Največji Vdtfft Za drihvdi 00 York celo leto • $7.00 celo leto f7.00 doverrfffiiiJclaveevv Ameriki. 1—o»d every day except Sunday* and legal Hobday*. 75,000 Reader*. TXXJtrOV: CORTLAHDT «7«. 2L, 1903, st Office at York. V. T, 8, 187». ISLSFON: CORTULNDT 2876. WO. 263 — STBV. 253. NEW YORK. SATURDAY, OCTOBER 27, 1923. — 50B0TA, 27. 0ST0BRA, 1923. YOLUMS XYXT — LETNIK XXXI. OKUPACIJA RUHRA JEPROTIPOSTA VNA Francija, Belgija in Italija bodo imenovale svoje zastopnike, ki se bodo udeležili konference glede reparacij. Francija je s tem sklepom izvanredno zadovoljna._ Državni kancler pravi, da je Nemčija izčrpala vse »voje vire. London, Anglija. 2H. oktobra. — Francija, Belgija iii li; h ji >u *<* (m Izvali' vabilu angleške vlade ter bodo ime-) ,<*\aU- -voj«» posebne zastoj mike, ki se bodo udeležili kon-v-i< koj«. namen }><> dolomiti, koliko naj Nemčija pla- oziroma koliko more plačati. Kolikor je dosedaj znano, se bo konferenca vršila ^ Be rlinu. Pariz, Francija, 2«i. oktobra. — Ofieijelno je bilo ob-...ivljfiio, trski predsednik Poincare v imenu li«tiH-f>ske vlade K{>oro<'il ameriškemu državnemu tajniku, da *«• >truija s predlogom glede sklicanja mednarodne koiiusij«- strokovnjakov, ki »>o določila, koliko je zmožna Aeineija plačati. KI juh temu j »a vztraja, da se bo morala ta konferenca |H»konti dohM-hnm versaillske mirovne pogodbe. Berlin, NVm,'ija, 26. oktobra. — Danes se je jK.sveto-val nem&ki državni kaatuer z voditelji nemške industrije 111 zastopniki delaveev. Poudarjal je, da ne bo zanaprej poslala Nemčija 110->ene^a b!a-a Pran- iji, ker ni okupacija Porurja v sotrlas- benega blagu J*'ran«»iji, ker ni okuj ju z versaillnko mirovno pogodbo. I Jekel je, da je Nemčija izi-rpala vse svoje gospodar- nadalje kršiti njenih pra- in da ne sme nihče ske v m vie. Anglija j.' istega mnenja kot Nemčija, namreč, da je okupacija Rubra protipostavna. Zavezniki pravijo, da je prizadeta njihova moralna « ast. \ najkrajšem času se mora odločiti, če pripadata J 'orenje in Porurje Nemčiji ali ne. Streseinan 11 je izjavil, da bo spor z Bavarsko v kratkem času poravnan. Nadalje je kancler razpravljal o načrtu glede avtonomne Porenske v okrilju nemške republike. Nemške oblasti so zaplenile na holandski meji pošiljal t v, ki je vsebovala tri tone nemških papirnatih mark. Bankovci so bili namenjeni neki holandski firmi, ki se jih je hotela posluževati v reklamne svrhe. Na Holandskem prodajajo škatlje cigaret, na katerih j« natiskano z velikimi črkami: "V vsaki škatlji je bankovec- za en miljon nemških mark." GRŠKI Kit AT J IN KRALJICA. SPLOSNO GLASOVANJE ZA REPUBLIKO Glasovanje bi zadalo smrtni udarec separatističnemu gibanju. — Kancler Stresemann pravi, da bi bilo to absolutno potrebno. — Separatisti pognani iz Bonna. — Francozi in Belgijci javno simpatizirajo z odpadniki. Nemški odpor je zopet močnejši. krat kom času bo>ta obiskala Californijo grški kralj -Turi in krajjiea Elizabeta. Kraljica Elizabeta je bila prt*l poroko romunska princesa ter je sestra jugoslovanske kraljice Marije. V t<» deželo bosta prišla najbr/.e vsledtega, da se "odpočijeta od trudapolnega dela". EUGENE V. DEBS V BROOKLYN!!, N. Y. Znani socijalistleni voditelj je imel filozoftčni govor ter se je le malo bavil z dnevnimi vprašanji. — Delavec nima domovine, ki bi jo branil. fcTRAJK NA POLJSKIH ŽELEZNICAH. Varšava, Poljsko. 26. oktobra. Strajk poljskih železničarjev s« m-prestano siri. V kratkem času b«» prenehal ves promet. V«led »itrajka je draginja silno narasla. GENERALNI ŠTRAJK V FRANKFUKTU. Parix, Francija. 26. oktobra. — Soglasno z neko Hava&ovo brzojavko je izbruhnil v Frankfurtu generalni štrajk. Vršili so %e veliki nemiri, pri katerih so bile tri osebe usmr-čene. Včeraj zvečer je bila velika brooklvnska dvorana Academy of Music nabito polna. Kot glavni govornik je nastopil znani socijalistični voditelj Eugene V. Debs. xtttatoxtt ______- Kljub temu, da je star možak KITAJSKI BANDin ODPELJA L- LI NEMŠKEGA MISIJONARJA. fcanghaj, Kitajsko. 27. okt. — Handiti so odpeljali nemškega misijonarja St.rau.ssa. Zanj zahtevajo 10.000 dolarjev odkupnine. Baje so ga odpeljali nekam v provinco Ilanan. KANADSKI VLAK JE SKOČIL S TIRA. SLAVNI IZNAJDITELJ STEINMETZ UMRL Pokojnik je bil po svojem prepričanju socijalist ter velik prijatelj Rusije. — Njegova smrt je nastopila nepričakovano. LEON TROCKI JE POSVARIL POLJSKO Montreal, Kanada. 26. oktobra. Ekspresni vlak Canadian Pacific & Vancouver-Toronto železnice skočil danes pri Savanne, Ontario, s tira. Pri tej priliki je bilo ranjenih devetnajst oseb. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI J H ■• potem naše banka tsvziajejo aanaaljivo, hitro ta pa nftsklk «a»po«lJa na aadnj« poflte te Ispla&ijs 1r. poitnl fekond M* Kg "Jadranska banka" ▼ Ljubljani. Zagrabil, Beograda, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, flaiajam aH dntod, kjar Ja psi sa. laplaAtto najucodnaja. __ 1000 Din.......$12.70 2000 Din.......$25.20 6000 I>in.......$62.50 Mkuiiifi, m jrnatajo manj kot mm tteoS «HaarJw wlanlwi nrn a« It «Mit0v aa MttaliM In #ruo* atreika. Italija ta mmAm iMMlJa; Opatiji la Mr«. ^ I«*«** ? 200 lir ........ $10.10 300 lir ........ $14£5 500 lir ........ $24.25 1000 lir ........ $47.60 *rt Mkutnt, m tnaftaj« manj a ■§ flr mm p«*tnln« In Ith|« »trot**. u __ le ▼redno* dinarja« in Uma aadaj al «a tc«a raaloca sta al aatoh podati po and mr ca daa, ko nam dospe po Mar ▼ ackas v že 68 let, je izvanredno gibčen in svež. Poslušalci som u priredili burne ovacije. V splošnem je govoril o socialistični filozofiji ter se je le malo dotikal dnevnih vprašanj. Odločno je govoril proti vsem vojnam, ter poudarjal, da mora vse vcyne izvojevati navadni delavec. Navaden delavec se mor« boriti za interese vladujočega razreda. Neprestano vam govore o patriotizmu — je rekel — toda prosim, pokažite mi deželo, katero bi moral delavec braniti. Delavec nima nobene dežele, ki bi jo branil. ^Za dežele se boje tisti, ki imajo zemljo in denar. Ker so pa preveč strahopetni, nočejo te dežele sami braniti. V ogenj pošljejo navadnega delavca, da opravi zanje nevarno delo. Na svetu ni bilo še nikdar tako velikanske borbe kot je sedaj. Ponižani se bore. da bi se enkrat za vselej i znebil i biča. ki jih tepe že stoletja in tisočletja. Napočil bo pa čas, ko bo imel ?delavec odločilno be-sedo. Tmel jo bo pa le, če bo stal, oziroma postal zaveden. Schenectady, N. Y., 26. okt. — Slavni električar in izn&jditelj dr. Charles Steinmetz je umrl danei> zjutraj v svojem tukajšnjem stanovanju. Pokojnik je bil star 58 let. — Njegova želja je bila vedno, da bi umrl brez naporov in brez bolečin. Ta njegova želja se mu je v pc-.lni meri izpolnila. S Steinmetzom se je poslovil od sveta eden največjih veleumov sedanj e.dob^. Bil je zaposlen kot glavni električar pri General Electric Company. Poleg tega je b.l tudi profesor za elektriko in fiziko na