7. štev. V Kranju, dne 17. februarja 1906. VII. leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Izhaja vsako soboto zveto. - Stane U «-elo letu 4 K, in Ml 1»'« K K, ta Mrt 11 rmdnHtvo In upmvn lAlvo || mirniju v hHI > Krek i, t. d. po-Ateni Slovenci, čeprav 1010 hlll vedno prepričani, du jo vodju klerikalne Hlranko dr. SiistcrAlfl mož, ki mu je osobnu korlil nuil v lobilfl njo slo venskog n naroda. Toda kljub temu Au vedno mislimo, da Ziilmknvoc ilela na «vnjo peni in da jo znal mii ni o premotiti iilovensko ljudsko stranko*, du ne i m si opi piotl njemu, Toda Inktumje: Župnik Janoz Za-bukove« |e Nemcem lidal leti 1B06 Slovnim« ni Joienioiu in i tem jo izgubljena »o limo občina Jesenice, touiveč vsa go-renjiki dolini od Limo nipre) in i tam ii jo aoralno uničila lud! ilovenikl Ko-roftki, ki le t par neiaolh združi po železnici a Kranjsko. Nu bomo jadlkovnll lukaj, preponomi smo zato, pri volitvah bomo Ae napeli vie »do, sedaj plavimo pa snmo to-le: Nai kršćanski učenik Kristus je ljubil svoj narod toko, da jo zanj trpel in umrl; umrl pa je, ker ga jo izdal njegov učenec Judež I Ak a rjo t. Tak Kristusov učineu 'je župnik Zabukovec. Judež se je pozneje keial svojega dejanja, vrgei je proč trideset srebrnikov — koliko je dobil Zabukovec, ne vemo — ter so obesil, Kaj bo storil izdajalec Zabukovec, no vemo. F.no pn trdimo lahko: V polteni družbi ni več mesta lanjll PODLISTEK. Testament. (Testament. Naroana igra 8 peljem v Mlilh dejanjih Po romanu Janka Kersnika Hpisal Janko Hi./umu Pevske točke priredil Emil Adamič. V Ljuhljmii 1906. Zaloiil 1,. s-Uhiiii.i NaLianlt Iv.Pr. btiipiel v Kranju,) Te dni je izišlo to najnovejšo delo nu polju naše dramatike. Z njim se Je vpeljal v krog nadih pisateljev nov talent, od kojegu smemo sodeč po njegovem prvencu, pričakovati še marsikaj za našo književnost. Vobče se smatra dramatizovanje povesti ali romana za najlažjo vrsto pesniških proizvodov, ki se zaraditega vobče nekako podcenjuje. In vendar je nud pripovednim delom in onim za uprizoritev vužen razloček. Dramatično delo vsebuje pogoj, da mora hiti dejanju zaokroži no, enotno, Izvleček življenja, omejeno le na najpotrobncjAo in toliko stls njeno, da so napete vse medsebojne vezi, Dejanju mora imeti svoj zavoj, višek in ka-tuHtioln, Kur more pripovedovalec doseči z obAlrnim prlpovidovanjrm in opisovanjem 'i in um], v to mora zadostovati dramatiku Hltuvaeijn somu. Pripovedovalec sme poljubno prekinjali tek dogodkov In posezati nazaj in v hlian, kar jo diamatlku skoraj nemogoče, ako nuj njegovo delo ostane res dramatično, Hi n smemo, da so je pisatelju popolnoma posrečilo, iz dokaj priproKle Kersnikove povesti uslvurlti dramo, ki nitrata vsem zalite-vem, ki jih stavimo Izvirnemu drumuličnemu dolu, Vsebina so da na kratku posneli takole; Ob kranjsko -štajerski meji, v Ornem grabnu« nu onem pozoriAču neke roparske n munliko za francoske dobe, ki nekako obledelo odsevu ttidi le v polpretoklo dobo, gospodari ni)letni Miklavž TopolAčak, pravi vaški Občinske volitve v Medvodah. Sedaj so vendar razpisane volitve po enoletnem priganjnnju od naAe strani. Vršile se bodo volitve pet dni, Pričelo se bodo v torek in bodo pndobčine volile irl dni, en dan tretji razred, en dan drugi in on dan prvi razred. Smovčeva stranka jo nalašč delala na to, dn bodo volitve trajalo pet dni, da bi bolj utrudili ljudi in jim napravili več potov. S tem mislijo omotiti naAe volilce. Po vsej krivici so razpisali volitve v Presko, ker ima sedaj polovica občine po celo eno do dvo uri na volišče. Koliko nepotrebnega mogolec, poslovan in upoštevan daleč na okoli od kmeta In gospoda, Po svojem očetu je prevzel veliko kmetiAko posestvo, spmtil pa so je V neke Ipekulacije in prišel na rob propeda — o Želi to prikriti vsemu svetu, Gdlpodarl mu sestra Urla, ker je udovec že nekaj let — a sina odinen je|pri-silll v ljubljansko somenilče. Nekega večera mu prineso v hišo umirajočega tujca, ki se je pripeljal s posebno poŠto iz Primorja. Tujec mu pove, da ilče svojo nezakonsko hčor - neko Metko — tržaško rejenko To-pokčakovega prijatelja Brnota v St. Gotordu. Pričakuje svojo smrt, pove tujec, da ima v Primorju veliko premoženjo In du jo pribavil ono Metko /a svojega dediča. Izroči Topol-Ačaku testament s prošnjo, naj ga odda jakoj po njegovi smrti sodniji. Zu trud mu podari vso svojo precejAnjo gotovino. Sedaj nastopi v TopolAčaku kriza. Po kratkem boju, sklene prikriti testament, zasnubiti Metko in se po pota so napravili našim volilccm. Vidimo vslcd tega, da Sinove in preški župnik delala ljudem »amo sitnosti. Zakaj niso volitve na sredi obline, n. pr. v Svetju, kjer je občinska pisarna. Možje volilci, v torek bo napočil dan, ko bode treba pokazati, ali ste možjo ali no. Spomnite se, kolikokrat ste se jezili naSmovea in njegovo bando, ko so delali ljudem razno sitnosti. Vedno so so slišali glasovi: Smovca proč! Možje volilci, prihodnji teden lahko po-kaželo z dejanjem, da hočete Smovca proč. Pridite vsi na volišče in volite take može, o katerih ste prepričani in jih poznalo, da niso s Smovcem. Nobenega moža ne volite takega, ki jo Smovčov prijatelj. Prestopiti vas hočejo! Volili bodo nazadnje Smovca, ko bodele oddali že svoje glasovi- v II. in III, razredu. Postavili ga bodo potem v prvem razredu in tam bode voljen, ker bodo tam častni občani odločili zmago. Zalo pa, možje, zapomnile si, da morajo priti v III. in II. razred taki možjo in tudi podobčinej morajo biti taki, o katerih so lahko zanosemo, da ne bodo volili Smovca. Smovca proč! Volite pošten.' može, ki se ne pajdašijo z babjeki, smrekokradeži in mcjnikeprestavljolci. Možjo, poštenost mora bili povsod, tudi pri volitvah. Kdor pa voli Smovca, za lepa že vemo. kam ga prištejemo. V spomin vam kličemo, kako je Sinove preganjal katoliškega župnika Berceta in Poronto, pri sodišču tožil nedolžno ljudi, spravljal že celo vrsto ljudi v donarne kužni. Obrckoval je svojo bližnje, da je bil 2o večkrat zaprt. Kazni je prestal žg več, kakor ima prstov na roki. Zaradi sorske afere je hotel spravili nad 60 ljudi v ječo in denarno kazni. Izpodlelelo mu je. To je bila ona zadnjih njegovih hudobij. Zaslužil je sedaj v polni meri, da mu damo volilci pošteno brco, da hode odlelel ruz županski stolec. i Mera je polna! Ne dajte so oplašili nikomur! Volite vsi našo može! Kdor je plaš-Ijivec, naj ostane doma in naj se skrije za peč. Kdor ne upa sedaj pokazati svoje možatosti, temu ni pomagati. Preski župnik hodi okrog volilcev, kakor krošnjar z lonci. Na vse načine nagovarja ljudi, naj bi volili ž njim in seveda take može, ki so v srcu za Smovca, z jezikom pa pravijo, da so za To- poroki s pomočjo testamenta polastiti ogromnega premoženja. Nakana se mu posreči tako daleč, da dospo dejanje do onega hipa, ko se ima svatovska dnižba odpeljati v Št. Golard k poroki. V Topolščakovi hiši pa živi v nekem hlapčevskem lazmerju stari Unuiluietov Tomaž, bivši kočar, kojega hčer je m\ nekdaj Topolščak odgnal v svet, poro-čivši drugo namestil nje, svoje prve neveste. Po luni pa je bil le pripravil Tomaža ob premoženje. In ta Tomaž poslane nekak zli duh Topolščakov. Vse vidi, za vse ve, povsod ga zasleduje. Tudi oni usodni večer je zasledoval Topolsčaku in mu pozneje ukradel testament. Lo-tn pravo sluteč, najme ' mcšotnrja Klandra, naj Tomažu zopet izmakne testament — za vsako ceno. Klander preskrbi lo -- a pri tehi Tomaža malone ubije. Topolščak sprejme iz rok najetega roparja okrvavljeni testament. Slabo prikrivajo svoje zadovoljstvo s Klandrovim činom, očita hudodelcu, dn mu ni velel sloviti lin lodolslvo mota. Tometa le kažejo, Smovca pa imajo pripravljenega za župana. Nobeden naj ne verjame sladkim obljubam Smovčevih in Brencetovih ljudi. Volite tako može, ki jih poznalo, dn so pošteni! Pri volitvah se ne bode šlo za vero, tom več za gospodarstvo občine. Kaj koristnega so sedanji občinski gospodarji naredili P Ali imajo kaj pokazali? K večjemu lahko pokaže kaj Smovc, ki se hvali, da vsako loto done na stran on tisočak. Ali ga tudi vi davno-plačevalci morote djati? Zato pa le proč s temi občinskimi gospodarji, ki so delali le za svoj žep! Drugo može v odbor namesto Smovca, (iolarja, Zajca, Polonca, Matjaža in drugih takih kimovcov. V odboru naj ostanejo pa taki, ki so vredni vašega zaupanja, Ne bojlo so za vero! Vera nima opravili z občinskimi volil vami prav nič. Kdor vam to reče, so laže. Ako bi vera imela kaj opraviti z občinskimi volitvami, bi pa ne bilo treba cerkvene oblasti. Volitve so posvetna reč, kraljestvo od tega sveta. Kristus pa jo rekel: Moje kraljostvo ni od toga svota. Ocmu so mešajo sedaj duhovniki tako v volitve ? Možjo volilci, opominjamo vas na vašo moško čast, da pridete vsi na volišče, omah-ijivci naj ostanejo doma, na volišču pa vsi oddasle glasove za naše može. Ako pridete polnošlevilno na volišče, naredili bndeto konec paševanju Smovca in vso občino bo.lete rešili tiste more, ki leži na občanih. Povrnil se bode toliko zaželjeni mir v občino. Ako pa bodo