. jan. e. Posebni Havasov dopisnik
je poročni ob 15.15 popoldne, da so nacionalistične čete obkolile Barcelono z južne in severnozapadno strani.
Biirgos, 25. jan. c. Nacionalistična radijska postaja je objavila popolne ob 15.15 ,da so nacionalisti zasedli Martorel in Tarazo.
Burgos, 25. jan. c. Nacionalistična radijska postaja je objavila, da so nacionalisti ob 13.57 zasedli mesto Soltozo.
Ves desni breg Llobregata zaseden
Burgos, 25. jan. AA. Hava«: Radio Nacional poroča ob 16, da se v vseh odsekih prodiranje nacionalistov zadovoljivo nadaljuje. Po zavzetju Martorella nadaljujejo nacionalisti napade na Tar-raso in Sabadell, severno in severnozahodno od Barcelone. Vse vasi na desnem bregu reke Llo-bregat so v nacionalističnih rokah.
Solsona zasedena
Saragosa, 25. jan. A A. DNB: Nacionalistični oddelki so danes nadaljevali operacije v vseh odsekih. Po padcu Solsono bodo nacionalisti mogli pod Pireueji prodirati na vzhod. O zavzetju Man-
reso smo izvedeli nove podrobnosti. Nacionalisti so mesto tako hitro naskočili, da ga republikanci niso mogli porušiti, kakor je njihova navada. Nacionalisti so v tovarni municije zaplenili velikanske zaloge vojnega materiala.
Komunistični arhivi že v Moskvi
Pariz, 25. januarja. TG. Poročevalna agencija »Fournier« poroča iz Moskve, da so arhivi španske komunistične stranke kakor tudi sovjetskega di-plomatičnega zastopstva v spremstvu številnih komunističnih odličnikov že prispeli v Moskvo.
Odmev Francovih zmag v Londonu:
Chamberlain čaka
Ijondon, 25. jan. b. Napeti mednarodni položaj prihaja do izraza v živahnih razgovorih, ki se zadnjo dni vodijo med posameznimi člani britanske vlado in tudi britanske opozicije. Poleg že napovedanih mnogoštevilnih zborovanj, ki sta jih imela včeraj Chamberlain in Halifax z raznimi politiki, so se nadaljevala posvetovanja opozicijskih voditeljev. Lord llalifax je sprejel voditelja neodvisnih liberalcev Archibalda Sinclaira ter lorda Cre\va, nalo pa še guvernerja angleške narodne banke Montagu Normana. Splošno smatrajo, da jih jo obvestil o svojih zadnjih razgovorih, ki jih je imel v Rimu in pa o splošnem mednarodnem po-
Po mestu vlada strašen molk...
Trgovine zaprte, živeža ni, cene neznosne
Pariz, 25. jan. Pariški »Temps« objavlja dolgo
pismo svojega posebnega poročevalca v Barceloni, v katerem opisuje življenje v katalonski presto-lici, med tem ko po ulicah že odmeva grmenje Francovih topov. Položaj, ki se z bliskovito naglico razvija, je sedaj že drugačen, hujši, toda poročilo še ni zastarelo in ni nič izgubilo na svoji strašni perečnosti, v kolikor daje podobo mesta, kjer že vsega primanjkuje in ki se pripravlja na predajo.
Premoga ni
»Barcelona je prestala še druge preizkušnje«, tako piše Tempsov dopisnik,« ko so letalski napadi. Res je, vode, plina in elektrike ni nikoli zmanjkalo. A premoga nikjer vet ni. V delavskih okrajih mesta tavajo otroci z obritimi glavami — iz strahu pred tifusom — okrog in iščejo ostanke lesenih zabojev, žene pa gredo daleč ven na deželo po suhljad, vse to, da bi si mogli skuhati borno kosilo«.
Trgovine prazne
Ukrajinci ali Rusi
Pred nekaj dnevi smo navedli iz novosadskega lista »Dan« nekaj misli iz članka inž. Milivoja Matiča, ki je pisal, naj bi imenovali tako imenovane Rusine, ki prebivajo v naši državi, poslej Ukrajince, ker so se priselili v naše kraje iz Pod-karpatske Ukrajine. Sedaj pa je v istein listu odgovoril Mita Klicin, ki pravi, da to niso ne Rusini. ne Ukrajinci, temveč pravi Rusi: »Ukrn jinstvo ne more biti označba posebne narodnosti. Ukrajina je ime enega dela na eni strani Rusije, ni pa ime kake dežele, kjer bi živel kak poseben narod, ki ne bi bil sestavni del enotnega ruskega naroda. Ukrajina je v Rusiji kot obmejna dežela podobna Krajini v Bosni, vendar pa bosanski Krajišnici zato še niso posebna narodnost, kakor tudi Ukrajinci v Rusiji niso poseben narod zato, ker se tako imenujejo... Ni posebnega ukrajinskega jezika, marveč zgolj malorusko narečje ruskega jezika. Zato so prebivalci južne Rusije (ruska Ukrajina), Galicije (sedaj v sestavu Poljske) in Podkarpatske Rusije po svoji narodnosti le Rusi in ne Ukrajinci, pa najsi so pravoslavne ali grško-katoliške vere. Zaradi tega našim Ukrajincem ni treba nadevati ukrajinskega imena. Moramo verovati v vstajenje prerojene in nerazdeljive Rusije, ne pa se dati voditi političnim strujam, ki žele razcepiti enotni in nerazdeljivi ruski narod.«
Novi ban drinske banovine
Belgrad, 25. jan. AA. S kraljevim ukazom ie imenovan na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra za bana drinske banovine gospod Vladimir Jevtič, pomoč, bana dunavske banovine.
»Večina trgovin je odprta samo dopoldne eno
ali dve uri. Pa še takrat nimajo kaj prodajati razen ostankov, ki so jih pomedli na dnu praznih predalov. Poulični prekupčevalci prodajajo ženske podveze, ki so jih naredili iz avtomobilskih zračnih revi, drugi pribijajo gumijaste podplate kar na ulici. Kajti usnjo jo izginilo. Gumbe za ovratnike si kar trgajo iz rok. Gumbi za obleko pa se prodajajo samo skrivaj in sicer samo naj-iioljšim prijateljem. Mila ni. Živež se prodaja v pičlih strogo odmerjenih količinah. Kruha še ni zmanjkalo. Vsakdo ga dobi po 300 gramov na dan. Toda kakšen kruh I Ves siv je in masten. V špecerijskih trgovinah in po mesni-cah, kjer so šo pred letom dni bila izložbena okna prekipevajočo polna raznih dobrin, danes ne najdeš ničesar več.«
Kava je — ovsena voda
»Ljudstva je še vedno polno pred kavarnami, kamor hodijo sedeti po stari navadi. Toda samo malo redkega Anisa še dobiš, ali umetnega Xe-resa. Pristne pijače so izginile. Kavo, ki ni nič drugega, ko voda, s katero so polili pražen oves in v kalero so vrgli saharina, še vedno točijo v obilici. O sladkorju že dolco ni več ne duha ne sluha.«
Zajec velja liter olja
»Razume se, da v takšnih okoliščinah denar izgublja vso vrednost. Naj vlada še tako grmi proti špekulantom, za kondenzirano mleko, ki je prej veljalo 2 peseti, moraš sedaj plačati 75. Ena kila lečo velja 100 pezet, a je vkljub temu skoraj nedosegljiva. Liter solatnega olja stane 175 pezet, ona kila mesa 200. Toda stvari se razvijajo še huje. V nekem filmu, ki je hotel prikazati, kako bi svet izgledal, če bi denar popolnoma izginil, so se šalili, kako gost plačuje kosilo s kuro in mu natakar vrača drobiž v obliki dveh jajc. V Barce-
loni je to postalo vsakdanja resnica. Za zajca daš liter olja, en zavojček tobaka dobiš za košček mila in če greš k advokatu, da bi se ločil od svoje žene, boš mnogo več dosegel s tremi kilami kave kakor s par tisoči pezet.
»Sedaj pa pomislite. Delavec zasluži mesečno od 8110 do 900 pezet. V ljudskih kuhinjah mu za pet pezet postrežejo z malim koščkom kruha ter s krožnikom leče in riža. Zase ima dosti. Toda če mora deliti s ženo in lačnimi otroci... Koliko ljudi poznam tukaj, ki žo mesece in mesec© nič drugega no jedo kakor vsak dan košček kruha in kakšno okisano kumarco zraven za priboljšok. Na lastno oči som pred dnevi videl lopo oblečenega starčka brskati po odpadkih, ki jih polagajo v skrinje na ulicah, da hi našel kakšno zeljnato poro, pa ni našel ničesar... Mirno smemo trditi, da je prebivalstvo Barcelone v zadnjih mesecih shujšalo povprečno 15 do 20 kil na teži po osebi.«
»Zdravil že zdavnej ni nikjer dobiti. Tuberkuloza se strahotno širi in nobenih sredstev ni, da bi jo mogli pobijati. Bolniki so-v naprej obsojeni na smrt. V bolnišnicah ni no zdravil, ne orod-
ložaju. Ministrski predsednik Chamberlain je govoril z laburističnim voditeljem, majorjem Atlee-em ter njegovim namestnikom. Major Atlee je dvakrat 6vetoval Chamherlanu, da 6e skliče parlament, todu obakrat brez uspeha. Chamberlain želi zavleči sestanek poslanske zbornice in tako odbiti ostrino opoziciji, ki jo je naperila proti njegovi politiki, ker kakor kaže, bi se na prvi seji poslanske zbornice moralo predvsem razpravljati o mednarodnem položaju, ki je nastal zaradi katastrofalnega poraza republikancev v Španiji. Predsednik Chamberlain je sprejel enoči odposlance laburistične eksekutivo, ki mu je svetovala, naj Anglija ukine prepoved izvoza orožja v korist republikanske Španije. Tudi Morrison kot delegat londonskega delavskega sveta je poslal enako pismeno prošnjo Chamberlainu. Vso prošnje pa je Chamberlain zavrnil.
Angleži so se že Izselili
London, 25. jan. AA. Reuter: V Londonu so izvedeli, da se je britanski barcelonski poslanik z vsem moškim osebjem poslaništva, ki je stanovalo v Barceloni, vkrcal na križarko »Devonshire«. Mislijo, da se bo britanski poslanik Stevenson preselil v okolico Horvandra. Rušilec »Greyhound« je včeraj odplul v Marseille z ženami uradnikov lirilanskega poslaništva in ženskim osebjem poslaništva, ter se bo začasno vrnil v Barcelono. Britanski generalni konzul Rogers misli za zdaj ostati v Barceloni. Ukrenjeno je vse potrebno, da se arhiv britanskega poslaništva spravi na varno.
ja, ker ga ne morejo od nikoder dohiti. Ranjenci,
ki prihajajo s fronte, so tako rekoč prepuščeni svoji usodi. Niti obvezil več ni. Obveze, ki so služile enemu ranjencu, služijo potem drugemu. Bolnikov ne morejo niti več omamljati pri operacijah, ki se morajo, čeprav najhujše, opraviti pri polni zavesti bolnika.«
Strašen molk...
»V Barcelono se je naselil strašen molk.
Javni uradi sicer še poslujejo redno. Uradništvo pa je postalo bledo in molčeče. Na zunanjost pa še vedno skrbno pazijo. Nočni lokali, plešišča, druga zabavišča, ki jih je bilo na stotine, so sedaj zaprta. Le gledališča, kinodvorane, tekmovališča. so še zmerom polna ljudstva, ki bi rado pozabilo, da mu je hudo. Notranji mir je ohranjen. Vlada je z veliko odločnostjo strla anarhistične levičarje, tako, da osebna varnost niti sedaj ne trpi.
Cerkve še vedno zaprte
\
»Cerkve so še vedno zaprte. Duhovniki morajo opravljati božjo službo le v zasebnih stanovanjih. Ena izjema! V baskiški kapelici v ulici del Pilar berejo sedaj že tretji mesec vsak dan po tri sv. maše. Duhovnikov in redovnikov je iz razumljivih razlogov v Barceloni veliko. Saj ne morejo ven. Vsi ti služijo ob nedeljah sv. maše po zasebnih stanovanjih ali po dvoranah zasebnih društev.«
Darilo Italije Nj. M. Kralju
Belgrad, 25. januarja. A A. Narodni poslanec Alossandro Paolini, ravnatelj italijanskega zavoda za kulturne stiko z inozemstvom, ki so mudi v Belgradu v zvozi z otvoritvijo razstave italijansko knjige, je izročil maršalatu dvora za Nj. Vol. kralja Petra II. kot častno darilo umetniško delo »La Villa doi Mistori«, kakor tudi delo »Italijanski genij v inozemstvu«. Ta darila so bila povezana z jugoslov. trobojnico z grbom in opremljena z začetnicami Nj. Vel. kralja.
Nuncij v Zagrebu
Zagreb, 25. jan. b. Davi ob 6.25 je prispel z hrzim vlakom iz Belgrada v Zagreb apostolski nuncij megr. Ettore Felici. Na postaji ga je pričakoval in pozdravil nadškofov tajnik dr. Franjo šefer. Apostolski nuncij se je odpeljal v nadško-fovski dvorec, kjer je gost zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca. Apostolski nuncij bo v Zagrebu oslal nekaj dni. To je njegov prvi obisk v Zagrebu v funkciji apostolskega nuncija. — Delo škofovsko konferenoe se je danes nadaljevalo ob 10 dopoldne v navzočnosti apostolskega nuncija. Opoldne je bila seja prekinjena in se je nadaljevala j>oj>o!dne. Konference bodo trajale tako dolgo, dokler ne bo izčrpan dnevni red.
Vsi mandati potrjeni
Belgrad 25. januarja, m. Verifikacijski odbor je na današnji seji zaključil podrobno razpravo. Vse pritožbe tako od stran: kandidatov na državni listi dr. M. Stojadinoviča kakor od strani kandidatov na državni listi dr. Mačka so bile zavrnjene ter je verifikacijski odbor potrdil vse prijavljene mandate. Pritožbe, ki so
Belgrajska »Samouprava« o hrvatski politiki
»Samouprava« od 25. prosinca prinaša dva članka, ki se nanašata na hrvatsko politiko sedanjega vodstva HSS. En članek je datiran iz Splita. Ta pravi, da so zadnje resolurije vodstva HSS bile v Dalmaciji slabo sprejete ter med drugim govori:
»S to resolucijo od 15. prosinca so hrvatski politiki šli dalje ko kdaj poprej... Take resolurije ne opravičujejo nikaki dogodki... Trezni hrvatski krogi naglaša jo, da je sedaj odveč kritikovati vo-livni red, ki je bil docela enak za enega ali drugega. Umerjeni hrvatski krogi priznavajo, da je najlažja politika prekrižani!) rok. Toda vsakomur je jasno, da taka politika v ničemer ne ustreza koristim hrvatskega naroda... Splošno prepričanje v enem delu hrvatskih političnih krogov je, da bo taka politika povzročila reakcijo ter da ne pojdejo več za dr. Mačkom vsi, ki so sedaj zanj glasovali...«
V drugem članku, ki je datiran iz Zagreba, pa list naglaša, kakor trdi, da je hrvatsko politično vodstvo mnenja, da »če še ni prišel ugoden trenotek za sporazum«. Nato pa list pravi: »Zdi se po vsein tem, da v vodstvu čakajo kakega posebno ugodnega trenotkn, in sicer v notranje kakor tudi v zunanje političnem pogledu. S tem v zvezi je treba naglasitt. da so Hrvati v svoji zgodovini že večkrat usodno zamujali prave trenotke. Naj
navedemo le pogajanja 7. Madžari, ki so se začela lela 1861, pa so se za Hrvate končala z nesrečno nagodbo leta 1868. V interesu naše države in Hrvatov je, da skušajo doseči dobro in ne čakajo boljšega, da se jim ne zgodi, kakor leta 1868. Toda dr. Maček špekulira tudi nn splošni politični položaj v Evropi in na svetu. Olajševalna okol-nost za dr. Mačka jo, da v svoji zunanji politiki ni bil dobro poučen... Tudi sedaj je slabo poučen, ko si zamišlja prihodnji politični razvoj v Evropi tako, kakor bi bil njemu ljub in drag. In na podlagi te napačne prognoze misli, da bo prišlo nekaj nepričakovanega, kar bo v prid njegovim političnim ciljem.
O. dr. Maček pa bi moral vedeti tole: Zunanji položaj naj se razvija tako ali drugače, vedno bo, če se bo likal Jugoslavije, v enaki meri prizadeval vse njene dele. In prav nobenega vzroka ni, da bi kdo veroval, dn bi mogel priti tak položaj, v katerem bi g. dr. Maček mogel uresničili svoj maksimalni program brez velike škode za same Hrvate.
Vsakemu objektivnemu gledalcu naših razmer mora biti jasno, da še nikdar ni bilo ugodnejšega trenotka ravno za g. dr. Mačka, da pripomore reševanju našega notranjega političnega vprašanja na tisti način, ki bo do najvišje mere mogel zadovoljiti vse opravičene zahteve in koristi Hrvatov.«
prišle od strani kandidatov za Mačkovo listo, ki še
niso predložili svojih polnomočij, se zaenkrat niso vzele v pretres. Zaključna seja verifikacljskega odbora bo 3. februarja, na kateri bo tudi prečitano poročilo, ki ga je verifikacijski odbor pripravil za ple-num skupščine. Poročila bodo podali določeni poslanci. Od slovenskih poslancev 60 sodelovali pri razpravi v verifikacij skem odboru dr. Ogrizek, Franc Bajlec in dr. Šmajd.
Seja vlade
Belgrad, 25. jan. m. Od 17 do 19 je bila nocoj pod predsedstvom predsednika vlade dr. Stojadinoviča seja ministrskega sveta, na kateri so pre* tresali in razpravljali o raznih vprašanjih.
Film o italijanski umetnosti in književnosti v Belgradu
Belgrad, 25. jan. m. V okviru razstave italijanske knjige bo v Belgradu predvajanih tudi veS italijanskih filmov. Tako se nocoj predvaja na Kolarčevi ljudski univerzi film »Luctano sera pilot« skupno s kulturnim filmom »Giotto«. 28. t. m. bo predvajanje o temi »Sodobna italijanska književnost in umetnost«. Predavanje bodo pojasnjevale številne recitacije iz italijanske lirike. —• 30. t. m. bo na Kolarčevi univerzi predvajan drug italijanski film »Ettore Sieramosca« skupno s kulturnim filmom »Mussolini«.
Smučarski tečaj
Belgrad, 25. jan. A A. Zaradi propagande smu-čarstva in zimskega športa bo priredilo ministrstvo za telesno vzgojo naroda od 5. do 19. marca letos na Kopaoniku tečaj za smučarske učitelje. Na tečaj bo sprejetih 20 tečajnikov, ki morejo izpolniti tele pogoje: 1. Biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije. 2. Zglednega vedenja in ne sodnijsko ali policijsko kaznovani. 3. Ne starejši od 35 let, a tudi ne mlajši od 20 let. 4. Vsak mora biti organiziran smučar, kar mora potrditi društvo, v katerem je vpisan. 5. Imeti mora predpisano smučarsko opremo. 6. Dobro mora obvladali smuško tehniko, kar mora potrditi organizacija, kjer je član, poleg tega pa bo treba v začetku tečaja položiti izpit. Kandidat, ki pri izpitu ne bo pokazal, da zadosti obvlada smuško tehniko, ne bo sprejet na tečaj in mu tudi ne bodo povrnjeni stroški za potovanje. Z 10 din kolkovane prošnje je treba poslati na ministrstvo za telesno vzgojo preko pristojnega društva ali kluba, katerega član je prosilec, ali pristojne športne zveze do 20. februarja. Prošnje, poslane neposredno ministrstvu za telesno vzgojo, in ne preko pristojne zveze, se ne bodo upoštevale. V prošnji jc treba navesti točen naslov prosilca.
Osebne novice
Belgrad, 25. jan. m. V Belgrad sta dopotovala predsednik Zveze združenih delavcev Franc Pre-želj in urednik »Slovenskega delavca« Križman ter sta na pristojnih mestih .posredovala glede organizacije in splošnih delavskih in nameščenskih zadev.
Belgrad, 25. jan. m. Za suplenta za verouk je postavljen na mešani realni gimaziji v Mariboru Ivan Bombek.
Belgrad, 25. jan. m. Na popolni realni gimnaziji v Murski Soboti je postavljen za ravnatelja IV 1 Ivo Zobcc, ravnatelj nepopolne gimnazije in vršilec dolžnosti ravnatelja popolne realne gimnazije v Murski Soboti.
Plevel na njivi
naše kulture
V	zadnjem času se je udomačila med Slovenci nova navada, da sme že vsak, komur se zljubi, prijeti za pero ali za čopič in se uvrstiti med umetnike, ali pa razmotrivati najvažnejša vprašanja življenja, ne da bi imela kritika pravico izreči se o njegovem delu drugače ko z brezpogojnim priznanjem in najvišjo pohvalo. Če pa se kritika le predrzne tako novo zvezdo količkaj stvarno oceniti ali ji celo odreči mesto med nesmrtnimi, pa beremo v tem ali onem žurnalu izjavo pisca ali »umetnika«, da bo s kritikom javno obračunal s pestmi ali pa s kakšnim drugim takim inštrumentom. Kot najmilejšo možnost pa smemo v takem primeru pričakovati, da se bo dvignilo kakšno drušvo ali kakšen časopis in označil neugodno kritiko vseh mogočih pojavov na našem literarnem in kulturnem trgu kot »žalosten kulturen dogodek«.
Kot žalosten kulturen dogodek smatra »Jutro« tudi dejstvo, da je »Slovenec« neko publikacijo njegove sodelavke o spolu in usodi označil kot pogrevanje od sodobne znanosti že davno zavrženih teorij na tem področju, ki so skušale pod plaščem »eksaktnih dognanj« propagirati marksistični družabni nazor. Ni znamenje napredka naše kulture v gotovih krogih, marveč le razpada, če se materialistično pojmovanje spolnega življenja kot nečesa od vsakega obveznega zakona svobodnega še danes med nami razširja in cel6, kakor piše »Jutro«, označuje kot poizkus, da se naše življenje dvigne na raven »višje, socialno in moralno poudarjene duševnosti!« To je pač popolno preobračanje pojmov, četudi se je za pisateljico zavzela zdaj tudi še »Jugoslovenska ženska zveza«, ki je drugače še nismo nikoli slišali protestirati, kadar se je v resnici zgodil kak kulturen škandal, na primer v časih, ko so »narodni in napredni ljudje« naskakovali in hoteli likvidirati slovenski jezik, kulturo in univerzo...
V	zvezi s tem Je pač treba reči resno besedo o odnosu med literarno proizvodnjo in kritiko sploh, kakor si ga danes y Sloveniji nekateri predstavljajo. Če kdaj, je treba danes med nami stroge in nepristranske kritike, ko kakor gobe po dežju rasejo čisto povprečni in več ali manj neuravnovešeni ljudje, ki hočejo vladati v kraljestvu duhov, niso pa za to usposobljeni. Ni že vsako kaotično predstavljanje kakšnih problemov in kompleksov umetnost, če manjka piscu inteligence, pripovednega daru in globokega dozora v bistvo stvari, kakor ni še likoven umetnik tisti, ki pod etiketo ekspresionizma posnema prave mojstre v najbolj divjem krotovičenju figur brez duše ali pa »riše« V slogu jamskega pračloveka bedaste obraze in položaje. Te vrste »umetnost«, ki se je zadnje čase z bolestno samozavestjo razbohotila med nami in si lasti pravico, da bi smela brez pažnje kritike in pod varstvom publike brez prave kulture in okusa dosegati cenene uspehe, se more zavrniti v prave meje samo z objektivno kritiko strogega merila. Kritika bodi pravična, prizanesljiva pa ne sme biti, če ima opraviti samo z lažiumetnostjo in po spretni reklami napihnjeno puhlostjo ali pa z lažiznanstveno propagando.