Union univerzi. V Ameriko je dospel pred tridesetimi leti. Kljub temu. da je bil od rojstva pohabljen, so ga s posredovanjem njegovega prijatelja vseeno spustili v deželo. Dasiravno je bil po svojem prepričanju socijalist in odločen zagovornik sovjetske Rusije, mu je družba, pri kateri je bil zaposlen, plačevala po 100.000 dolarjev na leto. Zahteva, naj mu dajo Poljaki prosto pot za nemško-rusko trgovino. — Edinole pod tem pogojem, bodo Rosi in Poljaki prijatelji. Berlin, Nemčija, 26. oktobra. —-Danes jo govoril sovjetski vojni minister Leon Trocki na kongresu jeklarskih delavcev v Moskvi. Njegov govor je bil v glavnem naperjen proti Poljski. Jako značilne so bile njegove naslednje besede: Poljska nam bo morala dati zadostne garancije, da se ne bo vmešala v razredno vojno, ki sedaj divja po Nemčiji. Oe se bo pa vmešala, si bo morala posledic* sama sebi pripisati. Nadalje je rekel Trocki; — Poljska nam mora dati prosto pot, da bomo lahko trgovali z Nemčijo. Edinole na ta način bo zavladalo prijateljstvo med Poljsko in Rusijo. Dokler ne bomo imeli skozi Poljsko direktne zveze 7 Rusijo, bo slaba predla našim industrijam. B0LJŠEVTŽ5TV0 V NEMČIJI. "Dokalanzeiger" poroča iz Mer-seburga, da so v zadnjih dneh prišle z raznimi vlaki z Lipskega velike tolpe, ki plenilo poljske pridelke. Orožništvo je proti njim brez moči. ker so tolpe močne po 100 do 200 mož. Iz Janerja poročajo, da je v Repersdorfaki okolici kopala na polju krompir nad 1000 mož močna tolpa. Lastnik je obvestil policijo, kn je poslala proti plenilcem dva odddUra po 30 mož/Policija je aretirala 600 oseb. Del tolpe je napadel policijsko moštvo, a je bil napad odbit. Aretirane i so bili prepeljani v Janer, kjer so jhn odvzeli 200 sto-tov krompirja. RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. Belgrad, Jugoslavija, 26. okt. Voditelj Nemcev dr. Kraft, je posetil ministrskega predsednika Pašiča, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Kakor se poroča, se jeo b tej prrliki hotel informirati o razmejitvi z Rompnijo. Ministrski predsednik Pašič je odgovoril dr. Kraft u. naj se obrne za pojasnila na zunanjega ministra, dr. eiea. Dr. Kraft je odšel k dr. Nin-eičn. ki je izjavil, da je jug. vlada ponudila Romuniji Žoimbolj za vasi Modoš in Bodanj. Romunska vlada je pristala na zamenjavo, a je izjavila da je pripravljena odstopiti samo eno vas. Pogajanja so se na to prekinila, pa se sedaj zopet nadaljujejo. STRESEMANN SE BO POSVETOVAL S SEIPELOM. Dunaj, Avstrija, 25. oktobra. — V pondeljek se bo sestal avstrij ski kancler Seipel z nemškim kanclerjem Stresem aimom. Sestala se bosta v Bregenzu. Sku šala bosta ustvariti skupno politiko napram politiki in vojaški situaciji na Južnem Bavarskem. odločno zahteva, naj poljsko prebivalstvo oziroma poljska vlada pomagata Franciji, oziroma po-renskim separatistom. Nadalje poroča poljsko časopisje, da koncentrirajo Rusi močno armado na poljski meji. Najnen teh naimigavanj je, ky>-likor mogoče zbegati prebivalstvo. Gospodarski odnosa j i med Rusijo iu Poiljsko so v jako kritičnem stanju. Poljska hoče na vsak način doseči, da bi ne šla nobena pošilja-tev iz Nemčije v Rusijo oziroma obratno. Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Danes je govoril v Hageiiu nemški kancler Stresemann, in njegov govor odobrava vsa Nemčija, z izjemo separatistov, komunistov in fašistov. Rekel je, da bi se moralo vršiti v Porenski splošno glasovanje. To glasovanje naj odloči, če naj Porenska ostane pri Nemčiji ali ne. Vsakdo, ki pozna razmere, \ re-dobro ve, da bi separatisti v tem slučaju grozno pogoreli. Predlog glede splošnega glasovanja je sicer lep, toda ž njim bi nikakor ne bili zadovoljni Francozi 111 Belgijci. Nadalje je kancler rekel v svojem govoru Poren-cem, da je prelomila Francija dolčbe mirovne pogodbe. Franciji ni za reparacije, pač pa edinole za razdejanje Nemčije. Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Poročila iz raznih * porenskili mest naznanjajo, da so uspehi porenskih s«*pt-ratistov jako različni. Odpor zvestih Nemcev postaja vedno močnejši. Čimbolj pridobivajo separatisti na moči, tembolj se jim upirajo ljudje, ki so ostali zvesti svoji domovini. Nemško prebivalstvo v Porenski ne sme biti obrože-no. Zato pa meščani ponavadi kar s pastmi nabijejo separatiste, kjerkoli se pojavijo. Bonn, Nemčija, 20. oktobra. — Policija je snela včeraj raz mestno liišo republikansko zastavo. Pnliristi so jo vrgli na cesto, kjer je ljudska množica zastavo na drobne kosce raztrgala. Separatisti so se umaknili iz mestne hiše, pol ure pozneje so se pa zopet pojavili in sicer v spremstvu francoskega vojaštva. Nato so mestno hišo znova zasedli. Policija se je ob prihodu Francozov umaknila. London, Anglija, 26. oktobra. — Včeraj so policijske oblasti preprečile komunistiom prihod v Berlin. Tozadevno poročilo je dobil tukajšnji list "Central News". Kot je razvidno iz neštetih brzojavk, vlada po vsej Nemčiji mir, razen v bližini Hamburga, kjer se še sedaj vrše vroči boji. V Essenu so ljudje oplenili par trgovin, toda vse lo se je završilo mirnim potom. Mestna oblast v Duesseldorfu je storila vse potrebno, da bodo brezposelni dobivali hrano po znantno znižanih cenah. V Bremenu so komunisti napovedali generalni štrajk. V pristanišče je dospelo več torpednih čolnov, kojili posadke bodo skrbele za red. Berlin, Nemčija, 26. oktobra. — Okupacijske oblasti so dale dr. Kruppu in trem njegovim ravnateljem sedemdnevni dopust. Naročeno jim je bilo, da se morajo po sedmih dneh vrniti v ječo, kar se pa najbrže ne bo zgodilo. Že sedaj se vrše pogajanja glede oproščenja vseh političnih kaznjencev. Francozi in Belgijci bodo kmalu izpustili vse nemške i>olitične jetnike. Washington, D. C., 26. oktobra. — Združene države bodo v kratkem prodale Nemčiji na kredit petdeset milijonov bušljev pšenice. Tozadevni načrt je predložila predsedniku Coolidge-u To množino pšenice bi Poljsko časopisje je zadnje dni objavilo več člankov, v katerih skupina uglednih industrijalcev. ameriški narod do prihodnje letine lahko pogrešal. Predno pride na trg nov argentinski pridelek, je treba na vsak način eksportirati pod temi ali onimi pogoji najmanj štirideset milijonov bušljev pšenice. JOŽEF AMB&OŽIČ — UMRL. KEIXOG BO NOVI AMERIŠKI POSLANIK NA Washington, D. C., 26. okt. — Bivši zvezni senator Frank B. Kellog k Minnesote jo bil imenovan naslednikom George Harvey-a. kateri je resigniral kot ameriški poslanik v Londonu. Kellog je izvanredno bogat človek. vsled česar mu ho mogoče živeti tako kot se na angleškem dvoru spodobi. Pri zadnjih volitvah ga je pre* magal Henrik Shipstead, kandi dat farmersko-deJavske stranke. Iz Caimonsfourga, Pa., nam poročajo : V torek zvečer, dne 23. oktobra je umrl tukaj za pljučnico Jože Ambrožič. Bil je uslužben pri Standard Chemical Company ter je opravljal izvanredno odgovorno delo. Skoei njegove roke je šlo tri četrtine radija, kar se ga izdela na svetu. V političnem življenju je opravljal službo mirovnega sodnika. Bil je povsod splošno priljubljen. V Ameriko je prišel pred dvajsetimi leti. Doma je bil iz Žabje vasi pri Novem mestu. Čitatedij se gotovo še spominjajo krasnega informativnega članka o radiju, ki ga je bil napisal Ambrožič pred par leti za naš list. Bodi mu lahka tuja zemlja! 