zmagali Smovčevi in Brcncetovi ljudje,' nadaljevalo se bodo rogoviljenjo in preganjanje v občini. Kakor si bodemo postlali, tako bodemo spali. Mcdvodsko občine volilci. Gorenjci, ven z mlekarskimi zadrugami! Dannadan se govori m tarna, da kmetu nt< vač obstanka: upravičeno je govorjenje, da mora kmetski slan propasti; da jo blago, katerega je kupili, vedno dražjo; žilo, ki se ga proda, cenejšo; resnica je, da so davki vedno višji in višji, a dohodkov ni. Hudo je za delavce, ker nli so selijo iz deželo in države, ali pa gredo v mesta in tovarne, kjer dobo boljše plačilo in lažje delo. Vse to je Pozneje pa, boječ sc, da ne bi Tomaž vendar-lo okreval in obdolžil njega kot ubijalca, poskusi sam dovršiti delo Klandrovo iu z lastnimi rokami zadavili na fini mrtvega reveža a pri tem ga zmoti lastni sin Andrej. Vendar se zopet nekoliko umiri, zanašajo se na testament, ki ga ima zopet v rokah. No vo pa, du sla bila skupaj pravi toslamonl in njegov zapisek in da je bil malo proj izročil Tomaž en izvod - slučajno izvirnik — Br-notovcni (Jolardu s pozivom, naj to ponese k sodniji, da si resi Melko — svojo izvo-ljcnko. Le izpisek je torej prišel Topolsčaku zopet v roko. Vrlo dramatičen je hoj, ki ga bije Topolščakov sin Andrej s svojim očetom, hoteč ga spraviti zopet na pravi pol a zaman. Na dan poroko, prodno sc odpeljejo svalje k poroki, pride v hišo zopet sodnik zaradi napol ubitega Tomaža in temu pokaže Topolščak dozdevni testament, a sodnik mu ga VKJie s hudomušno opazko: * Ali se ženile resnica! Nasprotno jo popolnoma res, da mi kmetje gospodarimo po večjem tako kakor so naši predniki pred sto in več loti. Včasih jo imel kmetovalec doma vse: platno, živež, krojača, črevljarja, poceni delavce i. t. d., davki so bili veliko manjši in če je slučajno zmanjkalo denarja, šel je v gojzd in prodal nokaj losa. Sedaj ni več tako! Časi so se izpremonili, platnene obleke ne nosijo, rajši kupljeno blago, katero ni tako trpežno. Kavo niso poznali, sedaj se kuha v vsaki hiši; gozdi so pa goli, da se dobe po nekaterih krajih komaj potrebna drva za kurjavo. Po vsem tem bi človek vprašal, jeli izhod iz to stisko; jeli pot, da bi prišel kmet v boljše blagostanje? Da, jo; imamo jo! Kar najlažjo izkoristimo in nam donašu največ dohodka, jo živinoreja v zvezi z mlekarstvom. Po krajih, kjer imajo mlekarske zadruge, kjer so kmetje v njih združeni, dobe lepe denarje za mleko, katero pošiljajo v mlekarne. To je veliko vredno! Kakor n. pr. uradnik dobi v začetku vsacega meseca donar kol mosečno plačo, tako dobe tudi kmetje koncu vsacega meseca gotov denar za mleko. Tega dosedaj niso poznali. Nekaj denarja je dobil kmet, ko je prodal žito, ali mogoče kakega vola, katerega je moral več Iti rediti in končno še spitati, a tisti denar je hitro pošel, izgubil se je kakor dim in kmet, ki se jo trudil celo lelo od zore do mraka, bil je čko suh. Pri tem velja, da so mora kmet sam združiti, da si mora sam pomagati, ker nihče drugi ga ne bo silil v lo. Država skrbi, da ima nastavljene zato posebne strokovnjake, da svetujejo in pomagajo ustanavljati mlekarske zadruge. Ti strokovnjaki gredo potem vsem ljudem na roko, posebno še, da nasvetujojo pošteno odjemalce mlečnim izdelkom. Naša kranjska dožela Šteje že nad mlekarskih zadrug, pred vsem se odlikuje po številu in dobrem uspehu Notranjska; voliko število jih je v brdskom in kamniškem sodnem okraju. Kar se tiče ostale Gorenjske, če izvzamemo Bohinj, jih pa še ni mnogo. Koliko je še tu dela! Taka zadruga doluje ljudem v korist, če je ustanovljena na zdravi podlagi in v rokah poštenih, za splošni blagor vnetih mož. Ce lega ni, potem jo boljše, da jo ni. Užigalica jo koristna v roki pametnega, odraščenega na to?» Mej tom pride med svate mešetar Klander, začno prepir in konečno izda, da je on pobil Tomaža, podkupljen od Topolščaka. Pribiti tudi Brnolov Golard in prinese izvirni testament Razjasni se vso. Brnolova rojenka Molka je hči onega pri Topolsčaku umrlega tujca in Tomaževe hčere Jerice, kojo je bil prod loti odgnal Topolščak v svet. Topolščak prizna svoj zločin. Tomaž odpusti Topolsčaku vso in Metka prosi sodnika, naj ne kaznuje strica prehudo. Tudi Andrej se spravi z nesrečnim očetom, vzbujajoč v njegovem srcu upanje ob pogledu na vzliajajočo solnce. Priznati moramo, da jo dramatizovanje Krsnikovoga dela uspelo izvrstno. Seveda je dramatik nu njem izpromonil marsikaj, izpustil mnogo, n dodal še več in nikakor ne na kvar svojemu delu. Igro preveva vseskozi pravi narodni duh in nastopajočo osebe so v resnici nacrtane v vseh kretnjah in besedah, kot živi originali iz srede kmetskega življenja one dobe. (Uobilo ta stari Topolščak. Nad človeka; če jo poseduje otrok ali slaboum-než, povzroči lahko največjo škodo. V vsakem kraju je gotovo kak napreden gospodar, ki bi rad delal na polju kmetijskega združevanja, pridobi naj si še druge posestnike za to misel, posebno pa učitelj-stvo, kajti za knjigovodstvo in korespodenco mora biti tudi popolnoma vešč človek zraven. Če pregledamo delovanje sedaj obstoječih mlekaiskih zadrug, jih vodijo po večjem učitelji, če jih še celo ustanovili niso. Da bi prišli ljudje v škodo, kakor so že večkrat, sc ni bati, ker se mlekarske zadruge sedaj ustanavljajo z omejeno zavezo, t. j. član vzame za vso k o kravo, od katere napove mleko, majhen delež in za slučaj izgube stoji dober le z dvakratnim deležem, dočim so starejše zadruge, posebno takoimenovana kmetijska društva ustanovlj«na z neomejeno zavezo, t.j. član jamči ali dober stoji za škodo ali izgubo z vsem svojim premoženjem. Kjer je toliko jamstva, tam kaki brezvestneži ali bo-huči naprtijo članom ogromen dolg. V več kiajih so imeli že žalostne hkušnje na ta način, od nekaterih se pa tudi le slabo sliši. Zato so pa drugod ljudi oplašeni in ne zaupajo takim koristnim napravam, Mi pa trdimo še enkrat: prav osnovana in dobro vodjena zadruga mnogo koristi kraju, kjer deluje. Vprašal bode morebiti kdo, kje bi dobil natančno pojasnilo, kako osnovati mlekarsko zadrugo in navodila za vodstvo? Obrne naj se na c, kr. kmetijsko družbo v Ljubljani, gotovo bode vse potrebno ukrenila in pojasnila, kar jo treba vedeti, Saj ona je zato. da svetuje in pomaga kmetom. Mnogo imamo še zakladov, kmetje, katerih ne znamo najti, a prisilila nas bo potreba, da jih najdemo in dvignemo? En tak zaklad imamo v mlekarstvu! Maslo sc spravi lahko v denar, mleko dobe kmetje še nazaj v uporabo. Ne moremo si kaj, da ne zaključimo tega spisa z naslovnimi besedami: Gorenjski kmetje, ven z mlekarskimi zadrugami! —n— Dvakrat da, kdor hitro da! Tega načela menda ne poznajo naša šolska oblastva napram učiteljstvu. propadom stoječi vaški veljok, kojega bog je bogastvo, kojemu življcnski pogoj je, češčen in uvaževan bili od vseh ljudi, znal je dolgo časa prikrivati svoj obupni položaj pred vsem svetom, vedno koprneč po rešitvi svojega ugleda — podleže prvi skušnjavi —- in postane tat, zločinec. A s strahovito naglico pada zaradi tega zločina vodno globokeje, no straši se nili več ropa, niti celo umora! Obudi se vest v njem, a prepozno. Zapade pravici. Vso odurnost njegovega značaja ublaži nekoliko šele s svojim zadnjim nastopom. Prav tako dobro je takorekoč izklesan Tomaž. Topolščak je njegov sovražnik izdavna. Pregnal mu je hčer edinko, spravil ga ob premoženje. On pa se obesi nanj kot maščevalna usoda. Kakor senca mu je za petami in spozna ves položaj svojega sovražnika; zalezuje ga, spletkari proti njemu in ne neha, dokler ga ne uniči. A ko je borba končana, in ga vidi uničenega pred seboj in čuteč ledeni dih bližajoče se srni ti — odpusti mu vso storjeno krivico. V seji dne 24. novembra leta 1906 (reci štiriindvajeetega novembra) 11)05 je sklenil naš deželni zbor, naj se učiteljem, ki imajo rodbine, dovoli 25 diaginjska doklada. Že sklep semnasebi je žaljiv za učiteljstvo, ker dosedaj še ni bilo slišati, da bi bili odmerjali zvišanje plač po tem, je Ii uradnik oženjen ali neoženjen. Saj duhovniki niso oženjeni, a se jim bodo plače zvišale kar za deset milijonov. Pri zvišanju plač uradnikom i. t. d, se je le reklo: ti ljudje imajo premajhno plačo, zvišujmo jim jo za toliko in toliko in konec je bil besedi. — Poč so tudi slučaji, ki so podobni draginjskim dokladam. Kak magnat, ki ima slučajno oženjenega hlapca, reče: no, hlapec je oženjen, ima družino, dam mu toiej kake ponošenc hlače kot miloščino. Ta draginjska doklada je le neka miloščina, s katoio hočejo učiteljstvu zapreti usta. A ne bode šlo, Janez iz Ovijačeve hiše! Najlepše je pri vsej stvari to, da so vse stranke priznale potrebo zvišanja, priznale pa tudi, da učiteljstvo dela uzorno in doseza najlepše uspehe, in da mu ni mogoče izhajati s sedanjimi plačami, potem se je pa sklenilo, ne zvišali plač. ampak dali največjim revežem nekaj — miloščine. Da je to islina, doka? temu, da neoženjenci ne dobe vinarja, samo zalo ne, ker niso oženjeni, pa naj svdj posel izvifujejo še tako \eslno in uspešno. Šušteišie je dokazal, da dežela nima denarja. Čemu