Kaj pravi na to »Jugoslovenska ženska rveza?«
Slovaška vlada.
Boj za Tiho morje
Avstralski minister o hudih vprašanjih, ki prihajajo Ameriški general o mobilizaciji milijonske armade
London, 25. jan. AA. Havas: Dopisnik »Time-6a«« v Avstraliji poroča, da je visoki avstralski komisar v Sydneyu, kamor je prispel iz Anglije, imel govor, v katerem je med drugim dejal:
»V kratkem bodo sprejeti sklepi, prav tako pomembni kot monakovski. Važno je, da Avstralija vodi tvorno politiko in da postopa hrabro in odločno. Avstralija se ne more več smatrati kot država, ki stoji ob strani vseh dogodkov v Evropi in v Tihem morju. Nikdar ni bilo bolj potrebno kot zdaj, da Avstralci pozabijo na svoje politične razprtije in da po-
stane ta država složna, da bo mogla rešiti huda vprašanja, ki so ji postavljena. Washington, 25. jan. AA. Steiani. General Buck je izjavil v vojaškem odboru predstavniškega doma, da se morajo Združene ameriške države pripraviti na mobilizacijo milijona ljudi v primeru vojne. Treba se je zavarovati v mirnem času ter pripraviti najmodernejši material, kajti ni mogoče pošiljati v vojno ameriških vojakov s sedanjo opremo in sedanjim bojnim materialom, ki je zastarel. General Buck je zahteval, da kongres odobri kredit v znesku 553 milijonov dolarjev, ki ga je v ta namen predlagal predsednik Roosevelt (25 milijard din).
Tri Beckova načeta
Dobri s sosedi - Zvesti zaveznikom - Nič brez nas
Varšava, 25. januarja. AA. Pat: Minister za zunanje Zadeve Beck je dal novinarjem daljši intervju q poljski zunanji politiki.
Beck je dejal, da je osnovno načelo poljske zunanje politike vzdrževanje dobrih odnošajevggose-d i. Na osnovi tega pripisuje poljska vlada isto važnost poljskim odnošajem z Nemčijo, kakor odnošajem z Rusijo.
Drugo načelo poljske zunanje politike je zvesta izpolnitev obveznosti napram Romuniji in Franciji.
Tretje načelo poljske zunanje politike pa je sklep, da se upre vsakemu poskusu reševati zadeve, ki se tičejo Polj-
Potres v Čile: 2000 mrtvih
Santiago de Čile 25. januarja. AA. DNB: Snočnji potres so občutili v srednjem in južnem Čilu. Največjo Škodo je napravil v mestih Talcajuana, Concepcion, An gol in Talka. Mnogo hiš se je podrlo in pokopalo ljudi pod seboj. V središču Concepciona se je podrlo Jest blokov hiš. Prvo poročilo o katastroii je razglasila neka ameriška radijska postaja, ker so vse brzo-javne in telegraiske proge razdejane. Doslej so odko- I pali okoli 100 človeških žrtev. Materialna škoda je I
velikanska, posebno zato, ker so po potresu nastali mnogoštevilni požari. Potres so čutili tudi v Santiagu in v Valparaisti, vendar ni tam napravil nobene škode.
Santiago de Čile 25. januarja. A A. Havas: Po še nepotrjenih poročilih se zdi, da je potres terjal še 2000 smrtnih žrtev. Predsednik republike, notranji minister in 40 zdravnikov, ter 70 bolničarjev se je dopoldne odpeljalo na kraj katastroie. Vlada je poslala na lice mesta tudi letala.
Na Daljnem vzhodu
Japonski uspehi v Kvangsiju Armada Oankajškovega sina
Cungking, 25. jan b. Japonske čese so zavzele otok Vajčaj v pokrajini Kvangsi. To zavzetje predstavlja prvi poskus za izkrcanje večjega kontinenta čet na zahodni obali, e katere nameravajo Japonci ogrožati otok Hainan.
Sangliaj, 25. jan. b. Najstarejši ein generala Čangkajšeka čungčingkvo organizira v pokrajini Kiangsi novo armado. Njega smalrajo za poveljnika prostovoljnih sil narodnega pokreta pokrajine Kiangsi. Člani njegove armade so moški v starosti od 18. do 36. leta, ki so izvežhani v najmodernejšem vodstvu vojne. Doslej je njegova armada dala že 10.000 mož na razna bojišča. Sin mar!ala Čan-kajšeka je slar 30 let in je dovršil univerzo v Moskvi, pred nekaj leti pa se je vrnil nazaj na Kitajsko ter stopil v vojaško službo.
Po nesreči — zločin
Frankfurt, 25. jan. AA. (DNB) Na neki železniški postaji na progi med Bad Nauhainom in Rubachom se je pripetila nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. V kupeju se je vozil oče s svojim pelletnim sinom. — Neposredno pred odhodom vlaka je stopil v kupe v vso naglico nek potnik in vrgel svoj težki kovčeg v mrežo nad sedežem. V tem trenutku je že vlak jiotognil in težki kovčeg je padel z mreže na petletnega dečka in ga na mestu ubil. Oče tega dečka je razjarjen r>°tegnil nož in zabodel potnika. Nesrečni oče 6e je 6am javil oblastem.
Farinacci v Berlinu
Berlin, 25. jan. AA. Havas: Italijanski minister brez listnice Farinacci je prispel danes dopoldne ob 9.50 v Berlin. Na kolodvoru ga je sprejel in pozdravil oblastni vodja Strcicher. V spremstvu drugih odličnih osebnosti bosta oba voditelja protijudovskega gibanja imela nocoj govor na zborovanju, ki bo prirejeno v športni palači v Berlinu. Pravijo, da bo italijanski minister Farinacci prisostvoval v ponedeljek tudi prvi 6eji Reichs-taga,
Drobne novice
Bratislava, 25. jan. AA. DNB.: SlovaSka vlada je izdala odredbo, da se razpustijo komunistična, češka socialistična, nemška socialistična ter židovska socialistična stranka.
Belgrad, 25. jan. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Major Sava Genou je imenovan za bolgarskega vojaškega odposlanca v Belgradu.
Rim, 25. jan. AA. (Štefani) Bolgarjski kralj Boris, je obiskal v Beneški palači Mussolinija, s katerim se je 2 uri prisrčno razgovarjal.
Vatikan, 25. jan. AA. (Štefani) Sv. oče Pij XI. je sprejel danes dojioldiie v zasebno avdienco parmsko vojvodinjo in njene starše, vojvodo Alberta, Evgena Wttrtenberškega z vojvodinjo in prinra Ruprechta Bavarskega s princezinjo.
Belgrad, 25. jan. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. M Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu lurškega poslanika na našem dvoru Ali Hajdar Aktaja in grškega poslanika Bibiča Roseli.
Santiago de Chilc, 25. jan. AA. (Havas) Po vesteh iz Talke je nocojšnji j>olres zahteval 10 smrtnih žrtev. 25 ljudi pa je bijo ranjenih.
Varšava 25. jan. AA. Pat: Ssticn požar ie upe-pelil železarno »Stojablo« v Minsku. Škodo cenijo na 400.000 zlotov,
ske, brez predhodnega posvetovanja s poljsko vlado,
Glede bodočnosti in možnosti, da bi Poljska vzdrževala ravnovesje med Nemčijo in Rusijo, je Beck dejal: Nisem črnogled. Ravnovesje med Poljsko in Rusijo na eni trr Nemčijo na drugi strani je naraven element, ki izhaja iz prepričanja, da se bomo izognili vsakemu sodelovanju s komurkoli v napadih na enega izmed teh dveh sosedov Glede vprašanja kolonij je Beck dejal: Poljska se za vprašanje kolonij zanima iz dveh razlogov, prvič ker išče zemlje za izseljence, drugič pa, ker so ji potrebne sirovine za industrijo. Zaradi tega želi Poljska sodelovati z državami ki imajo kolonije.
London, 25. jan. TG. V zvezi z izjavami polkovnika Becka o kolonialnih težnjah Poljske, ki so bile objavljene v »Daily Tclegraphu« menijo v obveščenih političnih krogih, da se je Nemčiji posrečilo pridobiti Poljsko za kolonialno propagando, ki jo misli nemški kancler Hitler v svojem govoru dne 30. januarja v državnem zboru sprožiti. Polkovnik Beck se je zelo zagonetno izrazil, da »želi sodelovati z drugimi narodi, ki imajo kojo-nijc«, česar ni mogoče drugače razumeti, kakor da želi Poljska del svojega judovskega prebivalstva preseliti drugam.
Hibbentrop p Varšavi
„Poljska z Nemčijo toliko, kolikor Nemčija s Poljsko"
Varšava, 25. jan, AA. DNB.: Nemški zunanji minister v. Ribbcntrop je danes s svojo soprogo odpotoval na dvodnevno bivanje v Varšavo. Sestanek v. Ribbcntropa in Becka bo danes popoldne. Zvečer bo poljski zunanji minister Beck priredil banket na čast svojemu go6tu. V četrtek bo najbojj nevarne.
Czaky obišče Belgrad
Jugoslavija — Madžarska
Rim 25. januarja. TG. Vsi italijanski listi poroča|o v zvezi i konferenco v Bclju, da bo madžarski zunanji minister, grof Czaky, v kratkem obiskal Belgrad, kjer se bodo dokončno uredili prijateljski odnošaji med obema sosednima državama, kot je bilo sklenjeno že v Belju. Ta vest na uradnem mestu doslej še ni bila ne potrjena in ne zanikana. V Rimu pravijo na merodajnih mestih, da bi to potovanje prišlo v poštev, kakor hitro se v mesecu februarju groi Ciano vrne iz Varšave.
Dr. Kundt podtajnik češke vlade
Praga, 25. jan. dl. Voditelj češkoslovaških Nemcev dr. Kundt je bil imenovan za državnega podtajnika za nemško manjšino v češkoslovaški vladi. Njegovo imenovanje je rezultat razgovorov čsl. zunanj. ministra dr. Chvalkovskcga v Berlinu.
Kriza vlade v Turčiji
Ankara, 25. jan. AA. Anatolska agencija: Ker je vlada Dželala Bajarja odstopila, je predsednik republike Ismet Ineni poveril mandat za sestavo nove vlade dr. Rcfiku Saidanu, carigrajskemu narodnemu poslancu in notranjemu ministru v prejšnji vladi. Nova turška vlada se bo še nocoj predstavila narodni skupščini.
Kdo bo kalif Islama
Ankara, 25. jan. A A. Minister za zunan je zadeve je v zvezi s poizkusom obnovitve k a -lifata v Kairu dejal,
da je Turčija republika ter da zaradi tega ne moro biti gnvnra, da bi postal predsednik turške republike kalif. Turčija smatra, da je vprašanje kalifata notranja zadeva zainteresiranih držav Kalifat sam pomeni zastarelo nstnovo. ki povzroča samo nesreče in no prinaša nobenih koristi. Minister je naglasil, da Turčija goji velike simpatijo napram Egiptu in njegovem« mlademu kralju, da pa pri vsem tem vprašanje kalifata lahko izzove nesporazume mod muslimanskimi državami. Minister je svojo izjavo zaključil z besedami, da bo Turčija na tem vprašanju tudi dalje zainteresirana.
Dinastija Kaganovičev
Moskva, 25. jan. Tfi. Pri zadnjih spremembah v vodstvu komisarijatov in podkomisarijatov je bil imenovan za podkomisarja za zunanjo trgovino Julij Kaganovič, Irelji od bratov Kaganovičev, ki so v sovjetski Rusiji zasedli važna mesta okrog Stalina. Najstarejši Kaganovič, Lazar, je najbolj znan med njimi, je ob Stalinu drugi tajnik komunistično stranke in komisar za težko industrijo in za železniški promet. Drugi brat, Mihael, je ljudski komisar za letalsko industrijo in član izvršnega odbora stranke. Sedaj je prišel na pomembno gosjKidarsko mesto že tretji brat, Julij, tako da »dinastija Kagnnovicpv: obvlada najvažnejša jso-veljujoča mesta v sovjetskem gospodarstvu.
Nemci se pogajajo s Sovjeti
Pariz, 25. jan. TG. V Moskvo jo prišlo 15 članov močne nemško trgovinsko odposlanstvo, ki naj s sovjetsko vlado sklene trgovinsko pogodbo. Prihod nemške skupine diplomatičnih krogov ni preveč presenetil, ker je znano da Nemčija navzlic svojemu političnemu nasprotju d« sovjetske Rusije vendar le ne želi prekiniti zvez s to deželo. Toda padlo je oči, da so bili Nemci sprejeti z največjo ljubeznivostjo in da jih povsod spremlja največja pozornost sovjetskih oblasti'. »Tpni|>s« pristavlja, da je z ozimni na dejstvo, da med Nemčijo in sovjetsko Rusijo dejansko ni nobene izmenjave blaga, bivanje nemške trgovinske delegacije v Moskvi bolj političnega, kakor gospodarskega značaja. Isto velja tudi za trgovinska pogajanja mod Poljsko in sovjetsko Rusijo. Za to govori tudi dejstvo, da so sedaj kar naenkrat v Moskvi mnogo manj zaskrbljeni glede Imdnčih razvojev ukrajinskega vprašanja, kot prod nekoliko tedni.
Velik rop v Zagrebu
Zagreb, 25. jan. b. V Dubravički vasi so prišli v trgovino Antona Paršiča trije neznani zakriti razbojniki, Trgovca so zvezali in se spravili na blagajno. Ker pa so medtem prišli nekateri kmetje, so razbojniki zvezali še te ter izropali blagajno. Odnesli so zlatnine in denarja v skupni vrednosti 200.000 din ter nato po,bcgnili. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, vendar pa za zločinci ni sledu.
v. Ribbentrop obiskal predsednika ministrskega sveta in maršala Rydz-Smiglyja, isti dan opoldne pa bo sprejet pri predsedniku rejniblike.
Varšava, 25. jan. AA.: O priliki obiska nemškega zunanjega ministra v. Ribbcntropa v Varšavi današnje dopoldansko varšavsko časop'sje posveča temu dogodku številne članke. »Dobri Vječer« na primer piše: Stališče Poljske do Nemčije je bilo prej določeno od strani zunanjega ministra Becka, ki je izjavil; »Naše stališče do Nemčije in njenih vprašanj bo točno takšno, kakor stališče Nemčije do Poljske«. V Evropi je bila poljsko-nemška izjava preizkušena in je pokazala svojo vrednost za obe državi, kakor tudi za vso Evropo. Zagotovila je mir na mejah, ki so sc prej zdele
r/šM
Tri slike iz obkoljene Barcelone
Povečanje trgovine z Italijo
Ljubljana, 25. januarja 1939.
Z veseljem je naša javnost vzela na znanje, da se bo povečalo sodelovanje med našo državo in Italijo posebno na gospodarskem polju. Struktura gospodarstva obeli držav je taka, da si obetamo lahko od tega sodelovanja znatnih koristi. Kakor smo še vedno z velikim delom našega kmetijskega in lesnega izvoza navezani na Italijo, tako je tudi naša država najhliinji trg za že zelo razvito italijansko industrijo.
Ker so kontingenti za našo trgovino z Italijo bili določeni že lani za vso loto 1939 (povečali so se od 193S na 1939 za naš uvoz v Italijo za 77 na 257 milij. lir), jc pričakovati, da bo prišlo do revizije kontingentov v tej smeri, da bo povečan še bolj naš izvoz v Italijo. Za to govori tudi ugodno stanje našega kliriaga z Italijo, ker se je v zadnjih mesecih saldo v našo korist zmanjšal na 12.13 milij. dinarjev, tako da na strani plačilnega prometa ni nobenih težkoč za nadaljne povečanje trgovine med obema državama.
Posebno slovensko gospodarstvo, ki vzdržuje že stoletja stare stike z italijanskim trgom, pričakuje od izboljšanja trgovine povečanja izvoznih možnosti v Italijo, za kar pride v prvi vrsti v poštev naš les poleg raznih kmetijskih proizvodov.

Izvoz lesa v letu 1938
Po podatkih iz Belgrada se je zmanjšal naš izvoz lesa od leta 1937 na 1938 od 1,208.004 tone na 1,015.899 ton, v vrednosti pa od 1.133.1 na 891.1 milij. din. Po količini se je torej izvoz zmanjšal za 15.9%, po vrednosti pa za 22.34%.
Povečanje izvoza od 1937 na 1938 izkazuje samo izvoz v Madžarsko, Maroko, Nemčijo in Španijo, dočim je izvoz v ostale državo znalno padel. Nadalje je iz statistike razvidno, da so Nemčija, Italija in Madžarska vzele 07.9% vsega našega izvoza lesa. Naslednja tabela nam kaže pregled izvoza lesa po vrednosti v posamezne države v letih 1937 in 1938 v milij. din:
1937 216.0 191.3 122.0
Nemčija
Italija
Angiija
1938 159.3 348.9 228.0
Madžarska	75.8	79.7
Grčija	44.2	43.9
Argentina	37.8	41.6
Nizozemska	24.2	42.4
Češkoslovaška	18.7	27.3
Egipt	16.3	30.4
Avstrija	13.9	37.7
Maroko	13.8	13.0
Alžir	12.3	21.2
Tunis	11.4	13.9
Francija	9.8	23.3
Švica	9.5	15.2
Palestina	9.1	9.7
Belgija	6.9	23.7
Albanija	6.2	5.8
Malta	3.5	5.1
Španija	0.9	0.7
Ostale države	47.0	63.6
■	■ ■	
Borze
Rudarska in fopilniška proizvodnja
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 22. januar kaže naslednjo sliko (vse v milij. din. v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. januar):
Aktiva: Zlato v blagajnah 1.8999 (+0.3), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.910.7 ( + 0.3), devize izven podlage 590.97 ( + 3.15), kovani denar 354.26 (+9.4), posojila: menična 1.666.9 (—9.6), lombardna 38.7 (—4.9), skupno posojila 1.705.6 (—14.5) prejšnji predujmi državi 1.627.8 (+0.05), vrednostni papirji 265.1 (+9.1), razna aktiva 2.052.9 (—42.7).
Pasiva: Bankovci v obtoku 6.440.R5 (—145.9), drž. terjatve 39.1 (—3.6), žirovni računi 1.364.9 ( + 84.8), razni računi 986.8 ( + 14.14), skupno obveznosti po vidu 2.390.8 ( + 95.36), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 232.1 ( + 15.6).
Obtok in obveznosti po vidu 8.831.66 (—50.56), skupna podlaga s premijo 2.455.3 ( + 0.4), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.441.4 (+0.4), skupno kritje 27.80 (v prejšnjem izkazu 27.63%), od tega samo kritje z zlatom v blagajnah 27.64 (27.48)%.
Izkaz kaže novo znatno razbremenitev banke, saj se je obtok bankovcev zopet znatno zmanjšal. Od novega leta sem se je obtok bankovcev zmanjšal za skoro pol milijarde dinarjev (točno za 479.85 milij. din), istočasno so narasle tudi naložene na žiru pri Narodni banki za 284.9 milij. din.
Med aktivi se jo v neznatni meri povečala podlaga. Znalno pa se je zmanjšal devizni zaklad: za 52.54 milij. din, obenem pa tudi razna aktiva, med katerimi se nahajajo tudi devize: za 94.52 milij. din.
Tudi posojila banke izkazujejo stalno zmanjševanje. Tako so od 1. do 22. januarja menična po sojila zmanjšala za 40.76 milij., lombardna pa za 24.92 milij., torej skupno posojila za 65.7 milij din, kar je prav znatna vsota.
Končno nam je omeniti še, da je banka od 15. do 22. januarja 1939 povečala svoj portfelj vrednostnih papirjev za 9.1 na 265.1 milij. din.
Zaradi stalnega zmanjševanja obtoka bankovcev se je tudi odstotek kritja izboljšal od 27.22% dne 31. decembra 1938 na 27.8% dne 22. januarja. Pri tem se je samo zlato kritje povečalo od 27.20 na 27.64.% '
Po uradnih podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala v mesecu decembru naša rudarska proizvodnja (v oklepajih navajamo podatke za november 1938): črni premog 39.023 (39.172), riavi premog 358.929 (366.870), lignit 126.105 (128.490), nafta 84 (121), železna ruda 45.102 (54.600), kromova ruda 2.797 (3 837), boksit 15.700 (28.263), pirit 12.563 (13.183), bakrena ruda 86.980 (78.613), svinčeno-cinkova ruda 69.997
(74.132), svinčen koncentrat 7.848 (7.892), cinkov koncentrat 5.770 (5 744). kromov koncentrat 899 (994), magnezit 3.393 (5.541) ton ild. Topilniška proizvodnja je dala v decembru naslednje rezultate (v oklepajih |>odalki za november): surovo železo 5.725 (8.211), baker 4 544 (4.521), svinec 591 (601), cink 422 (403) elektrolitični baker 923 (756) ton, zlalo 57.56 (55.33) kg in srebro 21.05 (57.54) kg.
Trgovina s Francijo
Francosko-jugoslovanska kmetijska zbornica. V
trgovinskem sporazumu med našo državo in Francijo z dne 14. decembra 1937 je bila določena med drugim tudi ustanovitev stalne mešane trgovinske komisije. Ta komisija je med drugim lani predlagala ustanovitev francosko - jugoslovanske kmetijske zbornice, ki naj bi imela sedeže v Belgradu in v Parizu. Lani je bil že tudi izdelan načrt pravil za tako zbornico, v kateri naj bi sodelovali: kmetijsko ministrstvo, Glavna zadružna zveza in kmetijske zbornice. Na osnovi teh pravil, po katerih naj bi bila ta zbornica bolj posvetovalni organ zainteresiranih ministrstev, je sklican ustanovni občni zbor te zbornice v Belgradu dne 1. februarja 1939 ob 10 dojioldne v Zadružnem domu v Frankopanovi ulici 15.
Nova družba za francosko-jugoslovansko trgovino. Iz Pariza poročajo, da je tam bila ustanovljena družba "Sociote d'Expansion Commerciale Franco- Votigoslave« skrajšano »Secofy«. Družba ima glavnico pol milijona frankov ter bo skrbela za pospeševanje trgovinskih in industrijskih odnošajev med Francijo in Jugoslavijo. Med ustanovitelji družbe so: Banque Nationale Fran?aise du Commerce, Banque Transatlantique in Socičte Europčenne d'Etudes et Enlreprises.
Poravnalno postopanje je 11 vedno 6 imovini prot. tvrdke »Ljubljanski oblačilni bazar«, družba z om. zavezo v Ljubljani, Mestni trg 6, narok za sklepanje poravnave 7. marca, prijaviti je terjatve do 18. februarja, nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Dolinška Karla, posestnika in krojaškega mojstra v Mokronogu št. 31, narok za sklepanje o po,ravnavi bo 25. februarja, terjatve je prijaviti do 15. februarja 1939.
Napet, vesel in vsebinsko pester film o ncrazdružljivem prijateljstva, o ljubezni, o rafiniranih ženskah itd,	_ —	w a	__________■
Doiores del Rio in RichardD:x Vraija mornarja
Danes premiera ob 16., 19. in 21. uri
KINO UKZON Telefon 22-21
Stanje naših kliringov
Po sporočilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov naslednje na dan 21. januarja 1939 (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 14. januarja 1939):
Aktivni kliringi: Nemčija 26,349.000 (—850.000) mark, Italija 12,126.000 (—7,153.000) din, Turčija 18 milijonov 440.000 (—31.000) din. Poljska 5,779.000 (+ 2,036.000) din, Bolgarija 1,779.000 (— 10.000) din in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Češkoslov. 136,127.000 (—1 milijon 544.000) pron, Švica 3,099.000 (—69.000) švic. Irankov, Belgija 2,330.000 (— 14.000) bclg, Madžarska 16,816.000 (—2,428.000) din in Kcmunija 13,879.000 (2,005.000) din.