100 MRTVIH PRI DEMONSTRACIJAH V HAMBURGU. B0JAXI, NAROČAJTE 8B NA NAJVEČJI ▼ WUttPIH DRŽAVAH. Berlin, Xemeija, 2G. oktobra. — V torek in v sredo je bilo usniF-čenih v Hamburgu sto demonstrantov. Dvakrat toliko jih je bilo ranjenih. Hamburške oblasti niso do včeraj hotele izdati teh visokih šte-ilk. Štrajk v hamburškem pristanišču se nadaljuje. KOLEDAR za leto 1924 I5P STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da ne boste brez njega "G LAS NAROD A" 82 Cortlandt St., New Tork r' "' GLAS NABODX, 27. OKT. 1923. položaj- Do mirovne pogodbo so bili ftkormj vsi moški pod orožjem in delo na polju so morile opravljati izključno le ženske, starci in deca. Povsod so sledovi opustošenja. Zapuščena in zanemarjena posestva, prasne njive, neporaičeni travniki in drugi slični prizori pričajo o težkih vojnih časih, ki jih je preživela država. Dvoje pa imajo Turki, na kar so lahko po vsej pravici ponosni, in sieer Anatolijo in finance. Kljub temu, da so bili vsi mladi moški pod orožjem, vlada med državnimi dohodki in izdatki ravnotežje in valute tiskarski stroj ni uničil tako, kakor v nekaterih drugih večjih, in sicer gospodarsko močnejših državah. . _ .« Iz Slovenije. Uhaja vukl 4an tevnam« mS1| m. hod 11U t KAJ BO Z NEMČIJO? rintbolj kritičen položaj je v Nemčiji, tembolj raz-»Ija svet, kakšno stališče bo zavzela Rusija v bližnji LH-nosti. v Wliko vprašanje je, če bo Nemčija je bil ameriški senator King pri Trockem, mu je rekel slednji: A* Rusija hoče predvsem mir. Če bi pa zmagali nemški monarhisti, in bi jih zavezniki naščuvali proti Rusiji se bo Rusija borila. To mi lahko verjamete." Nekateri to izjavo napačno tolmačijo, češ, Rusija bo 1 ustila Nemčijo na cedilu. Pa ni tako V slučaju, da bi zmagali v nemški revoluciji boljše-viki. bi sovjetska Rusija smatrala vsak napad na Nemčijo za napad na svoje lastno ozemlje. Zavezniškim diplomatom je to izvanredno dobro znano. Zato pa stikajo sedaj glave in ne vedo, kako bi si pomagali R iz zagate. Angora. Timesu' \ it >» Anglež, ki jr nfdavno prepotoval Anatolijo, opisuje v novo turško prestolico in njeno življenje tako-le: Andora obstoji iz starega mesta, raapoloženega v dvojni črti Icamcnitih sten, ki oklepajo vrh in pobočje hriba ter modernega mesta, ki leži izven sten. V tem delu mesta je trg, glavne trgovine in r< stilne. Vsa javna poslopja, šole in vojašnice so zasedla razna ministrstva in težko si je predstavljati, da Turčijo upravlja ta vas, i>ko pomislimo o velikih in impozantnih poslopji ▼ Carigradu. Po-sanitia ministrstva «o zvezana z brzojavnimi in telefonskimi napravami. ki so bile napeljane na hitro roko in s primitivnimi sredstvi in vendar služijo kot zanesljiva zveza med Turčijo in zunanjim svetom. Ministrski predsednik zavzema skromna hiio blizu Šole, ki sluii kot dvorana za narodno skupščino. Druga ministrstva so razmeščena v več ali manj podrtih, neudobnih poslopij, kjer nekaj perzijskih preprog na tleh nikakor ne harmonij s skromnim starinskim pohištvom. Rekvirirali so vsakovrstne čudne in neudobne predmete, da so mogli vsaj za silo opremiti pisarne. Petrolejske svetilke in j»veče so edino sredstvo za razsvetljavo, voda pa ®e zajema iz nekolikih vodnjakov na ulici- Samo en hotel, kjer je mogoče dobiti brano, predstavlja pribežališče za one srečneže, ki lahko plačajo izredno visoko stanarino. V sobah ni nobenega udobstva, pač pa ima vsaka svojo posteljo, kjer običajno spe poslanci in priglašeni državni uradniki. Celo na hodnikih se nahajajo primitivne postelje. Privilegirani gostje vlade dobe stanovanje v železniškem vozu, ki ima še poseben voz kot oblačilnico in kopalnico. Toda. železniška postaj® je v polju, kjer je mnogo komarjev in muh in kjer ] »ostane v vagonu, ki je ves dan izpostavljen sojncu, neznosno vroče Kdor opazuje vse to, se ne more načuditi vztrajnosti teh patrijotov, izgnanih iz velikomestnega življenja, brez zabave, izvzema eno ka vamo, v neprestani zaposlenosti v primitivnih razmerah, ki b jih ▼ drugih evropskih prestolicah gotovo ne prenašali. Celo hran« je redek pojav in samo ena restavracija je odprta, kamor zahajajo Šalit parlamenta, poslanci in dragi zunanji gostje. Skoraj neprestane vojne tekom 20 let so težko prizadele državo iifzfiatno znižale števi prebivalcev. Izgon Orkov, ki so bili kot rokodelci t sploš-in marljivi kakor Turki, jp ie bolj poostril kritičen _______ 251 et niča mariborskega, šolnika. V Mariboru je praznoval 4. okt. češki rojak profesor Enierik Bera m 23!etnieo svojega službovanja na taincKnjem državnem moškem učiteljišču. Zavod je priredil sJav-lj«*n.-u, zaslužnega glasbeniku in skladatelju intimno, a tem prilsrč-nej^e sla vi je. Posledice nemške posesti ▼ Mariboru Iz Maribora poročajo: Pri vesti o prodaji "Dravine" hiše nemški mlekarski izvozni tvrdki Rern-hard smo omenili, kak pomen ima v Mariboru posest lišš za razvoj naše obrti in trgovine, ki se ne more razvijati radi pomanjkanja prostorov, četudi bi brio kapitala in drugih ugodnih razmer. Kako Neme i to w#je izjemno stališče izrabljajo, kakor kaže nov slučaj, ki nam grozi z mučnim natrodnim Škandalom: Poslopje, v katerem je imel pisarniške lokale (poleg sodišča umrli slovenski odvetnik dr. Vladimir Sernec, je last grajskega odvetnika dr. Sc-hmida. Vsakdo bi mislil, da bo te prostore že radi slovenske klijentele in pijetete do umrlega narodnega prvobaritelja dobil zopet kak .sd o venski zavedna odvetnik. Drugara Valentin Dolenc, brat odl:čnega Sokola Frana Dolenca in snproge upravnika Na-rodnei^a gledališča v Ljubljani go->pe Jerice Hubadove. Pokojnik je »il blagajnik deželne finančne blagajne v Ljubljani in je stopil pred dvema letoma radi bolezni v pokoj : bil je eden najodličnejših lov-eev v Sloveniji in navdušen pevec, za svojega 'bivanja v Ljubljani zvest član zbora Glasbene Matice. V Škof ji Loki »pa je 9. oktobra dopoldne preminul znani trgovec in posestnik Pran Ziherl, oče požrtvovalne in navdušene sokolske rodbine, skoz in skoz naroden in napreden mož. V Ljubljani sta umrla: dne 6. oktobra Friderik Laseh an p]. Sol-stein, blagajniški predstojnik v pokoju, v visoki starosti 85 let; dne 8. oktobra pa gospa Uršula Kremžer, mati narodnega poslanca g. Frana Kremžarja. Hladno vreme, prvi sneg1. Ljubljanski list "Jutro" z dne 10. uktobra poroča: Po zadnjem Ježevju je zavladalo ponekod precej hladno vreme. Mraz, ki je nastopil tudi pri nas, je posledica tega, ker je v mnogih krajih srednje Evrope, a tudi pri nas v va-raždinski okolici -zapadel sneg. Vedik sneg je zapadel