je obstruiral. da deželni zbor ni zvišal naklad, vsled česar so Ceconi in drugi taki tiči odnesli slotisoče iz dežele, ki bi jih bili morali plačati. ;iko bi se bile zvišale naklade, ko se je gradila nova železnica. Če bi bil Geconi kaj kavidirja, bi bil dal vsakemu izmed katoliških poslancev nekaj tisočakov za trudspolno obbttukcijo. Šušteršiču pa naj bi bil kupil kako graščino ob novi železnici. Toliko o našem deželnem zboru. Sedaj se hočemo baviti pa z izvršilnimi organi, kateri imajo te imenitne doklade, ki nimajo para v zgodovini, tudi izvršiti. Ta mile Mina. je bila namenjena kot božično darilo bednemu učiteljstvu. A minul je že en božič, pa je še ni; bliža se velika noč — o draginjski dokladi ni ne duha ne sluha — morebiti dobi učiteljstvo za božič leta 1906 to preimenitno darilo. Andrej Topolščakov je plemenit mladenič. Poln je ljubezni do bližnjega, do svojih rojakov; z delom hoče pomagati očetu in rojakom — a oče ga podi nazaj v semenišče, Oče nasilnik, s>n odločen; vname se borba med njima. Sin, spoznavši propalost svo->ega očeta, se obrne žalosten od njega, hoteč zapustiti rojstno bišo. A, ko leži oče na tleh, pod težo lastnih pregreh, stopi mu na stran kot zadnja in edina opora, bodreč ga z nado v prihodnjost. Tudi ostale osebe so se posrečile pisatelju. Ne da se tajiti, da se nahajajo v igri tupatam nekatere nejasnosti, bodisi glede razvitka dejanja, bodisi glede karukterizovanja oseb; da je kak značaj tupatam nekoliko pretiran, in da bi se bilo lahko tupatam kaj izpustilo, brez škode za splošni utis, vendar — to ponavljamo — radi priznamo pisatelju, da se mu je delo Izvrstno posrečilo. Gena izvodu K 1*40. po pošti K 1*50. Dvakrat dd, kdor hitro dd. si misli naš deželni šolski svet, kadar vzdigne svojo kruto roko, da zada udarec ubogemu učitelju-trpinu, ki gospodi ni po volji. Da. takrat je pri dežtlricm šolskem svetu časa dovolj na razpolago, da učitelja tem preje zadavi. Kmalu pa bodo minuli že trije meseci, odkar je bil storjen sklep v deželnem zboru, a o draginj-skib dokladah ni -ne duha ne sluha. Zakaj tako? Gospoda so siti, tako siti, da spe kakor kača, ki je požrla svoj plen. Kaj ji mar bore učitelj? Saj mu dajo dan za dnevom raznih navodil, kako naj pokončuje hrošče, kako naj skrbi, da kek otrok ne bode vrgel kakega kamna in lako dalje. Da pa ne bomo delali nikomur krivice, konstatiramo, da so oblastva res že delala, da se uresniči sklep deželnega zbora. Ze čez mesec dni (kolika hitrost), je dobilo učiteljstvo poziv, naj dokaže, da je oženjene, kje in kdaj je bilo poročeno, kako stari so otroci. Ko je učiteljstvo doprineslo ta dokazila, je zopet čez mesec dni ■ priromal ukaz. naj učiteljstvo naznani, kje se njegova deca šola, kakor bi bila draginjska doklada odvisna od tega, jeli obiskuje učiteljev sin gimnazijo ali realko, prvi ali drugi razred ljudske šole i. t. d. Ako deželni šolski svet iz nabranega materijala ne more spoznati: da otrok, če je dokazano v podatkih, ki je star 0 let, še ni preskrbljen, potem uboga dežela, ki jo vladajo taki ljudje. Soj vendar ve neki gospod pri deželnem šolskem svetu, dn celo taki fantiči, ki po Gorenjskem razbijajo table s slovenskimi napisi, niso preskrbljeni, dasi bi že lahko služili kot hlapci. Ali hočete, da govorimo jasneje? Saj bi včasih moral še oče kakega glavarja poslati s svojim sinom vaiuha, da ne bi povozil kake ženske ter bii s tem kaznovan, da bi ga pomaknili od glavarja do vladnega svetnika. Pn vrnimo se zopet k stvari! Dne KI. januarja, torej že skoro čez dva meseca, je deželni šolski svet zopet razpravljal o draginjskih dokladah ter določil 7 točk (spominjamo se pri tem 7 suhih krav egiptovskih), po katerih se ima postopati pri rešitvi dravinjskih doklad. Najbo'j imenitni izmed teh točk sta točki 6, in 7. V peti se zaukazuje, da mora učitelj dati potrditi župnomu uradu, da njegova zakonska zveza še obstoja i. t. d. Skoda, da so pozabili na babice, ki naj bi vsaki mesec potrdile, da je učiteljeva žena še sposobno svojega moža razveseliti s prirastkom v družini. To bi bila prava natančnost, kakršne so vajeni naši birokratje. Ljudje, ki so izumili to, zaslužijo, da se njih spomin ove-koveči za vedno. Najbolj smešna pa je točka 7., v kateri se naroča davkarijam, naj naznanijo, kateri učitelj še ni dvignil zapadle mesečne obroke draginjske doklade. O, H sveta nedolžnosti Kakor čujemo, naše učiteljstvo že za tri mesece ni potegnilo tiste famozne draginjske doklade, namreč za december 1905, januar in februar 1906, pa jo menda še za več mesecev ne bode, kakor kaže hitrica deželnega šolskega sveta, ker vsaki dan pričakuje učiteljstvo, da bode moral vsak učitelj izkazati se, ali kupuje sinu klobuk št. 51, 52 ali 63, dalje ali imajo otroci črne ali sive ali rjave oči i. t. d. Torej davkarije naj bodo poročale, kateri učitelj dva meseca ni dvignil draginjske doklade. Ne, gospodu, ki sto presita, to je prehud poper! Takih burk ne uganjajte z našim vrlim učiteljskom, drugače se zna pripetili, da bode lo isto učiteljstvo povedalo ljudstvu, da se mesto z delom, bavite v pisarnah z neslanimi dovtipi in burkami. Saj Še vi, ki imate skoro desetkratne plačo, dvignete vsaki mesec dijet takoj, ko je plačljiv. Potem naj do skrajnosti izstradano učiteljstvo pusti ležati tiste groše po dva meseca v davkarijah. Dajte nam naprej,' a ne za dva meseca, ampak za dve leti, pa še ne bomo poplačali dolgov zpdnjih let. Človek, v katerega glavi se je porodila ta misel, je moral biti totalno pijan samega šampanjca. • I/, vsega, kar se je godilo v zadevi dra-ginjskih doklad, pa je razvidno, da naša slavna vlada ni prijateljica šolstva, osobito pa ne slovenskega šolstva. Najboljši dokaz, da je vladi ležeče na tem, da se slovensko šolstvo ne razvije na noben način, jo to njeno postopanje napram našemu učiteljstvu. Ona hoče na vsak način slovenskemu učiteljstvu pristuditi šolo ter jo s tem vreči ob tla. Slovenec naj bo kuli, v deželo se bodo polom importirali kot uradniki puhloglavi nemški grofje, vitezi in barončki, ki nimnjo niti toliko soli v glavi, da bi se naučili našega jezika. Učiteljstvo je važen faktor, ima veliko moč, škoda da je ni začelo rabiti že prej bolj odločno, da hi odprlo ljudstvu oči, potom bi tem pri v ind rancem bilo že davno od klen-kalo, da bi morali pobrati šila in kopita in jo* popihali «in das Land der Tugend und Gottesfurcht", Upamo, da sc bode vrlo učiteljstvo krepko odzvalo lemu ironiziranju od strani šolskih oblnstev. Dopisi. Iz Kamnika. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira* priredi veliko pevsko veselico dne 18. svečana IDOli v prostorih čitalnice v Kamniku. Vsporcd: 1. Viktor Parma: «Ama-conke*, koračnic« za klavir. 2. //obje regljanjc» velika kantata za moški zbor v kostumih s spreinljevaujem klavirja. 4. V. Parma: »Triglavske rože», valček za klavir. 6, Trnovski: »Vandrovsko kure», pojo tii kure v kostumih s spremljevanjem klavirja. H. Ho-man Nejedlv: »Seja mestnega starešinstva* opereta za moški zbor s spremljevanjem klavirja. Osebe: Župan. — Prvi in drugi starešina. — Pisar. — Brič. — Starešine in ljudstvo. Godi se v Kamniku, ko so bili še Pikalajovci na krmilu. — Začetek ob sedmih zvečer. — Vstopnina: Sedeži od l. do 3. vrste po 1 krono, ostali sedeži po SO vin. Stojišča po (10 vin. Obleka promenadua. — Pri plesu svira godba na lok. — K veseli zabavi vabi odbor. Loške novice. — Koncert narodne čitalnice v & k olj i Loki, vršeč se minulo nedeljo, pokazal je dovolj jasno, da jo začela čitalnica novo, svežo življenje. Vstopile so v delokrog tega društva osebe, katerih imena nam jamčijo z vso gotovostjo, da bo čitalnica vsestransko napredovala in sc kot odlično društvo ohranila na površju. -- Se pred osmo uro jo bilo zbranega mnogo odličnega občinstva v krasno dekorirani čitalnični dvorani. Osobito okusno opremljen je bil pevski oder: v ozadju razvila društvena zastava, ob straneh pa med svežim zelenjem podobi Vodnika in Prešerna. Koncert je otvoril mešan zbor, broječ do 40 pevcev in pevk, z A. Foersterjevo »Domovino*. Nato je nastopil burno aklamiran operni basist gosp. Julij Metctto. Pol jo P. Cajkovskvja arijo kneza Gromina iz opere »Onjogin*. Izrazimo se kratko. Večina navzočih še ni imela prilike naslajati se ob prekrasnem polju lega mladega umetnika. Njegov močni, tako zelo obsežni in nad vse čisti in simpatični glin je torej, kar jo bilo samoobsebi umevno, naravnost začaral občinstvo. Po izpeli ariji je nastala tišina v dvorani; hipoma se je pr dvignil vihar fonetičnega ploskanja in burnih živio-klicev dičnomu umetniku ni bjlo ne konca ne kraja. Nastopil je še v B. Smetanovi: Arija Kccala iz opere Prodani nevesta* in zapel konočno večnolepo skladbo P, S. Vilharja »Mornar*. V znak vseobčega priznanja in zahvale za njegov očarajoči nastop, jo bil izročen gosp. Betettu krasen šopek. Sodba strokovnjaka se se glasila: ljubljanska slovenska opera šc ni imela takega basista. In s tem je povedano več kot dovolj. — Vse točke, katero je proizvajal g. Betcllo, spremljal je na klavirju s pravo virluozo g. Oskar Dev. Da so bile tudi mešani zbori g. Deva kaj eksaktno in lino čuteče* prednašani, je umevno. Koncert je zaključil veliki A, Koerstcrjev zbor s spremljevanjem na klavirju: »Venec Vodnikovih In na njega zloženih pesmi*. Gospića Lina Ca-Icari je s linim občutkom spremljala zbor na klavirju. Ko so majesletično zadoneli burni sklepni akordi tega mogočnoga zbora, tedaj je bilo občinstvo do skrajnega navdušeno in ni sledilo z živahno pohvalo g. Devu in po njem tako vrlo izvežbanemu zboru. — Med številnim občinstvom zapazili smo osobito mnogo dragih gostov iz Kranja, med temi tudi zastopnika dič.nega »Gorenjskega Sokola.