Tako aktivni kot pasivni kliringi izkazujejo zmanjšanje salda. Med aktivnimi kl.ringi je omeniti še nadaljnje znižanje aktivnega salda v prometu z Italijo in zmanjšanje klirinškega salda z Nemčijo za 11.8 milij. na 363.3 milij din.
Pogajanja z Nemčijo. Dne 26. januarja 1939 se bodo začela pogajanja med našo Narodno banko m Rcichsbanko glede raznih vprašanj plačilnega prometa med obema državama. Našo državo bo zastopal vice-guvemer Narodne banke g. dr. Ivo Bel:n, verjetno pa ho prišel v Berlin tudi upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, g. dr. M. Petrovič, ki bi imel iz Pariza naravnost odpotovati v Berlin
Vpisi v trgovinski register! Arbor, lesna trgovska in industrijska družba z om. zavezo, Ljubljana, glavnica 200.000 din, poslovodji: Reschitz Anton in Grassi Peter; Mitropro,dukt, srednjeevropska družba za predelovanje deželnih pridelkov 7. om. zavezo, Ljubljana, glavnica 200.000 din, poslovodji dr. Ražem Ivo, Zagreb-Ljubljana in Lietz Karel, Bičar Anton, trgovina s tekstilnim blagom na debelo, družba z omej. zavezo, Ljubljana, glavnica 250.000 din, poslovodji: Bučar Anton in Schmieger Henrik, oba iz Ljubljane, Fe-renčak & Šetinc, trgovina z manufakturo, konfekcijo in modo na drobno, Maribor, Aleksandrova cesta 30, Benko Josip ml., trgovina z govejo živino itd. na veliko, Jakoš Anton, trgovina in izvoz živine na veliko itd., Stična, Klepej & Kopač, podjetje za stojegradnjo, Strmec pri Laškem. — Izpremembe: Greinitz, industrija železa, d. d., Muta; izbrisan je član uprave dr. Juvan Alojzij, Ivan Jelačin, Ljubljana: vpisana je prokura Škufce An-ce, Svilrob, Zgornja Šiška: firma se izpretneni v Condor, trgovska družba z om. zavezo, izbrisana sta poslovodji Prcmelč I. Ladislav in Sire Vinka, vpisan pa Engele Walter, trgovec v Ma-
nbOINova Banka v Belgradu. »Privredno kreditno društvo« zadruga z omejeno zavezo v Zemunu se pretvori v delniško družbo^ in prenese svoj sedež v Belgrad. uiavnira bo znašal« 10 milij. din. Lsta-novitelji družbe so: Lj. Antič, Is. Bogdanovič, odvetnik J. Boškovič in drugi.
Potrjena poravnava: Zidar Alojzaja, neprot. trgovka v Litiji.
Odprava konkurza: Koren Josip in Marija, posestnika v Vitanju (ker ni kritja za stroške postopanja).
Likvidacije: Hranilnica in posojilnica hišnih in zcmljikih posestnikov v Ljubljani, r. z. z o. z., Živinorejska selekcija zadruga za Slovenske gorice pri Sv. Lenartu v SI. goricah, r. z. z a z. in Parni mlin in žaga v Hinjah, r. z, z o. z.
Licitacije: 27. jan. se bq vršila v intendaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 4.730 kg mila za pranje. — Dne 28. januarja bo v pisarni štaba utrjevanja, Ljubljana, pismena pogodba za nabavo raznih aparatov in strojnih naprav za potrebe dravske delavnice; dne 30. januarja za nabavo raznih tehničnih predmetov in orodja.
Iz češkega gospodarstva
Češka valuta. Češkoslovaška Narodna banka objavlja, da je treba vpoštevati pri presojanju notice češke valute v inozemstvu, da obstoja načelna razlika med tečajem izplačila na Prago, t. j. med tečajem češkoslovaške devize in tečajem češkoslovaških bankovcev. Tečaj izplačila na Prago (t j, devize Praga) je stalen in odgovarja zakoniti pariteti čel. valute. Tehnično čsl. narodna banka popolnoma obvlada tečaj izplačila na Prago. Kar se tiče češkoslovaških bankovcev, je vedeti, da obstoja že dalje časa prepoved uvoza in izvoza. Vkljub tej prepovedi pa prihajajo čsl. bankovci še vedno po raznih tihotapskih potih v inozemstva in predstavljajo tako protizakonito utekli kapital. V zvezi s prepovedjo zopetnega uvoza v Češkoslovaško zanje v inozemstvu ni nobene zakonite porabe in je tedaj popolnoma razumljivo, da njen tečaj pada pri pomembnejši ponudbi. Zato ni razloga presojati tečaja češke valute po tečaju za bankovce v inozemstvu, ker je merodajen samo tečaj izplačila na Prago. V zvezi s tem opozarjamo še enkrat naše čitatelje, da je dovoljeno v Češkoslovaško uvoziti samo 300 kron češkoslovaških plačilnih sredstev) v kovancih ali v bankovcih po 10 ali 20 kron).
Češkoslovaški kliringi. V primeri s koncem leta 1937 je bilo stanje češkoslovaških kliringov na koncu leta 1938 naslednje: aktivni kliringi: Nomčija 3.5 (20.5) milij. mark, Jugoslavija 145 (141) milij. kron, Turčija 69 (52.3) milij. kron, Bolgarija stari račun 7.6 (8.1) milij. levov, Italija splošni račun 27.2 (9.9); pasivni kliringi: Grčija 12 (leta 1937 še aktiven saldo za 31.2), Madžarska 27 (22), Bolgarija nov 13.4 milij. levov, v kliringu obstoja poseben račun Anglobanka, ki je aktiven za 43 milij. levov, Italija posebni račun — (50.5) in račun premog-turistika 7.9 (7.9) milij. kron.
Trgovinski sporazum Češkoslovaške z Madžarsko. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaški ministrski svet odo,bril trgovinski sporazum med Madžarsko in Češkoslovaško. Po tem sporazumu bo Madžarska dobavila Češkoslovaški nadaljnjih 50.000 stotov koruze in 200.000 stolov rjavega premoga, dočim bo Češkoslovaška izvozila na Madžarsko 1.6 milij. stotov rezanega lesa in drv ter
za 3.5 milij. kron industrijskih izdelkov.
*
Napredek madžarskega rudarstva. Od 1. 1937
na 1938 se je bruto-vrednost madžarske rudarske proizvodnje povečala od 180.75 na 200.39 milijonov pengo. Posebno je narasla produkcija železne rude, zmanjšala pa se je madžarska proizvodnja železa od 35.794 na 33.519 vagonov. Najmlajši zemeljski proizvod Madžarske je nafta, katere pridobivajo že veliko v krajih Biikkszek in Lispe. Na koncu leta 1938 je znašala dnevna produkcija v Lispe že 22 vagonov. Madžarski strokovnjaki računajo, da že sedaj krijejo z domačo proizvodnjo tretjino potrebe, do konca leta bo pa izkoriščanje teh sond pripomoglo, da Madžarski ne bo potreben več uvoz. V zvezi s tem je narasla tudi produkcija zemeljskega plina.
Angleška banka. V dobi od 12. do 19. januarja 1939 je obtok bankovcev padel za 7.69 na 467.95 milijonov frankov.
Ljubljana, dne 25. januarja.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki <3.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški fimt ne-izpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. Za termine pa so beležili v Zagrebu: za konec januarja 13.69,—13.89, za sredo februarja 13.6250—13.8250, za konec februarja 13.59 do 13.79, za sredo marca 13.55—13.75.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,790.092 din, v Belgradu 5.108.000 din. Nadalje izkazuje Belgrad v efektih 780.000 din prometa.
Llubllana — Tečaji s prtmom.
gold.
• ■
i * • •
■ >
a • l * ■ < i
• i • «
■ i ■
2373.50-2411.50 1761.12—1778.88 742.75— 754.75
995.-1005.—
205.55—208.75 4379.25—4439.25 115 90— 118.20 150.95— 152.45 231.45— 234.55
Amsterdam 100 h. Berlin 100 mark Bruselj 100 belg Curih 100 frankov London 1 funt a Newyork . . . Pariz 100 frankov Praga 100 kron Trst 100 lir . ,
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.705, London 20.71, Newyork 443.0625, Bruselj 74.875, Milan 23.30, Amsterdam 239.45, Berlin 177, Stockholm 106.65, Oslo 104.5 Kopenhagen 92.50, Praga 15.17, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.775, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.40, Helsingfors 9.135, Buenos-Aires 101.875, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji Vojna škoda
v Ljubljani 473.50—475.50 v Zagrebu 474 —476 v Belgradu 474 —475
Ljubljana: Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99.25 do 100.25, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 473.50—485.50, begluške obveznice 90—90.50, dal-mat. agrarji 89.50—90.50, 8% Blerovo posojilo 97 do 99, 7% Blerovo posojilo 91.75—92.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 9g_99. — Delnice: Narodna banka 7.725—i 7.800, Trboveljska 182—190.
Zagreb. Državni papirji: 7% investi-cijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 60.50—62.50, vojna škoda promptna 474—476, begluške obveznice 90—91, dalm. agrarji 89.50—90, 4% sev. agrarji 60—61.50, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 91 50 denar, 7% posojilo Drž. bip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 97 denar, Delnice: Priv. agrarna banka 225 denar, Trboveljska 190 blago, Gutmann 37.50—40, Osj. sladk. tov. 75—76 (75, 76), Osješka livarna 175 blago. Jadranska plovba 320 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar, agrarji 61.50—62, vojna škoda promptna 474—475 (475), begluške obveznice 90—90 50 (90.75), dalm. agrarji 89.50—90 (90), 4% sev. agrarji 59.25 denar, 8% Blemvo posojilo 98.25—98.75 (98.50), 7% Blerovo posojilo 91.50 do 92. — Delnice: Narodna banka 7.800 blago (7,750), Priv, agrarna banka 231.50 denar (233),
2itni trg
Novi Sad. K d r u z a bač. parilet VrSac In-djija 100—101, bač. paritet. Vršac, Indjija sušena! 112—113. Tendenca neizprem. Promet srednji.
Živinski sejmi
Mariborski sejem 24. januarja. Prignanih je bilo 5 konj, 6 bikov, 56 volov, 191 krav in 8 telet, skupaj 266 glav. Cene: debeli voli 1 kg žive teže 4—5 din, poldebeli voli 3.50—4.25, plemenski voli 4—5.50, biki za klanje 3—4.50, klavne krave debelo 3.50—4.50, plemenske krave 3—4.50, krave za klobasarje 2—3, molzne krave 3.50—4.75, breje krave 3.25—4, mlada živina 3.75—4.75, teleta 4 do 6 din. Prodanih je bilo 125 kom. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 10—12 din, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso I. vrste 13—14, II. vrste 8—10. svinjsko meso sveže 12—14.
I KINO SLOGA, telefon 27-30
ob 16., 19. in 21. uri
Plačal Vam bom
V borbi proti irangsterjpm zloglasnega čika-fikega podzemlja! Izredno napeto lilm. delo
Izboljšanje deviznega položaja na Madžarskem.
Pred nedavnim je sporočila Madžarska narodna banka, da bo zopet začela delno transferirati di-vidende v inozemstvo. Ta ukrep je pripisovati izboljšanju madžarske plačilne in devizne bilance.
Dr. Janko Grampovčan:
Gospodarstvo nove Grčije
Svetovni politični dogodki in drugi več ali manj važni pojavi, ki se dogajajo nekje daleč izven meja naše države, nas preradi tako zaposlujejo, da pogosto c« vidimo onega, kar se dogaja v naši neposredni soseščini in kar ni prav za prav nič manj važno. Če ne še bolj od prvih. Tesno prijateljstvo naše države z državami Balkanskega sporazuma pa nam narekuje večjo pozornost za vse ono, kar se v zadnjem času tamkaj dogaja in kar more imeti tudi svoj vpliv na nuše notranje življenje. Zato mislimo, da ne bo odveč, ako smo z najnovejšimi pojavi socialnega in gospodarskega življenja prijateljskih sosednih narodov na tekočem. Prod časom smo prinesli na tem mestu gospodarsko iu socialno sliko nove Turčije, sedaj pa hočemo posvetiti članke drugi prijateljski balkanski državi — Grčiji.
Ni naš namen, da se spuščamo na kakršna koli ideološka področja in da pri tem širimo iz-vestno propagando za določene državno-politične režime, marveč, da ugotovimo samo dejstva, ki govore o moč' ali slabosti, o napredku ali nazadovanju prijateljskega soseda in o tem, v kakšni smeri se razvija narodno gospodarstvo dolične sosedne države.
Vlada g. Melaksasa, ki je prevzela 4. avgusta leta 1936 državno krmilo Grčije v svoje roke, je našla Grčijo socialno, politično in gospodarsko v razsulu. Ogromne množice obubožanega naroda so se zatekle v obupu h komunizmu, ki so ga širili rdeči emisarji Moskvr na celini in po otokih Or-jije, politična naspmtstva so razcepila ves erški narod v dva nespravljiva tabora, ki sta se klala v bratomorni državljanski vojni med seboj, med-
tem pa so vladale na področju gospodarstva naravnost brezupne razmere. Taka je bila dedščina, ki jo je vlada g. Metaksasa prevzela ob svojem nastopu. Poglejmo sedaj dejstva dve in polletne vlade g. Metaksasa na raznih področjih gospodarskega in socialnega življenja Grčije.
Metalna podlaga grške narodne banke se je znižala v zadnjih dveh letih pred nastopom novega režima za 55,866 845 zlatih frankov (1 zl. frank = 15 dinarjev), kar je povzročilo katastrofalen padec drahme. Že na kraju prvega leta pa se je posrečilo g. Metaksasu povečati metalno podlago za 19 milij. zl. frankov, zalogo deviz pa krajem leta 1937 za 53,314.000 zl. frankov. Državni pro-račuui so izgledali takole:
1935/36 1936/37 1937/38
(v milij. 7,1. frankov)
Skupni dohodki Skupni izdatki: državni dolgovi pokojnine plače: prosveta
pošta, brzoj., tel. vojska
javna varnost ostale službe redni izdatki za vojsko izred. izdatki za vojsko begunci
narodno zdravje socialno skrbstvo javna dela ostali izdatki primanjkljaj prejšn. let
12.610	15.475	16.664
1.854	1.856	2.000
946	1.186	1.327
814	880	900
2*0	294	296
701	710	741
513	564	597
966	1.041	1.063
1.102	1.389	1.524
703	1.180	1.263
76	126	118
136	210	164
2(38	435	656
725	893	620
1.811	1.782	1.664
1.745	2.029	8.731
12.640	15.475	16.664
Z za javna dela najetim posojilom v višini 1750 milij. drahem je novi režim v teku dveh let
in pol takorekoS spremenil gospodarski obraz Grčije. Poleg tega pa je posegel globoko v socialno življenje grškega delavca in utrdil narodno obrambo, o čemur se more danes prepričati vsak, ki brskajoč po starih razvalinah Grčije ni izgubil vsakega stika z življenjem.
Plačilna bilanca Grčije kaže za leto 1937-38 naslednjo sliko:
Aktiva: zl. frankov (milijoni)
izvoz blaga	269.038
prihranki izseljencev	91.245
jiomorstvo	25.008
posred. bank z imzemstvom	873
grški kapital, investiran v tujini	26.500
kuponi državnega zaklada	11.314
rač. banke	5.390
ostala	102.787
tujski promet	23.500
555.655
Pasiva: zl. frankov (milijoni)
uvoz blaga potrošnja v tujini dividende tujega kapitala državne potrebe javni dolgovi
amortizacija starih dolgov
nakup ladij
ostala
zavarovalne premije
417.422 11.117 16.000 24.422 22.516 3.021 45.020 15.137 1.000
555.655
Iz gornjega vidimo pasivnost trgovinske bilance, ki pa se pokriva z dotokom prihrankov izseljencev, z dobički pomorske trgovine, s tujskim prometom itd.
(Dalje.);
Pod kraljestvom Krima

Ig pri Ljubljani
Foto Vekoslav Kramarič
Malo je tako lepih pokrajin v Sloveniji kakor je dve uri hoda od Ljubljane Ig ob širokem vznožju Mokrica na eni in Krima na drugi strani, ki ju globoko reže Iški Vintgar. V desetletjih po vojni je postala ta romantična in sončna globel paradiž ljubljanskih izletnikov, ki so si ob žuboreči vodi pod senco mogočnih gozdov nad ogromnimi skalami napravili že dokaj ličnih weeckend-hišic. Od tod so prava gorska pota na desno na rakitniško, bloško in loško visoko planoto, na levo čez »Krvave peči« v turjaško in velikološko ter robsko območje. Ig sam pa, ki odpira dohod do te naravne lepote dolenjskega Krasa, je postavljen na ostro mejo med visoko gorsko bariero in širnim Ljubljanskim barjem, ki je ko široko morje luči, zelenja in modrine, ter je ljubko razvrščen okoli starega grada iz turjaških časov. Kaj pa pomenita sloveči Kurešček in Golo nad Igom pozimi za smučarje, pa naši ljubitelji športa sami predobro vedo.
Ižanske znamenitosti
Hiša, kjer zborujejo in modrujejo občinski možje, je prastari grad Thurnigg, ki ga še danes ljudstvo imenuje »Trnek«. Malokdo pravi »grem v občinsko pisarno«, pač pa »grem na Trnek« ali pa »grem v kasarno«, ker je tu že dolgo dobo let tudi orožniška postaja. Iz tega gradu so izšli ižanski plemiči »von Igg«. Prvič se omenja ta grad leta 1251. Zadnjega plemiča Mihaela von Igg je odkril Valvazor. Plemič Mihael je bil duhovnik in je leta 1495. prejel heneficiat v Dobu, postal leta 1511. škofijski vikar v Ljubljani ter šel leta 1518. za župnika na Dob. Lastniki tega gradu so se zelo pogosto menjavali. V času Valvazorjeve »Ehre des llerzogtums Krains« so bili gospodarji tega gradiča grofje Engelshaus, kakor tudi drugega velikega ižanskega gradu Sonnerk, ki je bil pozneje do prevrata last turjaških grofov, danes pa je last gospoda Jožefa Paime. »Trnek« je prešel v last občine Ig s kupno pogodbo dne 18. novembra 1899., ko je bil župan Martin Zdravje, in sicer od takratnega lastnika, nekdanjega ižanskega župana Antona Kocmurja, za 2800 goldinarjev, s pripadajočim vrtom in malo zemljiško parcelo za 200 goldinarjev. Pogodba je bila napravljena še istega dne pri notarju Ivanu Gogali v Ljubljani. Deželni glavar je bil ta čas Detela. Torej samo ljubljanski župan se more postaviti s tako starim rotovžem kot je ižanski.
Ig ima tudi svoje okraje, kakor kako veliko mesto. Najimenitnejši so: Zabrv, Benetke, Insel, Banija, Stari trg, Na plae itd., ima pa tudi razne ulice, od katerih je najznačilnejša Hrenova ulica, dalje »na šermu« itd. Ima pa Ig tudi svoj »Seufzer-Alee« ali po naše »revored vzdihljajev«. Je pa ta drevored že novejšega datuma in se ro-
Nekaj statistike
Barje s Krimom
Foto Vekoslav Kramarič
mantično vije po lepem gozdiču okoli Palmetovega gradu, ki predstavlja park, kakor jih vidiš samo v Nemčiji ali v Angliji.
Ižanci niso udani pijači
Statistični podatki nam povedo, da so Ižanci zelo zmerni ljudje in da so zločini med njimi redki. V letu 1938. ni bilo v vsej obsežni občini, ki je le malo, to je za 200 ha manjša od Velike Ljubljane — šteje namreč 6290 ha, 74 a in 27 m3, na katerih je 14 vasi s 557 hišami in 1098 gospodarskimi poslopji ter 2800 prebivalci — niti enega kriminalnega primera. Na raznih globah, večidel zaradi cestnih prestopkov, so plačali Ižanci lani vsega 1100 din, nionopolski kazni sta bili zabeleženi samo dve, vsaka po 1110 din. Ponoven dokaz, da so Ižanci vsestransko dostojni ter mirni ljudje. Nikakor pa jim ni pri srcu mitnica, s katero so še vedno v nekakem bojnem razpoloženju že od leta 1848. dalje, česar pa niso krivi Ižanci, pač pa Tone Krivanoga, ki je takrat iskal »antikrista, frajost in konstitucijon«.
Ižanci tudi ne pijejo mnogo, ker pride na osebo letno le dobrih 15 litrov vina, 9 decilitrov piva, 7 decilitrov žganja in niti ne ena šest-najstinka likerjev, mod katerimi prevladuje grenki peiinkovec. Za tobak potroši vsak Ižanec letno povprečno 26 din. Prevladujejo med kadilci »bano-vinske cigarete* Drava. Od lakote, preobjede, pijače ali tobaka ni nihče umrl. prostovoljno pa je šla na drugi svet po dolgih letih le ena oseba. Ižanci so trdi, žilavi in samozavestni, pri tem pa zelo dobrodušni in kdor je le malo bival med njimi, se le težko loči od njih.
V	preteklem letu se je rodilo na Ižanskem 56 otrok, 29 dečkov in 27 deklic, od teh v ljubljanski bolnišnici 8 dečkov in 7 deklic. Prirastek je torej 19, ker je umrlo 37 oseb, 21 moških in
16	žensk, od teh je bil najstarejši moški star 86 in najstarejša ženska 82 let. Poročenih je bilo doma 21 parov, zunaj fare pa 1 par. Najstarejši ženin je bil star 39 let, najmlajši 20 let, najstarejša nevesta 3t let, najmlajša pa je imela komaj
17	pomladi.
V	prekmorskih krajih je naših občanov po zadnji znani statistiki iz leta 1938. 453. Skoraj ni evropske države, kjer ne bi imeli Ižanci svojega zastopnika.
Ljudska izobrazba
Šoli imamo dve. Na Igu je šola stara že nad 80 let. Druga šola je v Iški vasi. Občina pa plačuje prispevek tudi šoli na Rakitni, kjer je všo-lana vasica Ustje, ki spada še pod občino Ig. To šolo obiskuje iz Ustja le eden otrok, za katerega plača občina letno 120 din, prihodnje leto pa se ta prispevek zviša na 147 din. Mlajši rod je pismen 100%, starejši ljudje pa so nepismeni le do 3.8%. Med njimi je pretežna večina takih, ki so se pisanju že odvadili, ker vobče ne pišejo ali pa ne morejo pisati, ker imajo roke preutrujene od dela.
Koliko zakoljemo
Za pregled raznih živil, predvsem mleka in malinovca, so plačali prodajalci 408 din. Torej je to dokaz, da vozijo Ižanci v Ljubljano dobro blago, dohre mere in vage. V občini se je pojedlo 1 bika, 14 volov, 10 juncev, 27 krav, 94 telic, 35 telet, 1 ovca. 1 buša in 57 prašičev. Mnogo tega mesa pa je bilo prodanega tudi v sosedni občini Tomišelj in Zelimlje. Ni pa tn upoštevana zaklana živina, katero je kmet porabil za sebe, predvsem prašiče, katerih število lahko računamo na 500.