tudi v oko-liei Maria-Ze4l"*v Avstriji. Krasen portret pesnika Josipa Stritarja je izdelal in dal razmnožiti akad. slikar prof. Sterle v Ljubljani. Portret je risan z ogljem in rdečem ter predstavlja pesnika v dobi, ko se je iz Aspanga v Avstriji --odpravljal v domovino. Jos. Stritar, kateremu je umetnik posdatl lepo uspelo sliko, se je zanjo posebno iskreno zahvalil ter poudaril. da je izredno dobro uspela. — Reprodukcija je prav dobra in bo v kras vsaki slovenski in jugoslovanski hiši. Naroča se pri. prof. Sterletu, tehn. srednja šdla, Ljubljana, Jugoslavia; stane 50 Din, po poštli primemo več. V Schenectady, N. Y., je umrl včeraj eden najslavnejših elektri-čarjev na svetu — dr. Charles P. Steinmetz. Bil je majhne postave toda velikega uma. Bil je mož redkih besed, toda velikega znanja. Po prepričanju je bil socijalist. Eden onih redkih socijalktov, ki več delajo kot govore. . * # Iz Chicago poročajo: Urednik lokalnega časopisa "Leader", John P. Blanck, je v nedeljo umrl. V pondeljek je moral list iziti. K uredniški mizi je sedel 14-letni sin pokojnika Francis Blank, napisal novice, uredniške članke, prečital korekturo, — in list je izšel. To ni nazadnje nič čudnega. Kdor čita slovenski čikaški listič, mora nehote priti do prepričanja, da ga urejujejo osemletni pob je-m inistranti. * * * Francoske okupacijske oblasti so dale znanemu nemškemu industrijalcu, ki je obsojen na večletno ječo, sedem dni dopusta. Šel bo v Berlin, sklenil važno trgovsko pogodbo ter se vrnil v zapor. Vrnil se bo gotovo brez odloga in morda celo z veseljem. Kajti francoski arest je kljub vsem slabostim še vedno za par procentov boljši kot je današnja nemška svoboda. 3uQ00lmmtutkti Ustanovljena L 1898 JCatoi. Sebnata Inkorporlrana 1. 190I GLAVNI URAD v ELY. MINN. Današnji svet se briga za malenkosti, ker je preplitev, da bi pojmil velike stvari. Zadnjič se je bila zatekla najprometnejše newy šče — Broadway in 42. ulica, mlada mačica. , Ker ni poznala prometnih odredb in postav, jo je kara povozila. Malo je manjkalo, da ni tisoč-glava ljudska množica linčala mo-tormana. Glavni odborniki: PTMOdnlk: RUDOIJ PERDAN, 333 EL 188 St.. Cleveland, a Podpredsednik: LOUIS BALA NT. Box 106 Pearl A v«.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHI.ER. Ely. Minn. y.An.nl blagajnik LOUIS CHAMPA. Box Ml. Ely. Minn. pi-j.jT.ifc neizplačan lb smrtnln: JOHN UOVEHN, «U — lSUi At*. Duhith, mm>- Vrhovnl zdravnik: Dr. JOS. V. 6RAHKE, SOS American Stat* Bank Bid«., M« Gran« St. M Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbori ANTON ZBASNTK, Room 10« Bakewell Bid«., tor. Diamond and Qraftt Street«. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago, m. FRANK BKBABEa 4822 Waahinzton Street. Denver, Cole. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 48Q|. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bide-. Puyallup. Wait FRANK ZOR1CH, 6217 SL Clair Ave., Cleveland. U. ZdruZevalnl odbor: "7 " VALENTIN PTRC, 7S0 London Rd.. N. E-. Cleveland, O. PAULINE ERMENC, 383 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC, 638 Market Street. Waukezan. in. ■ Jednotlno uradno glasilo:... "Glas Naroda". ■ ■ Vse stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne potlljatve naj se poftUJaJo na »lavnega tajnika. Vse pritožbe na] se poAlIJa na predsednika porotnega odbora. ProSnje sa sprejem novih Članov In bolnllka aprlCevala naj se po&llja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katolifika Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom a« obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj se sgiasl tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gL tajnika. Novo drufitvo se lahko v stanovi m 8 člani aH članicami. Jugoslavia irredenta. Usoda Miramara. graa propade Krasota tržaškega zaliva je Mira-mar, ki vsakega tujca potegne nase, da ai ga gre ogledat in vživat diven razgled po morju. Lansko leto jc bilo posetniikov okoli 30 tisoč, ki so plačali vstopnine 60 tisoč lir. Ti obiskovalci pa so bili silno razočarani, ker je grad popolnoma prazeai. Sedaj je italijan- orško križi-finan^110 ministrstvo odredilo, 1 da se črtajo stroški za urejevanje prtrka. ki je bil vedno zelo lep in je pospeševal iniramarsko atimk-eijo Ves Tr.st je pokoncu raditega in zc*pest romajo v Rim prošnje, da naj finančno ministrstvo vendar ne oropa Tista niiramarske kra-j sote. Italijanska vlada stoji men-j da na stališču, krhalo. Stroški bodo precejšnji. Pivovarne pravijo, da bodo plačale uradnika za vsak šiht sproti. To je več kot dovolj. Nikakor pa nočejo plačati dveh pomagačev, ki ga bosta morala nest i sleherni večer v avtomobil ter ga spremiti domov. GBSSSBSBBBSaBSa» j.'iio, ki je kolonija! Oodhod odvetnika Bračiča iz Trsta. Prisiljen vsled razmer, se je preselil odvetnik dr. lirnčfič iz Trsta v Zagreb. Dr. Benčič je bil pred vojno poslanec v istrskem deželnem zboru. Tekom vojne si je stekel zasluge ne le za slovenski marveč tudi za italijanski živel j Pri-morja in marsikoga je rešil vešal. TaJco se krči število dobrih narodnih delavcev v Julijski Krajini. Tatvine živine v zasedenem ozemlju. Neznani tatovi so pred nekaj dnevi odpeljali iz hleva mesarja Breganta v Porgori tri krave in enega konja. Dve kravi so našli v bližini Št and reža, konja in ene krave pa še niso izsledili. Tatovi živine so se pojavili tudi v Vre-mah. kjer so odvedli iz hleva Terezije D okleva v Vremskem Bri-tofu vola in kravo. Iz neznanega vzroka vzroka pa so tatovi pustili o4>e živini na cesti v Gornjih Vre- Rad bi izvedel za naslov rojaka FRANKA SKRINJ AR, podo-mače Matieov iz Povirja na Primorskem. Prejel sem pismo od njegovega brata, ki ga išče radi razmer v domovini. Svojeeasno ,ie bil nekje v državi "Wisconsin. Kateremu rojaku je znan njegov naslov, ga vljudno prosim. da mi istega, če pa sam čita te vrstice, naj se javi bratu v domovini ali pa meni. — Prank Mahnieh, Box 332, Davis, W. Va. (26-30—10) Veselite se vdrgnenja s PAIN-EXPELLERJEM. Po trdnem dnevnem delu si nadrgnite roke. n<»ge fn hrbet. Chovek, ki dela z mišicami, ne sme biti bolan. Urite tse vedno. Poskufiajte vdrgnenje s Pain. Expellerjem. Pain Expeller ohranja zdrave ljudi pri zdravju! SS in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. R1CHTER A CQ 104-114 So. 4th St.. Brooklyn.N.Y DR. LORENZ 642 Pum AtQf PITTSBURGH, PA. ■KM MI >LflVBN«Kf MVOIWdl ZMAVNII iPSeiJALItT SOŠKIH MLKZffl. trn atfravUMiJt akutalii in mnHM >«Wnl. 4m t Mt Ur Imam aloiinj* v «Mh Mmlh Irtvlm In vrntm moi In airavj«. ■kuftnj* prt astfnrvllnnju m«iklh h l, moja mu t pc Hb N« •rtlsiajte, MNk prMIU itaipraj^ sastruplJano kri, iMuijt In Hm Im, mMIn v te—teti, Hit rani; oaUibl—ti tlv»w In ik mrahi »alodcu« nmnlce wwMtma< katari aiata SMa« MMiMa Mg, ▼ iwidilj«k: arain 1» »a«* «4. 