-Oddelek slavne meščanske godbe iz Kranja je prav pridno svirat. Ples, ki je bil kar najštevilnejše obiskan, je rano v jutru zaključil ia zares prekrasno uspeli koncert. — Občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v s kol j i Loki ima svoj občni zbor jutri v nedeljo IN. t. m. ob pol 4. uri popoldne v dvorani gasilnega doma. — »Slovensko bralno društvo v Škoiji Loki* priredi jutri Is. t, m. veselico v društvenih prostorih. Uprizori se narodna igra v petih dejanjih »Hokovnjači*. Svirala bo škofjeloška godba na lok. Vstopnina: Sedeži I.—III. vrsto po 1 K; sodeži III,—VI. vrslc po HO h; ostali sedeži po 60 h; stojišča po 40 h. P. n. člani plačajo polovico. Začetek ob 7. uri. Novice iz medvodske in sorske okolice. — Volitve so pred durmi. Poma-rančar leta okrog, da ga je vedno videti na cesti, Kam so zašli oznanjevalci miru in ljubezni? — Smovc bi rad tožil »Gorenjca*, ker mu pošteno si roji njegovo kožo. Ako hoče častiti voča Sinove imeti še daljši nos; naj lo loži, bodo videl, bode videl, da mi vso lahko dokažemo. — Na n a.še očitanje tedaj no upa I tožili, čcavno smo mu že oponesli vse nje- gove grdobije, pač pa išče drugod prilike, da koga toži. Svojo svakinjo je tožil, ker mu je rekla baje »sive*. Smovc je v resnici že siv, vendar je razžaljen, čc mu reče ženska «sivc». Zato toži. Ne upa pa tožiti, kar smo mu očitali o mejnikih, smrekah, babah i. t. d. — Kaplana Brajca so volitve Du tudi vsega spravile iz uma. Na Ladijo jo šel raa-ševat, pa je pozabil duma hostijo. ,V ponedeljek je šel poročat, pa ji pozabij doma poročno knjigo. Tako je ves zamišljen v same volitve. Otrapal bode popolnoma, če bi kaj dalj,- še trajila agitacija za volitve. — Zupan v Slradeževi vasi je gospod Žlobudra. Sedaj ima ta žlahtni gospod dosti opravila z agitacijo. Šivanka počiva, in. gospod župan Iz Stradeževo vasi kažejo ljudem svojo zgovornost. — Selška žaba boie pičila, tako sc okrog daje. Mar naj bi za svoje gospodarstvo bolje poskrbela ta živalica. — Smovčeva stranka se hvali, da bodo prišli jim na pomoč pri volitvah volilci iz Godešic, Uctcč, Pudrcč, Št. Vida in drugih vasi in tujih občin. Mi istim volilcem v teh vaseh rečemo, da bi nas bilo sram, če bi šli v tujo občino pomagat do zmage takemu človeku, kakor je Smovc in preški župnik. Radovedni smo zato, kateri možje drže lako malo mise, da bodo prišli v našo občino delat zgago. — Alije neki cvuhtmajste r» Mak slep, da ne ve, da znani Šemic, Prane Alič iz Ločnice, ki kuha »kolomaz* (smir), goljufava ljudi, ker kuha svojo žlindro iz kolofo-nijc in krop zraven priliva. Davka tudi nu plačuje nobenega, čeravno mu nese ta kupčija več stolakov. Mak ne vidi Šinica, ker je klerikalec. Imel je ta Semič tudi žago tri leta brez patenta. Ko pa je prevzel sedaj žago Matevž .šemic, ki ni klerikalec, je moral pa takoj plačali baron in vzeti patent. Mak dela popolnoma pristransko. Š.Muic je tudi pričal proti Kreku in Govejeku. Zalo bodo že še videl, kaj pride. — Sv. Katarinski župnik se jo silno ujezil na « Gorenjca.>, ker je pisal, kaj je pri spraševanju govoril možem. Ta župnik zares hoče, da bi njegovi župijani bili tako neumni, kakor ovce ali backi in da bi povsod bezljali, kamor hi jih napodil. — Žlobudra je hodil agitirat po Pungailu. Upal pa ni iti v vso hiše in še okoli teh, kamor je šel, jc hodil kakor maček okoli vrele kaše. Gosteče in Draga so mu pa kar smrdele. Saj pa v teh vaseh tudi res ni za Brajca in Žlobudro. — »Ta suho* dajejo kaplanu Brajcu skoro vsi, ki prinesejo h krstu. To je posnemanja vredno. — »Smrdoljub» v zadnji številki prav po otročje laže. Pravi, da se je Smovc odpovedal županstvu. Cc se »Smrdoljubov* dopisnik z imenom oglasi in podpiše, mu pokažemo pismo, v katerem pravi sam Smovc: Jaz sem še župan in bodem tudi ostal. iSmrdoljub* samo laže, zato se nič ne čudimo, če ga Brajc priporoča ljudem. Zastonj tedaj Brajcev trud, »Srmdoljuba* in »Slovenca« so ljudje spoznali, da znata lagali, zato jima ne verjamejo. Kdor verjame tema listoma, je neumen ali pa hudoben. prllot* »Gorenjcu" šl 7 iz 1.19O6. Tedenski politični pregled. Iz državnega zbora. Državni zbor je sprejel — kakor smo že zadnjič poročali zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih uslužbencev. Zavarovati se morajo vsi zasebni uradniki, ki so dopolnili lb. leto starosti in ako niso prekoračili 66. leta, ko stopi ta zakon v veljavo. Nadaljni pogoj je, da ima taka oseba najmanj 000 kron letne plače. Vladni načrt določa tri plačilne razrede. Odsek je razdelil zavarovance v šest razredov, in sicer: 1. z lbtno plačo 000 do 900 K; 2, z letno plačo od 900 do 1200 K; 8. od 1200 do 1800 K; 4. od 1800 do 2400; 5. od 2400 do 3000; G. z letno plačo nad 3000 K. V to plačo pa se vštejejo tudi stanarine, aktivitetne in funkcijske doklade ter doklade, dohodki povodom njegove sedemdesetlet niče. Policija je preprečila nasilstvo, zaprla 22 oseb. Vozove so Nemci napadali ter jih obmetavali s kamenjem in snegom. Policija je moralo vsak voz spremiti do vhoda. «Od likovali* so se pri tem (udi nekateri nemški poslanci. Slavnost pa je uspela sijajno ob veliki udeležbi. Agrarci na češkem so pri volitvah za deželni kulturni svet v češki in nemški sku pini popolnoma zmagali, Mladočehi in nemški liberalci so propadli. To je značilno znamenje za prihodnje državno- in deželnozborske vo litve. Ogrski dogodki. Iz Budimpešte se poroča, da se v ponedeljek razpusti ogrski dr zavili zbor in da bo bivši domobranski mi nister general Nyiri imenovan kraljevskim komisarjem. Pri avdijenci grofa Fejervorvja dne 14. t. m. se je sklenil razpust ogrskega državnega zbora. Baron Fejervarv ostane na Dunaju, da se določijo odredbe za razpust parlamenta in za brezparlamentarno vladanje Cesar izroči ministrskemu predsedniku tri lastnoročna pisma: z enim se skliče ogrski državni zbor na ponedeljek, dne 19. t. m.f z drugim se državni zbor razpusti, a s tretjim se imenuje general Nyiri za kraljevega ko misarja ter se mu dajo nakazila, kako mu je postopati, ako bi hotela opozicija protestirati proti razpustu ali ako bi hotel kateri po slanec govoriti. Ruski dogodki. General Kaulbais v Odesi je izdal naredbo, po kaleri so s smrtjo kaz nuje vsak upor in prodaja orožja v guber-iiijnli Kcrzon, Kijev, Odesa, Beravalija, Jeka terinoslav. Tavrida in Sevastopolj — Polovica zaradi upora »Potemkina* obtoženih mornarjev bo oproščenih. — Generalni poročnik Pante-lejev poroča iz Cernigora, da se kmetje po-mirujejo. Vf leposeslniki v poltavski gnberniji so prosili, naj rstane še v veljavi vojno stanje, ker je v gubirniji iako razširjena revolucijska oiganizacija. Kmetje plačujejo zopet davke n vračajo posestnikom oiopane stvori. — Nadejati se je. da admiral Cnknin ozdravi, krogle, ki so prodrle skozi prsi in desno bedro niso poškodovale plemenitih delov. Za sedaj se ne izvrši nikakih operacij več. — Gosu darstvrna duma dobi častno stražo. V Tav-rijskem dvorcu, kjer bo imela zasedanje ruska duma, bo nameščena častna straža 200 ko za kov. Na FranoOSkem popisujejo cerkveno »remoženje. Nekateri duhovniki so izrabili to priliko, da so nahujskali ljudi proti državnim organom. Zaprli so tudi nekaj hujskujočih luhovnikov. Vsled tega je prišlo že tudi do protiklerikalnih demonstracij. V Saint-Cloudu je 200 oseb pobilo okna v Škofiji, udrlo potem v cerkev ter jo precej razdjalo; neki Marijin kip so vrgli v reko. Haročanska konferenca. Vse vesti konferenci v Algecirasu se strinjajo v tem, da je prišlo tam do jako ostrega prepira med Nemčijo in Francijo, ki zna postati usudepolnega pomena. Gre se zaradi policije. Nemčija zahteva mednarodno policijo, česar pa Francoska na noben način ne more do voliti, če noče, da izgubi sploh ves upliv v Maioku. t Janko Majdič. Nihče ni hotel verjeli, ko se je minuli ponedeljek dopoldne po 10. uri bliskovo razširila po našem mestu pretresljiva novica da je nagloma umrl veleposestnik in vele trgovec g. Janko Majdič. Pa kdo bi si bi mislil kaj takega. Saj je bil prejšnji dan v nedeljo popoldne še na Sv. Joštu, kjer je v veseli družbi imel navdušene govore in bi izredno dobre volje. V ponedeljek zjutraj je tožil še svojemu očetu v domači prodajalni da mu je zelo slabo, nakar ga je oče spravil v posteljo. Došli zdravnik mu ni mogel po magati ničesar drugega, kakor konstatirati smrt, ki je nastopila z otrpnjenjem