Druge številke
Za holniškooskrbne stroške so plačali občani 11.800 din. Ugodno rešenih prošenj za odpis bolniških stroškov je bilo 29 za skupni znesek 8700 din. Ubožnih listov je bilo izdanih 50. Pravdarska strast je nekoliko ponehala, vendar pa ima občina zabeleženih v preteklem letu pri občinskem posredovalnem uradu, kjer je župan kot razsodnik z dvema članoma uprave, še vedno 26 razprav, od katerih je bilo 6 rešenih negativno, ostalih 20 pa se je posrečilo ugodno poravnati. Tozadevno bi morda vedelo povedati sodišče kaj več, posebno pa »špetircimer« na št. 28 v Ljubljani. Prijavljenih koles je 450, motornih vozil 16. V preteklem letu je bilo obravnavanih na občini 4865 aktov, ob koncu leta sta bila nerešena le dva akta. Res lepo i število! Delavskih knjižic je bilo izdanih 26. I davčnih 42, nravstvenih spričeval 30 in ubožnih listov za brezplačno zdravljenje 24. Ker so kmetije slabo donosne, manjše pa vobče nodonosne, dalje zaradi večjega števila doraslih otrok, sili mladi svet v mesto za delom ler raznimi službami.
Regulacija Iške in elektrifikacija
V preteklem letu se je izvršila na Igu kanalizacija enega dela banovinske ceste in regulacija izvira Iščice, vojaška uprava pa je uredila cesto z Iga, od marofa pri gradu gospoda Palmeta do Iške vasi, odkoder vodi dalje na Gornji Ig in Rakitno. Že sedaj je bil na tej resti jako živahen promet, ki se iz leta v leto stopnjuje. Sedanje dobro urejene ceste bodo veseli poleti posebno številni obiskovalci Iške vasi in prelepega Iškega Vintgarja iz Ljubljane, tako da smemo upati, da
se bo »tujski« promet pri nas še bolj dvignil.
Obeta se nam tudi regulacija hudournika Iške, ki jo izvršuje oddelek za urejanje hudournikov kr. hanske uprave v Ljubljani. Iška ob neurju podivja ter neusmiljeno trga kmetiču zadnjo grudo plodne zemlje ter jo odplavlja proti Barju. Z regulacijo se bo to preprečilo ter tudi Barje zavarovalo pred poplavo. Stroški bodo znašali okroglo 5 milijonov dinarjev, to je prihližno 45 ižanskih proračunskih let. Seveda se bodo ti stroški porazdelili mod interesente zasebnike, zainteresirane občine, kjer tudi Ljubljana ne bo izvzeta, močvirski odbor in pa banovino. Samo na občine in interesente pride okroglo 1,235.000 din. Seveda ne vse naenkrat, ampak v gotovem razdobju let.
Nestrpno pa žo pričakujemo trenutka tako za-željene elektrifikacije, ki se uresniči v najkrajšem času. Vse predpriprave so v teku, denarna sredstva pa so tudi že zagotovljena Začetek ho sicer malo težak, ali z malo dobre volje se bo vse premagalo. Ig bo s tem močno napredoval. Sedanji občinski proračun znaša 111.064 din dohodkov ter prav toliko izdatkov, bodoči pa bo že z ozirom na elektrifikacijo nekoliko večji in treba ho nekoliko zvišati sedanjo 42% doklado. Upamo, da nam bodo merodajne oblasti tudi priskočile na pomoč.
Še to naj omenim, da na Ig vozi vsak dan eleganten in prostoren avtobus našega rojaka g. Kraljiča, ki se na njem blesti spredaj daleč viden kovinast napis »Ižanec«. Tudi to je naša posebnost.
Beda poljskih delavcev v Ameriki V januarju so blizu Ncumadrida v USA vprizorili poljski delavci demonstracije. Več sto družin jo zapustilo svoje hišo in bivalo v mrazu in snegu na prostem. Na sliki je nekaj otrok teh dclavccv v taborišču
Slovenija spustila v zrak nad 160 milijonov
Ljubljana z okolico nad 35 milijonov — Najpriljubljenejše so »Drava«
Ljubljana, 25. januarja.
Tobačna tovarna je bila z.grajena na sedanjem prostoru 1. 1873, in jc poprej imela svoje tovarniške prostore v znameniti cukrarni na Poljanah. Kakor znano, je cukrarna 25. avgusta 1857 pogorela. Znova so jo zgradili in so bili tam dalj časa nastanjeni »meksikajnarji«. L. 1870. pa je prostore od takratnega lastnika Pongratza vzela v najem državna tobačna tovarna, ki jc zaposlovala že tedaj do 1000 delavcev in delavk. V začetku januarja 1872 je nastal nov požar. Goreti je začelo v velikem dimniku. Delavstva se je po.lotila silovita panika. Neka delavka je bila v gnječi pomandrana do smrti, več delavk, ko so bežale iz tovarne, pa je bilo hudo poškodovanih.
Leta 1873. sc je tobačna tovarna preselila v nove tovarniške prostore na Tržaška cesto. Svoj čas je tobačna tovarna dajala podatke, koliko Slovenija spusti tobaka vsako leto v zrak. Zadnja leta pa jc ta statistika — knjiga zapečatena s sedmimi pečati. Ni mogoče dobiti lačnih podatkov glede Slovenje, ki jo tovarna zalaga z. vsemi tobačnimi izdelki. Slovenija je razdeljena na 36 glavnih tobačnih zalog, kjer dobivajo trafikanti vse tobačne izdelke v podrobno prodajo. Tobačna tovarna pa zalaga z izdelki tudi še druge kraje izven Slovenije.
Mnoge glavne zaloge imajo več in večmilijon-ski promet. Omcn;a!i srno že, da je Maribor lani spustil v zrak 26,501.439 din. Zanimivo je dejstvo, da se je potro,šnja tobačnih izdelkov lani napram 1. 1937. močno dvignila. Po privatnih informacijah je Slovenija lani izdala za vse lobečne izdelke nad 160 milijonov dinarjev in skoraj za 20 milijonov več kakor 1. 1937.
Vsakega Ljubljančana in okoličana bo pač zanimalo., koliko milijonov je šlo lani v zrak v Ljubljani in okolici. Glavna tobačna zaloga na Vidov-danski cesti, kjer je dnevno velikanski promet in kjer se klijenti drenjajo bolj, kakor v kaki prodajalni, jc bila tako uslužna, da je našemu poročevalcu sestavila zanimiv pregled, kakšne vrste tobačnih izdelkov so šle najbolj v promet Glavno dejstvo jc, da smo kot lokalni rodoljubi najraje segali po cigaretah »Drava«. Glavna zaloga zalaga vse mestne trafikante in okolico, ki obsegajo isto ozemlje, kako.r ljubljansko okrajno sodišče.
Lani je Ljubljana 7. okolico spihala v zrak 35,413.132 50 din in za okoli 3,300 000 din več kakor predlanskim, ko je bil zaznamovan prav velik padec potrošnje tobaka. Povišck potrošnje nam tolmačijo tako, da sc je promet dvignil zato, ker so bile eksportne cigarete ukinjene. Posebno se je dvignil promet pri cigaretah: »Morava«, »Zeta«, »Ibar« in »Drava«. Pa tudi pri boljših, luksuznih cigaretah in cigarah je lanski promet mnogo višji ko predlanski. Lani smo potrošili po posameznih vrstah tobaka naslednje množine:
Tobak v zavojih
16 kg trebinjca, 247.8 kg neretvanskega, 317.30 kg zetskega in 4.472.60 kg savskega tobaka za cigareto v zavojih. Piparji so porabili 858.30 kg tobaka
za r*ipo. To prvovrstnega. Mnogi piparji pa ga potem še mešajo z raznimi dišečimi zelišči. Piparji pa v Ljubljani in okolici izumirajo! Dolgih pip, ki so včasih krasile domove piparjev, človek že kmalu več ne najde. Piparji sc večjidel poslužujejo kratkih pip ala detektiv Pinckerlon, Sherlock Holmes in drugih do.mačih nip, »potošk« in »gorjušk«.
Ogromne množine cigaret
so bile spremenjene v pepel, ki bi pač mogoče lahko koristil kmetijstvu in vrtnarstvu. Pokadili smo lani: 18.400 komadov cigaret »Kosovo«, 15.640 »Strumica«, 87.160 »Sumadija«, 14.230 »Minjon«, 290.700 »Vardar« brez nikotina, 284.300 »Drina« brez nikotina, 387.700 »Vardar« navadnih, 943.300 »Drina« navadnih, 1,404.400 »Neretva«, 139.100 »Bled«. Po teh segajo zlasti tujci na Bledu v letoviški sezoni. Dalje: 663.500 »Mirjan«, 18,223.900 »Morava«, 21,150.300 »Zeta«, 329.000 »Hercegovina«, 28,713.600 »Ibar«, 52,957.800 »Drava«. Kolekcije po 80 komadov 209 zavojev.
In cigare?
Prav zanimiv jc dalje pregled, koliko smo lani pokadili v Ljubljani in okolici raznih cigar in to: 605 komadov havan, 910 finih kub, 8060 regalitas, 31.000 trabuk, 13.600 britank, 211.800 operas, 103.400 navadnih »šušlar« kub, 71.500 viržink, 246.400 portorik, 190.700 brazilk, 59.700 viržinijoz, 543.800 komadov mešanih inozemskih in 346.500 kratkih domačih. Nosljači so porabili 756 kg tobaka za njuhanje »Čikarji« pa 976 kg znamenitih klobas za čikanje.
Potrošnja tobačnih izdelkov se je lani dvignila, toda šc ni dosegla rekorda, ko jc Ljubljana svoj čas izdala za »sladko travico« do 40,000.000 dinarjev!
»Daladier« — novo orientalsko ime
Odkar je bil francoski ministrski predsednik Daladier na obisku v Tunisu, ne mine nili dan, da ne bi prejel novih izrazov priljubljenosti med ljudstvom. V Pariz je prišlo zanj toliko daril iz Severne Afrike, da bi si mogel dati jiostaviti kar hišo v orientalskem slogu, in pretekli teden jo dobilo 63 tuniških novorojenčkov ime »Daladier«.
Grad sv. Grala — vojašnica
Samostan Montserrat v Kataloniji, ki je doživel v teh razburkanih časih najčudovitejše spremembe, je bil po mnenju zgodovinarjev grad svetega Grala iz pripovedke o Parsifalu. Nekaj časa je imel v razkošni, veliki obednici republikanski okrnjeni parlament svoje seje, ker je bil le Iu na varnem spričo bombnih napadov. Zdaj pa je samostan spremenjen v vojašnico. Pred daljno trdnjavo nebes«, kakor so srednjeveški vitezi imenovali Oralov grad, so postavili tojiove.
V	osvobojeni Tarragoni
Do bližine Monthlancha se moreš na progi od Leride proti Tarragoni lagodno peljali; to pa postane drugače med Montblanchom in Vallsom Za l*)t, ki ni niti 20 km dolga, smo potrebovali več ko tri debele ure, to pa večidel zaradi mnogih kmečkih voz. Osli in mule nočejo, ali pa so preveč opešani, da bi mogli vleči te dvokolesne vozove, ki so obloženi z vsem, kar take družine pač premorejo. Izstopil sem bil in šel gledat, kako je ta kolona voz dolga, da bi bil vsaj vedel, koliko časa bo treba še čakati. Naštel sem bil 118 raznih vozil med našim avtomobilom in tistim oslom, ki za vse na svetu ni hotel z vozom več naprej. Nobena beseda ni zalegla, ne udarci, ne brce z okovanimi vojaškimi čevlji. Šele ko so začeli avtomobili trobili in je nastal pravi pravcati peklenski koncert, se je celo oslu zazdelo preneunino in jo ves vznevoljen potegnil svojo cizo iz blala.
V	Montblanchu smo zagledali zastave nacionalistov. Prebivalstvo je skoraj polnoštevilno in mestece ni skoraj nič porušeno. Vsi so dobre volje in obhajajo padec Tarragone. Kmalu za mestecem začne pot lesti navkreber. Dospemo do majhne vasi. Pred seboj zagledamo Llllo, ki je kar prilepljena na trmili brdih. Precej močno mora motor sopihati. ko vozi čez prelaz istega imena. Kar nekam občutimo vpliv Sredozemskega morja. Veter piha bolj toplo in mehko. Zelenosiva barva
oljk in zaprašenih grmičev se umika svetlim, soč-natim barvam travnikov. Poedina drevesa kostanjev rastejo na slemenih, prav samcata pa stoji nekje jablana, vsa v polnem razcvitu. Po cesti nam prihajajo nasproti ujetniki v skupinah po 30 mož; kar 1000 jih je. Brez straže hitijo naprej, drugi utrujeni posedajo na tla ob cesti ali škreb-ljajo suhe skorje.
Z viška prelaza zagledamo nedaleč, pred seboj mestece Valls, ki je bilo šele nedavno zavzeto. Na široko se razteza ravnina, ki jo obdaja venec gri-čec in so v dalji razlije v sinji mrč oblakov in neba. Tam zadaj je Sredozemsko morje. Palme rastejo jio velikih vrtovih malih posestev, peljemo se skozi oranžne in cilronove gaje. Poedine dateljnove palme molijo svoje krošnje visoko iznad vinogradov: velikanski grmi kaktej se pojavljajo. Mala |x>sestva so vsa urejena. Tu sem ni padla nobena 'lomba. Njive, vinogradi in sadno drevje so obdelali rdeči in zmagovalci morejo pobirati sadove. Tu te nič ne spominja na vojno.
Pri Vallsu so pa že [»orušeni mostovi. Po več kilometrov daleč dobesedno štorkljamo čez železniške tračnice. Valls je ličen kraj in ni nič razdejan. Kmalu zagledamo topniška motorizirana vozila in preidemo pehoto in konjenico. Konji so plašijo — strašna zmeda! Ob cestah so table z napisom: »V Frnncovem imenu — držite se reda na cesti I« S tem redom se približujemo natančno do 12. kilometra pred Tarragono.
Ob pogledu na mesto se mi zazdi, ko da ni Iu nobenih ljudi. Meslo ima približno 40.0<K> prebivalcev. A prvi vtis me je premoti), saj so bili vsi meščani spodaj na Rambli, kjer so vzklikali nacionalistom. Nekje sloni kolo in jaz se povzpnein nanj in se začnem vozariti po mestu. Šipe oken so cele. hiše le tu in lam poškodovane. Torej ni res, da bi bila Francova letala Tarragono bom-
bardirala; a pristanišče je razdejano. Slavna katedrala je v redu, druge cerkve pa so rdeči imeli za garaže in skladišča Mesto sloji deloma visoko nad morjem in iz palmovega drevoreda vidiš na morju tri nacionalne rušilre na straži. Sonce vroče pripeka, in vojaki dremljejo v senci hiš in zi-dovja. —
Povsod, kamor pridem, vidim vozove »socialne pomoči«. Lična, mlada dekleta mečejo kruh, sardine, konzervo in kondeuzirano mleko lačnemu prebivalstvu. Zdaj prihaja zmagoslavna armada. Štirje generali na konjih ogledujejo čete. To so tarragonski zmagovalci: generali Solchega, Alonso, Sanchez, Baltista. Njih obrazi so veseli in samozavestni. Poleg njih vidim novega guvernerja Tarragono in vojaške osebnosti legionarjev. V mestu so f>oglaviliie zadeve že vse organizirane — od načelnika zdravstvenega urada pa do števila avtomobilskih izvoščkov. Pred poslopjem vojaškega poveljstva čaka na ducate ljudi. Vsakdo ima kako željo in sleherni hi rad, da bi se mu izpolnila. Lačen sem, pa ni nikjer ničesar za pod zob. Tedaj mc zmotijo rdeči, ki priplove.jo s svojimi bombniki. V višini kakih 4000 m letijo proli mestu in časih za sekunde izginejo za oblaki. Divje so zaganjajo vanjo streli nacionalnih topov zoper letala. Dve bateriji sikala in klopocela v ozračje. Na durale svetlobnih izstrelkov kaže jiot granatam in bliskovito prešinjajo oblake. Dozdeva se ko čarobna umetna razsvetljava. Po več belih oblakov sloji visoko na nebesu. Ženske, starci in otroci kričijo in begajo proti skroviščem. Nevarnost je huda; pel sovjetskih bombnikov bljuva na meslo. Toda obramba jih prepodi venkaj na morje,^ kjer začno, ne da hi kaj zadeli, bombardirati rušilre. Polagoma se začne mračiti. Mesto je le
malo razsvetljeno. Na Ramhi — sprehajališču _
se smejejo in klepetajo. Mladina se že veseli in kmalu pozabi tistih pet bombnikov.

prati se prav!:
perilo zaupati dobremu Scfilcfitovemu terpentinovem milu. S Sckichtovim terpentinovim milom negovano perilo nikoli ne porumeni In ostane dolgo časa kot novo.
SCHICHT0V0 TERPENTINovoMILO
pere bleščeče belo!

Koledar
Četrtek, 26. januarja: Pilokarp, škof; Pavla, vdova.
Petek, 27. januarja: Janez Zlatousti, cerkveni učeni k.
Novi grobovi
■f Fr. Tnmaž Perovšok, 0. F. M. Dne 12. januarja 1939 je umrl v Jeruzalemu v samostanu sv. Odrešenika frančiškanski brat laik fr. Tomaž Perovšek. Rojen je bil pri Sv. Gregoriju pred 67 leti. V frančiškanski red je slopil v Ljubljani pred 116 leti. Že kot mlad brat laik se je priglasil za Sveto deželo, kjer je preživel dolgih 31 let. Zadnjih 25 let je bil vedno v istem samostanu in sicer pri ev. Odrešeniku v Jeruzalemu. Tu je opravljal ves ta čas službo zakristana. Zaradi svoje ljubeznivosti in post reži ji vosti je bil od vseh ljubljen in spoštovan. Domači patri in duhovni romarji ga bodo zelo pogrešali. Letos na praznik sv. Treh kraljev je bil še v Betlehemu pri cerkveni slovesnosti. Domov se je vrnil bolan. Dobil je vnetje pljuč. Ves vdan v voljo božjo je izročil >vojo dušo Stvarniku, ki mu je vse življenje tako zvesto služil. Pokopali so ga na frančiškanskem pokopališču na Sionu v bližini dvorane zadnjo večerje. R. I. P.
•f V Strugah na Dolenjskem je umrl Viktor Bravič, posestnik in čevljar. Zapustil je štiri otroke, ki so večinoma preskrbljeni. Hravič je bil vseskozi poštenjak, vzoren krščanski mož. Bil je v moški Marijini družbi in Apostolstvu mož ter je večkrat na mesec prejemal svete zakramente. Rad ie čitnl in podpiral katoliške časopise in knjige. Zanimal se je za vse dobro in lepo. Sveti mu večna luči Njegovi družini naše sožaljel
Osebne novice Jubilej zaslužnega šolnika
Dne 26. jan. t. 1. obhaja svojo sedemdesetletnico naš priljubljeni gospod ,Očka'. Vsakdo v Podčetrtku ve, da kliče s tem imenom staro in mlado le eno osebo, namreč g. šolskega upravitelja v pok. Franca Lovreca. Vse ga ima rado. Kako tudi ne? Bil je tukaj učitelj in upravitelj šole, bil je župan v najbolj trdih časih med vojno. A četudi bi ne bil to, "ospod Franc. Lovrenc, je osebnost, ki ne samo da nima sovražnika, temveč je priljubljen kakor
mamtei w MiiHVMiMMHimKimmJdt^«!«™ r™««
>JČ&j jpKanfjiJteT
Koliko bobncčih besed o borbi zoper kapital in kapitalistično družbo smo slišali desetletja in desetletja, koliko govorov smo brali o nesebični skrbi za ubogo ljudstvo, koliko navdušenih člankov in knjig je socialistična literatura napisala o skrajni požrtvovalnosti, ki jo mora človek proletarske miselnosti kazati v boju za pravice lačnih in bednih? Zdaj, ko se ruši Barcelona pod topovskimi kroglami nacionalne vojske, pa vidimo, knko so se vsi vodivni »proletarci«, kakor na primer gospod minister del Vayo, pa sam ]ircdsednik rdeče republike Azana in še cela vrsta socialističnih komisarjev in nadkomisarjev s vsem nagrabi jenim bogatim premoženjem vred, rešili pravočasno v tujino — pravi proletarci pa nc vedo nc kod ne kam, ker jih nihče noče '■prejeti in hraniti. Voditelji bodo v Franciji uli švici s pomočjo svojih kapitalov mirno in udobno Uveli dalje, proletarec pa, ki je prišel o b vse, se bo naprej pehal in trudil, pa ne ho imel niti tega zadoščenja, da bi sc mogel opominjati na »hrabre* vojskovodje rdeče armade, ki so jo prvi na tujih križarkah in elegantnih, parnikih popihali, namesto da bi na barikadah žrtvovali svoje življenje in premoženje za republiko za zgled vsemu trpečemu proletarijatu...
Taki *■apostoli* socializma seveda niso mogli zmagati, saj jim je prvo njihova lastna oseba in njen blagor. Take apostole ima socializem tudi pri nas...
g
len
I
malokdo v svojem kraju. Vsakdo je srečen, kdor se snide z gospodom. Za vsakogar ima njegova vedno dobrotljiva roka pripravljen kak dar, če drugega ne, vsaj običajen dar — cigareto; vsak čas ima pripravljeno prijazno, dobrohotno besedo, dober nasvet, tolažbo, kakor pride polreba. Ko bi bili ob njem zbrani vsi, ki jih je osrečil s kako dobroto, ogromno število bi jih bilo. Zato pa ima tako značilno ime »Očka«, ki zgovorno dopoveduje, kako otroško vdana mu je vsa okolica v ljubezni in spoštovanju
Naš g jubilant se je rodil 26. januarja 1869 pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Ko je končal ljudsko šolo, ga je poslal njegov oče, ki je rad Šolal svoje otroke, — msgr. Andrej Lovrec, župnik v Ljutomeru, je tudi iz te rodbine, — dalje študirat v Maribor, kjer je obiskoval učiteljišče. Po končanih študijah jo bil najprej vzgojitelj v neki družini, nakar ga je učiteljska služba zanesla v nekaj krajev za krajši čas, na pr. k Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Najdlje, je služboval v Olimju, osem let, tam je sodeloval pri zidanju nove šole, in v Podčetrtku od 1. 1903 do 1925. Ko so politične in kulturne fronte udarjale z vso silo druga ob drugo v boju za premoč, je moral g. Lovrec iti prerano v pokoj zaradi edine napake, ker je preveč pokazal, da je krščanskega prepričanja. Pa je ostal tak kar naprej, krščanskega prepričanja — vsak dan gre k sv. maši, — dobrohoten do vseli in delaven na kulturnem in gospodarskem polju.
Mnogo zaslug si je g. Lovrec pridobil s svojim mnogostranskim delom. Uspešno je deloval v šoli, kjer je dosegel krasne učne in vzgojne uspehe. Učenci so se odlikovali z velikim znanjem in še lepšim obnašanjem. Bil je in je še požrtvovalni in izboren učitelj petja in glasbe; s trudom si je ustvaril godbo, katere nekateri člani še danes odlično sodelujejo pri godbah drugod. Gotovo je sad njegovega truda, da je v Podčetrtku toliko umevanja za lepo petje. Se sedaj sodeluje pri kulturnih prireditvah: igre, cerkveno petje otroškega pevskega zbora. Bralno društvo, ki mu je t. či predsednik, in prosveta pri gasilnem društvu. Za gospodarstvo pa je veliko storil kot dolgoletni tajnik tukajšnje Posojilnice in prvi delovni član kmetijske podružnice, čeravno v pokoju, nima pokoja, ker si ga ne da.
Mi vsi mu čestitamo k njegovi sedemdesetletnici in se veselimo, da jo je učakal tako krepkega zdravja. Želimo mu, da bi mu to zdravje bilo še dolgo ohranjeno, da bi mogel še veliko delati, saj je najbolj srečen, kadar dela, in da bi se mogel veseliti srečnega življenja v krogu svojih otrok, ki jih je tako lepo oskibel, in vnukov in vnukinj
do skrajno možnih mej življenja.