1. *n>nMn> «• i. ta aoliota «4 ft- flnpoMna flv S. mini v Šm š. rova zuaaawA MXJUUL NA KRVAVIH POLJANAH! SIJ 50 'T^ RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. j V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega j>olka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem upora ter njega zakletvi. gajlf> Jt trdo v«a>, bnj# 270 «tr*al in 25 ilik I« rofm. "OJJI HABODA" OB Oortlaudt SteMt^ H«w Tark, K. T. ___ _■____:_ _ GLAS NABODA, 27. OKT. 1923. Ouy de Hanpassant. Za "G. N". prevel A. Žabec. Odvetnik Rontran, sdavni pariški advokat, ki že deset let spretno vodi vse razporoke na sodišču, je odprl vrata svoje delavne sobe ter stopil na »tran, da spusti novega klijenta noter. Doslec je bil debeluhast mož, rdečega obraza, katterega so krasili zal i/.o i na licih; z eno besedo: bil je krepak, polnokrven mož, Prišlec se je priklonil. — Prosim, sedite! — je dejal odvetnik. Mož je sedel ter dejal, ko se je prej odkašljal: — Jaz prihajam, gospod odvetnik, da vas prosrm, da me zastopate v slučaju stvari moje razporoke. — Prosim, govorite, poslušam vas! — Gospod odvetnik, jaz sem bil prej notar. — Prej 1 — Da, prej. Star sem sedemintrideset let. — Prosim, nadaljujte. — Gospod doktor, jaz sem se nesrečno oženil, zelo nesrečno. — No, saj niste edini. — To vem. zato tudi pomilujem druge. Toda moj slučaj je Čisto poseben, in kar imaon navesti proti svoji ženi, je prav posebnega značaja. Toda povedal vam bom od začetka. Oženil sem se na zelo čuden način. Ali verjamete v nevarne mislit — Kaj razumevate pravzaprav pod tem 1 — Ali verujete, da so gotove misli za gotovo pojmovanje duha ravnotako nevarne kot je strup za telo T — Da, morda. — Popolnoma sigurno. So misli, ki se nas polaste, ki nas žro, ki nas uničujejo in more, ki nas delajo blazne, če nimamo moči, da jim kljubujem«. Če mno tako nesrečni, da pustimo, da se taka misel zaje v naže bistvo, če je ne od-podlmo, predno se na* je polastila vseh, če ne preprečimo, da ne postane ta misel naš tiran, Id nas noč in dan, uro za uro, gloda, vsa« naša opravila moti, tedaj smo izgubljeni. Meni se je torej prigodilo sledeče, gospod odvetnik: Povedal sem vam že, da sem bil notar v Rouen. ne posebno dobro situiran, ne si-eer ubog, pa tudi ne bogat. Vsak izd a t»'k sem moral prej dobro pre-vedno s<*m moral imeti štedljivost pred očmi, vse Jvoje želje sem morel krotili. In to je žalostno za človeka moje starosti. še kot notar sem vedno pazno prebiral anonce na zadnji strani časopisa, ponudbe in povpraševanja, in ono kolono dopisovanja ali korespondence, in večkrat se mi je na ta način posrečilo par svojih klijentov srečno oženiti. Nekega dne sem našel naslednjo notico "Mlada dama, lepa in dobro vzgojeni, iz dobre družine, bi se rada poročila z uglednim gospodom. Ima dva in pol milijona fran kov dote. Posredovalci izključeni". — ' Ravno istega dne sem obedoval f dvema prijateljema. Sam ne vem kako da je prišel razgovor baš na ženitev, izkratka, smehljajoč sem jima pripovedoval o dami z dvema in pol milijonoma dote. — Prijatelj, tovarnar tekstilne industrije, vpraša : > — Kakšna dekleta ko tot I>ru*i prijatelj pa je vedel za /Več zakonov, ki so bili sklenjeni v takih okolnostih, kateri so bHi zelo srečni, in norvedal je podrobnosti Nato je pripomnil ter se obrnil k meni: — Vraga, vendar? Čemu si ne v uuoieš te »ase t Na mah boš oproščen vseh svojih teškoč. Dva in pol milijona frankov! Vsi trije smo se pričel* nato smejati in pogovor se je zasukal na druge stvari. Dobro aro zaton sem te vrnil domov. BHo je mm tisto noč. — s*e«r pa sem stanoval v neki stari hišyjkjer vse diši po kleteh. Ko s^m stopal po kamenitih sto pni-me je stresal mraz in čutil in — Radi ženitvef — Da. — Tako, tako! — Prišla sem asms, ker take zadeve je najbolje rešiti osebno. — Jaz se popolnoma strinjam z vami. Vi bi se torej radi poro- Prokleto vendar! Ce bi imel čili t ona d a in pol milijona frankov! Moj i soba je bila temna; bila je prava soba samca, ki jo je oskrbovala neka deklica, katera je morala istočasno kuhati. Saj poznate take sobe! Velika postelja, brez zagrinjala, omara za obleko, umivalnik in nobene peči. Na stolih okoli je ležala moja obleka, na tleh pole papirja. Pričel sem peti potiho predse neko Chantant pesmico, kajti jaz zahajam večkrat v take lokale. Jaz v resnici do tedaj še nisem nikoli mislil na ženitev, sedaj pa, kakorhitro sem se zavil v odeje, sem pričel misliti na to. In še celo tako dolgo sem mislil na to, da nisem mogel zaspati. Ko sem se prihodnjega jutra zbudil, še preden se je zdanilo, sem se spomnil, da moram biti ob osmih v neki zadevi v Darnetaln. Ob šestih sem moral torej vstati. Bilo je mrzlo. Prokleto, še enkrat ! I>va in pol milijona frankov ! — Okoli desetih sem se vrnil zopet v svojo pisarno. Tam je vladal neprijeten duh po vroči peči in starih aktih — ničesar tako ne smrdi — širil se je tudi po sobi duh pisarjev, duh po čevljih, suknjičih srajcah, ovratnikih, koži — pozimi se človek ne umiva bogvekaj — pri tem pa osemnajst gradov! Zajtrkoval sem kot ponavadi, kos ]>ečemne in malo sira ter s* lotil dela. In pričel sem prvikrat resno misliti na damo z dvema in pol milij< notna frankov dote. Čemu bi ji ne pisali Zakaj ne vsaj izvedeti kdo je? Izkratka. gospod doktor, hočem se podvizati, celih štirinajst dni me je mučila ta misel, ki me ni hotela zopet izpustiti. Končno sem si zasnoval celo zgodbo. Ako Človek nekaj -vroče želi, gospod odvetnik, tedaj si to želi tako, kakor bi rad videl, da se razplete. Ampak gotovo to ni bilo tako! Naravnan potom ne more iti stvar, da išče dama iz dobre familije, ki ima dva in pol milijona frankov dote. moža potom časopisnih a-none! Ampak mogoče je tudi, da je bila baš ta deklica krepostna in nesrečna. Izprva mi njeno premoženje dveh in pol milijonov frankov ni bogvekako imponiralo. Mi, ki smo vajeni brati in razpravljati o takih stvareh, smo se bili razvadill z ženitbenimi oglasi, kjer se je govorilo o desetih ali dvanajstih milijonih. Število dvanajstih milijonov se celo pogostocna pojavlja. ker to vleče. Sicer dobro vem, da ne verujemo v resničnost takih obljub, ampak vseeno se nam te fantastične vsote naselijo v srce, tako da smatramo končno doto dveh in pol milijona frankov res za pošteno in resnično ponudbo. Mislil sesn si torej, ta mlada deklica mora biti nezakonska hči kakega parvenija in njegove ljubice, prijetne sobarice, in je mahoma podedovala premoženje za svoj Hm očetom ter istočasno izvedela o svojem visokem rojstvu ter se je poslužila časopisnega sredstva samo zato. da ji ne bi bilo treba možu, ki bi jo ljubil, odkrivati preteklosti »vojega rojstva. Moje domnevanje je bilo sicer abotno, toda vživel sem se vanje Mi, notarji, ne bi namreč smeli ni kol i citati romanov, gospod odvetnik, j&r pa sem jih prečrtal ne kaj. Končno sem ji torej pisal kot notar v imenu nekega klijenta in čakal. Pet dni za tem, popoldne ob treh ko sem sedel v svoji pisarni in delal. mi je naznanil predstojnik moje pisarne: — Gospodična Kantefriza. — Prosim, naj