srca. * * * Jankota ni več med nami. Dasuavno mož v najlepših letih — bil je jedva star 30 let — ugrabila nam ga je kruta usoda pravkar v Času, ko bi ga večkrat krvavo po trebovali. Bil je živahnega temperamenta zabaven družabnik, odkrit značaj, prijazen in nljuden napram vsakomur. Podnevi je skoro ves čas prebil v svoji trgovini, katero mu je njegov oče šele pred kratkim izročil z vsem svojim gospodarstvom. Svojo trgovino je vo dil v velikem stilu. Omenjeno bodi, da je pošiljal gorenjske domače pridelke na Nem ško, v Italijo, na Francosko, gobe celo v Ameriko. Bil je silno agilen in podjeten ne le kot trgovec, temveč posvelil se je tudi vso vnemo narodnemu in gospodar skemu delu mesta Kranja. •Kreditno društvo v Kranju* izgubi ž njim svojega prvega zoslužnega predsednika, istotako tudi podružnica slovenskega planinskega društva za kranjski okraj. Kot strasten hribolazec je mnogo pripomogel, da se je v Kranju tako razvil ta zdravi in koristni šport Zadnji čas se je zelo trudil, da bi se skoro uresničila zgradba planinske koče na Stolu. Deloval je tudi kot občinski odbornik in se je kot tak Vedno zanimal za gospodarski napredek mrsta Kranja. V tem oziiu je»bit eden naj-delavnejših občinskih odbornikov. Pokojnik je bil načelnik policijskega odseka in upravni član mestne hranilnice v Kranju, odbornik tukajšnje narodne čitalnice in okrajne bolniške blagajne. Podpiral je ves čas vsa domača in blagotvorna društva. Narodno-napredna stranka v Kranju ga je po vsej pravici smela prištevati med svoje najzanesljivejše in najzvestejše pristaše. Lahko trdimo, da je v današnjih časih nenadomestljiv in nastala je velika vrzel . . . Janko Majdič je bil tudi član konzorcija »Gorenjca* in noše uredništvo je dolžno spominjali se ga s hvaležnostjo na tem mestu. » # * ' Kako je bil prerano nam umrli priljubljen ne le pri Kranjcih, temveč tudi drugod, pokazal je njegov velikanski pogreb minulo sredo. Vsi trgovci so iz kolegijalnosti zaprli med pogrebom svoje prodajalne. Nepregledna množica skoro vsega tukajšnjega in okoličanskega .prebivalstva je spremila pokojnika k zadnjemu počitku. Zadnjo čast so rnu i/.ka/.ala kot svojemu Članu vsa tukajšnja društva; na čelu izprevoda je korakalo gasilno društvo, za njim »Gorenjski Sokol*, narodna čitalnica in Slovensko bralno društvo z zastavama, zastopnika meščanske godbe v Kranju, čitalniški pevski zbor, ki mu je/zapel pred hišo in ob odprtem grobu v slovo ganljivi žalostinki. Občinski odbor kranjski je bil polnošlevilno zastopan, ravnotako upravni odbor kredit, društva, dalje deputacije odborov podružnice slov. plan. društva, mestne hranilnice kranjske in okr. bolniške blagajne. Videli smo dalje zunanje zastopnike, in sicer ljubljanske mestne hranilnice, odbora osrednjega planinskega društva, trg. in obrtne zbornice in trgovskega društva «Merkur*, ki mu je kakor tudi druga društva položilo na krsto prekrasen venec. Ti pa, dragi prijatelj, počivaj mirno v hladni zemlji, pri nas si zapustil trajen In blag spomini * ♦ * 0 Kakor se nam poroča, je Janko Majdič v svoji oporoki, katero je napravil že meseca avgusta m. 1., volil krog 4000 K tukajšnji dijaški kuhinji, 2000 K podružnici slov. plan. društva za kranjski okraj, po 400 K naslednjim društvom: »Gorenjskemu Sokolu*, narodni čitalnici, bralnemu društvu, meščanski godbi v Kranju ter Glasbeni Matici v Ljubljani; obleko in perilo naj dobe revni dijaki kranjsko gimnazije, svojo zasebno knjižnico pa je podaril tukajšnji narodni čitalnici. Novičar. Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko. Prihodnji teden bo našim trgovcem in obrtnikom dana prilika, da izvrše eno svojih najvažnejših pravic. Pred durmi so dopolnilne volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Trgovski odsek kranjske trgovske in obrtniške zbornice je razdeljen v tri kategorije volilcev. V prvi volilni kategoriji imajo volilno pravico vsi trgovci, ki plačujejo od svojega trgovskega obrta vsako leto po najmanj 350 K pridobnine, v drugi volilni kategoriji vsi trgovci, ki plačujejo na leto najmanj po 30 K ter manj kakor 3*)0 K pridobnine, v tretji volilni kategoriji pa trgovci, ki plačujejo vsaj po 5 K, pa manj kakor 30 K pridobnine. Obrtni odsek ima štiri kategorije. V prvi kategoriji volijo vsi obrtniki, ki plačujejo najmanj vsako leto po 450 K pridobnine, v drugi kategoriji vsi obrtniki, ki plačujejo na leto najmanj 30 in manj kakor 450 K pridobnine, v tretji kategoriji ysi obrtniki, ki plačujejo najmanj 5 K, pa manj kakor 30 K pridobnine. Četrta kategorija je rudarska, v njej volijo vsi rudarski podjetniki, ki od rudarja plačujejo na loto najmanj f> kron pridobnine. — Dočim jo aktivna volilna pravica vezana na kategorijo, tako, da sme volilec n. pr. prve trgovske kategorije voliti samo v lej kategoriji, ne vejja tO za pasivno volilno pravico, tako da sme trgovec, ki ima aktivno volilno volilno pravico na pr. v drugi trgovski kategoriji, voljen biti tudi v prvi trgovski k.te-goriji in v tretji trgovski kategoriji. Pač pa je tudi pasivna volilna pravica vezana na odsek, tako da trgovec ne moro bili voljen v obrtnem odseku in narobe. Vsaka kategorija voli njej pripadajoče število pravili članov zbornice. V trgovskem odseku ima prva kategorija dva mandata, druga 4 in tretja tudi 4 mandate, v obrtnem odseku ima prva kategorija dva, druga pot, tretja tudi pet, četrta pa dva mandata. Ker pa je pri dopolnilnih volitvah voliti samo polovico članov, voli pri letošnjih volitvah prva kategorija trgovskega odseka samo enega, druga kategorija dva in tretja tudi dva prava zbornična člana, v obrtnem odseku pa voli lotos i"-va kategorija enega, druga tri, tretja dva, četrta pa onega pravega člana. Volitev so vrši javno. Voliti more volilec ali ustno ali tako, da svoje može na glasovnici napisane poda volilni komisiji, ali pa, da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje volilni komisiji ter obenem priloži izkaznico. Volitev je razpisana na sredo 21. februarja in volila imajo najbrž glasovnice že v rokah. Trgovske in obrtniške zbornice, namenjene izključno služiti trgovskim in obrtnim interesom, so za trgovski in obrtni stan^gotovo najvažnejša korporacija. Sestava te korporacije je v rokah trgovcev m obtnikov samih, pri volitvah jim jo je določiti. Naj bi naši trgovci in obrtniki važno pravico, voliti v zbornico, ne smatrali samo za pravico, ki se jo lahko zanemari, temveč nje izvršitev za dolžnost napram sebi, napram svojemu stanu! Noben trgovec in obrtnik, ki hoče veljati za zavednega, no bi smel opustiti izvršiti jo. Za nekakšno merilo zavednih trgovcev in obrtnikov smemo smatrati udeležbo pri zborničnih volitvah. Da bi se to merilo izkazalo častno za naš trgovski in obrtni slan, to je naša iskri na želja, naj pa bi bil ludi uspeh volitve ta, da bi bili izvoljeni možje, vneti in zavzeti za korist in blaginjo trgovska in obrtništva. Kol take moremo najtoploje priporočati kandidate, ki jih jo postavil Izvrsevalnl odbor narodno-na prodne stranke sporazumno z zaupniki iz tr- govskih in obrtnih krogov v Ljubljani in na deželi. To so naslednji gospodje: V trgovinskem odseku: I. kategorija (rdeče glasovnice): Fran Kollmann, trgovec v Ljubljani; II. kategorija (rjave glasovnice): 1. Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani, 2. Viktor Hohrtnann, trgovec v Ljubljani; III. kategorija (modre glasovnice): 1. Leopold F u rs a gor, trgovec v Radovljici, 2. Josip Fajdiga, trgovec v Kamniku. V obrtnem odseku: I. kategorija (bele glasovnice): 1, Ivan Schrev, pekovski mojster v Ljubljani, 2. Filip Zupančič, stavbenik v Ljubljani, 3. Ivan It a ko v c, tovarnar v Kranju; III. kategorija (/.elene glasovnico): 1. Josip Vidmar, dežnikar v Ljubljani, 2. Simon pl. Sladović. lekarnar v Novem mestu. Za I. in IV. kategorijo obrtnega odseka se ni postavilo kandidatov. Učiteljicam v Kranju je bila v četrtkovi seji deželnega šolskega sveta imenovana go-spica Ida M al ly, doslej učiteljica v Prcdoslji h pri Kranju. — Učiteljica gospica Marija Šlajpah v Šenčurju je dobila vsled bolezni dopust; na njeno mesto pride kot suplentka gospica Amalija Kocelj, absolvirana učit. kandidalinja v Tržiču. Naša olepševalna društva in promet tujcev. Čestokral naletimo na društveno organizacije, ki so bile za Časa njih rojstva in mogoče še mnogo let potem povsem na svojih prostorih in ustrezale svojim prvotnim namenom. Večno valovanje časa, menjava oblik in mišljenja pa je prouzročila otrpnenjc v lakih organizacijah, mnogokrat pa jih je postavilo iz kurza, — ker se niso pokorile strogemu zakonu narave, da je življenje iz-premenjava. Pa ako bi ta trditev tudi ne veljala povsem, — ljudstvo hoče izprenom. Take oblike je potrebno tedaj preliti, vdahniti jim novo življenje in lo tembolj, ako to zahtevajo dejanske potrebe. Pred kratkim jo zborovalo tukajšnje olepševalno društvo. Zdi se nam, da je za to društvo premalo zanimanja, ako vpoštevamo njega vrli namen Mirno in plodonosno je delovalo to društvo celo vrsto let: skrbelo je za nasade v