*
—	Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Joža Novak 7. Jesenic, Saša Korun iz Ljubljane, Kdo Valenčič iz Kranja, Marijan Ogrizek iz Celja. Alojzij Jager od Sv. Jurija ob juž žel. in Jurij Picek, iz Novega mesta. Čestitamo!
*
—	Z banovine. V petek, 27. januarja, g. ban dr. Marko Natlačen ne bo sprejemni strank, ker ja službeno odsoten. Na to opozarjamo zlasti vse tiste, ki so hoteli priti s podeželja k uradnim sprejemom na banovini.
___ Župne urade opozarjamo, da tečaja za
kmečke fante v dneh od 13. do 18. februarja ne bo. Za ta tečaj eventuelno namenjeni fantje naj se prijavijo takoj za zadnji kmečki tečaj, ki bo prihodnji teden od 30. januarja do 4. februarja. — Škofijski odbor Katoliške akcije v Ljubljani.
—	Prenovitev cerkvenih orgel na Skaručini. V hožjepotni cerkvi na Skaručini so se okrog sto let stare orgle v teku časa tako obrabile in pokvarile, da ne morejo več dalje služiti zadovoljivo svojemu namenu. Po izjavi orglarskegn mojstra g. Fr. Jenka, ki je zadnje čase pred cerkvenimi shodi te orgle večkrat za silo »poflikak, so sedaj nujno polrelme temeljite prenovitve. To so spoznali ljudje sami, zaradi česar so se cerkveni pevci na svojo lastno pobudo ojunačili in šli po domači soseski in okolici pobiral prostovoljnih darov za obnovo orgel. Nabrali so deset llsoč dinarjev, t. j. polovico v ta namen potrebnega denarja. Ker cerkev sv. Lucije na Sknručnl zaradi nedavnih velikih Izdatkov (čez 30.000 din) za pobeljenje zunanjih sten, prebarvanje zvonika, popravil v podstrešju itd. nima denarja, se obračamo s prisrčno prošnjo do blagih src častilcev sv. Lucije, prijateljev in znancev za kak dobrohoten, prostovoljen prispevek v označeni namen. 1'rostovoljno darovani zneski, katerih izkaz bo objavljen na velikonočni teden v »Slovencu« in • Domoljubu«, naj se blagovolijo poslali samo na duhnvnijski urad sv. Lucije na Skaručini, pošta Vodice nad Ljubljano.
—	Namesto venra na grob blagopokojno gospe .losipine Staretove, grnščakinje na Kolovcu, sta darovala gg. Anton in Vida Krisper iz Radeč 200 din podpornemu fondu na zavodu za slepo ileco v Kočevju. Iskrena hvala!
—	šolska radio oddaja: »Proslava sv. Snve«. ho v petek 27. januarja 1939 ob I i dopoldne.
—	Vreme: Jugoslavija : Oblačno po vsej državi, le na Primorju deloma oblačno. Dežuje
na jirfhii polovici fn na skrajnem zahodu Sneg po visokih planinah. Temperatura brez velike spremembe. — Napoved za danes: Nekoliko se bo zjasmilo na zahodu. Oblačno r. dežjem in snegom v sredini države in na vzhodu. Temperatura se bo znižala.
—	Idrijske ljudsko in narodne pesmi, ki jih je priredil za moški in mešani zbor Zorko Pre-lovec, bodo izšle v lični knjižici, ki bo gotovo v veselje vsem pevskim društvom, ne le delavskim — založila Rudarska zadruga. Naslovno sliko je originalno naslikal idrijski rojak prof. Dolfe La-pajne. Cena knjižici bo okoli 20 din. Dolžnost vsakega Idrijčana jo, da te pesmice naroči, tudi če jih ne poje. ampak kot spomin na svoj rojstni kraj in na mlada leta. Zbirko naročite žo pred izdajo na naslov avtorja Zorka Prelovca, Ljubljana, Dalmatinova 13, I. nadstropje.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemiti zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani ■fosef« erenčieo
—	Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. No poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseli lekarnah. Reg. 25.801-37.
lo dh^mfi
*	Cerkev sv. Marka v Zagrebu prenavljajo.
2e tri leta prenavljajo zagrebško cerkev sv. Marka in so dela že zelo napredovala. Bivša zakristija je spremenjena v kapelo sv. Fahijana in Scbasti-jana, zagrebških paironov. Zaradi dolgotrajnega štrajka so tesarska in kamnoseška dela zastala, konec o,ktobra preteklega leta pa so dela toliko napredovala, da bo letošnjo spomlad kapela končana in izročena svojemu namenu. Kapela bo prava dragocenost cerkve sv, Marka. Oboki kapele so pozlačeni enako kakrnr oboki cerkve. Stene so tehnično že pripravljene za nove freske profesorja Kljakoviča. Naslikani bodo prizori iz hrvatske cerkvene zgodovine. V kapeli je že postavljen ogromni kamenit blo,k za oltar, pa tudi za krstni kamen. Tla so tlakovana z dragim kamnom, nad vhodom v kapelo pa jc starodavni grb mesta Zagreba, posnetek originala iz leta 1449. Z deli bodo nadaljevali, kakor hitro bo tc\ dopuščalo vreme.
*	Dopisnica je iz Splita v Šibeuik potrebovala dvajset let. Nad dvajset let je potrebovala dopisnica, da jc prepotovala 60 km. Mario Lušič v Ši-beniku jc prejel dopisnico iz Splita. Zelc* se je pa začudil, ko jc pogledal podpis osebe, ki mu je poslala dopisnico, in pa poštni žig na dopisnici, ki nosi datum 17. IX. 1918. Sprva je mislil, da gre za šalo, ko jc pa natanko pregledoval dopisnico, je ugotovil, da je bila res oddana v Splitu 17. septembra 1918. Na dopisnici je znamka za 10 vinarjev s sliko Franca Jožefa. Poleg poštnega žiga v Splitu je bil pritisnjen tudi žig šibeniške pošte z datumom od 23. ianuarja 1939.
*	Zanimivo odkritje v dubrovniški cerkvi. Pri kopanju zida v frančikanski cerkvi v Dubrovniku, kjer bodo postavili spominsko ploščo pesniku Gunduliču, so o.dkrili v zidu lepo izdelano duplino, 10 cm široko, 20 cm visoko in 70 cm globoko. V duplini so našli stare rokopise religiozne vsebine. En rokopis je hrvatski, drugi pa latinski. Frančiškani bodc\ te rokopise proučili. Doslej še ni znano, kdaj je bila ta duplina narejena in kdaj so bili shranjeni najdeni rokopisi.
*	Odkup tobaka v Hercegovini. Odkup tobaka pomeni za Hercegovino največji gospodarski dogodek Kmetje vnovtijo tobak in za prejeti denar nakupijo v glavnem vse svoje potrebščine. Ob tem času plačajo kmetje državne davke in pa svoje do,lgovc pri trgovcih, ki dajejo kmetom blago na račun tobaka. Nad mesec dni traja odkup in sta odslej odkupljeni dve tretjini tobaka (300 vagonov). Cene so različne. Ponekod je tobak po 15.50 din, drugod pa tudi sama po 10 din. Povprečna ccna je 12 dinarjev. Tako bo letos dobila Hercegovina za svoj tobak 45 do 50 milijonov dinarjev t. j. 20 do 25 milijonov dinarjev manj kakor leta 1937. Letošnji pridelek tobaka je z» dvesto vagonov manjši od prejšnjega leta, je pa zato tohak kvalitetno mnogo boljši. Pred vojno so plačevali hcrccgovinski tn,bak po 18 kron. Za leto 1939 je dovoljenih zn sajenje tobaka 128 milijonov sadik t. i. 20 milijonov manj kakor preteklo leto.
*	Roparski napad na pošlarico. Že včeraj smo na kratko poročali, da je neznan ropat v Hrvatskem Lcskovcu napadel poštarico Dragica Kufti-nec, jo pobil na tla in ji iztrgal poštno vrečo, v kateri jc bilo 18700 dinarjev gotovine. Poštni urad je pretekli ponedeljek prevzel večjo denarno vsota in jo je hotel z večernim vlakom povslati v Zagreb. Poštarica Dragica Kuftinec je sama nesla poštno vrečo z denarjem na postajo, da bi jo tam izročila poštni ambulanci v večernem vlaku Na poti proti postajnemu poslopju — šla je po železniški progi — jc začula za seboj korake, pa v temi ni mngla nikogar videti. Naenkrat jo je nekdo od zadaj zgrabil za rame in jo s pestjo udaril po glavi s tako silo, da je poštarica padla na tla Ropar jc nato zahteval denar. Ko je poštarica odgavorila, da v vrečah ni nobenega denarja, jo ie ropar še enkrat udaril po K'av' tako zelo, da jc poštarica omedlela. Poštarica, ki je ležala med tračnicami, sc je k sreči kmalu zavedla,
Uubljan^
Gledališče
Drama. Sreda, 25. jan.: Upniki, na plan! Red B. — Četrtek, 26. jan.: Ilollywood. Red A. — Petek, 27. jan.: zaprto. — Sobota, 28. jan.: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 29. jan., ob 15: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20: Upniki, na plani Izven.
Opera. Sreda, 26. jan.: Kv. Onjegin. Red Sreda. — četrtek, 2fi. jan.: La Bohemo. Gostovanje Josipa Gostiča. Red Četrtek. — Petek, 27. jan., ob 15: Boris Oodunov. Dijaška predslava. Cene od 16 din navzdol. — Sobota. 28. jan.: Frasquita. Red R. — Nedelja, 29. jan., ob 15: Roxy. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20: Gioconda. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Rokodelski oder
V nedeljo 29. januarja oh pol osmih zvečer ho v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, premiera veseloigre »Prod poroko«. Igra je polna komičnih zapletijajev in vzbuja ve« čas živahno veselost. Sodelujejo izbrane igralne moči. Igra jo v spretnih rokah g. Fr. Gajota.
Radio Ljubljana
četrtek, 26. jan.: 12: Priljubljeni napevi (plo-S?e). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Violina in kitara (gg. prof. K. Jeraj in Stanko Prek). — 14: Napovedi. — 18: Pester spored, igra Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Plesi raznih narodov (koncert Radijskega orkestra). — 21.10: Klavirski koncert ge. Mirce Sancln iz Celja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šramel »Skrjanček«.
Drugi programi
Četrtek, 26. januarja. Belgrad-Zagrcb: 20 Tam-
burice — 20.30 Simf. koncert — Praga: 19.25 Plesna glasba — 20 Igra — 21.10 Ork. koncert — So-sija: 19 Ork. koncert — Varšava: 19 Straussov večer — 21 Igra — 23.05 Paljska glasba — Budimpešta: 19.05 Opera — 22.45 Cig. orkester — Trst-Milan: 17.15 Vok. koncert — 21 Opera »Kralj Hasan« — Rim-Bari: 21 Simf. koncert — Dunaj: 20.10 Pisan koncert — 20.50 Igra — Berlin 20.10 Plesni večer — Hamburg: 21.10 Valčki — Vratisla-va: 20.10 Opera »Čarostrelec« — Koln: 20.30 Bi-zetova opera »Carmen« — Monakovo: 20.10 Op®" reta »Paganini« — Beromunster: 19,40 Ork. koncert — 21.15 Nar. pesmi — Strasbourg: 21.15 Zab. koncert.
Predavanja
Socialno ekonomski institut v Ljubljani prire 'i ciklus predavanj o aktualnih socialnih in gospodarskih problemih. Kot prvo je na sporedu predavanje ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Iva Pirca »O raziskovanju vasi«. Predn-vanje bo drevi ob 8 v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Bethovnova ul. 10/1.
Moški odsek Prosvetnega društva v Trnovem ima drevi ob 8 predavanje »O svetovnih vprašanjih današnjega časa«. Predaval bo g. urednik Terseglav. Vabljeni vsi!
Prosvetno društvo Ljubljana • mesto. Di-ovi ob 8 bo predaval na prosvetnem večeru v Akademskem domu senator g. dr. Franc Kulovec. Predavanje ho izredno zanimivo ter pričakujemo s strani članstva vseli odsekov polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8 predavanje v šoli. Predaval bo g. nadzornik Šlrekelj: Vzgoja breskve in jagodičevja.
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Peter imn drevi ob 8 svoj redni sestanek s predavanjem gosp. kaplana Novaka.
FO Šiška ima drevi redni fantovski eestamek. Predava g. Prežel. Vsi in točno!
Novoupokojenke tobačno tovarne v Ljubljani vabimo na sestanek, ki bo v petek, dne 27. januarja 1.1. oh 3 popoldne v kleti Konsumnega društva na Kongresnem trgu. Pridite vsel — Odbor,
Lekarne
Noflnn službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
sicer bi jo osebni vlak povozil, S težavo se jc splazila do postajnega poslopja, kjer je povedala, da je bila napadena. Takoj so bili obveščeni orožniki, ki so preiskali vso okolico, vendar pa za roparjem ni bilo nobenega sledu. Ranjena poštarica 6e je s tistim vlakom, ki naj bi peljal poštno vrečo z denarjem, peljala v Zagreb, kjer je bila sprejeta na kirurgični oddelek klinike.
Anekdota
Slavni češki skladatelj Anton Dvorak je bil jako vesten v svojih delih. Besedilo za opero »Arniida« je jako natančno proučil, da bi ne bilo v njem kaj nespametnega. Ko je bral tisto besedilo, kjer nastopi tudi jezdec, se je zamislil in se vprašal: »Ali so pa konji takrat tudi že bili na svetu?«
»Ali želite spati — ali naj začnem kar predavati?«
Zanimiva zgodba o Ireh lesnih trgovcih
LJubljana, 25. januarja.
Dostikrat so pripete v življenju prav neprijetni primeri, ko postanejo ljudje žrtve lastne zvijače. Pred dnevi smo poročali o nekem fantu, ki je meni nič, tebi nič, dal nekemu posestniku na Ižanskem posekati cel gozd ter dal drva prepeljati v Ljubljano, in sicer kar več vagonov. Kmet je prepozno opazil Škodo ter je tekel v Ljubljano, kjer je policija še o pravem času fanta prijela ter mu del izkupička še utegnila odvzeti in ga povrniti lastniku gozda. Zanimivo je, da je bil kmet celo vesel, da mu je fant dal posekati gozd, češ: »Saj jaz sam ne bi znal tako spretno drv spraviti v denar in celo tolikšno množino!« Fant bo moral seveda v kratkem kljub temu pred sodnike.
Druga podobna goljufija so je pripetila pred dnevi, ki pa se je iztekla prav komično. Neki propadli lesni "trgovec., ki je včasih prav spretno ba-rantal, je bil v lasti vizitke drugega lesnega trgovca, ki je znan po vsej deželi in ki stoji prav trdno ter ima tudi obširne gozdove. Njegovo ime je odlično znano tudi med inozemskimi interesenti, ker ta trgovec vedno odlično postreže s res takim blagom, kakor zahtevajo lesne uzance na blagovnih borzah.
No, te dni jo prišel v Ljubljano neki večji Inozemski kupec, ki je za gotov termin potreboval tnk in tak les, toliko in toliko (podrobnosti nam niso znane, kar pa na stvari nič ne moti). Nastanil so je v nekem hotelu, s° izdal po poklicu kot lesni trgovec in slučajno zvedel, da je prišel prav tedaj v isti hotel tudi neki slovenski lesni trgovec. Bil je namreč tisti, ki ni imel niti trske lesa. Inozemec si ga je dal predstaviti in propadlemu lesnemu trgovcu je bliskovito padla v glavo ideja: predstavil se je z vizitko onega pravega, premožnega lesnega trgovca. Po daljših pogajanjih je propadli
Akademikom slov. univerze
V petek, 27. t m. ob 3 popoldne bo občni zbor, V soboto, 28. t. m. od 8 do 14 pa volitve največjega akademskega foruma našo univerze Akademske akcije, v kateri vodimo slovenski akademiki žilavo borbo za izpopolnitev slovenske univerzo in za dosego študentovskih pravic.
Ob vsestranski podpori vsega zavednega slovenskega naroda smo žc mnogo dosegli, toda naš cilj ostane: popolna slovenska univerza.
Za predstoječe volitve v AA smo postavili slovensko narodno listo, katere nosilec je tov. Ludvik Leskovar, cand. iur.
Pozivamo vse akademike, da v interesu našo Univerzo strnjeno in onotno glasujejo ea
SLOVENSKO NARODNO LISTO gt nosilcem Ludvikom Loskovarjem, cand. tur.
Slovenski akademiki.

e P®"',.
te tisto	tetp0"",
borite z	tad°vo, ^
sjastfi"-1
1 Odlikovanje zaslužnega jetniškega paznika.
V jetnišnici ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo včeraj izročeno na slovesen način odlikovanje, s katerim je bil počaščen z najvišjim ukazom jetniški nadpaznik Alojzij Nežmah v znak priznanja za zvesto in vestno službovanje. Upravitelj jetnišnice g. Spreitzer je g. Nežmanu izročil lepo odlikovanje v prisotnosti vseh uslužbencev, očrta-joč v toplih besedah odlikovančev plemenit značaj, vzor uslužbenca in človeka, ki 6i je s svojim delom in iskrenostjo pridobil ljubezen, spoštovanje in naklonjenost vseh, ki so imeli kdaj priliko z njim uradno ali drugače priti v stik. Na lastno prošnjo je bil g. odlikovanec sedaj vpakojen. Bog ga naj ohrani v zdravju še dolga leta! Prijatelji ee pridružujejo čestitkam, ki jih jc bil včeraj izrekel g. jetniški upravitelj.
1 Na medicinski fakulteti smo včeraj proslavili 00 letnico našega Tineta — »mojstra s prosek-ture«, ki se ga gotovo spominjajo vsi bivši slušatelji ljubljanske medicinske fakultete. Slavljencu želimo še mnogo let uspeš-nega delal — Medicinci.
1 15. prosvetni večer bo v petek 27. januarja oh 8 v beli dvorani Uniona. Zanimal bo vse častilce našega največjega pesnika Prešerna. Prešernova rojstna hiša v Vrbi je odkupljena z na novo sezidanim kmečkim domom za družino Vovk-Rihičevo iz Vrbe. O tem bo predaval Prešernov rojak g. pisatelj F. S. Finžga-. Podal bo poročilo o delu, o zbirki šolske mladine in drugih dobrotnikov. Predavanje bodo spremljale zanimive eki-opbične 6like, ki nam kažejo vse, kar je v zvezi s pesnikom Prešernom. G. pisatelj, ki vodi vso to akcijo, je priznan govornik, zato na to predavanje opozarjamo vse meščanske kroge in obože-vateljo pesnika Prešerna. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
t Tatvina v karmeličanski cerkvi V torek, 24. t. m. je zlobna roka s silo razbila nabiralnik, ki je postavljen v lični kapelici sv. Male Terezije v karmeli-čanski cerkvici na Selu pri Ljubljani. Nabiralnik je bil dobro zaprt in kakor se vidi na močni ograji, na kateri je bil na notranji strani pritrjen, je imel vlomilec precej posla, preden je prišel do dinarjev, ki so jih pobožni častilci sv. Male Terezije daroval: za njen oltar in za potrebe siromašne cerkve. Tat si je izbral za svoj posel čas, ko prihaja najmanj ljudi v cerkev. Verjetno, da sta bila dva, ker drugače bi b:lo opravilo le prenevarno. Plen ni bil velik. A siromašna cerkvica, ki razen darov, nabranih v nabiralniku pri oltarju svete Male Terezije, nima nobenih drugih dohodkov, težko pogreša vsak dinar.
1 Za kuhinjo najrevnejših v stari enkrarni je daroval g. Viktor Š o b e r, trgovec s špecerijo na Sv. Jakoba trgu 4, 50 kg pšenične moke. Večkratnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje z željo, da bi našel več tako požrtvovalnih posnemalcev.
1 Uradništvo Privilegirane agrarno banke v Ljubljani je darovalo namesto venca na krsto predsednika Agrarne banke in ministra v pok. g. liogdana Markovičn 218 din za dom slepih, za kar se društvo najtopleje zahvaljuje.
1 Nad 100 reševalnih voženj. Kako zelo je bil potreben reševalni avto, ki so ga dobili ljubljanski reševalci lani, se je posebno izkazalo letos, ko se neverjetno pogosto vrše reševalne vožnje. Samo meseca januarja je reševalni avto prepeljal okoli 400 bolnikov po večini v bolnišnico ali pa na dom.
I Rešilno lestve. Ko so regulirali Ljubljanico, 6e je izkazalo, da so Dotrebne ob obrežju posebne
trgovec »prodal« inozemskemu kupcu ve? vagonov takega in takega lesa. Inozemec, ki je mislil, da ima pred seboj res pravega lenega trgovca, čipar ime mu je bilo znano, je Slovencu brezpogojno zaupal. Samo malo čudno se mu je zdelo, da trgovec, ki je vendar premožen, zahteva takoj aro, in sicer kar več deset tisoč dinarjev. Inozemec je imel nekaj odprtega denarja v banki in je prodajalcu izstavil ček. V banki pa so poznali pravega lesnega trgovca, na kalerga ime je bil ček izstavljen in dejali donosilcu čeka, da mora počakati do jutri, s čimer se ie ta zadovoljil. Banka je pravega jesnega trgovca brzojavno obvestila, da je zanj pripravljen večji denar in da ga hoče nekdo zanj dvigniti. Brzo je prirohnel v Ljubljano, in sicer kar z avtomobilom. V banki so mu povedali, kdo je zanj izstavil ček in kje inozemec stanuje. Hitro je odšel v hotel in vprašal inozemca, kako in kaj je s to zadevo. Inozemec mu jo pokazal pogodbo, na kar mu je domačin povedal, da je inozemec nasedel goljufiji in da je le on upravičen prodajati svoj les. Inozemec pa je tedaj dejal: »No, če je tako, pa vi podpišite pogodbo, saj škode tako nisva nič utrpela, ker banka še ni izplačala denarja I« Pravi trgovec je pogodbo pregledal, se nasmehnil, saj so hili pogoji prav ugodni, ker jih je delal pravi lesni strokovnjak, čeprav je že propadel. Uganil je tudi, kdo se je predstavil z njegovo vizitko. Inozemec in domači trgovec sta si segla v roko, oba zadovoljna ,in odšla na likof. Goljufivi lesni trgovec pa je zavohal nevarnost ter jo naglo popihal iz hotela, ne da bi poravnal račun. To je storil zanj pravi lesni trgovec, saj mu je preskrbe! goljuf vseeno kupčijo in najbrž ga niti ne bo ovadil policiji, če ga ne bo ta sama iskala zaradi lažne prijave v hotelu. Goljufova ara pa jo šla seveda po vodi.
rešilne lestve, po katerih morejo nesrečneži, ki slučajno padejo v vodo, splezati čez navpični betonski zid. Takih lestev je v Ljubljani več v vsej dolžini, kolikor je regulirana. Sedaj pa so jih postavili tudi v Gruberjevem prekopu. Tam, kjer ima Gruberjev prekop navpičen zid, so prav take lestve kakor v Ljubljanici, tam, kjer je breg poševen, čeprav je reguliran, pa so napete jeklene vrvi, ki tudi zadostujejo, da more ponesrečenec splezati na varno. Gotovo pa bodo te lestve uporabili tudi mladi kopalci, ki hodo poleti kljub prepovedi plavali po Gruberjevem prekopu.