vstopi. Vstopila j« dama. stara približno trideset let, dokaj temnopolta, in v zadregi — Prosim, sadite, gospodična je in zaiepetala: / — Jaz sem. — Toda, ljuba moja gospodična še časti, da vi vsa «>oznal. Dama, kateri ste pisali — Da. — Imate družino? Ona se je obotavljala, povesila oči ter za jecljala : — Ne. . . Mati. . . in moj oče. . . sta umrla. Zdrznil sem se: torej sem prav ugibal. Mahoma sem začutil veliko simpatijo do tega ubogega bitja. Nič več je nisem izpraševal, da je n bei spravljal v zadrego, in sem rekel: - Ali je resnica to, glede vašega premoženja? Sedaj je odgovorila brez pomišljanja : — Da. Pogledal sem jo pozorno, in reči vam moram, da mi je precej u-gajala, dasi je bila nekoliko zrela, nekoliko zrelejša kakor sem si predstavljal. Bila je lepa oseba, močna oseba, tako bolj — žena. n naenkrat mi je prišlo na misel, da bi priredil malo komedijo, da bi se vanjo zaljubil, nato pa, ko bt se prepričal, da je z doto res tako. kakor je oglašala, bi ji povedal, da sem jaz sam tisti navidezni klijent, katerega sem ji začel opisovati kot častivrednega, nekoliko bolehnega, otožnega moža. Tedaj je postala živahna: — O, ampak jaz ljubim samo zdrave ljudi. — Sicer pa, saj ga boste sami videli, toda ne pred tremi ali štirimi dnevi, kajti on je odpotoval sedaj v Anglijo. — Škoda, to je neumno! — je rekla. — [ nu, moj Bog, je in ni. Ali se vam zelo mudi nazaj domov? — Nikakor! — No, torej ostanite tu. Poskusil bora med tem, da vam preženem dolgočasje. — Zelo ste ljubeznivi — Ali ste v hotelu izstopili? Imenovala mi je prvi hotel mesta Rouen. - Torej gospodična, ali boste dovolili svojemu bodočemu notarju. da vas povabi na večerjo? Ona je nekaj časa nepotrpežlji-vo in neodločno premišljevala, nato je rekla: — Da, prav gotovo, z veseljem. — Dobro; ob sedmih pridem po vas. — Lepo. — Da, gospod notar! —- Torej nasvidenja drevi, milo- stiva. Spremil sem jo do vrat. Ob sedmih sem bil pri njej. Meni na čast se je zelo lepo oblekla ter me nadvse ljubeznivo sprejela. ^el sem ž njo v enega najboljših restavrantov ter naročil naravnost lukulsko večerjo. Uro pozneje sva postala že prijatelja, in povedala. mi je svojo zgodbo. Bila je hči visoke dame, katero je zapeljal neki plemenitaš nakar so jo dali na kmete v vzgojo. Sedaj je bila bogata, imela je mnogo denarja od svojega očeta in matere, čije imena pa ne bo nikoli imenovala. jZato hi bilo nepotrebno in brezmiselno, povpraševati jo po tem, istotako jo prositi, ker tega ne pove ea nobeno ceno. Ker mi ni bilo na imenu ničesar, sem jo povprašal po njenem denarju. Ona mi je odgovorila kot praktična ženska; vedela je vse: o vseh vrednostnih papirjih, o vlogah denarja, kakor tudi, kako se obrestuje. Vsled njenega tozadev nega znanja sem dobil veliko, zaupanje vanjo, postal sem ljubezniv dasi še vedno nekoliko hladen, dal pa sem ji vseeno natančno razumeti, ds mi ngsjs. Ona se je branila nekoliko, samo nekoliki Ponudil sem ji iam-panjca, tudi no krepko zalival, vsled česar sem se nekoliko zme-del. Čutil sem prav dobro, da bom šel naprej, in postalo me je strah, strah pred samim seboj, strah pred njo. strah, da bi znala hiti morda tudi ona razburjena ter da bi končno podlegla. Ha hi se pomiril, sem pričel govoriti o njenem denarju, češ, da je treba to stran zadeve spraviti v natančen red, kajti moj klijent je trgovec. Ona je odgovorila: (Nadafljflvaajs na 4. strani) Živili in kužne bolezni. Največji pospeševalci ljudskih epi. demij so živali, zlasti podgane, bolha in komarji ter podobna golazen. — Kdor enkrat preboli mrzlico, temu poslej navadno prizanaša, če ne premeni kjpne. Klima je manj nevarna po svojih fizikalnih vplivih, kakor po epidemijah, ki se lahko razvijajo v njenem področju. Kužne bolezni prenašajo ljudje prav tako kakor živali; zato je zelo važno, v kakšnih odnošajih se nahajajo gotove živali do človeka. Nad vse važna je vloga, ki jo i-grajo živali pri širjenju kuge. Intimni odnošaji med živaljo in človekom so tu zelo dalekosežnega pomena. Kugo prenašajo v prvi vrsti podgane, katere so okužili drugi glodavci. Med temi pa razsaja kuga lahko na več načinov; lahko jih mori triunoma, ali j km pa prizanaša, tako, da nfe povzroča pogina na celi črti, temveč zadeva samo poedince. Mnoge zagonetne epidemije imajo svoj izvor bas v tem, da ne moremo izslediti njih pravih vzrokov, ker so nam nedostopni. V mnogih krajih bivajo ljudje kakor na vulkaničnih tleh; kuga razsaja, toda se jih ne prime. —-Krije se po kanalih, smetiščih in smeteh med podganami. Samo en pihljaj vetra zadostuje, da se zanese tudi med ljudi. Kužni bacili pa dospevajo v človeka na različne načine, največkrat potom bolh. Podgan ska bolha vsesava napr»-mer obenem s krvjo tudi kužne bacile, ki živijo v krvi. Ko dospe taka bolha na človeka in ga s svojim rilčkom piči, prenese na ta način nanj kužne klicem ki žive v prej vsesani krvi. Tudi težke bolezni slezen, ki se pojavlja "v krajih severne Afrike kakor tudi otroške Kako naj uživam« sadje. Sadje je treba pred uživanjem vedno oplakniti, ker so na njem razne škodljive glivice. — Nikoli ne zauživajte sadja na te-šče. — Najlažje prebavljive so breskve in marelice. Vsako leto se v času, ko najbolj poželhno po svežem sadju, po javijo pri otrocih kakor tudi pri odraslih razne nerednosti v prebavi, ki imajo svoj vzrodc v uživanju sadja. Sveže, popolnoma dozorelo sadje, zaužito v pravi meri, zdravemu človeku ne more škoditi. Vpliva pa ugodno, ker vsebuje sladkor in sadne kisline, ki pospešujejo prtv bavo. Naše telo dobiva po sladkorju in po takozvanih vitaminih ter po mineralnih soleh, ki se nahajajo v sadju, dragocene redilne snovi. Vsled uživanja svežega sadja se snaž'jo z^bje. ki jih sadne kisline tudi desinficirajo. Uživanje sadja pa ima "tudi svojo slabo stran. Predvsem ne smemo uživati nagnitega sadja ali pa neposredno po sadju piti vodo ali clruge pijače. Da bi se v času velike vročine ne smelo uživati sadja, je neutemeljena prazna vera. Samo ob sebi pa je umevno, da s«» mora sadje, preden ga zaužijemu, dobro osnažiti. ker se ga pogostw drže kali različnih bolezni. Tako se na primer, ako ne operemo sadja, lahko prenesejo na človeka jajčeca gliste. Ako ugriznemo jabolko, na katero j? veter- zanesel par majhnih jajčic gliste, je infekcija gotova. Zlasti na deželi, kjer higijenske razmere niso vedno najboljše, je treba sadje vedno dobro oprati, preden ga zaužijemo. Prebavljivost posameznih vrst sadja je različna. Najlaže prebavljive so breskve in marelice, isto- d razi jo čreva in vsled tega lahko IŠČEJO SE ŠIVALKE, povzroče bolezen. | ';i zuajo šivati kraje ter so izvež- Nadalje se naj sadje ne uži- bane P>,)x hl »trojih. Do- ro - i i ... b,>r zaslužek, stalno delo. Mikado a a na tesee in nikdar ne v večji množini. So ljudje, ki se po uživanju sadja ne počutijo dobro. V takih slučajih se mora seseda užf-vanje sadja opustiti ter uživati le kuhano ali pa s sladkorjem posla-jeno sadje. Straw Hat AVorks, I ne., 112—114 Wooster St.. New York Citv. Se Počuti Prenovljeno. Omotica je zginila in sedaj lahko hodi brez palice. W. Peterson. ltepublio. Wis.. •Odkar rabim .