okolici, izprehajališčih, napravilo nova pota, tako, da slovi danes okolica našega, mesta po svoji ličnosti že daleč naokrog. In ravno iz teh uspehov pa se jo porodilo novo vprašanje: ako ima naše mesto lepo lego in še lepšo okolico, zakaj bi vsega tega ne pokazali tujcu, ki nosi vedno denar pri sebi? Iz raznih poročil je posneti, da' širša javnost vendarle u videva, da so polašča ljudi radovednost in vedoželjnost vedno bolj in bolj da se razteka reka teh potokov križem sveta, posebno tjekaj, kamor jih vabijo, kjer jim je pot odprta. Kjer bode lo ljudstvo, pusti tudi denrr. To so stare pravljice, tako lahko umevne, ali mi Slovenci smo siti, do grla siti in bilo je potreba čudovitega napora, da smo se zganili. Povdarjamo, da mislimo splošno, da ne bo zamere. V Nemcih so pripravljajo in trudijo, da si poiščejo gmotnih sredstev, da se okrepijo gospodarski. Le Slovenec je zadovoljen s svojimi plesnivimi križavci, vse tako, kakor bi nas morala obliti rdečica sramu, ako hi razkrivali tujcu svojo zemljo. Malo jih je izmed nas, ki vedo, kako lepa in čudovita je naša zemlja, pravi Eldorado, le izrabiti, jo treba to prednost Naša misel je tedaj sledeča: Glede na to, da se snujejo ravno sedaj po raznih naših krajih društva za povzdigo tujskegu prometa, ne kaže, da bi prezrli vse to gibanje. Novo tako društvo pa bi bilo vspričo tolikega števila drugih društev v mSem mostu -- pro-občulno breme in bi morda ne uspevalo. Ali bi ne bilo tedaj umestno, sedanje olepševalno društvo preleviti v društvo za povzdigo tujskega pr'o-meta, v čigar področje bi spadal vseeno še odsek za olepševanje mesta? S tem bi so ne omejilo le število društev in itak preobilni narodni davek, ampak tako društvo bi lahko pristopilo že obstoječi zvezi za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem in tako bi imelo pravico do podpore ministrstva i. t. d., kakršne dobivajo dozdaj le nemški kraji. Ali podpora bi bila najmanjša stvar: promet tujcev bi donašal mnogo lepih dohodkov, o katerih se nam niti ne sanja. To sve-dočjo nemška poročila. Grniu tedaj naj se steka ves donar požrešnemu Nemcu v žep, dasiravno je pečen on iz tistega testa, kot mi in čigar dežele no dosegajo naših po lepoti? Prosimo odbor tukajšnjega olepševalnega društva, kakor tudi slična olepševalna društva na Gorenjskem, da uvažujejo naše dobro mnenje in pretresajo stvar! Železniško ministrstvo je dovolilo deželni zvezi društev za povzdigo prometa s tujci znesek 400 kron. Štiridneven poučen tečaj o živinoreji, ki ga priredi c. kr. kmetijska družba kranjska, se bo vršil od 19. do 22. februarja o Selcih na Gorenjskem. Pouk se bo vršil vsak dan od 9. do 12. dopoldne v ljudski šoli v Selcih, in popoldne od 2. do 4. bodo praktična razkazovanja v hlevih, na travnikih i. t. d. Pouk ho brezplačen in se ga moro udeležiti vsak odrasel kmetovalec, oziroma gospodinja. Udeleženci bodo morali pravočasno dohajati k pouku in se dostojno vesti. Spored predavanjem bo naslednji: V ponedeljek, 19. februarja: J. Legvart, dei. mlekarski nadzornik, bo učil naslednje predmete: Živinoreja in temeljni pogoji njenoga uspevanja. Plemenjenje, oskrbovanje iu krmljenje govedi. Vzgoja in poraba govedi. Razkazovanje hlevov in nasveti za njih zboljšanje, pravilna molža i. t. d. - Prosti razgovori. V torek, 20. februarja: Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, bo učil naslednj" predmete: Kaj je kmetijstvo? Kmetijstvo kot obrt, veda in umetnost. Vednostmi podlaga kmetijstvu. Redilne snovi v zemlji in v krmi. Gnoj in gnojenje. Obdelovanje zemljišč. Razkazovanje na gnojiščih, na polju in na travnikih. — Prosti razgovori. V sredo, 21. februarja: J, Legvart, dež. mlekarski nadzornik, bo učil naslednje predmete: Zboljšanje hlevov. Prašičja reja. Razkazovanje v svinjakih, v mlekarni i. L d. —■ Prosti razgovori. V četrtek, 22, februarja: A. Pavlin, c. kr. višji živinozdravnik, bo učil naslednje predmete: Zdravstvo živine. Prva pomoč pri živinskih boleznih. Pomoč pri porodih. Praktične vaje na živini. — Prosti razgovori. V Ljubljani, dne 10. februarja P.KKi. Glavni odbor c. kr. kmetjsko družbe kranjsko. V tukajšnji dijaški kuhinji se je izdalo v prvem tečaju za 7604 kosil m 7f)47 večerij 2903'14 K. Podpiranih je bilo začetkom 77, koncem tečaja pa 69 dijakov. Dohodki znašajo 2978*83 K, izdatki za hrano in opravo pa 2975*01) K lako da ostane pre- .-bitka 3-27 K Veselice. Bralno društvo »Triglav« v Radovljici priredi dne 18. svečana ob 7. uri zvečer v pritličnih prostorih radovljiške graj-ščine (desno) dve gledališki predstavi. Vs-pored: 1.) »Pomota**. Prelpustna burka v enem prizoru. Spisal radovljiški Bucek. 2. »Dobro došli! Kdaj pojdete domov?* Veseloigra v enem dejanju. Vstopnina: Prvi sedeži 1 K, drugi 50 vin., stojišča 30 vin. Člani plačajo polovico. Kdor se hoče zabavali in času primerno nasmejati, je uljudno vabljen. Priredbe »Triglava* so se priljubile občinstvu, zato pričakuje obilne udeležbe odbor. •- Veselico prirede diletanlje z Dov-jegn v nedeljo, dne 18. svečana 1906 ob pol 8. uri zvečer v gostilni Rabičv Mojstrani. Vspored: Na željo občinstva se ponavlja veseloigra v treh dejanjih: «V Ljubljano jo dajmo!* Šaljivo srečkanje. Prosta zabava in ples. Vstopnina: I. sedež 50 vin,, II. sedež 40 vin., stojišče 20 vin. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. K obilni udeležbi vabijo najuljudneje diletantje. — Kmečki zabavni večer bode dne 18. t. ni. v staroznani gostilniški dvorani pri Žibertu na Trat i. Vabi se vse znance in prijatelje dobre vinske kapljice. — Domača veselica se vrši v soboto, dne 17. februarja 1.1, v gostilni Jakoba Mesarja na Jesenicah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Dame proste. Čisti dobiček je namenjen otroškemu vrtcu za jeseniško občino. — Prostovoljno gasilno društvo na Jesenicah priredi plesno veselico v nedeljo, dne 18. februarja v prostorih gospoda Ivana Krivca. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 50 vin., dame proste. Darila se hvaležno sprejemajo v prid društvene blagajne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor — Telovadno društvo »Tržiški Sokol* napravi svojo predpustno veselico dne 24. februarja 1906 v gostslni g. Pernetove. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. S kranjske gimnazije v Kranju. Ker je dobil za II. polletje tekočega šolskega leta profesor Anton Jeišinovii dopust, je name ščen za suplenta učiteljski kandidat Josip Malnar. Kranjska gimnazija je štela koncem t. tečaja 348 dijakov (med njimi 8 privati stinje). Prvi red z odliko jih ima 40, prvi red 235, drugi red 01 in tretji red 11. Pro padlo je torej približno 21 *L Umrl je na Bistrici pri Tržiču posestnik g. Lovro Aljančič v visoki starosti 83 let. Zadela ga je kap. Uboj. Dne 12. t. m. dopoludne je de Invec Fran Gorta »a Hrušici pri Jesenicah svojo gospodinjo Morijo Jeklič, ki ga je Že večkrat tožila, s pivovo steklenico udaril tri krat po glavi tako, da se je zgrudila in v eni uri umrla. Gorta se je sam javil sodišču in povedal, da je izvršil uboj v jezi in pija nosti in da ni imel namena ubiti Jekličevo. Iz Krope prihajajo v »Slovenca* vsako jake laži, tako tudi ta o zaroki g. Marije Jalen. »Slovenec* sprejema pač od vsakogar vesti, če so resnične ali pa ne. Zgradba nove iole. Na Savi pri Jese nicah prično spomladi zidati novo šolsko poslopje za slovensko štirirazrednico. Stavbni stroški so proračunjeni na (50.000 K. Iz Gradoa se nam poroča, da je dne t. m. sprejela graška notarska komora abs, jur. Frana Krisperja iz Kranja med kandidate Dražba sv. Cirila In Metoda v Ljnbljan je imela dne 7. februarja 190(i svojo 168 vodstveno sejo v družbin h prostorih »Narodnega doma*. Začetek ob H. pop. Navzoči Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trsleniški, Aleksande«* Hudo vernik (blagajnik), Luka Svelec (namestili predsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic in Anton Žlogar (tajnik). Svojo odsotnost so opravičili odborniki ces. sv. Ivan Murnik Anton Poreknr in dr. Pavel Turner. — Prvomestnik Tomo Zupan spominja se otvo rivši spjo nenadne smrti predsednika družbe sv. Mohorja v Celovcu prosta Lamberla Sin spieler, ter pozove navzoče, da umrlega vo ditelja koroških Slovencev in našega pokrovi telja spomin častijo s tem, da se dvignejo raz sedeže." Istotako sklene družba na njegi predlog pozdraviti novovoljenega višjega škofa za Gorico dr. Fran Sedeja. Novi nadškof je istotako že mnogo let naš pokrovitelj. '/. ozimni na preveliko riziko pri eventualnem BreČolovu, ki ga je predlagal višji učitelj Srečko Malenšek. se ta prireditev opusti. Med ostalimi točkami je bila najvažnejša ta, da se je sklenilo v 166. seji za naše svetno šolsko osobje sprejeta pokojninska določila uveljaviti z dnem 1. januarja 1906. Pri tej priliki so se tudi sprejela vsa tozadevna prehodna določila ter so se enotno regurirali prejemki družbinih svetnih otroških vrtnaric, ki bodo imele odslej tudi pravico do petletnic oziroma pokojnine. Potem so se. dovolile še nekatere podpore in