1 Polenovka namočena. Fr. Kham, Kongresni 8.
1 Poskušen samomor v Dravljah. Za dekleta nenavaden samomor je poskušala v noči na včeraj 28 letna delavka A. R. v Dravljah. V navalu obupa si je prerezala žile na obeh rokah. Ljudje so jo kmalu opazili, nakar je reševalni avto obu pano dekle prepeljal v bolnišnico.
Celje
c Harmonikarji v celjskem mestnem gledališču. V nedeljo, 22. januarja ob 2 in ob 4 popoldne 60 priredili celjski in ptujski dijaki v celjskem mestnem gledališču koncert zbora kromatičnih harmonikarjev. Na sporedu je bilo več zelo ljubkih točk, ki jih je izvajal zbor in solisti: gdč. Sonja Rakuševa, Zvonko in Daxko Koželj in najmanjši Herman Antolič.
c Namesto venca na grob pokojne gospe Cul-kove je gospa Pepca Šardoner, restavraterka v Nabavljalni zadrugi, darovala Protituberkulozni ligi v Celju 50 din. Iskrena hvalal
c Smučarski klub Celje razpisuje za j-uniorje ln mladino od 14. do 18. leta tekmo v emuških skokih za prvenstvo Celja, katera bo dne 2. febr. na Kugy-jevi skakalnici v Lise a h pri Celju. Start ob 2 popoldne. Pravico starta imajo vsi juniorji, včlanjeni pri klubih mariborske zimskošportne podzveze. Tekmuje se po pravilih JZSS. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Prijave se sprejemajo do pol 2 v restavraciji Pe4riček v Liscah.
c Iz meščanske šole r Vojniku je bil ukraden neki učenki zimski plašč. Tatvine* so takoj prijavili orožništvu, ki je neznanca takoj pričelo zasledovati ter ga v bližini Frankolovega tudi dohitelo. Plašč, katerega je imel še pri 6ebi, so njeni lastnici zopet vrnili. Je to neki 18 letni brezpo selni delavec. Izročili so ga v roke pravici.
c Hrbtenico si je zlomil 31 letni Jelen Franc iz Sevčmika pri Sv. Andražu pri Velenju. Padel ie namreč iz podstrešja v hlevu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c Cesta Trnovlje-Arclin. Dela pri gradnji te ceste so se spet pričela. Zaenkrat samo prevažajo gramoz in kamenje iz Polul.
Kranj
Prosvetno društvo pri Kranju ponovi v nedeljo, 29. januarja ob 7 zvečer slovensko narodno igro »Divji lovec«.
Opozarjamo na predavanje g. prof. dr. Tineta Debeljaka, urednika »Slovenca« in »Doma in sveta«, ki bo drevi ob 8 v Ljudskem domu: »Pogled na češko zgodovino v luči današnjih dogodkov«.
Z vozom so odpeljali ukradene stvari. Pred dnevi je bilo vlomljeno na Javorniku pod Sv. Jo-štom v Peslovo hišo. V tej hiši ni nihče stanoval, pač pa je bilo v njej precej premičnin. Tatovi so pokradli prav vse premičnine in jih z vozom odpeljali. V torek popoldne se je kranjskim orožnikom posrečilo izslediti ukradene stvari na stanovanju dveh bratov v Stražišču. Vse ukradene 6tvarl so orožniki zaplenili, tatova pa aretirali in vse skupaj odpeljali na arožniško postajo.
Ljutomer
ReHserski in maskerski tečaj. V nedeljo, dne 29, januana bo v Ljutomeru režiserski in maskerski tečaj v mali dvorani Katoliškega doma. Začetek tečaja je po osmi sv maši. To je prav izredna prilika, da more vsako Prosvetno društvo ljutomerskega okraja poslati po dva člana, ki imata sposobnost za režiranje ter ma-skiranje. Tudi Prosvetna društva rt Slovenske krajine so vabljena na ta tečaj. Izrabite to priliko, da se bodo nove moči izvežbale v dobre režiserje ter v spretne maskerjel
Ptuj
Nesreča. Petletni viničarski sin Tušek Franc od Sv. Miklavža pri Ormožu je po nesreči padel s senika, kjer se je igral, in si zlomil levo nogo.
Napad. Ko se je v ponedeljek, 23. t m. zvečer vračal iz Plu|a domov 24 letni mesarski pomočnik Murko Andrej iz Pobrežia, občina Sv. Vid pri Ptuju, ga je na cesti v Turnišču napadel neki L. iz Brstja v Ptuju. Zadal mu je z nožem več vbodljajev.
Ustanovni občni zbor je imela v soboto B skupina ptujskega Fantovskega odseka ob veliki udeležbi članstva.
Po hudih nalivih so v Angliji vse reke prestopile bregove in tako jo tudi Temza mod Maidcnheadom
in Marlowom preplavila vso okolico.
Posli mariborskega okrajnega sodišča naraščajo
Maribor, 25. januarja.
Tudi sodna statistika ima svoje zanimivosti. Saj je sodišče tako ozko povezano z vsem našim življenjem, kakor noben drug urad. Posebno statistika okrajnega sodišča je v tem pogledu skoraj fotografsko točna slika življenja in razmer, saj se v njej beležijo ne samo veliki dogodki, ki se potem predajo v obravnavo okrožnemu sodišču, temveč tudi vs-e malenkosti. Tako je imelo lansko leto mariborsko okrajno sodišče 48% opominjevalnih tožb (do zneska 6250 din); malotnih tožb (do zneska 500 din) :e b.lo 1986, meničnih tožb (do 12.000 din) 243, drugih pravd do zneska 12.000 din je bilo 4128, prisilnih izvršb (rubeži, prisilne dražbe, prisilne uprave) je bilo 11.248, od tega pa vknjižb na nepremičnine 729, prisilnih uprav 89, prisilnih dražb nepremičnin 337, nalogov za rubežni nepremičnin in telesnih rubežni je bilo 5868. od tega izvršenih rubežni 2986; rubežni na plače je bilo 4258 (leta 1937 samo 2522). Prisilnih deložacij iz stanovanja ie bilo 137. Zapuščinskih zadev je obravnavalo sodišče 1542, varnost-
nih in skrbstvenih zadev (nezakonski otroci, odvzem očetovstva, vzgoja nedoletnih in varstvo njih pravic)
609; popolnih preklicev je izreklo sodišče 7, nepopolnih 5. Dovolilo je 1570 prenosov nepremičnin (prodaja posestev in hiš); v civilnih pravdah je podalo v
1519 primerih pravno pomoč; overilo je 2587 podpisov; zemljiškoknjižnih zadev (predlogov na vknjižbe itd.) je bilo 8452. V civilnem postopanju je imelo sodišče 634 rekiyzov in prizivov, v kazenskem pa 114. Kazenskih zadev se je obravnavalo v preteklem letu pred okrajnim sodiščem (v glavnem razni prestopki) 3552, prestopkov mlajših mladoletnikov je bilo 114. Vse številke, ki smo jih navajali, so znatno višje, kakor so bile v letu 1937. Posli sodišča od leta do leta rastejo, kar je pač v t'»ni zvezi s porastom mestnega okoliškega prebivalstva, pa tudi z gospodarskimi razmerami. Čim boljše so te razmere, tem manj ima sodišče opravka z raznimi rubežni, prisilnimi upravami in podobnimi posli. Pri sodišču se že čuti hudo pomanjkanje osebja.
m Nov! poveljnik 45. p. p., g. polkovnik Mi-hajlo Božovič, je prispel v Marilior ter je včeraj napravil svoje uradne obiske pri predstavnikih tukajšnjih oblastev, G. polkovnik Božovič l>o v prihodnjih dneh prevzel svoje posle. Prihaja iz Vinkovcev, kjer je služboval več let ter je bil zelo priljubljen ne samo v častniških, ampak tudi v meščanskih krogih.
m Seja zaupnikov JRZ iz okraja Maribor levi breg je bila včeraj dopoldne v prostorih hotela »Zamorc«. Na seji, ki so se je udeležili mnogi strankini zaupniki, je narodni poslanec Fr. Zcbot poročal o notranje- in zunanjepolitičnem položaju; | poslanec J. Špindler pa o gosjx>darskih potrebah in zahtevah okraja. Na podlagi obeh poročil je bila sestavljena posebna resolucija, v kateri se izraža neomajno zaupanje voditelju dr. Korošcu in stavljajo zahteve mariborskega okraja, za katere se iiosta zavzela poslanca. Na predlog župana Kirerja je bila dr. Korošcu odposlana pozdravna brzojavka, ki so jo navzoči z živahnim aplavzom odobrili.
m Nepotrebno beganje železničarjev — članov Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Z nepoučene in neodgovorne strani se razširjajo med železničarji, člani PDZ v Mariboru vesti, da je društvo znižalo posmrt-nino. Te govorice so za enkrat neresnične. Raz-širjevalci takih vesti imajo namen povzročiti paniko med društvenimi člani. Res je, da je minister trgovine izdal pravilnik o stvarjanju matematičnih rezerv pri humanitarnih društvih, glasom katerega smejo društva do 1000 članov izplačevati le 2000 din posmrtnine, društva z nad 1000 člani pa največ 5000 din. Proti temu pravilniku so se pojavili ugovori ne samo od našega društva, ampak tudi od drugih humanitarnih društev, oziroma ustanov, in je v teku akcija, da se ta pravilnik spremeni. Do nadaljnjega ostanejo dajatve Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru nespremenjene. Namesto, da se članstvo bega, bi bila dolžnost slehernega železničarja, da jx)dpira društvo v njegovi akciji za ohranitev dosedanjih članskih pravic, ki bodo lahko ostalo neokrnjeno tudi za naprej, čim bi se dosegla sprememba jioprej omenjenega pravilnika. — Odbor »Podpornega društva žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru.
m Volik uspeli je bil pri obeh predstavah Petančičevih »Spiritistov«, ki so ju igrali člani igralske družine iz Koprivnice v soboto v Studencih, v nedeljo popoldne pa v Mariboru. Več sto ljudi v Mariboru pri nedeljski predstavi ni dobilo vstopnic.
m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima v nedeljo, 29. januarja ob 16.30 v dvorani na Aleksandrovi svoj redni letni občni zlior. Vabljeni člani in članice k udeležbi. — Odl>or.
m Rezervirajte si vstopnico žo sodaj za predstavo Ljudskega odra na Svečnico dno 2. in v nedeljo dne 5. febr. Obakrat uprizori v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 Anzenoruberjevo ljudsko igro »Četrta božja zapoved«.
m Dekliški krožek frančiškansko prosvoto vabi dekleta, da se udeleže sestanka, ki ho danes zvečer ob pol 8 v »Domu« na Slomškovem trgu. Za vse članice je udeležba obvezna. Novinke — vabljene.
m Na Ljudski univerzi jutri, v petek, ni predavanja. v ponedeljek, 30. jan. predava prof. dr. Rudolf Horvat iz Zagreba o zgodovini Dalmacije (posebno Dubrovnika).
m Ljudski oder. Drevi ob 8 sestanek na odru. m SK Rapid je imel v torek zvečer pri »Zamorcu« občni zbor. Udeležba je bila zelo številna. Vodil ga je predsednik odvetnik dr. Brand-stHtter. Sledila so poročila posameznih funkcionarjev: tnjnika Frankla, blagajnika VVeilorja, oskrbnika športnih potrebščin Piricha, načelnika teniškeea odseka Felherja, noč. lahke atletike dr. Jettmarja, nač. gimnastike Biidefelda, nač. nogometne sekcija BarloviČa, gospodarja \Verbinga in nač. zimsko^športne sekcije dr. Badla. Sledile so volitve ter je bil izvoljen zopei dosedanji odbor, ki vodi klub že 12 let.
m Občni sbor studenških gasilcev. Ena naj-
agilnejših gasilskih edinic v mariborski okolici je gasilska četa v Studencih, ki je imela te dni pod vodstvom svojega neumornega, dolgoletnega predsednika, župana Kaloha svoj letni občni zbor. Poročila so poleg predsednika podali še načelnik Pregl, njegov namestnik Kirbiš, vodja prosvetnega odseka Lintner, vodja samarijanskega odseka Ulrih. Gasilska četa je lani pomagala gasiti 21 požarov, rešilni oddelek pa je interveniral v /30 primerih nezgod in nesreč, imela je več velikih vaj ter vzorno skrbi tudi za svoj naraščaj. Velika pridobitev je nov Gasilski dom, v katerem se nahaja tudi dvorana z odrom. Gasilci so v tej dvorani priredili lani dve uspeli gledališki predstavi.
m Umrl je včeraj popoldne po dolgi bolezni v tukajšnji bolnišnici hogoslovec 4. letnika mariborskega bogoslovja, g. Franc Pafiet. N. v m. p.l
m Fantovski odsek Maribor II ima drevi ob 8 redno telovadi«) v Miklošičevi 2. Točnol
m Izredni občni zbor Kreditno zadruge državnih nameščencev v Mariboru bo dne 29. januarja ob 8. uri zjutraj v mali dvorani Narodnega doma, zaradi razprave o prilagoditvi pravil novemu zakonu o gospodarskih zadrugah. Ob 11. uri isto-tam slavnostno zborovanje v svrho proslave 10 letnice obstoja zadruge. Člani vabljeni.
m Nepošten sosed. Oskrbnik Jurij Stiglic iz Gradiške je opažal že več časa, da mu na skrivnosten način izginja denar, ki ga je imel v zaklenjeni ročni železni blagajni v svoji sobi. Sobo in hišo je vedno skrbno zaklepal ter ključ imel pri sebi. Nazadnje je prijavil zadevo orožnikom, ki so povpraševali pri sosedih, pa so zvedeli, da so ti že dalje časa opazovali nekega soseda, kako je v času, kadar Štiglica ni bilo doma, skrivaj zahajal na podstrešje njegove hiše. Izkazalo se je potem, da so da iz podstrešja priti v sobo, v kateri je Stiglic hranil blagajno. V kratkih presledkih je zmanjkalo oskrbniku iz blagajne več tisoč dinarjev. Orožniki so osumljenca in njegovo ženo aretirali.
Gledališče
Četrtek, 26. januarja ob 20: »Vse za falo«. Red A-
Petek, 27. januarja: Zaprto.
Sobota, 28. jan. ob 20: »Matura«. Red D.
Trbovlje
Popravilo volivnih imenikov se vrši uradno la mesec. Zato naj se zglasijo na občini v sobi št. 4, kateri so dosegli polnoletnost, ali so bili dosedaj izpuščeni. Veliko jih je pri rudniku spremenilo stanovanje, tudi ti naj oskrbijo popravek. Več sto jih je v imenikih vpisanih, ki so že mrtvi ali so se pred več leti izselili. Tudi glede teh bi bilo prav, da se volivni imenik uredi.
Prepovedana |e trgovina s konji iz občine Trbovlje :n Loka pri Zid. mostu, ker se je v teh dveh krajih ugotovila nalezljiva bolezen konjske smrkavosti. V Trbovljah pri Forte:u v Globošaku.
Zavračamo. Pri rudniku so vpeljali novo službo, ki predstavlja nadzorstvo nad nadzorstvom. Da je ta služba neprijetna in vzbuja odf>or, ker se tam išče, kjer so že drugi opravili svoj posel, je gotovo. Zato je tudi dvomljivo, kakšen bo njen uspeh. Splošno mnenje je, da je nepotrebna, ker prevelika gorečnost lahko tudi veliko škoduje. In je v tem primeru tudi že. Občo nevoljo nad tem novim pazništvom pa skušajo socialisti potom svoje »Delavske politike« j>odtakniti drugim, ki pri tej stvari nimajo prav nič opraviti. Ne upajo si napadati podjetja, ki je novo službo uredilo, ampak skušajo posredno valiti odgovornost na Društveni dom, češ da je oseba, ki ji je poverjena nova služba, »poprej« zahajala tja. Ta je pa lepa I Tako hinavsko zavijanje in podtikanje je čisto vredno naših socialistov. Ne bo jim pa pridobilo nazaj zaupanja, ki so ga med rudarji zgubili, kakor so jasno pokazale zadnje volitve. Novemu kontrolorju, socialistom in »Delavski politiki« pa svetujemo, naj si poiščejo, kako bolj mastno kost, n. pr., da doJenejo, po katerih pravilih in zakonih je mogoče, da kdo napreduje ra pred-delavca, ne da bi bil sjjiuh Zaposlen pri podjetju?! Tu bo bolj vredno in zanimivo iskati.
KULTURNI OBZORNIK
Nekaj pojasnil
K simfoničnemu koncertu Glasbene Matice
v Mariboru
»Slovenec« z dne 24. januarja je prinesel oceno mariborskega glasbenega poročevalca Bb. Iz stavka: »Menda lahko mirno trdimo, da smo dobili poroštvo za takšno poživljanje v novem dirigentu Glasbene Matice v g. Dragu Šijancu«, bi sklepal čitatelj, da sem angažirati pri Glasbeni Matici v Mariboru kot novi dirigent. To je že drugi primer takega tolmačenja, kajti tudi »Ve-černik« 16. t. ni. piše med drugimi: »sodelovanje Draga Šijanca je vsekakor dragocena pridobitev za glasbeno kulturo Maribora. Pazimo, da nam ostane strokovnjak in umetnik, ki ga sedaj zopet imamo in da s tem omogočimo stalen napredek in stalno rast naše Glasbene Matice«.
Da glede mojega nameščenja ne pride do pomot, vas prosim, da vzamete naslednje na znanje: angažiran sem edino pri ljubljanski Radio oddajni postaji. Koncert Glasbene Matice pa sem dirigiral le kot gost. Do tega gostovanja pa je prišlo takole:
Minulega oktobra so me naprosili odborniki orkestra Gl. M., da prevzamem vsaj začasno vodstvo orkestra, ki je preživljal skupno 7. ostalo G. M. najtežje čase odkar obstoja. Zavedajoč se pomembnosti te narodne kulturne ustanove na naši meji, nisem mogel biti nezvest svoji »matici«, i7. katere sem sam izšel, in nisem mogel varati zaupanja, ki so mi ga Matičarji brez izjeme izrekli.
Ko sem prvič 6tal pred orkestrom, v katerem sem sam glasbeno »shodil«, v katerem sem čutil svoja prva velika glasbena doživetja, sem bil silno razočaran. Maloštevilnost me je kar osupnila. Tedaj sem sprevidel, da je le dvojno mogoče: na novo koncentrirati vse glasbene sile Maribora v Matici ali pa — likvidirati. Zadnjega nisem hotel pripustiti za nobeno ceno. Sklenil pa sem napeti vse sile, da se izvede reorganizacija opešanih sil. Pri tem delu mi je največ pomagal požrtvovalni inž. Rane. Ko sem videl, da samo orkester ne more v tako kratkem času na-študirati sporeda, ki bi izpolnil cel večer, sem pritegnil k sodelovanju še pevski zbor. Še eno razočaranje: od impozantnega števila nekdanjega zbora, jih je ostalo le še par zvestih. Tudi tu smo morali napeti vse sile, da se pritegnejo vsi nekdanji pevci. Pri tem sem imel zelo dragoceno oporo v ge. ravnateljici Rozmanovi, ln kmalu so prihajali zopet nazaj k svoji »matici« pevci in pevke, ki ie po nekaj let niso več sodelovali. Z dobrim zgledom se je prva vrnila vsem priljubljena pevka gdč. Minka Zacherlova, ki že 11 let ni več pela v zboru. Predvsem jim je hilo treba izgnati malodušnost. In te je bilo dokaj v srcih! Toda naše skupno delo je vidno rastlo v veselje vseh. Sam sem čutil ogromno dolžnost napram Matici in ta je moje skrbi le povečala, ko so napočile božične počitnice in se celo podaljšale. Uči-
Pečjak:
Življenje Slovanov v srednjem veku
Po prvem delu je izšel že po nekaj mesecih drugi del zgodovino za meščanske šole. Pečjakove zgodovine pomenijo v metodičnem in vzgojnem oziru lep napredek v našem zgodovinskem pouku. Nova knjiga ni nikak abstrakten, sistematičen zgodovinski pregled, natrpan z letnicami, imeni in običajno zgodovinsko frazeologi jo, pod katero si učenec nič določnega nc predstavlja. Pisatelj je sestavil učno snov primerno 12 letnemu ličencu po lepo zaokroženih organskih zgodovinskih enotah, ki jim daje živost notranja rast. Vzel je najvažnejše zgodovinske dogodke in osebe in jih natančneje in nazorno opisal, vse drugo pa je tem enotnim opisom podredil. Glede izbora snovi moramo posehno pohvalno omeniti, da je pisatelj odmeril kulturni in gospodarski zgodovini odlično mesto (60 strani), kakor ni bilo to še v nobeni dosedanji zgodovinski učni knjigi za meščanske šole, (Poglavja: Vitezi, plemenitaši, kmetje, mesta, obrtniki, trgovci, rudarstvo, slogi v stavbarstvu). Dolgoletna želja šolnikov po taki knjigi se je sedaj uresničila. Navedena poglavja ponazarjajo v drobnem tisku nazorne sličico iz našega gos|>o-darskega in kulturnega srednjeveškega življenja, na primer »Trgovska karavana na potk, »Seja cehovske uprave;:, »Slovesen prenos cehovske skrinjice«, »Delo v samostanu i. t. d. Pisatelj izhaja iz slovenske zgodovine, ki je v tem delu najohšir-neje obdelana, na to snov pa gradi še zgodovino Srbov in Hrvatov.
Metodična obdelava lične snovi je nova. Pisatelj pred vsakim poglavjem ponovi sorodno učno snov, na koncu poglavja pa uvaja učence v razgovorih na podlagi vzete tvarine v sodobno življen je, ki ga primer ja s preteklost jo, ali pa daje mladini etične napotke 7,a življenje v luči zgodovine učiteljice. Tako je Pečjakova zgodovina res lepa vzgojna knjiga, kakršna je potrebna na meščanskih šolah, ki vzgajajo mladino za vstop v praktično življenje. Pisatelj je tudi prav lepo poskrbel za koncentracijo pouka, tako je na primer bogato poživil snov s citati naših pesnikov in pisateljev, in sicer kot uvod v poglavja. Zanimivi in številni so pregledi na koncu knjige, prav tako zemljevidi in slike. Jezik je odličen. Knjiga je primerna tudi 7,a knjižnice. Kakor slišimo, jo rabijo ludi že po mnogih ljudskih šolah v višjih razredih.	T. G.
Revije in časopisi
Bodočnost, glasilo slovenskih nameščencev in nameščenk, prinaša v prvi številki letošnjega leta naslednjo vsebino: Račun o našem delu, B-c: Delavske in nameščenske legitimacije, Smersu Rudolf: Kako organiziram. Škof Slomšek o slovenskem jeziku, Še enkrat minimalne plače in nameščenci,
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. rež. S. br, 30474/35.
teljstvo in dijaštvo je odhajalo na svoje domove, marsikoga pa je pritegnilo Pohorje in smuka. Tako smo imeli vaje orkestra in zbora v znamenju počitnic. Zame so to bile vse prej nego počitnice. Vodil sem ves ta čas v Ljubljani radijski orkester in radijski komorni zbor, v distanci 156 ktn pa mešani zbor in simfonični orkester Gl. M. Z vožnjami sem izgubil vsak teden dve noči.
Bližal se je 11. januar, dan koncerta. 9. I. konec počitnic. 10, I. sem imel sploh prvič ves zbor pred seboj, ves zbor, čc odštejem tri sopra-nistke, ki so prav tedaj obolele. Vse je šlo gladko, kar se tiče petja namreč. Orkester pa je imel svojo generalko šele na dan koncerta, 11. jan. popoldan v koncertni dvorani, da ne bi bilo treba plačati kurjave in dvorane za dva dni.