^iig.i/Tone Je vse lo. kar Mrs. J. wis«- kot sledi: r-utim kot nova žena. trdite in da daje novo življenje starim ljudem. Čutim, da ne morem biti tre* rije. Sem 69 let stara in bila sem iimu-Cen. da nisem mogla uKoli. sedaj pa zopet opravljam di o okoli kokr.S in ne rabim palice, ker več ne padam vsled omotice." Stari ljudje, izmučeni vsT&l! skrti. naj • »oskusijo Xufta-Tone. Čudili se bvx'o kako hitro deluje. Ista poveča njih moč n krepkost, ojači njih živce, kri in te-o, daje čudovito krepčilen spanec, stimulira jetra in na prijeten način r>-gu-•ir.i želodec in črevesje. Izdelovalci Xiina-Tone vedo tako dobro kaj bo Ca vas storila. da prisilijo vse lekarnarje, da isto Jamčijo in vam povrnejo d^n.ir. te niste zadovoljni. Priporočana. janiPena in na prodaj v vseh lekarnah, ali pa pošljite *I.»»» naravnost na National Laboratory. 1046 S. Wabash Ave.. Chicago. Ill —Adv POZOR. SLOVENKE! Lepa prilika se ponuja Slovenki v starosti od 35 do 45 let, kater« veseli ženitev. Tajnost zajamčena. Tudi vdova z enim otrokom ni izključena. Pisma na-slovite na: Jolm Pikush, 9717 McCuen St., New Duluth. Minn. Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeh —• mali oglasi ▼ "Glas Naroda". bolezni prenašajo živali, bolhe, tako popolnoma dozorele slive; komarji, uši in podobna golazen. So -kraji, v katerih' je boj protr malariji silno težak. Vlažno vreme pospešuje razplojanje in množenje malaričnih bacilov. Ljudje, ki pridejo v take kraje, obole na mrzlici. Lsto dožive tudi oni, ki stalno bivajo tam* ako zapuste svoje stalno bivališče. To se da raztol-mačiti s tem, da vlada malarija v takih krajih kot otroška bolezen. Kdor jo preboli v prvih letih, temu poslej prizanaša, ali, kakor rečeno, samo dotlej, dokler ostane na mestu m ne izpremeni podnebja. Ako spremeni klimo, se mu lahko zgodi, da se bolezen nenadoma pojavi. Podobne slučaje opažamo tudi pri spalni bolezni, ki zahteva vsako leto neštevilno žrtev. Kamor dospe človek, ki trpi na spalni bolezni, povsod je soljudem opasen, ker tudi spalno epidemijo prenašajo muhe. Iz teh primerov je razvidno, da so največji pospeševalci ljudskih epidemij živali. Zdravstveno stanje ljudi, ki žive v tropičnih krajih, je malone povsem odvisno od njih. Trgovina najbolj pomaga prenašati epidemije v daljne kraje ; ž njeno pomočjo dobivajo kužne bedezni tako obeležje, da popolnoma izgube svoj lokalen pomen. hruške in češnje pa se težje prebavijo. JaboSta se prebavijo v treh. štirih urah. Ljudje, ki imajo slab želodec ali bolna prebavila, naj uživajo pečkato sadje, torej maline, ribizelj, kosmaČe, jagode in robide le s previdnostjo, ali pa ga naj sploh opuste, ker drobni peški Ostro streljanje 40. pespolka. Dne 11., 12. in 13. oktobra je imel 40. pešpolk "Triglavski" strelske vaje z ostrimi naboji na prostoru Desni breg Save, med vasmi Jožica, Gameljne, Vižmar-je, Kl«?e. Savi je in Jezica, 5EVERQVA ZCRAVILA V2DRZUJEJQ ZDS AVJ L V DRUŽINAH TfucLt, Ooi&ctmjZ' reVaiatfcne Hlfro olaišafe. ' če rab rte rr«i;|r Zanesljivi Uniwul Ks&Mo vponki« je u izvinjenje. fMfceiaotrpoeiorfaii ^ mite ter udov. oem J9 m t0 ctArrmr Vfwnjtt v lek«rij«J|. W F SEVERA CO LCMW fv AT.D'j ' O W [ZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predlofitrl od amerl&ega konzula potrjenega potnega Usta In ne reč kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— m enega potnika. V aločaju. da naalovljenec m. le-plaCtto dolarjev nebi mogel predlo* ti ti potrjenega potnega lista, dobi poSUjat ;1J lahko dolarje nasaj ali um pa na novo narod izplačati na-kaianl nnwrk ▼ dinarjih. Nadalje ae nam adi n imet po pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poftUJaa čeke v Jngoalari-J«; BploSno mnenje vlada, da ae Sekt U ae glasa na dolarje, tudi v dolarjih IzpUCaJo* kar pa nI rea, ker, kot ie zgoraj omenjeno, Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tndl pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na defeii, ker ao banke oddaljene in izplačajo take Čeke v dinarjih Me potem, ko dobe lz Anerika potrdilo, da ao Jim bOl odobreni. Onim. ki stanujejo na deSett tn ne potujejo v Amerika Je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se Jim Izplačajo na zadnji poar jna neprllik. Tndl za nabavo imtii^a (poaa) Je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni Uat nI potrjen od amerfSkega konznla, ne mors potnik dvigniti dolarjev. Btroflke za rame Ustlne in potni Hrt ee pa lahko plača tndl a dlnarJL V Italiji in eo veljavne be ter lahko Izplaftiao dolaum komur do poljubnega mitaka Oe J« pa neawmje* denar le za potovanje^ je na nakaznici oanafttt vidno: Ia> plačati le, ▼sled ItaBJL FRANK SAKSER STATE BANK New YarkCly MI POZNAMO potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči. ZA TOČNO IN REDNO NARNIH NAKAZIL, IZVRŠEVANJE DE- ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO, ZA DOFREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE, kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih i&adev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. T. - ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in tež* vami ter nam predoru je ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebnje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk., Po resničnih dogod-eestavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vaebuje 149 strani. Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki poseg* do dna, t življenje slovenskega ljudstva ter ee zlasti odlikuje po živo in resnično «l»lfo prikopal. Neprestano je mučila svoje uboge možgane, da bi dobila kak vzrok za ločitev zakona. O-ničem drugem ni premišljevala kot o tein. Dne 14. julija je bil velik narodni praznik. 