se je sklenilo pododboru za ustanovni in stavbeni sklad zavoda Uči-tcljski dom* v Celovcu odstopiti narodni kolek proti polovični prodajni ceni. Ob (i. uri zvečer je zaključil prvomestnik sejo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 10. februarja 1906. Obilo snega je zopet padlo po Gorenjskem dne 12. in 13. t. m. Kdaj se otvori nova železnica ? Proga Sv. Lucija—Gorica in Jesenice—Bohinjska Bistrica se otvori tekom dveh mesecev, druge pa ali 1. julija ali 18. avgusta t. I, pri čemer prihajajo v pošte v zlasti zgradbe pri Sv. Andreju v Trstu. * * ♦ Žopno roboe iz papirja so začeli deliti po šolan v Parizu po kitajskem običaju, da bi se tako preprečevalo širjenje jetike. Zdravnik dr. Labbe je rekel, da je ta misel dobra, toda le, ako bodo otroci metali te robce, ko jih obrabijo, v za to določene posode, polne vode; ako pa bodo delati ž njih krogljice ter se obmetavali, potem se bo jelika še veliko bolj Širila nego po običajnih platnenih robcih. Dež S peskom je padal v Palermu. Občinstvo se je močno prestrašilo ter videlo najbrže novo šibo božjo. Pesek pa so zanesli veliki vetrovi najbrže iz Sahare. Župan mesta Prage dr. Srb je podal svojo demisijo. Triletna doba se bliža koncu. Dr. Srb je bolehee, in radi tega je odložil župansko čast. Ker uživa splošno spoštovanje, bi bil najbrže zopet izvoljen. Naslednik njegov bo najbrže sedanji podžupan dr. Groš. Vojni davek na Japonskem. Kakor javljajo iz Tokija, je japonski državni zbor po burni debati z 222 proti 125 glasom vsprejel predlog, da se še nadalje pobira vojni davek, ki je bil uveden tekom zadnje rusko-japonske vojne. Z 80 leti se se ženijo. V Šverinu se je poročil neki učitelj godbe, star 80 let. Te dni pa se je poročil angleški aristokrat 84 letni baron Lavvrence z neko gospodično Gugh, ki ima polovico let svojega moža. Obadva pripadata visoki angleški aristokraciji. Poroka kaznjenoa. Na magistratu v Chartres se je poročil kaznjenec Jos. Vung z Marijo Jacquot. S to Jacquotova je imel že 3 otroke. Yung je bil 80 oktobra obsojen na 8 let ječe radi umora. Na magistrat so ga pripeljali orožniki. Tam so mu odklenili verigo, da je bil prost med poroko, in do volilo se mu je tudi objeti ženo, katera mu je pokazala ob tej priliki svoje zadnje dete, ki se je rodilo, ko je bil že v ječi. Dete je smel vzeti v roke. Potom sta se ločila: ona domov, njega pa so odgnali zopet v zapore. Med plesom se je zrušil strop v ka delni šoli v Inomostu. K sieči se je to zgodilo med odmorom, ko so se vsi pari sprt hajali ob stenah dvorane. Pol ure pred dogodkom je zapustil plesno dvorano nadvojvoda Kvgen. stranka v dveh razredih, je občina naša, če pa prodremo le v enem razredu, smo v toliki moči, da lahko onemogočimo vsako delo občinskega odbora, ki bi hotel delati brez nas ali pa proti naši volji. Toliko stoje torej za nas razmere ugodnejše kakor pri našima združenima nasprotnikoma. Iz tega pa je tudi razvidno, da je na Jesenicah za nami vse, kar je neodvisno in ki res nekaj reprezentira. Za obema kaplanoma strašno toži Za-bukovec. če bosta vsled reklamacij izbacnena iz prvega volilnega razreda. Po postavi spadajo namreč kaplani v III. razred, ker jih ni smatrati za dušne pastirje v pravem pomenu besede, ker sta le nekaka pomagača župni-kova, kateremu pristoja naslov »dušni pastir«, kakor zahteva to volilni zakon. V tem smislu je že tudi razsodilo upravno sodišče za neko drugo kronovino. Stvar utegne priti zopet pred najvišje sodišče in bo razsodba gotovo velike važnosti. Čemu pa naj bi tudi kaplan volil v I. razredu, katerega delo obstoji v tem, da vsaki dan zmoli par očenašov? Preiskava proti znanim razgrajačem, ki so zakrivili vsled Zabukovčevega hujskanja nad občinskim odborom hudodelstvo javne sile, je v popolnem teku in so bile prve priče zaslišane 16. L m. Opozarjamo Še enkrat, da so glavni hudodelci bratje Krivci, delavec Torkar, Vilman iz Kurjevasi in še par drugih, katerih imena se bodo kmalu našla. Zaslediti se morajo zlasti tisti, ki so s pestjo tolkli ob mizo in grozili gospodoma Schrevu in Legatu, Biv&i žapan Jože Klinar, ki je hotel v svojem političnem življenju sedeti na treh stolih, se je srečno vsedel na tla. Šele sedaj e mož jasno pokazal, da je z dušo in telesom vdinjan klerikalno - nemškutarski zvezi, ker je dovolj kratkoviden, da misli, da ga bo ta garda zopet dvignila na površje, kakor ga je posadila na tla. Mi pristavimo samo to: ljubši nam je odkrit nasprotnik, kakor pa človek, ki ni krop in ne voda in mi smo zalo tu, da taki ljudje izginejo s površja! PirOfika politika. Župnik Zabukovec je pričel pri raznih shodih vplivati na ženske, naj pregovore svoje može, da volijo njegove kandidate v občinski odbor, ker drugače jim preti »večno pogubljenje*. Mož je postal že od samega hujskanja tako najiven, da ne ve več, kaj pravzaprav dela, ker drugače bi pač ne mogel početi takih predpustnih pri-smodarij. Gospej B n 1 o h o v i je celo odpovedal stol v cerkvi, ker se mu je baje Balo« hova rodbina zamerila. Ako poj de po volji Zabukovca, bo nazadnje vse ljudi pognal iz nebes in bo menda sam s svojimi kaplani in svojo kuharico sedel za nebeškimi vratini Če pa bo sv. Peter slabe volje, porine morda še našega pobožnega bojevnika Zabukovca pred vrata. Jeseniške novice. Sapo je zmanjkalo fajunoštru Zabukovcu, ker slednji dan bolj uvideva, da še kljub svoji zvezi z Nemci ne dobi občine v oblast. Naša slovenska stranka je v laki premoči, da bi moral Zabukovec prodreti v vseh treh razredih, če bi hotel potom delati po svojo. Morebitna zmaga v dveh razredih mu nili najmanje ne pomaga. Ako zmaga naša Je. Mrnjt Z obstoječe iz dveh svetlih, prostornih sob, kuhinje, kleli i. t. d., na glavnem trgu v Kranju, se da v najem takoj pod zelo ugodnimi pogoji. — Več se izve v prodajalni gosp. I Kušlana v Kranju. \i s Slovensko bralno društvo v Kranjci naznanja tužno vest, da je umrl dne 12. t. m. mnogoletni član, gospod 01 Janko Majdič veleposestnik ln veletržec Pogreb se je vršil dne 14. t. m. ob dveh popoldne. N. v m. p.! V Kranju, dne 12. februarja 1906. 2.1 i Odbor. Narodna Čitalnica v Kranju naznanja tužno vest, da je preminul dne 12. t. m. njen mnogoletni član in odbornik, gospod Janko Majdič veleposestnik in veletržec. Pogreb pokojnika se je vršil dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne. 24-1 V Kranju, dne 12. februarja 1906, Podružnica slov. planinskega društva za kranjski Okraj javlja pretužno vest, da je njen prezasluŽni predsednik, blagorodni gospod JANKO MAJDIČ veleposestnik In veletržec, občinski odbornik, predsednik kreditnega društva v Kranju 1.1, d. danes ob 10. uri dopoldne v 36, letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni mirno Gospodu zaspal. Pogreb predrage::i pokojnika bode v sredo, dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne, V Kranju, dne 12. svečana 1906. 25—1 t Kreditno društvo v Kranju javlja pretužno vest, da je prezaslužni predsednik njegovega ravnateljstva, blagorodni gospod 26-1 Janko JRajdič veleposestnik in veletržec, občinski odbornik, predsednik podružnice slov. planinskega društva za Kranj 1.1, d. danes ob 10. uri dopoldne v 36. letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode v sredo, dne 14. t. m. ob 2. uri pupoludne. V Kranju, dne 12. svečana 1906. Ivan Majdič naznanja v svojem in vseh sorodnikov imenu prijateljem in znancem žalostno vest, da je iskreno ljubljeni sin, gospod Janko Majdič veleposestnik in veletržec, občinski odbornik, predsednik „Kreditnoga društva v Kranju" in podružnice slov. planinskega društva za kranjski okraj i. t. d. v ponedeljek, dne 12, svečana 1906 oh, 10. uri dopoldne v 36. letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Zemski oslanki preljubegef pokojnika preneso se v sredo, dne 14, svečana 1906 oh 2. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. 27-1 Sv. maše-zadušnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi. V Kranju, dne 12. svečana 1906. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 12. t. m. Prignalo se je 208 glav goveje živine, 5 telet, 51 prašičev, — koz, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K S'oO, prosa K 7*50, rž, K 7*60, ovsa K 8'—, ajde K 7-50, ližol, rib-ničan K 12'-, koks K U'-. Mestna hranilnica t Kamniku. V meseci! januarju- 1900 je 2(12 strank vložilo IJ7.HG0K 80 vin., 219 strank dvignilo 41.859 K 44 vin., 10 strankam izplačalo seje hipotečnih posojil 1)9.000 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,876.119 K 47 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,088.390 K 82 vin. Denarni promet 200.308 K 88 vin. Učenca primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine sprejme 18-2 Ivan Rus, trgovina na Bledu. Loterijska srećka dne 10. februarja 1.1. Gradec: 22 49 80 32 41 Kdor ljubi kitk«" in £okol« vdirnivniiM iimtnidi r^HfuJ Zavoji po 7« kg;90 vinarjev 50 D Ji vn ** poviod, strojev xa (joraii se proti visoki proviziji takoj sprejmejo. Ponudbe naj se pošiljajo na upravnišlvo (Gorenjca*. 