Generalka je bila pristopna za dijaštvo. Tu sem mogel presodili, kolikšno zanimanje vlada na naših šolah za glasbo, ki je tako važna sestavina narodno kulture. Šolske sestre so pripeljale največje število dijaštva, iz drugih šol — in v Marii>oru je zelo mnogo šol — je bila udeležba na generalki slaba. Tu moram že reči, da je za mojih gimnazijskih let bilo čisto drugače Ko je bil ravnatelj dr. Tominšek, je bilo tako: okrožnica s pozivom na koncert v razred. Profesor grščine na pr. šteje dvignjene roke. Če se ni javila večina razreda, je profesor ogorčeno za-rohnel s katedra: »Kaj? Tako malo smisla imate za umetnost? Ali vas ni sram,!« Takoj se jih javi še desel. Če pa kdo ni imel sredstev za vstopnino, odredi profesor, da plača ves razred nekaj par več, da lahko gredo tudi revni tovariši h koncertu ali pa na umetniško razstavo. Tako jo bilo nekoč.
Koncert sam je prekašal vse pričakovanje. Orkester mi je igral še boljše, nego na skušnjah, zbor je dal vse, kar se more zahtevati pri razmeroma tako malem številu skušenj. Vsa velika dvorana je bila razprodana, polna dovzetnega in toplo čutečega občinstva.
Časopisje je poročalo o uspehu koncerta. Bilo je res cvetja, lavorjevih vencev, aplavza, navdušenja, toda to so po mojem mnenju le trenutni uspehi. Pravi uspeh tega koncerta pa bo obstojal lo t tem. tako vam pravim in polagam na srce, da živi in dela Glasbena Matica plodonosno naprej in da ji pri tom delu vsi pomagate! Pevski zbor je sedaj v veščih rokah g. Pertota, orkester pa dirigira odlični kapelnik Jiranek. Vi pa, dragi Mariborčani, nikar več mimo ne »glejte, kako umira pravični«, temveč postanite zopet »čebelice-delavket svoje »matice«!
In to šele bo uspeh koncerta!
Drago M. Šijanec.
Novo ravnateljstvo in nadzorstvo OUZD v Ljubljani, Nova uprava Bolniške blagajne TBPD, Glavna skupščina Delavske zbornice, Vestnik itd., itd. *
Naš dom, IV. zv. Ta list, ki izhaja četrtletno v Mariboru, je društveni in družinski časopis štajerskih družin ter se prav lepo razvija in bi ne bilo napak, ko bi se razširil tudi po domovih na bivšem Kranjskem. Urejuje ga dr. Kr. Sušnik, ki mu je letos dal novo obliko, tako da tudi po zunanjosti predstavlja resnejši list. Uvodno povest »Pohujšanje« Ottona Michaela prevaja Ksaver Me-ško, katerega govor na celjskem kulturnem tednu n svojem šolanju v Celju je tudi priobčen v tej številki. List posvečuje veliko pozornosti ljudskim umetnikom ter je lako urednik dr. Sušnik opisal Mavrela Blaža, strojnskega pesnika, Matevž Kroft pa svojega očeta, ljudskega pevca Jurija Krofta. Izmed pesnikov so v tem zvezku zastopani: Vida Tauferjeva s pesmijo »Večer ob vodi', z lepo večerno impresijo, Marija Brenčičeva 7, ljubko pesmijo »Soncu*, ter še France Lepičnik »Trije kralji', France Filipič »Uspavanka«, Stanko Janež:č »Ob jaslicah« itd. Glavno povest, ki jo je lepo ilustriral Maks Kavčič, pi piše Vilko Novak pod naslovom »Brezovski tkalec«. Drugi članki so posvečeni ljudski umetnosti, prosveti in poduku, slovenski književnosti in propagandi spisov Karla Maya, ki ga založnica lista izdaja itd. Posebno zanimiv pa je pregled slovenskih knjig, izišlih v teh mesecih. To je zdaj najpopolnejša bibliografija, ki izhaja sproti. Že zaradi lega jo priporočamo našim prosvetnim knjižnicam.
Nov pogled na češke osvobodilne boje
Registrirali smo svoj čas knjigo, ki se jc pripravljala več let in ki naj bi bila prva kritika prejšnjega režima v Češkoslovaški. Zdaj ie knjiga izšla in njeno vsebino posnemamo iz čeških časopisov. Naslov: Ant. Svatopluk Kalina: Krvou a železom vydobyta češkoslovanska samostatnost«. Praha 1938, str. 333. Samozaložba. — Kakor vidimo, je to knjigo spisal Slovak, ter je naperjena samo proti dosedanjemu gledanju na češkoslovaške osvobodilne boje za časa svetovne vojne. Pisatelj pravi, da je dozdaj oficiclno mnenje bilo tako, da češkoslovaška notranja revolucija v av-stro-ogrski državi med vojno ni pomenila ničesar, malo tudi boji lcgionariev, temveč da je vse bilo odvisno samo od svetovne demakracije in humanizma, kakor iu je predstavljal tedaj najmočnejši človek predsednik VVilson in kakor ju jc slavil Masaryk. Proti takemu podcenjevanju domačih revolucionar, dejanj ie zdaj zbral Kalina vrsto inozemskih dokumentov iz tajnih arhivov v USA, v Londonu, Parizu itd., ter dokazal, da jc češkoslovaška samostojnost dobljena samo z železom in krvjo. Toda kritika prejšnjega režima se kaže v tem, da smatra Masarykovo in zlasti Beneševo legianarsko politiko, kar se tiče prevažanja ruskih legionariev na zapadne Irontc, za Čehoslovake škodljivo ter proti temu postavlja stališče Stcfani-kovo, ki jc bil z vodstvom čsl. narodnega sveta v Parizu večkrat v sporu. Odtod ludi »averzija krogov na Hradčanih proti Stefaniku«. Kakor vidimo, prinaša ta knjiga samo nov slovaški pogled na osvobodilne boje, ki jim daje večjo ceno kakor pa svetovni demokraciji in humanizmu, kakor je bila pozneje »tendenčno prikraiena« osvobodilna misel, da sc jc zmanjšala vrednost dela za osvobojenjc doma in okrepila misel vodnica prejšnjega režima. Večino kniige napolnjujejo prepiri in reprodukcije tujih tajnih arhivov, pa tudi izpovedi še živečih delavcev za narodna osamosvojitev.
Republikanski ujetniki na pohodu v taborišče na barcelonski fronti.
Odisejeva jama zakladov odkrita
Dozdeva se, da je zdaj rlognano, kateri izmed otokov grškega severozapadnega obrežja je prav za prav davni Itaka, kjer je bil doma zmeraj okrog blodeči Odisej.
Raziskovanja, ki so bila opravljena v zvezi z Britskim arheološkim zavodom v Atenah, fo skoraj do dna dognala, da je otok, ki so mu do sedaj dejali T i a k i , tisti starodavni otok Itaka. Pri vasi Pelikali, ki je južno od Tiakija, je profesor llenrtley našel važne podatke izza dobe Homerja. Po drugih [»(laikih na podlagi raziskovanja je dognano, da je bil ta olok od bronaste do železne dobe (to se pravi — prav do zgodovinske dobe) tudi obljuden in vsa kultura se v najdbah prikazuje nespremenjena.
Najvažnejše tozadevno odkritje pa je jama zakladov, ki jo je odkrila miss S. Bento-11 o v a. V zakladnici so predmeti iz vseh stoletij, od 15. stoletja pred Kr. pa do prvega stoletja po Kr., torej tudi i7. stoletij homerske dobe (850 do 700 pred Kr.). Raziskovalka meni, da je ta jama tista, kamor je bil Odisej spravil darila, ki jih je bil dobil od Alkinoosa. Homerjev ep ime-
nuje med darili tudi neke trinožnike, ki je v jami več bronastih ostankov od njih. Na neki lončevini pa je napis: »Podarjamo Odiseju v počaščenje«. 0 zbirki vseh teh najdenih predmetov smemo sklepati, da je Odisejeva domovina zares najdena. Otok Tiaki se zdaj tudi uradno zopet imenuje Itaka.
Codreanujeva oporoka
Codreanu, nedavno na begu ustreljeni p°P'a-var »Železne garde«, je zapustil oporoko 7, datumom 15. junija 1938. Spisal jo je v vojaški kaznilnici Ji lava in se začenja z besedami: »Čeprav ne verjamem, do bom umrl, vendar bi rad tole določil: »Posestvo Codreanujeva, ki sestoji iz zemljišča v vasi Fratesti ob Donavi, iz vile v Pre-dealu v Karpatih in iz pravic do prevodov njegove knjige »Legionarjem«, naj se razdelijo med njegovo ženo, mater in hčerko. Razen tega zapušča svoji hčeri avtomobil in ji naroča, naj ga ne proda. Slednjič prosi svoje prijatelje, da naj bi se zavzeli za družino njegovega svaka, ki je bil v Španiji ubit.« Tako vidimo Codreanuja v tej oporoki, kako je najskrbnejši družinski oče, čeprav ima toliko človeških življenj na vesti.
S S* O R T
Minister Maštrovič obišče slovenske športnike
Minister za telesno vzgojo naroda g. Ante Maštrovič bo v kratkem obiskal Slovenijo, da se bo tudi sam prepričal o delu slovenskih športnikov in telovadcev. G. minister je bil prej zaposlen 7. drugimi državnimi posli, zlasti pred volitvami v narodno skupščino. Z novim letom pa je začel z načrtnim delom v svojem važnem resoru. Najprej je obiskal razne športne organizacije v Belgradu, kjer je imel s tamkajšnjimi športnimi voditelji dolge in plodonosne konference, ki so seznanili g. ministra z vsemi aktualnimi vpraša-
Boksarski turnir Male antante v Zagrebu ali v Belgradu?
Jugoslovanski boksarski zvezi je ponudena organizacija tretjega boksarskega turnirja amaterskih reprezentanc držav Male Antante. Tekmovanje bi se moralo vršiti od 5.—7. maja v Zagrebu. Kakor pravijo belgrajska poročita bi bili Čehi in Romuni bolj zadovoljni, če bi bil ta turnir v Belgradu. Prvi tak turnir je bil v Bukarešti, dočim so se lansko leto borili v Pragi. Kje bo letošnji tretji turnir, bomo kmalu zvedeli, ker bo v kratkem jugoslov. težkoatlelska zveza sklepala o tem.
Iz našega nogometnega športa
V nedeljo bo v Belgradu občni zbor jugoslov. nogometne zveze. Za ta občni zbor je stavi) »Ciradjanski« predlog, da se osnujejo tri zveze s sedeži v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Odbor, ki zastopa slovenske nogometne klube |>a je ta predlog menda zavrnil in sicer iz finančnih razlogov, ker je mnenja, da bi zveza v Ljubljani, omejena samo na teritorij današnje LNP, prišla v težak položaj zaradi finančnih neprilik. Pač pa bodo zahtevali slovenski nogometni klubi razne spremembe v zadevi administracije in financ.
Zagrebški Gradjanski ne bo igral dalje v tekmovanju za zimski pokal, če se sarajevska Sla-vija plasira kot zmagovalec. Toda z ozirom na tekmo zadnje nedelje je skoraj gotovo, da pride v finale zapadne cone sarajevska Slavija proli Gradjanskemu. Ker pa je Gradjanski na svojem zadnjem občnem zboru sklenil, da prekine vse športne stike s Slavijo zaradi incidenta pri li-gaški tekmi, zato je nastalo zopet eno delikatno vprašanje več v našem nogometnem športu.
Malo naših lahkoatletov je doseglo lansko leto olimpijski minimum
Na zadnji konferenci podzveznih delegatov v Zagrebu je bilo sklenjeno, da bo mogel iti od jugoslovanskih lahkoatletov samo oni na prihodnjo olimpiado v Helsinki, ki doseže rezultat v svoji disciplini, ki bo enak dvanajstemu plasirancu na zadnjih igrali v Berlinu. Glede na to bodo morali naši lahkoalleti, ki bodo hoteli v Helsinki doseči tele minimalne mere. 100 in 10.7 sok.; 200 m 22.1 sek.; 400 m 49.8 sok.; 800 m 1:55.7 min.; 1500 m 4:00.6 min.; 5000 m 15:12 min.; 10.000 m 32:01 min.; maratonski tek 2:45:34 ur, 110 m zapreke 15.3 sek.; 400 m zapreke 54.8 sek.; skok v višino 185c m , skok v daljavo 7.18 m; skok s palico 4.09 m; Iroskok 14.60 m; mol krogle 14.63 m; met diska 44.56 m; met kopja 61.50 m; met kladiva 49.28 m.
Lansko leto je prav malo jugoslovanskih lahko-alletov doseglo prednje minimalne uspehe in bi se samo naslednji atleti kvalificirali za olimpijske igre, če bi bile le v letu 1938:
Kling na 100 in 200 m; Hanžekovič v teku na 110 m čez zapreke. Martini v skoku v višino, Kieut v metanju diska in Stepišuik v metu kladiva.
nji jugoslovanskega športa.
Sedaj pa obišče g. minister Zagreb in Ljubljano, kjer bo imel z voditelji športnih in telesno-vzgojnih organizacij razne konference. To veliko zanimanje g. ministra za delo privatne iniciative jo med vsemi športnimi krogi izzvalo veliko zadovoljstvo in se zlasti slovenski športniki in de-lavci na polju telesne vzgoje veselimo njegovega obiska. Ob tej priliki si bo g. minister ogledal lažne športne napraVe, igrišča in stadione in bo obiskal po vsej priliki tudi Planico.
Športni drobiž
škotska nogometna reprezentanca bo po končanem prvenstvenem tekmovanju odrinila na turnejo v Zedinjene države Amerike, kjer bo odigrala 8 tekem.
Francoski reprezentativni igralci, ki so v nedeljo v Parizu premagali Poljake s 4:0, so prejeli premijo v iznosu 44.000 frankov, tako da je odpadlo na vsakega igralca 4000 frankov.
Poljska nogometna reprezentanca je odigrala doslej 92 mednarodnih tekem. Od tega je dobila 35 tekem, neodločeno je igrala 16, izgubila pa je 41 tekem z razliko golov 203:201.
Prvi ženski nogometni klub so ustanovili te dni v Pragi po zgledu brnskega ženskega nogometnega kluba, ki je lani gostoval v Zagrebu in Belgradu. Novi klub se imenuje »Ženska Praga«.
Američanka Wheeler, ki jo v tenisu premagala Madzarko Somogy
Vesti športnih zvez, klubov in društev
t.SK Hermes, Redni lct.ni občni zbor klnba bo t nedeljo dne 29. Januarja ob 9 dopoldne v rest-s vrac.iji pri SesticiTj-rševa cesta. Dnevni red je običajen in jc v irardenobi na igrišču. — Odhor.
Pnrlruiniea Slovenskega planinskega rini Ura v Premijah ima svoj redni občni zbor v četrtek P. februarja 19.19 ob 2(1 v posebni sobi gostilni' Lnhovnik na Prevaljah. Dnevni red: ..Poročila funkcionarjev, »pre-in.rniha pravi), volitve norega odbora in rsz.nMeruti. Planinen provaljske okolice vabimo na polnoitevilno udeležbo.
Afera o Hirschlovih načrtih
Nasprotujoče si izpovedi strokovnjakov
Celje, dno 25. jan.
Danes se nadaljuje pred okrožnim sodiščem v Celju industrijska afera. Današnji razpravi, ki ho trajala pozno v noč, prisostvuje veliko občinstva. Bili so zaslišani: Železnik, Bajec, Matašič in policijski agent Josip Rupreht.
Policijska ovadba
Predstojništvo mestne policije v Celju je podalo ovadbo, ki pravi, da je poverljivo izvedelo, da so bili vzeti drugi načrti in da te načrte še vedno skriva g. Jezernik. Pri preiskavi, tako pravi ovadba, se jo Železnikova izrazila, da je g. Jezernik šo nekatere načrte skril in je obljubil, da se ji bo zato še revanžlral. To ovadbo sta g. Jezernik in Želcznikova z vso odločnostjo zavrnila, češ, da je to navadno obrekovanje. Policijski agent g. Rupreht je pri policijski uradni objavi vztrajal, ni pa hotel izdati osebe, ki inu je o Železnikovi to povedala.
Zasliševanje	m
Matašič Marjan, 37 letni kemik iz Zavodne pri Celju, uslužben pri Medič-Zankl v Domžalah, ki je 1. 1932. izstopil iz službe v Pražarni v Celju, je izpovedal, kako je Miloševič prišel k njemu, prinesel literaturo na dom, kjer sta kuhala in študirala 14 dni. Poizkus jo uspel. Kot 23 letni kemik je izjavil, da bi s primerno literaturo zmogel napraviti litopon. Na vprašanje, kako je mogel sprejeti Miloševiča, da je v njegovi hiši delal poizkus, je Matašič izpovedal, da jo to storil iz kolegial-nosti. Po Matašičevih izpovedbah, ki je bil 9 let nslužben v tovarni, je Miloševič bil komercialni in tehnični vodja v tovarni, in se brez njega sploh nič novega ni uvedlo. Boks pa jo bil lo obrato-vodja.
Bajec Viktor, strojni tehnik pri Mediču, je re-tuširal načrte in jim popravil detajle po nalogu g. ing. Pibernika, ki je skiciral načrte. Ti načrti pa so se porabili le za razmestitev strojev, načrte za peči je pa imel g. Seršcn.
Prečitano je bilo mnenje sodnega izvedenca g. ing. Knopa: Tehnična fabrikacija litopona bazira na tajnih postopkih in snovanje novih tovarn litopona je vedno predmet strokovnjakov. Strokovnjaki izključujejo vsako možnost, da bi bila splošna konkordanca dispozicije in izvedbe aparature obeh litoponskih tovarn Metalbe dd. v Celju in Medič v Domžalah kakšna logična posledica kemičnega procesa litopona ali celo gola tehnična sličnost. Glede sličnosti obratov pooblaščeni ing. Knop trdi, da sta brez dvoma obe litoponski tovarni osnovani na podlagi istih načrtov in smernic obratovanja. Možnost*, da bi se s pomočjo svetovne literatnre posrečila proizvodnja litopona. g. ing. Knop negira. G. ing. Knop je iz patentnih citatov razvidno pokazal, da se kalcinacija litopona lahko yrši na najrazličnejše načine ter v najrazličnejših
»Kdo pa zdaj sredi noči zvoni?« »Ali niste vi, gospa Bregarjeva?« »Sem. Kaj bi pa radi?« »Ali bi ne mogli priti malo dol in poiskati svojega moža, da bomo mogli iti z drugimi naprej?«
tipih peči. V svojem mnenju je zagotavljal, da no obstojajo risbe ali celo detajlni načrti litoponskih naprav v literaturi. Vprašal je, kako se naj tehnik projektant znajde. Kaj jo uporabno, kaj nerabno, kaj veljavno, kaj zapadlo, kaj jc res v tehniki obstoječe, kaj ideja sanjačev, kaj triki tehničnih šarlatanov. Kdo bo njemu neizkušenemu — Miloševiču v tem labirintu pokazal pot in mu svetoval? Morda ho eno fazo zadel, morda dve, morda celo tri, popolnoma izključeno pa je. da bi pri tej ogromni množici predlogov, pri možnih varia-ciah aparatur ustvaril napravo, ki jc v glavnih obrisih enaka najbližji sosedi.
Medičev zagovornik g. dr. Žužek je opozoril sodišče, da je g. ing. Knop brat g. ing. Ljuba Knopa, ki jo uslužben pri Metalni družbi.
Po 10 minutnem odmoru je bil ponovno zaslišan sodni izvedenec g. ing. Knop ter jo svoja izvajanja pojasnil in pribil v škodo obtožencu. Principa mokrega odcejanja litopona v literaturi g. ing. Knop ni našel, ni Pital o naknadnem čiščenju, vendar ne zanika, da bi se po sistematičnih študijah revij ne posrečilo eventunlno doseči uspeh, vendar poudarja, da je za to potrebna daljša doba, nikakor pa ne en mesec. Sodnik je prosil sodnega izvedenca, da naj spregovori o Mi-loševičevem znanju. O. ing .Knop je popolnoma izključil možnost, da bi g. Miloševič kot komerci-jalni vodja zmogel napraviti te načrte.
Nato je bilo prečitano izvidniško poročilo g. ing. Schmidingcrja, ki je v bistvu enako kot ing. Knopa.
Nasprotujoča izjava: ** univ. profesorja inž. Guzelja
Takoj nato je bil zaslišan sodni izvedenec in univ. prof. g. ing. Guzelj iz Ljubljane. O tovarnah v Celju in v Domžalah,' ki ju jc pregledal, pregledal ludi tehnični materijal, je ugotovil, da sta si tovarni povsem enaki, prav tako tudi razmestitev aparatur, ugotovil pa je tudi nekaj razlik glede kadi, ki so v domžalski tovarni manjše, pogreznjeno v tla, dočim v Celju ne, da ima domžalska tovarna membrambne črpalke, dočim tovarna v Celju membrambne in centrifugalne. Nato je splošno govoril o litoponu, ki ga poznamo že 90 let. Najbolj zanimivo je bilo njegovo izvajanje o strokovni literaturi, enciklopedijah, v katerih sicer ni našel kaj povoljnega, temveč je našel več v časopisih (strokovnih), ki so vsekakor važnejši kot učbeniki. Navedel je tudi več strokovnih nemških časopisov, ki govore o vplivu kloridov pri proizvodnji litopona, o vzrokih pri postojnosti barve, o čistilnih metodah itd. Omenil je ludi več čeških časopisov, ki navajajo referate baš glede proizvodnje lilopona. Katastrofalno jc izzvenela njegova izjava, da je našel v svetovni literaturi vse kemično postopke za čiščenje cinksulfata in proizvodnje v temi in svetlobi obstoječega litopona. Prečital je poročilo o razpravi v »Deutschreichs-patent« o cinkovem luženju iz 1. 1921., navedel pa je še več referatov, kakor v norveškem patentu iz I. 1931. Primerjava izdelkov domžalske in celjske tovarne je dokazala, da je kemični postopek povsem enak, kajti analiza bi morala biti pri vseh sestavinah enaka. Možno pa je to. sklepati .pri varjenju. Pregledal je 4 vzorce v Medičevi tovarni, 1 vzorec litopona iz Celja in jih primerjal z vzorčeni iz tovarne IG Farben iz Nemčije. Ugotovil je, da v liloponu v Celju prevladuje cink, v domžalskem pa barid. Posebno značilno je, da je g. univ. profesor našel v litoponu, izdelanem v domžalski tovarni, veliko količino fosforjeve kisline, ki je nimajo ne tovarne v Celju in ne nemške tovarne. S praktičnim poskusom s perihelovo svetilko je osvetlil z ultravioletnimi žarki vzorce in ugotovil, da je bil odporen le litopon v Domžalah, nikakor pa ne litopon iz Celja in litopon iz nemške tovarne. Predložil je tudi dve fotografiji, ki nazorno kažeta la proces.
O g. dr. Ilirschlovi izjavi, podani na zadnji razpravi, je g. dr. Guzelj povedal, da je jasno, da ima vsak kemik osnove glede čiščenja. Metode čiščenja pa so stare in je problem isti, drugačen je le postopek. Izpiranje je čisto enostaven princip. Dal je tudi o tem par primerov čiščenja. V bistvu je to princip luženja, pri katerem gre le za raztopino ali za abstrahirano snov. Ilirschlova abstrakcija je po njegovem mnenju bistveno ista, le kemični način in tehnika so lahko različni. Načini proizvodnje so točno podani v literaturi, in če se kemik zna poglobiti v to, pa ima poleg tega še pomoč, je to logična pot do uspeha. Proces dirigira razporeditev aparatur.