3Ielanija in Pascal sta stala zvečer na balkonu ter zrla na razsvetljen Pariz. M«dče sta zrla in nista izpregovorila nobene besede. Ko se je bil pa Pascal slučajno malo preveč nagnil preko ograja. ga je Melanija straboma prijela za roko. — Podiva v sobo — je odvrnil malomarno. — Bojdiva, da ne bova videla vesela in zadovoljstva teh milijonov. Zakleni vrata ter spusti zavese. V sobi je izročila dekla Melaniji pismo. Melanija je odprla koverto ter čitala. Bila je okrožnica neke detektivske agent ure, ki dela svoj denar s tem, da »pijonira moške, kaj počno in kod hodijo ter zatem pošilja redna poročila njihovim ženam. Melanija je zardela. — Moj Bog, kaj mislijo vendar o njenem možuf — Ktlo ti piše! — je vprašal Pascal. — Nihče — je odvrnila ter zmečkala pismo. — Ali je kaka skrivnost ? — Mogoče. — Pokaži koverto. s — Tukaj imaš — je rekla — pri tem pa spretno spravila okrožnico v žep. Pogledal je naslov. Pisan je bil s pisalnim strojem. -— Aha. s pihalnim strojem je pisano. Pisec je previden. Noče, da bi se s pisavo izdal. Stavim, da ti je pisal resident. — Kdo mi je pisal! — I. no, tvoj oboževalec. Moj. bivši prijatelj Lacq. On je vsega zmožen. Prokleta, če mi pride v roke! Melanija se je tem besedam strahovito začudil*. Ali res misli Pascal / Ne, kaj takega si ne more misliti. — Zakaj ne odgovoriš? Zakaj si v taki zadregi? — Saj nisem v zadregi. — Takoj mi pokaži pismo, da viditn! Stopil je k nji. Divje je gledal in škripal z zobmi. Melaniji je šinilo kot blisk skozi možgane. Sedaj je napočil ugoden trenutek. Ali naj pokaže Pascalu pismo, ali naj ga pusti v njegovi divjosti? Nekaj strašnega je. če misli, da je imela s kakim moškim opravka. Kljub temu. da se je Paseal kolikor mogoče zatajeval,, je ven< dar divje zatulil: — Daj mi pismo! Kaj sc obotavljaš? — Toda — Pascal! — Nič toda. Pismo sem! — Zakaj ga pa hočeš videti? — Zakaj? Hudiča, videti hočem, kdo ti je pisal. Stavim, da ti je pisal George Lacq. Priznaj, da ti je pisal! Priznaj! Sikal je kot kača. Melaniji sta zdrseli dve debeli solzi po licih. •— Vlaeuga! Torej je res? Stopil je tik poleg nje ter jo pogledal kot da bi jo hotei prodreti h pogledom. — Torej je vseeno res? Torej ne sanjam? Melanija je zaihtela ter se ga oklenila krog vratu. — Pascal, ljubim te, ljubim te — je rekla z glasom, ki je moral vsakogar zarezati v srce. On jo je pa jezno pahnil od sebe. — Via« upa. prokleta vlačuga! — je kričal. — Torej priznaš, da si bila njegova--- — Ljubim te — je ponovila ter se tresla v silni grozi. ^Torej je res? — je zatulil ter dvignil roko. — Tukaj imaš. nesramnica ! — je kričal ter udrihal po nji. — Taka si kot so vse druge. Nobeni ženski ni mogoče zaupati Za bo gatini letale, prokelte vlačuge? In to si mi napravila v zahvalo za vse, kar sem žrtvoval zate! Tresel se je po vsem telesu. Parkrat je sel po sobi, zatem pa omahnil v naslonjač ter si zakril z rokama obraz. Prišla je k njemu pouižna kot pes ter ga sočutno vprašala: — Ali trpiš, moj dragi Pascal? — Ne, ne, ne boj se — je odvrnil. — Moji živci so preveč močni, da bi se razburjal zastr&n navadne cestne vlačuge. Niti v glavo mi ne pade. Žal, da mi nisi prej priznala, da bi že prej napravil konec. Ali že dol po njegova ljubica? Povej! Takrat, ko sem bH ja sv Lihourne. »ta «e polobČkala, kaj ne? Ali morda Se prej; pred no sva se poročila? Bog ve, kaj počela v Malireeu, kamor je hodil aa počitnice? Prav posebno plašna nisi bila. O tem sem se *»m prepričal. O, ti prokleta vlačuga! Lopov je ©dptoval v Kairo, da ne morem do njega. Dobro, da že vsaj tebe lahko poženem. Skrajni čas je. Sedem let si bila moja nesreča. Vstal je, pokazal proti vratom in siknil skozi zobe: — Poberi se! Melanija se je stresla. Torej se je zgodilo. Žrtev je bila dopri — Sem, v Bouen? — Da, v Bouen! — Ali imate te papirje v hotelu? — Da, gotovo. — Mi jih lahko pokažetel — Seveda. — Danes zvečer ? —>- Gotovo. To mi je prišlo vsekakor prav. Plačal sem račun in odšla sva v njen hotel. Res, ona je imela pri sebi vs«. potrebne papirje. Nobenega dvo- •000" ~ "0|CA „ , , "OMMJHA** "OBUTA" obema crvicema m Z obema slu Ž- i Ti parniki so v vseh osirih novi in moderni. Priljubljeni ao prekooleanskira potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, izborn« službe, in kar je najvažnejše vsled udobnosti. Uljudni strežniki nosijo na bela pogrnjene mize dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pozornost je posvečena ženskam in otrokom. Za podrobnosti vprafiajte agenta v vašem mestu ali pa prt: ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW YORK. N- Y. kin jama proti ob tem času zapuščeni in prazni promenadi Cours la Beine. Popolnoma zmeden, ves pobit in obupan, sem se vrnil domov, za popa del nisem ničesar in tudi zaključkov si nisem upal delati nobenih. Ko se je vrnila domov, sem planil k njej in zarjul: — Kakšni in čigavi otroci so to ? — Kateri -otroci? — Oni, ki si jih pričakovala in objemala na peronu, oni, ki so I prišli z vlakom, kateri prihaja iz ma ni bilo, držal sem jih v svoji - Saint-Severa ? Ona je glasno zavpila in se zgrudila nezavestna na tla. Ko je pri- — Moj Bog, — je zastokala ter položila roko aa »ce. Mislila je, da se ji bo razletelo. (Dalja prihodnjih) _ "" ' roki, lahko sem jih otipal, bral. Vsled tega sem se počutil naenkrat tako srečnega, da me je nekaj prijelo, da jo moram poljubiti. Razumite me prav, popolnoma dostojno. kakor človek, ki je pač zelo srečen in zadovoljen. In poljubil sem jo goreče, enkrat, dvakrat, desetkrat, in to tako temeljito, da. . . da. . . pod vplivom sekta. . . da sem podlegel . . . ne, pravzaprav ie ona jjodlegla. . . Oh, gospod advokat, kako mi je bilo potr- : 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova parni; 75. Domovina; 70. Slovenski svet, ti ai krasen; 77. U boj; 78. Veter na Savi; 79. Zrinako, Frankopanka; 80. Sto CutlS. Srbtae tnSnl?: 81_ Pobratimlja; 82. Pomlad in Jasen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 88, NJoj; 87. Njeca al; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Labko noč; 91, Pri oknu sva aoKe aionela: Strunam; 93. Slovo; 94; faja; 98. V ljubem si ostala kraji: 91. Pod beam la pomlad; 99. I^afako noč; 100. 85. Pro- i; 86.14o-1QL Svzar «dje 108. Prelja. 'GLAS NARODA' Oortlandt Hew UNITED AMMAN LINES (HARRIMAN LINE) JOINT SERVICE WITH HAMBURG AMERICAN UNE Najkraiia pot v va« dels JUGOSLAVIJE Odplutja vsak teden a pomola. 8«. North River, ob vsnotiu 46. ulice, New York z nafiimi razkošnimi parnlkl "Resolute", "Reliance", "Albert Batlin" "Deutschand" parnlkl s 1. 2. In 3. razredom in znani paral k 1 "Mount Clay", "Cleveland", "Haru", "Thuringia" in "Westphalia", a kabinami In I. razredom. Uspe Sna. uljudna alužba. Izborna kuhinja, prijetni in prlvlafinl prostori. 8. 6. RESOLUTE 30. okt. »b 10. dopoldne. United American Line 39 Broadway. New York,N. Y Ali katerikoli pooblaščeni krajevni zastopnik. ROJAKI, POZOR! Po ni/ki eeni prodam posestvo v vasi Kašelj pri D. M. v Polju v ljubljanski okoliei. Zidana liiiša. 5 sob, lep sadni vrt in nekaj zemlje, kozolec, supa, skedenj in svinjak, vse krito z opeko in v najboljšem stanju. Za ceno pišite na: Frank Iiode, 6310 Carl Ave., Cleveland, Ohio. (3x 25,27,30—10) ADVERTIBI IN "QI Aa NARODA". POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za "Olas Naroda", so: Joseph černe, Anton Simčič m JoMpb flmalaeL UpravniStvo. ifiEBVHWIVUWyU UfUKU tn ntu NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI itvafeEOTaaa InMn Vaabnja 106 utraaL Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce ln o-brtnike, pri Katerili kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 Um bosta ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" Prava pristne glasna VICTOR Ju COLUMBIA OBAMOFONK s rogom aH brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Colombia plošče dobite le pri IVAN PAJX Victor Dealer Si Main 8t„ Oonenoangb, Pa flu^it^ mtooj, pifit pop j.