21— i lijak Sto, H pri Cerkljah se prostovoljno proda. K hiši spadajo zaraščen gozd in tr njive. Pripravna je tudi za pekar i jo. Več so izve pri Muliju S u d ur ju, posestniku Dvor j »h pri Cerkljah. 20—2 Pohištvo iz trdega in mohkega lesa ima v zalogi in priporoča v nakup 11 -8 Anton Drukar, mizar v Kranju .it. 66 — Kmetovalci! — za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod lem imenom, ki je postavno kol znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski redilni priimek za p'ošiče. Natlioljši zdravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kol dietetično reililno sredstvo. Dnini je na tisuće zahvalnih pisem o izbornih uspohih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Kimu in na Dunaju. 148-88 1 zavoj zi 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Razpečevale! dobe popust. P. n. Podpisani vljudno naznanja, da se je preselil s svojo is Kolodvorskih nlic št. 26 v novozgrajeno hitio Na-oglu 1 HOTEL „ILIRIJA" s 55 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. .Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba tofiua. Oene niske. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. poleg c. k. dež. sodišča. Dr. M. Pire 22 odvetnik. Ženitna ponudba. Mlad kovač, star 28 let, popolnoma izuče n kovaštva razen konjskega podkovanja ter ima doslužiti Še eno vojaško vajo, se želi poročiti z dekletom ali mlado vdovo, ki ima nekaj domačije. 15_3 Več se izve pri upravništvu «Gorenjca». Hitra razprodaja! 100 kom. samo gld. 180! 1 krasna pozlačena 86 ur tekoča precizijska anker-uia z verižico, natančno idoča, jamči se zanjo 8 leta. Garnituru, obstoječa iz: l ovratnice, par zapestnic in par uhanov iz orientalskih biserov (novo), moderna svilnata kravata za gospode, prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, ustnik, elegantna damska brosa (novost), krasno toaletno ogledalo, usnjaU donarnica, Žepni nož s pri pa d k i, par manselnih gumbov, 8 prani gumbi, rae ii dulile-zlaU s patent-zaprljem, grčkan album za slike, obsegajoč 86 slik najlepših sveta, 20 predmetov u korespondenco. Poleg lega dobi vsak naročnik zastonj karton z 86 kosi pristno-flnih jeklenih pere*. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna teta denarja, slane samo gld. 180. — Pošilja se po poitnem povzetju. Windlaoh avetr.-iloi. eksport, hiiav P. Faoh, Krakovo št. 16-77. 19—2 Za neugajajoče se povrne denar I JMestita hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge — — po 4 odstotke =========== brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnicasama. 1—4 Stanje vlog K 3.944.824 03. Stanje hipoteč-nlh posojil K 2,237.705 12. 89335934 1537 't- ,North British and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad »24 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. Ta »varovalna družba proti ognju je Dfjbojratejsa in najstarija v Avstriji, je najviše kon:esi-jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji • škoda, povzročena po ognju In streli j na poslopjih, premakljivem h ] a trn in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahkj travni-Aki in poljski pridelal, dalje relo živina, kije morda na paši od strele zadeta Zav.iro-TalMina je taka, da z oiirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno še tako solidno zavarovalnico. • Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodil sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-9 Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal Urar in trgovec H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih nr, kakor najbolj slovečih znamk $afhausen, 0-mega, Roskopi', Uiania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — i Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urar je in zlatarje glavnih mest. remontoar-Roskopf, trpežno Ravn0 je naJHOVeJŠi VOllkl Cenik, ^;temonloar, trpežno ko-kolesjf, gld. 2*4o, enaka iz ... ' 1 7'". . v. . ! lesje in močni pokrovi, gld. pravega srebrn gld. 3 96, Kateri SO pOSljC ZaSlOIlj tU pOSuMe ista z dobrim unker-ista z dvojnatlni tršim sre- DTOStO kolesjem gM. 6*i»f> in naprej, briim močnim pokrovom /»..•••" m n gi. 6-60 in naprej. Moške ure, 2 tretjim naravne velikosti. iu-82 št. 502. Nikelnasta ai ker- Šl. 606, Prava srebrna eilin- Izvrslna prilika potovanja v Ameriko je danes čez jCamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma prepiečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih pomikov, katera se imenujeta: „ • HlllOI'ih G90 čevljev dolg, 74 širok l)m: Alllulllul 58 glob., nosi 22.250 ton ■ - Umi Augusta Viktorja - m 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes v* liki parniki, ki obsegajo samo po 8.--12.000 ton. - Votnja preko oceana ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. - Na željo pošiljn natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie Jr. Seunig, £jubljana9 punaisKa enta 31. posamezne JteVIlfce Gorenjca4 prodajajo po 10 vin. v Škofji Loki g. M. Ž i gon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton H o man n, glavna* trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušici g. Štefan Pod pa c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec; Kamniku g. Marija A/.man, trafika. MiMBBtnt juh* ho.I COMCOURt" ZobO- tehnični StC.jf Oton 5cydl pri g. dr. E. Globočiriku v Kranju Zobovja, tudi ne kore-da bi se odstranile-nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. ,, Plombe v alatu, por o elanu, amalgama in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacijo izvršuje tu Bpocijaliat. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nre. .»*rilW JU krojaški mojster?? Radovljica it. 4lfi Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških oni-form, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega irt brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. so-aa- 2412 Harodna društva, uvedite „Vseslo-venski logitimacijski Ust", ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda 1 Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov: Odsek za vseslovenski logitimacijski list, Dunaj VIHA Alserstrasse 7. II. 17. Naznanilo, Slavnemu občinstvu v meilu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zdatno zvišati, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da sem se^presolil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. «Kodelač» v Grabnu. Nadejaje se, da me bode si. občinstvo še nadalje z velecenjenimi naročili počastilo, posebno, ker bodem cene še znižal beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Wohlgemuth sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. i) f. Tovarna čokoladnih in orientalskih slaščic priporoča svoje isborno blago. .1 karton (140 kom.) različno fino pecivo a 2 vin., prekupovalci 2 kroni, zasebniki K 2-fiU. Razpošilja se z obratno pošto. 224-7 104-8!* Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebnost žage in v«e stroje za obdelovanje lesa. Froncis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno 7. vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. r Šivalni stroji ii, kolesu Tovarniška zaloga 121- 71 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane bivalne stroje in kolesa leniki se dopoMjejo na zahtevanje zastonj. Najbolje za zobe. Dobiva se v lekarni o. K, Ravnika v Kranju JOS. 1EIBL J. Spreitzerjev uaslednik LJUBLJANA, 81omikove ulloe &t. 4. Stavbeno - umetna ii Mnsinikcilsko Mlrtniitoilvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd. Specijaliteta: 103-B!> valjićni zastori (Kollbalken). Ias&lct je »Dobra Uharica" spisala Minka Vasi če v a v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani. Dobiva se samo vesana; oena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obseza na f>7(> »traneli več nego 130U receptov za janje tujokupriprnvisnojAih jedi domaće in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno m elegantno v platno vozana. Hvali jo vse: kuharica s svojega itrokovnjaAkega sta-'i'ča, literarnu kritika zuradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dnina zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in komično varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nejjn :nane nemške kuharske knjig«'- 10—Os TapcttiiH in prcprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-73 Večkrat premiranol v Glinaste peči štedilnike, banje za kopali, kakor tudi Upe, vase in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne Id cene priporoča 93-33 Avgust Drelse prva in največja tovarna padi in glinastih izdelkov - v Ljubljani. - Najcenejša in najhitrejša vožnja je s parniki ,Severnonemškep;a Lloyda' iz Bremena v ]few-york s cesarskimi brzoparniki Kaiser VVilhelm II., Kronprini VVilhelm, Kaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih uUcah št 35 nasproti občeznane gostilne 1>I •mm 'nT ss ns ss mm *» JBt #■ 8 .5 • as Vizil Najboljša vseh znamk UST „CERES" 2211-7 (iz tokos-orehov) Najboljša uporaba pri peki, proženju in kuhi. Iiiltin kunsoreij , Odgovorni urednik Andrej Sever -nstuina m tisek Iv. Pr. Lamprela v Kranju. 12