G. prof. Guzelj je nato izjavil, da to sploh ni kaka skrivnost, kot jo delajo, kajti ta stara stvar ni tako komplicirana, da je no bi razumel kemik, važna je le kontrola produkta, analiza procesa. O. ing. Pibernik je pri zadnji razpravi zatrjeval, da je tovarno v Domžalah napravil po študiju v li-
teraturi, g. ing. Guzelj pa je izjavil, da je to možno le, če je imel pomoč.
Razprava je bila ob 1 popoldne prekinjena in so je nadaljevala ob 3.
Popoldanska razprava
G. prof. Guzelj jo izjavil, da je g. ing. Pibernik priznani kemik, ki nima le široke izobrazbe in je izvršil vse izpite z odličnim uspehom, ampak ima ludi večletno prakso.
Univ. prof. ing. G u 1 i č iz Ljubljane je ugotovil, da je peč v Domžalah zgrajena bistveno po Hirschlovih načrtih in po njegovih principih, ilirschlova razprava daje konkurenčne številke za proučevanje redukcijskih peči. Nekatere tovarne v Nemčiji in v Italiji imajo modernejše peči, kot so llirsčhlove. O kakih posebnih Iznajdbah pri Hirschlovih pečeh sploh ni govoriti. Dosedanje izvajanje je dokazalo, da so redukcijske kalcina-cijslie peči v Celju in Domžalah stare in deloma napačno zgrajene. Obe tovarni imata velike različnosti pa tudi sličnosti. G. inženir je izjavil, da sploh ne gre za nobeno industrijsko špijonažo, ker ni tovarna Medič prevzela od Metalnega društva ničesar bistveno novega.
Žid g. dr. Hirschl je ponovno zatrjeval, da so peči njegova osebna last in njegov izum. V svojih izvajanjih je postajal nervozen in jo opozoril sodnike, naj ga poslušajo. Predsednik mu je dejal, naj se dostojno vede. Dr. Hirschl se je oprostil ter nadalje hvalil svojo iznajdbo.
O. ing. Guzelj je stavil dr. llirschlu vprašanje, če je luženje splošno v tehniki znano, nakar je dr. Hirschl lo potrdil. Sledila so vprašanja, na katera je dr. Hirschl kaj hitro odgovarjal in opozoril ing. Guzelja, naj ga pozitivno vprašuje. Nato je stavil dr. llirschlu več vprašanj ing. Gulič. Dr. Hirschl je postal v svojem pričevanju precej nervozen in predrzen. G. ing. Gulič je izjavil, da no vidi v dr. Hirschlovih načrtih nič posebnega, zaradi česar se je dr. Hirschl silno razburil in začel ponovno razkladati svoje specialitetc, ni pa odgovarjal na stavljena vprašanja.	_
Nato sta Medičev zagovornik dr. Žužek iz Ljubljane in zastopnik zasebnega tožilca predlagala, da se zaslišijo še novo priče. Predložila sla tudi nekaj novih kazenskih predlogov. V dvorani je nastalo razburjenje, ko je bilo prečitano pismo dr. Knopa, ki je pisal tehniku g. Oostiši, da bi ga pregovoril, da bi pričal proli Miloševiču, z obljubo, da bo Metalno društvo kmalu zgradilo v Celju novo tovarno škroba v kateri bo lahko Gostiša dobil mesto obratovodje.
1 Senat se je ob pol G umaknil k polurnemu posvetovanju in zavrnil vse predloge, nakar je bila razprava zaključena.
Besedo je dobil državni tožilec dr. Jereb. V Žetrlurnem govoru je vztrajal pri obtožbi in predlagal kazen. Za njim sta govorila zastopnika zasebnega tožitelja in zagovorniki vseh petih obtožencev. _ __
Prireditve po deželi
Prosvetno društvo na Ljubnem ob Savinji
uprizori v nedeljo, 29. t. m. popoldne ob pol 3 v Našem domu veseloigro »Postržek«.
Sveta vrata katedrale Santiago de Compostella so zaprli
. V svetovno znani katedrali Santiago de Com-Jostela, ki je ena najstarejših španskih cerkva, So nedavno z velikimi slovesnostmi zaprli vrata, ki so'jih bili v svetern ' letu 1038 odprli. Slovesnosti je opravil ondotni nadškof, udeležili šo se je pa tudi številni posvetni odličniki, tako generalni polkovnik 8. vojaškega okrožja in guverner province La Coruna.
Vsak čitatelj svoj lastni ministrski predsednik
Ko sta se angleška ministra vrnila iz Rima,
pričakujejo v Angliji, da se bo brilski ministrski kabinet izpremenil. Medtem je angleški list ?Dnily Expregs«, ki ga bere več milijonov ljudi v Angliji, objavil, da naj si vsak čitatelj misli, da je on ministrski predsednik in naj sporoči listu, katere ministre bi si on izbral za svoje sodelavce. Vsak povprečni čitatelj ima torej nalogo, da sestavi po svojih mislili vlado, kakor da bi bil on sam Chamberlain in naj hkrati pove razloge, zakaj imenuje tega in tega. Skoraj vsi čitatelji so »imenovali« sira Antonyja Edena za kolonijskega ali za zunanjega ministra. Brez dvoma bo Chamberlain vpošteval ta namig javnosli.
i 700 križcev za odlikovanje
Kakor poroča časopisje Francove Španije, je ravnatelj narodnostna službe za vzgojo, don Ru-mualdo, dal iz svojih sredstev napraviti 1700 majhnih križcev kot odlikovanja za vojake s fronte in ranjence.
Konči Ahažič:
45
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Medtem je Jaka hitel v mrtvaško sobano Hitro je primaknil stolček k zlati krsti, splezal nanj, pograbil škarje vile Odmevke in — sekl sekt — so odpadli dolgi ognjenordeči lasje speče kraljične na levi polovici glave,
Nato je splezal Jaka kar v krsto in se nagnil k desnemu kraljičinemu licu. Šele zdaj, prav od blizu, je videl, kako zelo je lepa. Škoda, da sem jo odstopil!« pomisli Jaka. Potem pa zopet ciknejo škarje — sekt sekt — in že so odrezane kot noč črne svilene trepalke na desnih Marjetičnlh vekah. 1 - ■■•
Največje orgle na svetu
Štcfanska cerkev v Požunu ima največje orgle sveta. Ima 206 registrov, ki so porazdeljeni na pet orgel. Na vsako je moči igrati posebej in vseh pet spet lahko hkrati zabuči. Poglavitne, epistelske in evangeljske orgle so nameščene na podstavku srednje, oz. stranskih ladij. Baročne orgle so skoraj 90 m oddaljene od poglavitnih orgel. Iz obokov po,d kupolo donijo »vnebovhodne« orgle. Vseh 206 registrov vsebuje 16.105 piščal.
Japonska ima 72,2 milijona prebivalcev
Po najnovejših podatkih od 1. oktobra 1938 je na Japonskem 72,222.700 prebivalcev ali za 969.000 ljudi več kot istega dne lani, in za 2,968.552 prebivalcev več kot leta 1935.
Na Japonskem je po spolu 36,182.700 moških in 36,040.000 žensk. Ondi je 149 mest, ki imajo skupaj 25,946.000 ljudi, kar jc 36 odstotkov vsega prebivalstva prave Japonske V Tokiu, največjem mestu, živi 6,457.000 ljudi; v Osaki jih je 3,321.000; v Nagoyi cn milijon 224.000; v K otu 1,159.000; v Kobcju 989.000 in v Yokohami 777.500 prebivalcev. Iliroshima in Fu-kuoka imata 334 600, oz. 316.000 ljudi. Več kot 200 tisoč, a mani kot 300.000 prebivalcev imajo; Kure, Yawala, Sendai, Nagasaki, Shizuoka, Kawasaki, Ila-kodate, Sascbo, Yokosaka, Sapnoro in Kumanoto.
Dolores Vieser:
34
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
»Zastran mene, Alenka?« vpraša zmedeno in ji poklekne pred stol.
Alenka ne spregovori besede; samo na-smehlja se mu in zmaje z glavo in ga poboža po laseh.
Tedaj mu je, kakor da mora zajokati.
Nežno ji poljubi mrzle roke, tiho reče:
»Ti si zdaj močno trudna, Alenčica. Lezi In prinesem ti vina, da se pogreješ, kajne!«
Popelje jo k postelji, ki stoji v temnem kotu:
»Tukaj so tudi moja mati že spali,« reče.
Alenka sloni plaho ob vznožju postelje in gleda za njim, ko gre po vino. Tako tuje je vse tukaj. Z brezčutnimi prsti si odvozlja obleko in jo sleče. Potem smukne v čiste,
dehteče platnene rjuhe in trudno zapre oči. *
'Alenka ni bila še nikdar ven iz Živega Blata. Zdaj je kakor raztepena od strahot te noči. V giavi ji rajajo zamotane slike. Ježa skozi dež in meglo, strah, da jo zasledujejo — roparji — volčje — coprnice. In v vsej stiski še edina ta misel: K njemu, potem bo spet vse dobro.
Saj, zrlnj je spet vse dobro — — —I
Ji je, kakor da se jc že pogreznila v spanec, tedaj zašepeta:
»Alenka!«	....	T
Trudno dvigne veke in vidi v mraku Lenarta. kako se s strogim obrazom sklanja nad njo. V rokah drži kraljevsko čašo iz kristalnega stekla: ah saj — vino.
Alenka se zravna in žejno pije ognjeno kraško vino.
Lenart postavi čašo vkraj:	i
»Zdaj pa zaspi, srce moje!« S temi besedami sede na stol k postelji in vzame njeno roko v svojo. Gleda ji v obraz, ki obsega zanj vso lepoto. V temačnem somraku vidi le, kako se ji bočijo v težkih lokih obrvi, vidi senco trepalnic in kako ji lože zmedeni lasje v črnem oblaku na blazini.
Nagne še čez njo in poišče z ustnicami njena usta:
»Zdaj moraš za vedno ostati pri meni, Alenka, za v e d n o I«
Ze na pol v sanjali se Alenka nasmehlja: »Za vedno.«
Lenart jo še dolgo drži za roko. Alenka je zaspala. Rahlo, rahlo se ji dviga odeja nad
prsmi in dih ji veje mirno —--komaj da
bi zganil puh.
V Lenartu se je vse razsvetlilo in razjasnilo. Ni nobenega vprašanja in nobenega hrepenenja več.
Ona, ki tu spi, se mu zdi odgovor in dopolnjenje.
Dva sokola.
Tedni poznega poletja gredo v svoji težki, zlati zrelosti če/, dežel. Dnevna svetloba je polna sladkosti, ki srce kar tesni, in noči so brezglasen, omamljajoč raj čarobnega luninega svita, bežečih zvezd in srebrnobledih oblakov.
Svet jc poln prelepote. Pod Krnosoin pn se skope ure soncu vedno bolj krčijo. Lenart ne opazi tega. Lenart tudi nc vidi, kako ga temno, zaničljivo pogleduje knpelanus, in tudi ne, kako mežikajo kmetje, kar marsikaj pove. Za vse to se Lenart prav nič nc meni.
Lenart živi prastaro pravljico od začetka, legendo o princesinji in kraljeviču. Pusta, mračna hiša jc zdaj prečarann v bleščečo skrinjo preblaž.enih skrivnosti; lepoti dežele postaja paradiž in čas poteka ubrano kot lepa pesem, ki nikdar nc mine.
Lenart je gospodar sveta in ves ta svet naj bo ljubljeni igrača, okrasje in veselje. Kadar stoji ljubljena z njim na brambnem ozidju in vzhičena zre v daljne gore, je tako ponosen, kakor da je sam ustvaril to krasoto. Večerna zarja, ki jo zlati, ptičja pesem, ki ji odgovarjo ljubljena, temni gozd in blede pečine, ki jih plaho opazuje, ker sluti v slehernem vrlin in slednji razpoki duhove — vse to mu šele zdaj razodeva sleherno vrednost in sleherno lepoto.
Za Lenarta je čudež, ko vidi, kako se ji prelivajo temni dragulji na toplem, zlatem dnu njenega vratu. In kar je najlepšega škrlatnega žiinieta, rumene svile in belega platna, nm jc komaj dovolj dobro, da zakriva z njim njeno lepoto.
Alenka je srečna. Je kakor da jo jc oslepilo sonce njegove ljubezni. Ne ve ničesar več o včeraj in ničesar o jutri., Jc kakor cvetlica, ki se odpre v julrnjcm svitu in zapravlja ves vonj in vso sludkost v jutrnji svit.
Tretji večer, odkar je bila Alenka Pod Krnosom, jc pričotal dom Silvester siv in zaskrbljen v sobo, kjer je sedela z Lenartom pri oknu. Ni razumela, kaj vse je nopridigal grozljivo neprijetni mož njenemu preljubemu, zakaj govoril je po nemško. Samo videla je, kako jc postal Lenartu obraz popolnoma mrzel in hud, oh, tako ves hud, kakršnega bi si nikdar ne bila mogla misliti. In potom je nekaj rekel, čez kar je črni mož. naredil nckukšno čarovno znamenje.
Alenka jc bila na moč vesela, ko jc odšel.
»Kdo jc tu človek?« jc vprašala plaho.
Lenart jc položil nngo na klop v okenski votlini in se temno grizcl v ustnico.
»Eden naših duhovnov,« jc odvrnil in strmci venkaj proti nebu.
Alenka jc vstala in se privila k njemu.
»Kaj je rekel?--Ljubi!--Ali naj
— grem?«
Oči so ji gorele v smrtni grozi. Lenart si jo je potegnil na prsi.
»Nc. nc, ti ostaneš pri meni, nc! — Todu — Alenka — povej--«
Beseda mu jc zastala in pogledal jo je bolestno vprašujoče.
»No -?«
»Rekel mi je, Alenka--da te ne morem
vzeti za ženo. Moral bi siccr s Podkrnosa — in tega vendar nc smem. — — — Vem to žc zdavnaj---Alenka!«
Stresel jo jc za rame in sc grizel v ustnice od jeze in sramu. V očeh je Alenki zamrlel čudovit sijaj. Položila mu jc roke na srce in zašepetala:
»Fovej mu, da ti hočem biti samo za deklo.« *
Tiste dni je dobila Alenka iz mestn slonokoščeno preslico, srebrno ogledalce in malo harfo. Kajti Lenart dobro ve, da mora Alenka misliti na ubogo Suzo in očeta, kadar srdi sam v proštijski sobi ali jezdari okrog kmetov. Naletel je nekoč nunjo, ko so ji bile oči motne. Tedaj ga jc prevzela bojazen, da se ji toži po domu in Živcin dvoru — du nc more biti pri njem povsem srečna.
Zdaj ji išče skriv po vsakem oblaku, ki ji preleti obraz. Opaz.il jc, da je plaha in zmedena, kadar pride opat Virgilius in slavi njeno lepoto in govori Lenartu, »da je taka ljubezen sveta pred Rogoin«. Alenki ni čisto nič pogodu, kadar so gostje pri hiši; tedaj jc tiliu in čez lepe oči ji leže brezizrazen pnjčolan.
Neko noč, ko so bili gostje pravkar odjezdili in je Alenka šla nd sveče do sveče in jih ugašala, stopi Lenart k njej in jo vpraša:
»Povej mi, ljubica, zakaj si bila nocoj tako tiha?«
Alenka je sklonila glavo In rekla:
>Jaz nc znaiu tako govoriti kakor vi.<
MALI OGLASI
V malih oglasih volja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovno besedo se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vistlca po S din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
II
F ti » » »v« •
Jluzbe iscejo
Mlad šofer
vojaščine prost, govori tudi nemško, Išče službo za takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 1008. (a)
Službo
organlsta cerkovnika, z dobrimi dohodki, v krasnem prometnem kraju — želt prostovoljno menjati event. tudi v hribe. Več po dogovoru. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Izredna ugodnost« 1071
Pisarniška mož
A večletno prakso, b per-tektnlm znanjem nemške korespondence. Išče službo za takoj ali pozneje, event. tudi samo dopoldne aH popoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Korespondentlnja«
Pomočnik
tapetniški in sedlarski In vozno ličarski, mlad, Iz-vežban v teh strokah — išče primerno službo. Nastop takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod »Prvovrstna delovna moč 423-5« 800.
Ženska
Išče službo z večletno prakso v obvezilnem materialu, ln sicer za bolnišnice, porode in sllčno, zmožna jo tudi samostojnega dela. Naslov v upr. »Slov.« št. 855,	(a)
Prodajalka
dobro verzirana moč, voditi zmožna samostojno trgovino, želi spremeniti službo 1. ali 15. februarja. Cenj. ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod ♦Zmožni kavcije« št. 1031.
Prodajalka
Izurjena v vseh panogah trgovino, vešča šivanja moškega konfekcij, perila, želi premeniti mesto. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Dolavoljna« S51. a
flužbodobe
Postrežnico
preprosto, pridno, sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1151.	(b)
Mesarskega pomočnika
strogega, kmečkega, takoj sprejme Ambrož Maks, mesar, Komenda.
Žagarja
pridnega ln poštenega, — sprejmem na venecijan-ko. Plača po dogovoru. -Vizjak Jože, Liboje fifi, p. Petrovče,	(b)
Prodajalko
za trg. z mcš. blagom, ki je zmožna vodstva podružnice, ln služkinjo, ki je vešča nekaj kuho za gostilno, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 1130.	(b)
Trgovski pomočnik
železninsko stroke, star 26—30 let, dober poznavalec blaga, zmožen slov. in nemškega jezika — so takoj sprejme za mesto Maribor. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »želez-ninar« št. 063.	(b)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana ,Wolfova ulica št. 3
V naši podružnici v Kranju
(pri vhodu na novi most) lahko dobite vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tudi vsa naročila za časopise.
V veliki tovarni vagonov sprejmejo
več ključavničarjev, dreerjev in elektrovarilcev.
Pismene ponudbe poslati na »Propagando« a. d. Beograd, poštni predal 409 pod »1088«
Najboljše domače krmilo
redilno: zmlete ln cele bučno kolače dobite v vsaki množini lz zaloge Carl L,. Socher. Celje.
Izolacije
Izvršuje strokovnjnško T. spoclalno podjetje za izolacijo vlažnih prostorov, sten ln fasad : Gradbeno podjetje Marko Štuhee, Ivanjkovci.	(r)
BiSEE^B
■■■nmHui,
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
čitajte »Slovenca«!
Šivalni stroji
po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini
Splošna iro.Mazo.z.
Št. Vid nad Ljubljano
Rabljene stroje vzamem v račun.
Pocenili smo
vsa zimska oblačila, perilo Itd. Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
LIPSK1 POMLADNI SEJEM 1939
Začetek 5. marca	/\ /\ in častni zastopniki!
60% popusta na nemikih železnicah, znatni popusti v drugih državah Vsa poiasnila dajejo; Zvanični biro lajpciškog
sajma, Beograd Knez Mihajlova 33/1
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
Tyrševa 33, Telefon 27-62
in
Jos. Bezjak, Maribor Gosposka 25, Telefon 20-97
I
Pohištvo
i
Kuhinjsko opravo
malo rabljeno, prodam. Mestni trg 3-I1I, Orli.
Prvovrstne spalnice
elegantno, jedilnico, gosposke sobo ln kuhinje, ima Malenšek, Celovška cesta 258.	(š)
.■■MHMr
immv
rnf JHHIV
arnav
mrenturne	po neverjetno
BLAGO in OSTANKI	nizkih cenah
A. Zlender
LJUBLJANA, MESTNI TRG 22
ODDAJO:
Neopremljeno sobo
v centru mesta, oddam solidni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10S1.	(s)
mmn\
Psi »Schnautzer-ji«
sivočrni, mladi, srednje-velike čistokrvne pasme, 7. rodovnikom, naprodaj. Celje, poštni predal 38.
Štajerska jabolka
ugodno prodaja, dokler traja zaloga: trgovina Martine, Tyrševa c. 17.
Sveža jajca
in Inozemsko cvetje vedno v zalogi pri Baloh. Kolodvorska 18.	(1)
Medarna
Prva špeclalna trgovina za med, LJubljana, židovska ul. 6'. nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega, pridelka ln od najlzkušenejših čebelarjev. po najnižji ceni. Na debelo ln na drobno.
200 m3 bukovih drv
suhih, naprodaj. Rudolf Jože, Vel. Bloke, p. Nova vas.	(1)
Parna žaga
v prometnem kraju, oh cesti, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zaga« št. 004.	(1)
Vpeljano trgovino
prodam z Inventarjem ln blagom. Potrebno 20 do 25.000. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca 176« upravi »Slov.« v Mariboru. 700.	(1)
MIZARSTVO
VENTURINI LUDVIK
LJUBLJANA - BARJE
izvršuje vse vrste pohištvo strokovno solidno in po zelo ugodnih plačilnih pogojih. Lastni načrti in osnutki za vsako
željo in okus.
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za..»Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne nre od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska številka 30-30
O	o
Najmoderneje urejen grafični zavod: knjigotisk, kameno- in offsettisk, bakro-tisk, klišarna in knjigoveznica. — Tiska: knjige, revije, brošure, lisfe, prospekte, diplome, etikete, letake, plakate, cenike,
O	o
vabila, razglednice, koledarje, tiskovine za urade, trgovino in obrt ter vse ostale tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku. Izvršuje: za ilustriranje tiskovin potrebne risbe, osnutke, predloge ter klišeje
O	o o	o
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
ENODRUŽINSKO HIŠO
v šmartnem pod Šmarno goro št. 50 - oddamo s 1. marcem v najem. — Informacije pri Kmetski posojilnici.
Parna žaga
v prometnem kraju ob cesti, naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Žaga« št. 99-1.	(1)
Stavbena parcela
naprodaj ob cesti Šmartno-Litija, 2080 kv. m, krasna lega. Vprašati Breznikar Jože, Šmartno-Litija. (p
Stavbno parcelo
solnčno, 800 kv. m, ugodno prodam. Kislinger, Sp. Hu-dnja, Celje, poleg gostilne Amerika.	(p)
Enonadstropno hišo
petstanovanjsko, novo ln močno zidano, prodam v Studencih, 10 min. od Koroškega kolodvora. Letni donos 16.500 din. Vprašati Marčinko, Stritarjeva 18. Maribor.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš in vil. - Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Čitajte in širite »Slovenca«
EH
Dva motorja
Metropolitain Vickers, 3S(J Wolt, 3 fazo, 1 HP, 475 obratov, naprodaj. Vprašati: Singer, Zagreb,. Praška 2.	(f);
I
Glasba

Tega ne more nikdo
Poljubne najnovejše plošče samo po Din 30' — Razen tega vzamemo tudi stare v račun
iščite seznam.
Vnajem

ODDAJO:
Skladišče
v centru, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1162.	(n)|
Hotel in kavarna
v prometnem kraju na Gorenjskem, se odda v najem z vsem kompletnim inventarjem, e toplo ln mrzlo vodo. Interesenti naj pošljejo ponudba v upravo »Slovenca« pod »Industrijski kraj« 961.
Vzajemna posojilnica
i. V, v i> u »1 .	-.»J - " >	• .	. .:. n v.
r. z. z o. z.
t LJubljani, Miklošičevo cesto 1
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Ljudska posojilnica v Celju
reglstrovana zadruga z neomejene zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%
na trimesečno odpoved pa po . ... .5% *
Izplačuje točno vse vloge — stare in nove! Dovoljuje posojila in trgovske kredite
K Večnemu :e odšel po plačilo naš dragi tovariš, gospod
Franc Papst
bogoslovec IV. letnika v Mariboru,
Pogreb bo v petek, dne 27. januarja 1939, ob pol 10. uri dopoldne pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah.
Trpljenje je bil njegov delež na zemlji I Molimo k Bogu, da mu bo obilen plačniki
Maribor, 25. januarja 1939.
Mariborska bogoslovska družina
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čec
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčič