Po pošti prejaman: xa eelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt , , 6 , 50 , mesec , 2 ,20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta mi, mesec 10,-, 1.70, Za~pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in inaerat« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni. Kopitarjeve ulice 5t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-uiSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 64. V Ljubljani, v ponedeljek 18. marea 1901. Letnik XXIX. Obramba narodne individualnosti in naš liberalizem. Vrhovno vodilo našega političnega dejanja in nehanja nam mora biti ideja na rodne obrambe. Za vspešno narodno obrambo pa treba programa, in na temelju tega družimo svoje sile za zistematiško delo. Ni zadosti, da kričimo, kaj hočemo; glavno je in prvo je, da se zedinimo v tem, kako hočemo delati v dosego tega, kar hočemo. Težišče našega stremljenja ne sme biti v tem, da pričakujemo rešitev svoje narodnosti v vladajočih krogih, češ, vlada bedi nam pra vična, daj nam slovenskih šol, učiteljev, uradnikov itd. Vlada nam da le toliko, kolikor je po razmerah primorana, in ničesa več. Osrednja vlada ni nikak »mirni tečaj«, temveč le večkrat igrača nasprotujočih si sil. Odtod tudi izvira dejstvo, da vlada ko-leba sedaj sem, sedaj tja. Našim narodnim aspiracijam ugodno se le redkokdaj nagne, ker so nam nasprotujoče sile očividno močnejše, nego sila našega narodnega pritiska na vlado. Seveda je idealna pravica na strani nase narodnosti, in dolžnost državne oblasti bi bila, da varuje naša prava do narodnega obstoja in napade nam nasprotujočega elementa, v kolikor se dotika državnega področja, bi morala država sama odbijati. Tako je v teoriji, v praksi na, saj vemo kako. Zato pa mora prodreti prepričanje, da je rešitev nase narodne individualnosti v prvi vrsti v nas samih, v našem delu. Predno premišljujemo svoj položaj dalje, naj še razložimo, kaj pojmimo pod besedo »narodnost«. Narodnosti ne tvori samo jed-naka govorica ali jezik. Jezik je pač najvid-neji znak narodnosti, ne pa edini. Pod pojmom slovenske narodnosti razumemo vse one specifično slovensko znake, ki so v obče lastni Slovencem v fiziškem in dušnem oziru. Nekaj teh lastnosti se je ohranilo slovenskemu plemenu iz pradavne slovanske starine, druge zopet so prešlo v njega kri tekom tisočletne dotike s krščanstvom in za- padom. Vsi ti specifiški znaki slovenskega plemena v celoti tvorijo še le njega narodno individualnost. Kdor tedaj n. pr. brani 1 e j e -z i k o v n o posebnost, ali kdor brani le versko naziranje slovenskega plemena, brani pač važno lastnost narodno individualnosti, vendar ne brani narodno individualnosti v celoti. Kdor pa izpodkopuje ali veljavo slovenske govorice ali pa veljavo verskega naziranja, ki sta n a j v a ž n e j i lastnosti slovenskega plemena, ta je nasprotnik slovenski narodni individualnosti. Boj za lastno narodnost, narodna samoobramba je nekaj naravnega in nravnega, narodni šovinizem pa je izvor nenravnega narodnega egoizma in je po nravnih načelih napačen ter za socijalno skupno življenje narodov škodljiv. Pod vplivom narodnega šovinizma neslovanskih sosedov trpimo baš največ mi Slovenci. Kako varovati in najvspešneje braniti našo narodno individualnost, to je ravno glavno vprašanje, na katero moramo najprej odgovoriti. V splošno odgovorimo prav na kratko: Naše politično dejanje v prid slovenski narodnosti imej svojo pozitivno in negativno stran. Pozitivno : da storimo vse, kar ohranja in utrja slovensko - narodno individualnost, negativno : da opustimo in se ogibamo vsega, kar posredno ali neposredno slabi to individualnost. Ogibajmo se vsega, kar posredno ali neposredno škoduje slovensko narodni individualnosti. Ne bomo naštevali vseh pojavov v naši sredi, ki slabe sile našega naroda v obrambi, omenjam le najbolj perečega pojava v slovenski politiki, namreč verskega boja. Čudno se sicer sliši, ali res je, da so ta boj, ki nam jemlje mnogo na rodnih sil, in našo obrambo nasproti ptu-jemu elementu skoraj onemogočuje, da so ta boj uprizorili uprav oni, ki se kaj radi skrivajo za lrazo absolutne narodnosti. Pustimo na stran, da je katol. • versko naziranje bistveni znak slovensko - narodne individualnosti, pustimo na stran naše versko prepričanje in postavimo se na stalo verskih indiferentistov, češ: »Ob Christ, Jud oder Hottentot, a!le haben einen Gott.« P r i z n a j m o pa t o -1 e: 1. Katoliško versko naziranje našega naroda je veliko narodno dobro, kakor je narodno dobro njegov jezik in njegovi običaji. Ta narodni zaklad, to narodno dobro, je jedini temelj nravnega naziranja najširših narodnih slojev. Narod v pretežni večini ne pozna tisoč državnih in deželnih predpisov in zakonov, ki z državnega stališča stavijo meje njegovemu delovanju. Narod ne pozna filozofije velikih mislccev, da bi uravnal svoje nravno življenje po njih, narod pozna pa največjo filozofijo za življenje, pozna pa nauk našega o d r e š e n i k a Jezusa Kristusa. Po tej filozofiji, po teh naukih uravnava naše ljudstvo v ogromni večini dejanje in nehanje svojega življenja, v kolikor dopuščajo človeške slabosti. Tudi največji verski liberalec, ako je objektiven, ne more imeti tako brezobraz-nega čela, da bi trdil, da je za življenje po-sameeniKa aii pa za narodno skupnost škodljivo, ako se narod ravna po cerkvenih in božjih zapovedih. Ako je vernost našega naroda dobra lastnost njegove individualnosti, čemu tedaj boj? 2. Širitelji verskega indiferentizma, ki se danes igrajo z luteranstvom, jutri s pra-voslavjem, potem zopet z unijatstvom, ko nečno pa jim je jedna ali druga konfesija jednake vrednosti, namreč nobene, kar je bilo že tudi čitati v znanem glasilu; ti širitelji takih in sličnih nazorov morajo vendar uvideti, da na pot verskega in-diferentizma ne spravijo večine slovenskega naroda. To jim mora biti vendar jasno, da po naravnih zakonih, ako tudi no jemljemo ozira na zapreko, ki so v na- šega nepokvarjenega naroda vesti, in na zapreke, ki so od zunaj, da po naravnih zakonih ne bo postal čez noč, ali recimo v par desetletjih versko indiferenten, ter se vr^el v naročje verskega liberalizma, ali pa prešel celo v drugo konfesijo. Ta cd znane liberalne strani, ali v obrambo časti bodi povedano — le od ne-katernikov s zavestjo svojega čina započeti verski boj je v največjo škodo narodni obrambi, ker absorbira našo moči v času, ko nas tuji element stiska od vseh stranij in naši narodni protivniki barantajo za kožo slovenskega naroda. Z narodnega stališča je ta verska gonja za nas Slovence skrajno nevarna. Čemu tedaj boj od strani, ki se nazivlje a b -solutno-narodna? Vže slišim odgovor iz ust liberalca r.a ta moja vprašanja češ: Klerikalni zavijač, ti si tak, kakor vsi klerikalci. Mi liberalci smo »dobri kristjani« in nikomur ne branimo, da je veren kolikor hoče, ali svobodo mnenja zahtevamo, za svobodno misel se borimo. Borimo se tudi zoper hierarhijo kat. cerkve, zoper klerikalizem z eno besedo. Liberalci se borimo zoper slabe nevredne duhovnike. dobro pa spoštujemo. Dobro, lepo govorite, kadar se vas prinie za besedo, takrat imate vedno izgovor pripravljen: če je svoj čas feljtonit znanega slovensko pisanega časnika tajil direktno Boga, ni to nikak boj zoper pozitivno vero, temveč le svobodna misel. Ako znani člankar dokazuje, da je duhovščina od nekdaj največji ljudski slepar, da slovenska duhovščina nima nič zaslug za narod, da nima ne ka-toličanstvo ne katera druga konfesija nobene vrednosti za narodovo življenje, ni to nikak boj zoper pozitivno vero, temveč le svobodno mnenje, svobodna misel člankarja. In ko-nečno če so dan za dnem blati duhovščina in se vsak škandal, katerega je prouzročil kak pomilovanja vreden člen učeče cerkve, da so taki škandal, kateri je pa vsaj v polovici slučajev izmišljen, nezmerno povečuje in generalizuje, češ glejte jih duhovnov — lopovov, je-li to tudi svobodna misel in boj LISTEK. Zlatomašniku kanoniku Ms g. Matiji Jeriha. (I 9. 8 u š c a 19 01.) Polna vsa sobana je prostrana. V tej sobani je mladina zbrana, šibkega še, nežnega telesa, kot na gori mlada so drevesa. Kdo drevesca ta bo oskrbával, čuval, branil in jim rast vzravnával ? Hodi, hodi po prostorni šoli mož častitljiv gori ino doli. Pógled mu plamteva v sveti vnemi ko on stopa med otroki temi. Deco nežno poučuje vneto, vneto vero jim razlaga sveto, kaže lepe, vzvišene jim vzore, kaže delo, kaže jim napore, ki jih čakajo še v tem življenju, v tem življenju, hudem tem borjenju. Za vse lepo srca njih užiga, kvišku k Bogu njih teženje dviga, da rastó v pravičnosti krščanski, da živč po veri zveličanski... Napolnila se je božja hiša, ki nad drugimi lepó se viša. Iz najzadnjega je danes sela verna množica sem prihitela. Zbrala tu se k božji je daritvi, Z zbrala se k pobožni je molitvi . . . Pa pristopi mož čestit na lečo. Pógled mil mu pohiti na deco, na le-tó nedolžnost milokraso, poleti na starost sivolaso, pa se ognjevito mu razvname, ognjevito govoriti jame in razklada jim lepč zaklade božje vere, ljubavi in nade ... Noč planine in ravnine krije, sneg naleta, mrzla burja brije, žvižga, piska silno skoz drevesa, da zagluša potniku ušesa. Čuj: med burjino le-tó žvižganje v noč glasi se zvončkovo žvenkljanje; lučke svit razliva se po strni, v svitu glej moža v obleki črni. Naglo stopa . .. kam pač v noči pozni, kam mudi se v noči tej mu grozni ? ... Duša jedna se s svetá poslavlja in za hojo v večnost se odpravlja . . . Da jo pokrepča za hojo teško, nese jej popotnico nebeško . .. a .. Zlatomašnik, le pogled obrni Dnes nazaj: ta mož v obleki črni, ta učitelj, propovednik vzorni in izpovednik ta neumorni — bil si ti, bil dolgih let število! Veka pol je od takr&t minilo, kar si svečeniški stan izvolil, ga izvolil in si ga primolil. Živel zvesto ti si stanu vedno: delal za Bogd in ljudstvo bedno. Kar si storil ti že v cerkvi, v šoli, to ne bo pozabljeno nikoli.. . Lahko, lahko danes se raduješ, če preteklost svojo pregleduješ: Krasna dela tvoja gredo s tabo in nikddr ne bodo šla v pozabo. M. P. Med romanskimi nžirodi. Popotni spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Piše Jos. Lavtižar. (Dalje.) Iz stolnice jo mahnem skozi Via Torino, da obiščem največjo znamenitost Milana, baziliko sv. Ambroža. Va-njo jc za-branil sv. Ambrož (f 397) vstop ccsarju Tcodoziju, dokler se ne spokori zaradi svoje grozovitosti v Solunu; tu se je pri krstu sv. Avguština (387) razlegala vesela hvalnica „Te Deum laudamus"; tu so bili z železno krono venčani nemški cesarji, in še sedaj jc ohranjen prastari steber, poleg katerega so prisegali zvestobo. Še mnogo drugih vele- važnih dogodkov nas spominja sveti kraj, ki je kar preobložen s slikami in kipi iz davne preteklosti. Poiskal sem v cerkvi tudi ono kačo, o kateri je pripovedal rateški Završnik z naročilom, naj jc ne pozabim ogledati. Opazim jo na granitnem stebru srednje ladije ter poizvem, da je narejena iz brona, da so jo nekdaj imeli prav za tisto kačo, o kateri beremo v četrti Mojzezovi knjigi (Numeri 21, 9), a sedaj se splošno sodi, da kača ni drugega kakor staro pagan-sko znamenje, katero so častili malikovalci. Sicer imajo pa matere šc dandanes neko zaupanje va-njo, ako jim obole otroci. Moj tiskani „cicerone" pripomni, da nisem več daleč od glasovite zadnje večerje, katero je naslikal Leonardo da Vinci 1. 1497 za obednico dominikanskega samostana. Podam sc v ulico Corso Porta Magenta ter pridem do cerkve Santa Maria delle grazic, ki jc s svojo tronadstropno kupolo nekaj posebnega Poleg nje stoji obširno poslopje z napisom „ C e n a c o 1 o V i n c i a n o ". Dva neprijazna uradnika sta prodajala dolgčas vsak pri svoji mizi v veži vojašnice. Prvemu plačam eno liro vstopnine, drugi sprejme vstopnico in mc izpusti skozi ozko ograjo, ki sc suče s šesterimi rogovilami na okrog. Človek se skoro boji tc sumljive naprave in premišljuje v prvem hipu, ali bi šel v škripec al / . /f zoper »klerikalizem V« Ne, to ni svobodna misel, to ni boj zoper »klerikalizem«, to je ziBtematičen boj zoper učečo cerkev in posredno boj zoper pozitivno vero. Pa če bi tudi imeli liberalci povse prav, vendar njihovo ravnanje ne bi moglo biti koristno narodni obrambi, ker odvaja pozornost od i a t i n i t o narodnega dela, in se zgubljajo moči v verski gonji, mesto da bi stali vsi na braniku za narodno eksistenco. Verski indiferentizem, združen z osebnim slavohlepjem je gonilna sila dejanja in nehanja liberalcev na Slovenskem. Nekaj se jih bori z zavestjo zoper — »klerikalizem«, drugi pa capljajo iz različnih namenov za svojimi vodji. Slednjič je še tudi takih elementov med njimi, ki so v jedru 6e nepokvarjenega slovenskega in verskega prepričanja. So pa razni uzroki. da hodijo z liberalci, največ, ker se ne zavedajo, kaj pomeni za Slovence verska gonja v narodnem oziru. Te treba od naše strani zopet in zopet opozarjati o konečnih vspehih in namenih našega specifiško divnega liberalizma. Ti zadnji so nezanesljivi elementi za liberalstvo; za to se od prilike do prilike tudi liberalni kolovodje hočeš nočeš odevajo s »katoliškim krščanstvom«, misleč: Sueh nur die Menschen zu verwirren, Sie zu befriedigen ist schwer. Mi pa ne moremo zadosti na glas povedati vsem, ki jim je res rešitev naroda in narodna obramba pri srcu: Liberalizem in ž njim združena gonja proti katoliški hierarhiji je največji škodljivec obrambi slovenske narodne individualnosti. V boj zoper njega vsi pravi o 1 o v e n c i! Južno-afriška vojska končana? Razne vesti so krožde zadnje dni po časopisju, da se nagiba južnoafriška vojska k svojemu koncu, in zadnje brzojavke nam to vest potrjujejo. Angleži, ki so tako kruto nastopili proti Burom, postali so kar nakrat prijenljhi in miroljubni. Od kod to? Angleži so mislili, da bo vojske takoj konec, ko vzamejo Burom glavna mesta. A varali so se. Ladysmith in Pretorija z drugimi mesti sta se sicer udala, a vojske ni bilo konca, ker so Buri ves drugačen nasprotnik, nego so si ga Angleži predstavljali izpočetka. Boj.šče je tako prostrano, kakor pol Evrope, in to so Buri porabili tako, da so se razpršili v manjše oddelke, ki so s spretno taktiko vedno vodili angleško vojsko za nos. Velikanska armada angleška je stala dan na dan ogromne svote, a sovražnika ni mogla nikjer prijeti. Buri se niso hoteli združiti in kot ena armada se postaviti pred angleške puške in topove, ki bi jih bili v kratkem pobili. ne. Bržkone so ga naredili zaradi tega, da hodijo obiskovalci posamezno skozi in da ne more nobeden vstopiti brez plače. V zapuščeni obednici ni žive duše, le sluga hodi po sobi, brisoč prah raz stolov. Oko mi obstoji na podolgovati, 9 metrov dolgi steni, katero je okrasil Lconardo s svetovnoznano sliko Izveličarja, sedečega med apostoli pri zadnji večerji. Ljubezniva podoba, umotvor prve vrste, je gotovo znana marsikateremu čitatelju, saj nam ne gre iz spomina, ako smo jo videli le enkrat. Umetnik predstavlja Gospoda prav v onem trenutku, ko izgovarja besede: „Eden izmed vas me bo izdal." Začudeno gibanje se opazuje med učenci, iznenadeni si ne morejo misliti, kdo bi bil zmožen storiti kaj takega, tudi nezvesti Juda se dela, kakor bi ne vedel o tem. Žal da je freska zelo poškodovana, ker so refektorij rabili dalj časa kot konjski hlev. Razni slikarji so se poskušali, kdo napravi boljši posnetek originala, zato vidiš na stojalih kakor na šolskih tablah razpostavljenih več kopij, bolj ali manj podobnih prvotni sliki. Po mostovžih in po dvorišču so se iz-prehajali vojaki, ki posedujejo sedaj tihi dom dominikancev; iz samostana je pač lahko napraviti vojašnico. Redovnikom se pove termin, kedaj morajo oditi; po preteku odpovedi se postavijo pod milo nebo, akoprav še nimajo drugega stanovanja, v samostanu je treba podreti nekaj sten, in kmalu je do- Tako se je vlekla vojska zopet mesece in mesece naprej. Angleži po se maščevali nad nedolžnimi žrtvami, ki so jih dobili. Grozovito so palili burske hiše in pustošili njihovo imetje. Prav kanibalsko so se vedle angleške čete v Afriki, tako da so celo tre-zneji angleški vojaki sami že izjavljali, da se jim gnusi tak nemoški in nečastni boj. Lord Kitchener je sam to težko gledal, a imel je nalog, da premaga Bure, zato je dopustil vse grozovitosti, ker je mislil, da jih bo s tem ugnal. V Evropo je pa pošiljal lažnive brzojavke, ki naj bi kazale angleške vspehe in izgovarjale njegovo početje nasproti Burom. Zadnji čas je Kitchener preganjal posebno Devvetta. Bil je to čuden b j. kakor-šen se redko zasleduje v svetovni zgodovini. To ni bila redna vojska, ampak samo preganjanje in zasledovanje brez konca in kraja. Ko je mislil, da ima tička v kleti, mu je pa Dc\vett vedno zopet ušel in pri tem mu je vedno še ujel četo vojakov, katerim je vzel orožje in hrano in jih zapodil zopet nazaj v angleški tabor. Pri tem so pa morali Angleži neprestano varovati svoje postojanke v mestih. Železnice in brzojave so morali vedno ostro stražiti, a še se je vedno primerilo, da je kjo kak Bur razdrl tir ali prerezal brzojavne žice in jim tako onemogočil komunikacijo. Splošno se sodi, da je največja krivda na strani angleških vojskovodij. Bojni načrt je bil izpočetka ponesrečen, podcenjevali so nasprotnika in s svojo krutostjo so umazali čast angleške države še bolj, nego oni državniki, ki so zakrivili, da se je ta boj začel. Mnogo plemenitejše so se vedli Bur>, in zato uživajo simpatije vsega omikanega sveta. Če bi hotela Anglija sedaj res si po- I polnoma podjarmiti Bure, morala bi poslati v Afriko zopet novo armado, čilo in čvrsto, katera bi uničila ves burski narod. Z*to pa niti Angleži nimajo denarja, in odtod prihaja, da se tudi v angleških krogih vedno bolj oglaša zahteva, naj se sklene z Buri časten mir. Miroljubna stranka na Angleškem je bila izpočetka jako maloštevilna, -a sedi^ raste od dne do dne ter vedno odločneje nastopa proti vladi. Na čelu ji stoji lord Rosebery, kateri pravi, da jo sedanja politika Angleške, ki gre le na to, da se pridobi kar moči mnogo iz tujih dežela, nesrečna in pogubna. Prej se je moglo to delati brez nevarnosti, sedaj pa je Angleška v nevarnosti, da s to politiko pokoplje samo sebe. Avstralija se bo kmalu oprostila angl. gospodstva. Že sedaj ima veliko avtonomijo, in ne manjka mnogo, da se pretrga zadnja vez, ki jo veže na prestol angleškega kralja. Isto se zna pripetiti v Kanadi. AmerikanskL ponos, ki je odtrgal od Anglije pred sto leti Združene države in ki je Špance za- volj prostora. Na Laškem dobiš večinoma po vseh mestih vojake tam, kjer so prebivali pred leti menihi ali nune. Res da je bilo veliko samostanov, a vsi so imeli pravico do obstanka, ako ne druge vsaj to, da so si po pošteni poti pridobili imetje. Tako se spoštuje pravna lastnina! Vseh 85 milanskih cerkva sicer nisem videl, tudi skozi vseh 16 vrat nisem šel, kajti za bolj natanko proučavanje bi moral imeti več časa. Ogledal pa sem Viktor Emanuelove galerije t. j. navskrižne ulice, ki so pokrite s stekleno streho in imajo v središu visoko kupolo. Slednjič omenjam še velikanski s prekopi obdani grad (ca s te 11 o), okoli katerega sem pohajkoval, spominjajoč se hudih bojev med Avstrijci in Lahi. Radecki se jim mora sicer umakniti 22. marca 1848, toda v spomin jim zapusti pomenljive besede: „Na svidenje!" To obljubo je tudi držal, kajti po dobrih štirih mesecih (6. avgusta) se je povrnil s pomnoženo vojsko v Milan nazaj. Neka bojazen me obide, ko hodim okoli tega ogromnega zidovja, stoječega na samem že bolj zunaj mesta. Pride mi namreč na misel, da bi me kot ptujca lahko kdo napadel, zato odidem skozi Via Dante v svojo gostilno „Albcrgo commercio." Tu spravim robo skupaj, plačam račun, zapustim „italijanski Pariz" ter se obrnem proti Turinu. podil z otokov, se pri Kanadi ne bo vstavil, ampak bo po geslu: Amerika Amerikanom! najbrže Kanado prej ali slej priklopil Združenim državam. Kako more Anglija v teh razmerah milijone in milijone žrtvovati za osvojenje drugih dežela, ko je dvomljivo, ali bo mogla še te, ki jih ima sedaj, dolgo ohraniti v svoji oblasti ? Sedaj se mora Anglija ozirati pač tudi na Irsko, ker tlačeni Irci, ki so za svojo katoliško vero največ prestali od oholih angleških odpadnikov, so najboljši vojaki, ki branijo Anglijo. Sedaj je vlada ustanovila irski polk in nabirala z velikim denarjem in z različnimi obljubami vojake za Afriko. A oglasilo se je vsega skupaj samo 35 Ircev. Ko je bil v angleški zbornici sprejet oni odstavek kraljeve prisege, ki je žaljiv za katoliško ljudstvo, je neki irski poslanec na koncu svojega govora rekel : »Izid tega glasovanja dajte prečitati našim vojakom na bojišču, in oni vam bodo povedali, kaj je to, Če se tako žalijo najsvetejša čustva katoliškega prebivalstva«. Istina je res, da angleško ljudstvo ne mara več za boj. Poleg tega pa se bliža Anglija boju z Rusijo, kateri bo usodopoln zanjo, kadar se začne. Nravni poraz Anglije v južni Afriki je tolik, da bo vplival tudi na njen položaj v Aziji. Saj se je pokazalo, kako slaba je Anglija na suhem, in treba je le, da to slabost izkoristi država, ki je močnejša od Burov, po ugodnem terenu. Anglija je oslabljena, in ako Rusija hoče, napove ji lahko v Aziji vojsko, pri kateri uniči angleško moč. Perzijske železnice, ki služijo ruski armadi, in napredovanje Rusije na Kitajskem — vse to kaže, da Rusija napreduje proti Indiji. V Indiji ima Anglija vsega skupaj 74.000 vojakov, od katerih bi mogla samo 50 000 poslati v boj proti Rusom. Rus pa postavi lahko skoro desetkrat toliko vojaštva v Indijo, kadarkoli hoče, in izžene Angleže. Indijanci sami bi se radi znebili Angležev in ne bi imeli nič proti temu, če bi namesto Aigležev imeli Ruse za poglavarje. V tem smislu je Dalai Lama že poslal deputacijo v Livadijo k carju. Zato pa Anglija išče zaslombe pri Nemčiji. Zato s> tako vabili cesarja Viljema II. v London. Zato je angleški kralj prišel na Nemško, kjer se je nekako ponižal pred nemškim cesarjem. Na Ruskem pa to približevanje Anglije in Nemčije neradi vidijo, in sovražno stališče ruskega trgovin skega ministra proti Nemčiji ima tudi precej razloga v teh razmerah med Anglijo in Nemčijo. Kakor vse kaže, se boji Nemčija veliko bolj zameriti se Rusiji, nego Angliji. Kaj naj torej sedaj stori Anglija? Skleniti mora mir z Buri, da spravi v ravnotežje svoje finance in da svojo vojsko (lisponira za prihodnje borbe z Rusijo. Iz pogajanj se vidi, da Angleži proti Burom že zelo odnehujejo. Prepustiti jim hočejo avtonomijo, pozidati jim opustošene hiše, samo, da se sklene časten mir. Vprašanje je pa, če se podajo Buri in če ne udarijo — Rusi. Politični pregled. V Ljubljani, 18. marca. Položaj Korberjevega kabineta je po poročilu nemško-liberalnih listov zelo omajan in moramo že po velikonočnih praznikih pričakovati nekaterih nujnih prememb v avstrijskem kabinetu. Imenovani listi vedo tudi že poročati, kdo da estavi dosedanje mesto. Toda dosedaj so vse to same gole kombinacije, vroče željo po ministerskih portfeljih hrepenečih nemških politikov. Vladno stališče v resnici sedaj ni prav nič omajano. Vlada bo dobila najnujneje državne potrebe, ostalo si bo pa konečno vedela uravnati tudi brez parlamenta. Kriza bi na-vstala k večjemu tedaj, ako Mladočehi res odreko svojo pomoč in prično zopet s tiho obstrukcijo, in bi hoteli preprečiti tudi naj-vaineje državne potrebe. Taktika mladočeSkega kluba. Poslanska zbornica je završila minuli petek že 24. sejo v sedanjem 17. zasedanju, a spravila je pod streho, kot smo že omenili, še le prvi voz sena ; rešena je samo vladna predloga o vojaških novincih, državna potreba prve vrste, ki je morala biti rešena v minulem tednu, kajti danes se že vrše prvi vojaški nabori. Vse drugo je še nerešeno in se mlati k večjemu v dotičnih odsekih. Delavnost parlamenta je torej tudi sedaj še zelo minimalna in ako pojde tako dalje, v letošnjem zasedanju ne bodo rešene niti številne državne potrebe. In vendar se mora vlada že za sedanji vspeh zahvaliti je-dino le Mladočehom, ki so so udali vladni želji in so zadovol|ili z nekaterimi koncesijami na gospodarskem polju. Ti dogovori pa veljajo le do 29. t. m., do pričetka velikonočnih počitnic. To je posneti nekemu poročilu o posvetovanju klubovih načelnikov, kjer se glasi: Glede delovanja in rešitev v poslanski zbornici po Veliki noči niso sklenili Mladočehi nikakih dogovorov z vlado in ima torej mladočeška delegacija prosto roko za svojo taktiko po Veliki noči. — Vlada bo torej morala poseči po drugih sredstvih, ako bo hotela zagotoviti delavnost zbornice in dovoliti koncesij tudi v narodnostnem oziru. Ako je nemškim levičarjem res kaj za delo, ne smejo nasprotovati izvedbam zahtev, ki jim prav nič ne škodijo v njih posestnem stanju. Poljski klub. V poljskem klubu je grof W o d s z ic k i odločno spravil v razgovor Schonererjeve interpelacije proti katoliški cerkvi. Govornik jo zahtjval, naj poljski klub z načelniki ostalih strank skrbi za vestno cenzuriranje takih interpelacij. Poslanec Mihejda se je pritoževal o ljudskem štetju v Šleziji. Dejal je, da so bili ondi Poljaki primo-ra.ii vpisati nemščino za svoj občevalni jezik. Prihodnji konzistorij ae vrši tekom meseca aprila ali pa morda še le v maju. Dan nikakor še ni določen, pač pa je dtfinitivno določeno, kateri cerkveni dostojanstveniki bodo prejeli kardinal-ski klobuk. Imenovanih bo dvanajst prelatov in sicer : praški knezonadškof baron Skrben s k y, krakovski knezonadškof dr. Pu z y n a, dalje majordom vatikanski D e 11 a V o I p e, namestnik državnega tajnika Tri-p e p i, tajnik kongregacij za izredne cerkvene zadeve C a v a g n i s, apostolski delegat v Washingtonu Martin el I i, dalje msgr. Gennari, nadškof v Beneventu Dali 01 i o, nadškol v Ferrari B o s c h i, škof v Veroni B a c c i I 1 e r i, škof v Paviji Riboldi in v Rimu bivajosi latinski pa triarh carigrajski Sanminiatelli. Sveti kolegij bo štel potem 67 članov ; od teh bo 40 Italijanov in 27 ne-Italijanov. Boj z Buri. Angleška je torej v zadregi. Boji se ho-matij v Aziji, kjer bi, ako postane ondi položaj ša bolj zapleten, za varstvo svojega ugleda in moči potrebovala čete, ki sedaj v Južni Afriki zapravljajo čas in denar. Zato je Angleška milostno pričela pogajanja. Vse angleško časopisje je polno bobnanja o pogajanjih in polno hvale o dobrem angleškem srcu. Svet se pa smeji, smeji tembolj, ko ve, da so Angleži v taki zadregi, da kon-fiscirajo Kriigerjeve brzojavke, namenjene v Južno Afriko, ker se boje, da bi Buri ne bili poučeni o angleških politiških zadregah in da bi Buri potem sploh nič ne hoteli vedeti o pogajanjih. Kljub temu, da so Angleži konfiscirali Kriigerjeve brzojavke in da trdijo, da Kriiger ni prav nič poučen o pogajanjih, izjavlja sedaj Kriiger, da bi se Buri ne m o g l i z a d o v o 1 j i t i z a m -nestijo in avtonomijo, dobiti bi morali trdno poroštvo proti umešavanju angleške vlade v notranje zadeve Burov. Angleški listi hite po tej vesti tolažiti svoje lahkoverno občinstvo z navadno »raco«, da bi imeli Botha, Delarey in Dewet 15. t. m. sestanek, na katerem naj bi se bili posvetovali o položaju. Da so Bklepali o tem, kako naj Buri polože svoje vratove v angleški jarem, o tem ni seve nič definitivnih poročil, pač pa se iz Bloemfonteina poroča, da je imel Devvet te dni na Bvoje pristaše nagovor, v katerem je izjavil, da v Transvaalu z angleškimi oblasti ni ničpo-g a j a n j. De\vet je izjavljal svojim somišljenikom, da ga ne more zadovoljiti noben drug pogoj, nego samo popolna neodvisnost Burov. Angleške »Times« pravijo, da so Devvetovi pristaši svojega voditelja poučevali, da popolne neodvisnosti ni mogoče doseči, in da so mu svetovali, naj vsprejme slične pofoje, kot Botha, Dewet je »Bi! odklonil. N<> bodi kakor koli, pač pa o brezpogojni kapitulaciji Burov, o kateri so sanjali Angleži, ni govora, ako so bodo Buri udali, zgodilo se bode le pod častnimi pogoji, vsaj v zadnjih angleških poročilih o pogojih ni niti več govora o kronski koloniji, v kateri ima izključno vso postavno oblast v rokah samo angleška vlada, in kar je bil prvotni cilj angleške vlade, pač pa Angleška še vedno zahteva, da bi Buri morali vzdrževati 50.000 angleških vojakov, ki bi straho-vali deželo. Ta zahteva je kruta, ako se pomisli, da bo dežela s 300.000 ljudmi mo rala skrbeti za 50 000 ljudi. V to se bodo Buri težko udali, brez velikih vojaških čet pa si Angleži tudi ne bodo upali ohraniti miru, naj tudi sedaj Kitchener obljublja, da dobe vsi mirni ljudje jednake pravice in naj tudi nekateri listi zatrjujejo, da bi bila jednakost pravic Bothi povšeči Iz \Vashing-tona se poroča, da so ameriško zjedinjene države pritrdile angleški aneksiji obeh južnoafriških republik. Kako je v Južni Alriki vojno premirje, priča Kitchenerjeva brzojavka, ki se glasi : Pri Kriigersportu je od Lyddenburga došli angleški oddelek prese netil nek burski tabor ter se ga polastil. Jeden Bur je ustreljen, 5 Burov je ranjenih, 32 Burov pa je ujetih. Naši vojaki so uple nili tudi živine in žita. Na angleški strani je pal en mož, štirji so ranjeni. Iz Capstadta se poroča, da so se Malajci uprli saniternim odredbam proti kugi ter nikakor niso voljni, da bi so jih, kakor črnce odstranilo iz mesta in nastanilo v sanitarno omejenih krajih. SiovMtvo. „Slovenski učitelj" prinaša v svoji 6. številki naslednjo zanimivo važno vsebino: Politične pravice učiteljic. — Pedagog ma-terialist. — Metodiška obravnava pesmi „Ilirska tragedija". — Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine. — Listnica uredništva. — „SI. Učit." izhaja 1. in 15. vsakega meseca in stane za celo leto 5 K. Naroča se pri uredništvu v Ljubljani, kamor naj se pošiljajo tudi vsi dopisi. Glasba. Izšle so ravnokar v drugem natisu „Lamentacije in očitanja." Za mešani zbor postavil in zložil Anton F o e r -ster. Op. 5. Založil skladatelj. Natisnil A. Klein & Comp. Cena 70 h. Vsak glasbenik bo pač z veseljem segel po tem delu. Za post, zlasti pa za veliki petek, ko imajo skoro povsodi navado peti pred božjim grobom, nimamo kaj boljšega in pretresljivejšega. Nedosežna v tem oziru so „Očitanja". Kaka prisrčnost je v tej skladbi! Kako krasno slika gosp. skladatelj neizmerno žalost Zveličarjevo nad nehvaležnim ljudstvom, kako bridko se glasi njegova tožba! Lepota skladbe se ne da popisati, treba jo je bližje spoznati. Največje vrednosti je pa to, da je skladba preprosta, jasna, brez vsakega zunanjega hlepenja po nenavadnih efektih, vse teče naravno, da se zdi, da drugače ni bilo mogoče narediti. Istotako lepe so „Lamentacije" ali žalostne pesmi Jeremija preroka. Melodija je koralna, pač ena najlepših, kar jih ima sploh koral. G. skladatelj je to melodijo tako har-moniziral, da ima cantus firmus enkrat sopran, enkrat tenor, enkrat alt in enkrat bas. To delo zlasti sedaj za post in veliki teden prav toplo priporočamo vsem gg. or-ganistom in čč. cerkvenim predstojništvom, zakaj ugajalo bo i najbolj razvajenim glasbenikom vsled svoje umetniške lepote, a tudi srce preprostega poslušavca bo ganilo, ker je pisano za vsakega umljivo; zraven pa tudi pevcem ne bo delalo nobenih težav. Le besedilo naj bi se pri „Očitanjih" nekoliko izpremenilo, ker je prepisovalec po pomoti porabil staro besedilo. V 1. kitici na koncu naj bi stalo: da vlečeš me, dvigaš na križ. V 2. kitici: v zahvalo pa delaš mi rane ... V 3: Let štirideset sem ..., iz neba pošiljal... V 4.: Veliko sem dal ti lepoto ... V 5.: Jaz moram pa zate trpeti, mc dvigaš, pribijaš na križ! V končnem zboru pa: usmili se, reši nas grehov nadlog! Fr. K. Dopfoi k Ihana pri Domžalah, 16. sušca. (Zgodovinska d rob t i na o češ če-nju sv. Jožefa.) Zdi se mi potrebno, da objavim zdaj, ko se oživlja tudi na Kranjskem vodno bolj češČenje sv Jož» fa, mogočnega variha naše dežele in vesoljnega sveta, zgodovinsko črtico češčenja tega svetnika v naSi župniji Tu je namreč že blizo 200 let stara bratovščina sv. Jožefa za srečno zadnjo uro, katero je ustanovil leta 1719 tukajšnji župnik Jurij Sigismund Kestner, doktor bogoslovja in apostolski protonotar. Prvotni namen tej bratovščini je priporočha presv. družini v varstvo in pomoč vzlasti za snčno zadnjo uro. Zdaj je pri nas zr.ana z imenom : »Bratovščina sv. Jožela za srečno zadnjo uro.« Nekaj posebnega se mi zdi pri nas s to bratovščino, da je namreč po preteku skoro dveh stoletij po tolikih nezgodah in udarcih, ki so zadale bratovščine in božja pota v tem času, še vedno ohranjena v toliki živosti in krepkosti. Še sedaj je dan sv. Jožefa, to je glavni praznik te bratovščine, za našo župnijo jeden najlepših in najslo-vesnejših praznikov v celem letu, katerega se veseli staro in mlado. Zato se obhaja. v dasi v postnem času, najslovesneje. Ze dan pred praznikom prihajajo verniki, želeč v pridobitev popoln« ga odpustka ojiraviti zakrament sv. pokoro. Proti večeru tega dne so litanije vseh svetnikov in na praznik dvojno duhovno opravilo, jirvo ob 6. uri zjutraj, drugo ob 10. uri slovesno; popol dan pa ob 2. uri služba božja. Vpiše se vsako leto do 100 novih udov, katerih vsak dobi lepo podobico svete družine. Od Svetega Križa na Štajorskem, 16. suše a. Nekaj o naših državnih poslancih! Kaj pa Vi tam v Ljubljani mislite o nas, ker se še dozdaj nismo o tej reči nič oglasili ? Ali mislite, da smo mi zadovoljni ? Kaj še! Med našim prebivalstvom vlada grozna razburjenost zaradi početja našega državnega poslanca in to iz dveh vzrokov. Prvič je hotelo imeti naše verno ljudstvo poslanca, ki bi stal v vrstah katoliške stranke > a sedaj pa stoji v vrstah najhujših nasprotnikov naših duhovnikov in našega vernega ljudstva. To je škandal, katerega ne more odobravati noben trezno misleč krščanski človek. Drugič pa imamo vzrok biti nezadovoljni z našim poslancem še zavoljo nečesa drugega. V naših krajih se je začela v preteklih letih zelo živahna zadružna organizacija. Tukajšnji nemčurski trgovci in kramarji so hitro izprevideli, da to njim ne bode nikakor v korist, ter so ustanovili lanskega leta list „Štajerec", ki izhaja v Ptuju, zastopa baje „interesekmečkega stanu" in stane le 60 kr. S tem listom begajo naše ljudstvo na razne načine ter zabavljajo na vse, kar je slovenskega. Žalibog je dobil ta list tudi med našimi kmeti nekaj pristašev, večino takih, ki bi radi, da bi se jim brez vsakega truda dobro godilo. Tudi nam so hoteli „Štajerčevi" pristaši vsiliti nekega nemčurskega kmeta za državnega poslanca. Ta njihov kandidat prirejal je tudi volilne shode, na katerih pa je, kakor znano, na vseh „slavno propadel." Prirediti jc hotel tudi shod v našem kraju, a kamor si bodi pa si on že ni več upal iti. In tako jc priredil ta svoj shod v Bučečovcih, kjer ima „Štajerc" mnogo pristašev. V Bučečovcih je torej priredil 6. jan. ta „najžalostnejši kandidat" volilni shod. K temu shodu pa je prišlo tudi naše zavedno prebivalstvo v takem številu, da ta kandidat niti ni dobil besede. Ko pa je le hotel s silo govoriti, pa je romal dvakrat v sneg hladit svojo vročo kri. Tako torej. Naš poslanec zvodil nas je zdaj za nos. Našim volilcem in v obče vsem, ki so preprečili ta shod, tem se zdaj roga v , , nemčurski „Štajerec" češ: To imate zdaj vi duhovniki in drugi! Z vašimi najhujšimi nasprotniki se zdaj vaš poslanec brati. Častitamo! Take in enake članke prinaša zdaj „Štajerec". Mi sc bomo pač zdaj naučili, kake poslance nam je voliti v prihodnje. Naš poslanec je bil polovici našega prebivalstva do časa zaupnega shoda v Ptuju, na katerem je bil proglašen kandidatom, popolnoma neznan. Samo na priporočilo one stranke smo ga volili, kateri jc sedaj obrnil hrbet. Nedavno sem dobil v roke nekaj številk „Slov. Naroda". (Tudi na našo pošto prihaja en iztis tega lista.) Radoveden sem bil s svojim tovarišem vred, kaj piše. Vzela sva vsak eno številko ter pregledala nje vsebino. Bilo nama je takoj dovolj, a ti bralci in pristaši „Slov. Narod" morajo imeti pa šmentano dobre želodce, da lahko prebavijo to duševno hrano, katero jim „Narod" pošilja. Kaj ne g. dr. Miroslav? Imel sem že v rokah mnogo časnikov, tudi nemških liberalnih, a po mojih mislih nobenega tako umazanega, kakor je ta. Tak list jc samo za peč. Naši poslanci se ž njegovimi pristaši ne smejo bratiti. Mihov. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. marca. Osebne vesti. G. Anton C a r 1 i je imenovan c. kr. sodnim praktikantom pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici. — Listi poročajo, da je ravnatelj goriške državne realke šolski svetnik g. dr. E g i d i j S c h r e i-b e r vložil prošnjo za vpokojenje. — Obolel je g. Ivan D e k 1 e v a, predsednik „Trgov-sko-obrtne zadruge v Gorici" ter se je bati skorejšnje katastrofe. — Umrl je v soboto v frančiškanskem samostanu v Mariboru bo-goslovec fr. M a r c e 1 i n u s C a f. Rojen je bil 6. maja 1876 pri Sv. Martinu pri Vurm-bergu. — Umrla je v Ljubljani profesorjeva vdova gospa Celestina S c h i f f e r rojena Foyker v 80. letu svoje dobe. Novoimenovani okr šolski nadzorniki Naučni minister je imenoval okr. šolskim nadzornikom za postojinski in logaški šolski okraj nadučitelja gospoda J. Tu m o v Postojini, za okraj radovljiški in kranjski, izvzemši nemško šolo v Fužinah, nadučitelja gospoda Andreja Zumra v Ljubljani, za okraj ljubljanska okolica in Kamnik, ¡¿vzemši nemške šole v Domžalah, Vevčah in Goričanah, profesorja na učiteljišču, gospoda Vilibalda Zupančiča, za krški in litijski šolski okraj vadniškega učitelja gospoda Antona Maierja v Ljubljani, za slovenske in utrakvistične šole v novomeškem, črnomaljskem in kočevskem okrilju nadučitelja gospoda Antona Jeršinovica v Črnomlju, za nemške šole v novomeškem, črnomaljskem in kočevskem okra|U gimnazijskega ravnatelja v Kočevju gospoda Petra W o 11 s cgge r | a , za slovensko in utrakvistične šole v Ljubljani realčnega profesorja g. Fr. L e v c a. Romanje na Sveto Goro pri Gorici. Za belo nedeljo so snuje romarski vlak za romanje na Sveto Goro pri Gorici, in sicer z znižano polovično ceno, če se oglasi vsaj 300 popotnikov. Romanja velele-žili se bodo presv. knez in škol. — Odhod v soboto zvečer iz Ljubljane, vrnitev v Ljubljano v nedeljo zvečer. Cena za III. raz red sem in tje 3 gld. 50 kr.. za II. razred 4 gld. 85 kr. — Kdor se želi udeležiti, naj se čimprej oglasi pri vratarju v frančiškanskem samostanu in voznino plača. —■ Natančnejšo glede odhoda so bo pravočasno naznanilo. »Narod» in »Vzajemna zavarovalnica«. Gotovi krogi, ki se zbirajo okrog »Naroda«, so jako v skrbeh zaradi razvoja nase »Vzajemne zavarovalnico«. Zadnji čas so se spojili z nekimi »poučenimi krogi, ki si že nekaj časa strahoma šepetajo, da stoji katoliška zavarovalnica na slabili nogah in da se je bati cclo katastrofe.« Mi celo radi verujemo, da bi gotovi krogi jako radi hoteli, da bi se kaj takega zgodilo z novo zavarovalnico. Ali za sedaj jim tega veselja še ne moremo napraviti. Mi, ki imamo vpogled v društvene knjige, česar »Narodovci« nimajo, lahko po pravici in resnici iz knjig dokažemo, da. je dotična notica v »Narodu« do cela neresnična. Da, še to obetamo, ako so dotični slabo poučeni krogi pri »Na rodu« pošteni ljudje, katerim je res mar za napredek našo narodne organizacije, in so obrnejo na nadzorstvo »Vzajemne zava-r ivalnicc«, bodo gotovo dobili druge, boljše informacije, kakor jih ž njimi zaklada »Narod«. Sicer pa nimamo nič proti temu, ako nas »Narod« pri svojih čitateljih večkrat v misel jemlje : čin; bolj nas občinstvo izpozna tem lepše se bo raze ."i*«1 naš zavod. Malovrh v strahu' prihodnjost Malovrh piše v predvčerajšr>;ih »Novicah«: »Vzlic vsemu zasmehovanju, vsem osebnim napadom v nekaterih listih, rotimo vedno in vedno vse slovenske stranke hi V8° slovenske liste brez razločka, naj prenehajd s nedanjim načinom jiolitičnega bojevanja, ker ta način razvnema strasti in zapeljuje ljudstvo v tako grde boje, da nas navdaja strah za prihodnost«. Kdor ve, kaj je pisal Malovrh o »škt lovih šopkih« in o dr. Šu steršiču v »Narodu«, ta spozna še le pravo zlobnost Mulovrhovo, ako prebere tudi zgo-rajsnjo njegove stavke v »Novicah«. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v sredo 20. marca t. 1. ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani javno sejo. Na dnevnem redu je mej drugim: Vloga 33 ljubljanskih trgovcev, da se omeji pet ljubljanskih 7 dni trajajočih letnih semnje v. — Vloga gremija trgovcev v Ljubljani na c. kr. finančno ravnateljstvo, da se p r i c. kr. davčni administraciji vpeljejo uradne ure od 8—2. — Volitev odseka za ustanovitev trgovske akademije. — Poročilo o ustanovitvi trgovskega oziroma obrtnega učnega zavoda v Postojini. — O prošnji za tiskarsko koncesijo v Ljubljani. — O prošnji občine Skoči jan za pomnožitev semnjev. — O uvedbi brzojavne službe pri poštnih podružnicah v Ljubljani. — Podelitev ustanov za učence in učenke c. kr. obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. Zborovanje železničnih uradnikov. Tukajšnja skupina društva avstrijskih že lezničnih uradnikov imela jo včeraj popoludne v svojih društvenih prostorih pri »Bavarskem dvoru« zborovanje, kojega se je udeležilo okolu 70 železničnih uradnikov s Kranjskega; došla sta tudi odposlanca iz Gorico in Brucka. Posebnim navduševanjem je bil pozdravljen prihod društvenega podpredsednika z Dunaja, g. Lebra, koji je ob enem načelnik personalni komisiji južno železnice. Na dnevnem redu bil je pogovor o zvišanju sedanjih plač. Generalni ravnatelj te železnice dvorni svetnik dr. Eger izrekel se jo o tem oficijelno, da se plače izboljšajo s 1. januvarjem 1902 edino lo s pogojem, da društvo avstrijskih železničnih uradnikov nadalje opusti vsakoji korak, bodisi na vlado ali na državni zbor in ob enem bodi izklju čeno, da bodo izboljšane plače ugodneje, kakor so pri drugih železnicah. Da si pred-sedništvo omenjenega društva omogoči na daljno ravnanje o tem vprašanji in izve željo uradništva, sklicalo jo isto zborovanja vseh krajevnih skupin. Mnogo ur trajajoče zborovanje, koje je jako spretno vodil načelnik tukajšnje skupine gospod vitez Januscho\vsky, privedlo je do sklepa, da uradništvo počaka do prvega julija tega leta, do kojega časa naj se generalno ravnateljstvo južne železnico odločno in neprikrito izreče, na kak način misli plače izboljšati. Ako bodo ta informacija neugodna in izboljšanje ne zadosti zahtevam stavljenim na splošnem zborovanju v Gradcu dne 2. februvarja t. 1., poživlja se prednedništvo, da nemudoma ukrene vse v dosego upra vičenih zahtev, kakor bilo je svoječasno v Gradcu določeno. Ob enem sklenilo se je, da društveno predsedništvo izposluje pri generalnem ravnateljstvu južno železnice in pri upravi c. kr. drživnih železnic, da so pri obeh železnicah uvede naredba, pri iz-vanrednih po\išanjih povedati razloge, koji bili so povod, da se je povišanje izvanredno vršilo. Obravnavalo so jc mnogo o notranjih službenih zadevah in določilo, da se ima dne 14. aprila vršiti kolegij a l n i sestanek v Št. Petru na Krasu. Zadruga gostilničarjev in kavar-narjev ima v četrtek dno 21. marca t. 1. ob treh popoldne v gostilni »Mi-ramar (Stari trg štev. 19) izvanredni občni zbor. Dnevni red : Pozdrav. — Naznanilo načelništva zarad izstopa sedmih članov iz starešinstva. — Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. — Volitev pod-načelnika in Šestih odbornikov. — Razno terosti. — Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bo isti v torek, •2 6. m a r o a t. 1. o b i a t i u r i in i ¡8tim dnevnim redom. Slovensko gledališče, jutri, v torek, 19. t. m. igra se popoldne pri ljudski predstavi narodna igra „deseti brat", zvečer pa je zadnja operna predstava tekoče sezone, poje se Verdijeva opera T r u b a -d u r in se vrši predstava na korist operne pevke gdč. Wände Radkiewioz. V petek, 22. t. m. je zadnja dramska predstava v sezoni, igrala se bo izvirna igra Otok in struga. Po končani sezoni priredi intendanca še dve benetični predstavi dramskemu osobju. Z graškega vseučilišča. Na gra-škem vseučilišču so zavladale prav idilične razmere. Razpor, ki je nastal že pričetkom leta med nemškonacijonalnimi profesorji in rektorjem prof. bogoslovja Weissom, se je v zadnjem času zelo poostril. Povod pa je bil ta. Vsi oglasi na tablah akademičnih društev v avli morajo imeti rektorjev podpis. Nekaj nem.-nac. dijakov je priredilo v postu ples ter je hotelo vabila na ta ples nabiti tudi v avli. Toda rektor je odrekel svoj podpis, češ da on kot katol. duhovnik ne more podpisati vabila na veselico, ki po zapovedih kat. cerkve ni dovoljena. Ako bi ravnal po želji dijakov, ne bi ravnal možato. Nemškonacijonalni dijaki so seveda vložili slovesen protest proti takemu kršenju aka-demične svobode. Nem.-nac. profesorji pa, ki se že več časa trudijo na vse pretege, da bi bogoslovni fakulti odvzeli pravico do rektorja, so takoj to priliko uporabili in navlašč priredili, kar se doslej še ni nikdar zgodilo, zdaj v postnem času (11. t. m.) demonstrativno plesno veselico. — Privatni docent dr. Laker je odložil docenturo in hoče nekaj medicinskih profesorjev postaviti pred sodišče, ker ga noče ne senat ne minister-stvo varovati pred nezasluženim preganjanjem osebnih sovražnikov. Is celovške škofije. Duhovne vaje za duhovnike se vršijo letos v dveh oddelkih, in sicer od 25. do 30. avg. v Mari-janišču, in od 2. do 6. sept. v duhovnem semenišču. — Mašniško posvečevanje bode letos dne 17., 19. in 21. julija. — Župnijo Št. Štefan pod Juno je dobil č. gosp. Jan. Šavbah, spovednik pri Uršulinkah v Celovcu. — Novi »Rituale Parvum« je izšel in se dobiva v kn.-šk. pisarni (komad po 4 krone, z zlato obrezo; poštnina posebej). — K n. - š k. v i z i t a c i j e se bodo letos vršile po sledeči vrati: Meseca maja: 7. Št. Tomaž pri Cilbregu; 8 Kotmaravas; 9. Glinje; 18. Pliberk ; 19. Švabek; 20. L beliče; 21. Št. Pavel v labudski dolini; 22. Št. Andraž v labudski dolini; 23. Prebl. — Meseca junija: 4. Radiše; 8. Limberg; 9. Št. Urh pri Trgu; 10. Št Ožbolt nad Malim Cerknom; 11. Kaning; 12. Zgornji Milštat; 13. Sovodnje; 15. Kremaalpe; 16. Spital ob Dravi; 17. Greifenburg; 18. Gače; 19. Rat tendorf; 20. Mičice; 25. btari dvor pri Bre žah; 26. Stari Dvor; 27. Meiselding. Svarilo. Svarijo se čč. gg. duhovniki pred človekom, ki se predstavlja v farovžih kot Ant. Jäger, duhovnik in urednik lista Ekscelsior v Ameriki. Majhen gladko obrit in širokoplečast možiček z amerikanskim denarjem je sutor vagans. Predavanje o »krvavem dežju». »Slovenska šolska Matica« priredi v ponedeljek dno 25. t. m. ob 11. uri dopoludne v fizikalni dvorani c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani z\ svoje člane in za p n goate javno predavanje gospoda profesorja Ivana Macherja o rdečem snegu, krvavem dežju in o drugih redkih prirod-nih prikaznih. Gradnja lokalne železnice Trst Poreč. Do najkasneje 10. aprila t. 1. so razpisana dela za oddelka 13 in 14 imenovane ozkotirno žel. proge. Ponudbe sprejema do imenovanega dne železniško miniaterstvo na Dunaju, pogoji se pa lahko vprgledajo tudi pri stavb, vodstvu v Trstu, Via Bel-poggio 2. Prevažanje premoga z avtomobilom. Vodstvo tovarne v Podgori na Goriškem jo naročilo za prevažanje premoga — avtomobil. Prvikrat bo prevažali z avtomobilom premog v soboto, a že po prvih poskusih je avtomobilu sape zmanjkalo in obtičal je sredi ceste. Umrl. Iz Poljan pri Št. Vidu ae nam piše: Danea 14 marca je umrl po dolgi bo lezni posestnik Janez Miliar v 56. letu svoje starosti. Bil je najlepši vzgled skrbmga očeta, mirnega in poštenega soseda in prid nega kmetovalca Bil jo resnicoljuben, ni se bal povedati rosnino kar naravnost bodisi komurkoli. Bolezen je udano prenašal in slednjič mirno v Gospodu zaspal Naj počiva v miru! Musica saera Jutri, 19. marca, praznik av. Jožefa, v stolnici pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno mašo v F moli zl. M. Broaig, graduale in tractus zl. Ant. Foerster, olertorij dr. Fran Witt. — V mestni cerkvi velika maša ob 9. uri. Mašo v čast M. B. v G moli zl. J. Schweitzer, graduale in tractus »Domine praevenisti«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Vtritas mea«, zložil M. Brosig. Celjski Nemci. Mestna blagajna celjska menda še ni dovolj prazna. Občinski svet je sklenil, vzeti pri »Südmärkischo Bank« pet deležev. V isti seji so celjski občinski očetje sklenili zidati poslopje za nameravano 08emrazredn0 dekliško ljudsko in me ščansko šolo. Ljubljanske novice. Kreditno društvo kranjske hranilnice je je imelo včeraj občni zbor, ki je sklenil društvo razpustiti, ako sedruštvu no /niža dohodninski davek, ki grofci uničiti ves društven rezervni zaklad. — Pod tovorni v 1 a k se je hotela vreči v soboto popoludne na južnem kolodvoru umobolna Antonija Ii u 11 e r. Uslužbenci so ji preprečili na mero. — Delo pri deželnem dvorcu je toliko napredovalo, da se bode koncem tega meseca pričelo zidovje ometavati. Vsa dela bodo končana do jeseni, vendar se novi deželni dvorec otvori še-le v poletju prihodnjega leta. — V ljubljansko prisilno delavnico ni hotel 39Ietni potepuh Jožef Rahne, doma iz kranjske okolice, zato je ušel iz mariborskega mestnega zapora, odkoder so ga hoteli prepeljati v Ljubljano. — Karnijolec Dell je bil promoviran doktorjem prava. — Ljubljanski p rötest an t j e otvorijo cvetno nedeljo otročji vrtec, katerega bode vodila pastorjeva žena. — Napaden je bil v obližju Save delavec Janez Lavrenčič. Napadalci so mu vzeli 2 K 40 v. ter ga oropali tudi obleke. — Pes ugriznil je raznašalca časopisov Ka rola Zdolaeka. Pes je last Marije Ahlin. — Je že v luknji. Mladega grbastega postopača, o katerem smo poročali, da berači po Ljubljani in da celo psuje, ako se mu nič ne ds, je policija že dobila v pest. Postopač se piše J. Martinelli in je izučen urarake obrti. — Zgubila se je na poti od dež. gled. na Franc Jožefa cesti denarnica s 44 K. — Pri današnjem naboru je bilo potrjenih 57 rekrutov, 19 namestnih rezervni-kov, 4 tujci in 3 prostovoljni oglašenci. — Iz ljubljanskega pratra. V ljubljanskem pratru pod Tivoli so sedaj trije karouselni, dve amerikanski gugalnici, dve menežariji, ena razstava živih podob, okoli trije panoptiki, dvoje strelišč, dva fetogra-fična ateljeja, nekaj panoram in — jeden prerok. Včeraj je vladalo v ljubljanskem pratru pravo dunajsko življenje. Soaebno elektriška jamska žcleznica je napravila dobro kupčijo. Pri nekem karouselni si je zlomil včeraj nogo knjigoveški vajenec Valentin Požar s Tržaške ceste. Odpeljali ao ga v bolnišnico še le danes, ker je rešilni voz imel včeraj menda nedeljski počitek. Pošiljatev paketov. Postno ravnateljstvo v Tratu objavlja : Naznanja ao, da je od sedaj možno pošiljati poštne pakete, obremenjene s povzetjem do 500 K (400 mark) v prometu s Portugalsko, azorskimi otoki in Madeiro, in to ako so odpravljeni čez Hamburg ali pa Bremen. Nova hranilnica v Krškem Občina Krško je dobila dovoljenje za ustanovitev mestne hranilnice. Pasji kontumac imajo v novomeškem in krškem okraju. Štirinajstletni ropar. Pred mariborskimi porotniki je stal te dni 14 letni Feliks Schütter, ki je na poti od Sv. Trojice v Podol s svojimi tovariši napal 14 letnega učenca Krambergerja. Dečki so Kramber-gerja držali, Schrötter mu je pa preiskal žepe in mu vzel okolu 1 K denarja. Vprašanje o ropu so porotniki zanikali, potrdili so pa, da je obtoženec denar izsilil. 141etni Schrotter bode moral Krambergerju „izsi- ljeno" kronico poplačati s trimesečnim zaporom. Štiridesetletnica hrvat igralca V Zagrebu hod«! praznoval te dni znani hrvatski igralec Nikola Milan 401etnico svojega delovanja na hrvatskem odru. o * * Od raznih strani. Veliko loterijo na korist Burov pripravlja, kakor se poroča iz Ilaga, Rochefort. Loterija se namerava organizovati po vseh deželah. — Ba r o n D i p a u I i še biva v Monakovem, a ni več na kliniki. Iz Monakovega' skoro odpotuje, ker si jo očeni že skoro popolnoma ozdravil. — Dvoboj se je vršil v Pari/u mej grofom Castelanom in glavnim urednikom lista »Figaro« Rodayem, kato rega je grol Castelane okiofutul. R >day je zadet v desno stegno. — Razžaljeni S tei n\vo n der. Poslanec Steinwender je tožil pred okrajnim sodiščem v Solnogradu nekega Pavla pl. Pacherja radi razžaljenja čaati. Pacher je bil obsojen na 1000 K globe. — Povišanje davka na žganje. »Czas« poroča, da se v konser. poljskih krogih dela na to, da se davek na žganje pomnoži za 10 h., ki naj se dajo za dela meat s prenesenim delokrogom. — Nez a dovolj neži na Turškem. V kratkem se skliče velik kongres vseh nezadovoljnih Mladoturkov, Armencev in Macedoncev. — Griapi pal v nezavest. Pri sobotni av-dijenci pri kraljici je pal Crispi v nezavest. Zgrudil as je na tla ter se lahno poškodoval na glavi. — Angleški prestolonaslednik je odpotoval s svojo soprogo na obisk kolonij. — Napredek Nemčije. Prebivalstvo Nemčije se je od ustanovitve «iReicha« pomnožilo za 15 milijonov. L. 1801 ao aedanje dežele nemškega »Rcieha« imele 25 milijonov prebivalcev, sedsj imajo 56,345.014 prebivalcev. — Ljudsko š t o t j e ima naslednji zaključek: Rusiia ima 108 mi lijonov prebivalcev, Nemčija 56,345.014 prebivalcev, Avstro-Ogerska 45 milijonov, Angleška 42 milijonov, Francoska 39 in Italija 32 milijonov. — Novo pivovarno dobi Plzcn. — Ogerska ima 19,088.720 prebivalcev. Prebivalstvo se je splošno pomnožilo za 10 odstotkov, v Budimpešti za 45 odstotkov. — Nemški prestolonaslednik pride letos na Dunaj in bode pri sostvoval tudi letošnj;rn velikim avstrijskim vojaškim vajam. Spomenik na Milanovem grobu. Hrvatski ban Khuen Hedervary je dobil z Dunaja iz cesarjeve kabinetne pisarne naročilo, naj da ob grobu kralja Milana v Krušedolu napraviti spominsko ploščo. Ban je naročil vodju hrvatske dež. obrtne šole g. Bolletu, naj napravi načrt ter se je gosp. Bolle v ta namen podal v Krušedol. ^ Mrtva roka. Škof v Szatmaru Julij Messleny je v preteklem letu daroval v dobrodelne namene 111.254 K 61 h. Ruski zgodovini odprta pot na ruska gledališča! Vsled strogih dvornih zakonov je bilo v Rusiji prepovedano predstavljati v gledališčih igre, v katerih bi bila vpletena zgodovina ruskih vladajočih oseb. Vendar pa se je tudi v tem pogledu storil te dni korak, ki bi so bil smatral na-ravnoBt novrjelnim, kateri pa je zahvaliti jedino le sedaj vladajočemu carju Nikolaju II. Gledališča v Rusiji imajo več kakor povsod drugod namen boljšati aocijalne razmere in širiti prosveto v vse sloje ruske družbe. Posebno pa ao namenjena zatiranju pijančevanja s tem, da prikazujejo na odru vse strašne posledice te strasti. Ruski car je pokrsvitelj po vsej Rusiji razširjene družbe za zatiranje pijančevanja in na čelu tej družbi stoji ljudomili princ Oldenburški Ta družba gradi po vsej Rusiji gledališča, ki imajo veliko državno aubvencijo. Jedno takih gledališč je bilo otvorjeno tudi v Potrogradu dne 3. t. m. To gledališče obsega 2000 oseb V tein gledališču pa se bode posebno gojila tudi ruaka zgodovina. Ali kakor rečejo, ruska cenzura dosedaj ni dovoljevala, da bi se na katerem koli odru predstavljali igro kazi, v katerih se predstavlja življenje ruskih vladarskih oseb, za to je trebalo izrednega dovoljenja carjevega. To dovoljenje je sedaj došlo za Viktor Krilovo dramo »Peter Veliki«, ki je carju izredno ugajala. Princu Olden-burškemu se pa je posrečilo pregovoriti carja Nikolaja, da je prisostvoval tajni predstavi »Petra Velikega«. Prisostvovali so višji krogi in car sam S tem trenotkom so se odprla vrata ruski zgodovini na ruska gledališča. Kakor v 17 stohtju v Angliji Shakespeare, tako je letos v Rusiji Krilov uvel vladarsko zgodovino na gledališki oder. Tudi v Angliji je bilo pred Shakespearom to strogo prepovedano. Svinja napala in umorila otroka. Te dni so pustili stariši na dvorišču neke hiše v Rutarsu v Furlaniji dva otroka, jed-nega od treh, drugega od štirih let ter so šli na delo na polje, ležeče blizu hiš. Otroka sta se na dvorišču mirno igrala; kar pri-drvi k njima stara svinja, ki je šiloma ulo-mila vrata svinjaka ter začela jednemu otroku grizti glavo tako, da mu jo je v kratkem razmesarila; drugega pa je zgrabila za trebuh ter mu ga zgrizla. Misliti si je možno, kaka groza je obšla stariše, ko so se vrnili domov in našli oba otroka mrtva. Zatorej se ne more nikdar zadosti imeti previdnosti pri otrocih. Komu koristi vojska? Odprava v Kino je veljala Nemčijo doslej okroglih 200 mil. mark. Židovski konfekcijonarji v Bero-linu so za odpravo dobavili 110 tisoč bluz. Erar je plačal za komad po 6 5 m., kon-lekcijonarje pa je veljal samo 4 5 m. Za vojaške hlače je plačal erar 4'5 marke, kon-fekcijonarje ao pa veljale le 1'70 marke. — Za nemško brodovje dobavata jeklo in železo Krupp in Stumm. Za jedno križarko se potrebuje do 80 000 jekla m železa. V Ameriko pošiljata obo tvrdki 10 atotov jeklenih plošč po 1920 mark, Nemčija jih mora pla čati po 2330 m. Pri novih nemških križar-kah bota imela imenovana »rodoljuba« do 60 milijonov mark dobička. Jubilej ruskega časopisja. Iz Pe-trograda se poroča, .da bode rusko časopisje prihodnje leto praznovalo 2001etnico svojega obstoja. Pred 200 leti je izšel prvi ruski časopis. V Moskvi se je osnoval odbor, ki dela velike priprave. Nadaljevalo se bodo velikanske slavnooti leta 1903, ko se bode praznovala dvestoletnica obstoja Petrograda. Američani proti Heineju. V Novem Jorku odbil je nekdo glavo na Heinovem spomeniku. V občinskem svetu so sklenili, da ne dajo napraviti glave nobenemu kiparju, ker bi bila vsled simpatij, katere ta židovski pesnik uživa tudi v Ameriki, glava vedno odbita. Heine ima pač smolo a svojimi spomeniki. Velika eksplozija. V Čikagi se je razpočil kotel v neki parni perilriici. Vsa zgradba je razrušena. 50 moških in 30 žensk je pod razvalinami. Doslej so dobili 5 mrtvecev in 12 težko ranjenih delavcev. Edisonov akumulator je najnovejša iznajdba. Obliko ima soda ter se iz njega da pridobiti toplota in svetloba. Gotovo je, pravijo amerikanski časopisi, da bode Edisonov akumulator izpodrinil plin in premog. Po kuhinjah bode preprečil dim — iri namesto konj in volov bode zadoščal akumulator, da se bodo tovori prevažali z elektriško močjo. Leo Taxil. Znani liberalni slepar Leo Taxil je postal sotrudnik židovskega lista „Les droits de 1' homme". Bomo videli, ali bo Žide tudi osleparil. Cesa se Rotschild boji Dunajski Amšel Rotschild se ne boji nobene države, ker so mu vse zadolžene, ne boji se nobena vojske, a boji se — svojega sina. Mladi baron Jurij Rothschild je dopolnil 24. leto, in ker se stari Rotschild boji, da mu mladi ne bi zapravil preveč milijončkov, je prinesla uradna »Wien. Zeit.« vest, da mladi ostane še \ kljub polnoletnosti poldrugo lito pod oblastjo očetovo. Mačke, židovski rabin Fuchs na Dunaju jo velik prijatelj mačk. V svoji hiši ima tri sobe odločene le za mačke. Zvedel je, da ima v Aradu neki obrtnik mačko a tremi repi. Rabin so je tjo odpeljal ter kupil mačko za 2000 gld. Tako piše soc. demokr. »Arbeiter-Ztg.« Naj bi kaj tacega napravil katoliški duhovnik, to bi bilo pisarjenja, a pri židovskem rabinu je vse drugače, to ni no gr< šno, no čudno . . . Študentke med sabo. Mlada študentka jo vprašala redakcijo angleškega feminisJčnega lista, na katero univerzo naj gre. Redakcija ji jo pod imenom »Teta« odgovorila: »Svetujemo, da greste v St. An drews. Tam nosijo studentovko vedno alta demično uniformo. Ce so lasje lepo počesajo, stoji čepica prav pikantno na glavi«. — Gotovo jako vabljiva univerza! Društva. (Slovensko planinsko društvo) priredi danes 18. t. m. ob 8. uri zvečer zabavni večer, na katerem bode g. dr. VI. F o e rs t e r nadaljeval svoje predavanje o potovanju po svici. I1 o predavanju otvori se razstava slik odseka ama-teur-fotogralov Slov. pl. društva, na kar posebno opozarjamo častite člane in prijatelje društva. Predavanje in razstava slik bode v Nar. Domu v pritličju na desno. Razstavljenih bode nad sto slik. Da bode možno te slike ogledati tudi po dnevi, razstavljene bodo v istem prostoru tudi v torek 19. t. m. in pristop je vsakomur dovoljen. (Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožeta v Tržiču) bode obha jalo praznik društvenega zavetnika sv. Jožeta 19. t. m. v podružni cerkvi sv. Jožeta ob ugodnem vremenu, ob neugodnem v farni cerkvi s slovesno sv. mašo, pri kateri bodo peli društveni pevci. Popoldne ob 4. uri odkoraka z zastavo v isto cerkvico. Tu bode primeren govor in pete litanije M. B Vabljeni so tudi drugi somišljeniki društva. (Izodborove seje „Slovenske šolske Matice ".) [Kooec | V. Za 1. 1901. izda društvo dve knjigi, ki izideta proti koncu leta, in sicer: 1. „Pedagogični letopis". najmanj 10 tiskanih pol obsežen. V njem se priobčijo poročila o posameznih predmetih, statistika slovenskih šol, teme in teze konferenčnih in društvenih referatov, pouk o prvi pomoči pri nezgodah z ilustracijami in druge razprave; zadnja publikacija se bode kot ponatis tudi posebej prodajala. 2. Knjiga za realije, 1. del: Zgodovina. Spisal profesor Josip Apih. Tudi ta knjiga bode obsegala najmanj 10 tiskanih pol. Določijo, oziroma nasvetujejo se poročevalci za latinščino in grščino, za matematiko, stenografijo, filozofijo, lepopisje in ženska ročna dela. — VI. Zanaprej izda društvo: Letopis, knjige za realije 2 del: Zemljepis, didaktiko in morda še kaj drugega. G. predsednik razloži svoj načrt za didaktiko. G. Bežek meni, da bi kazalo za sedaj preložiti Tupet-zovo najnovejše ukoslovje. Sklene se, da pregledajo gg. odborniki načrt g. ravnatelja Schreinerja in mu dodajo svoje opazke; potem se bode isti natisnil in razglasil. Spi-sovanje „Vzgojeslovja" prevzame g. V. Bežek. la nasprotujejo vladni predlogi, ker bi od tega zakona Kranjska, Koroška in Štajerska imele veliko izgubo. Ob 1. uri popolu-dne se je debata prekinila in se popo-ludne nadaljuje. Oglašen je k besedi poslanec dr. Žitnik, kateri s številkami dokazuje, da i rn a kranjska dežela od t e p r e d I o g e o l) č u t ti o škodo. Dunaj. 18. marca. (0. H.) h. Ogrskih Gradišč se poroča: V Domaninu se je zemlja premaknila in jo sedetn hiš vsled tega porušenih, osem hiš pa hudo poškodovanih. Od lanskega leta sem se je tam porušilo 47 hiš, mnogo pa hudo poškodovalo. Dunaj, 18. marca. Praktični so-cijalni kurz bode letos v Inomostu. Budimpešta, 18. marca. Danes so bili na tukajšnji univerzi veliki nemiri in prišlo je celo do pretepa. Profesorji so sklenili, (med njimi mnogo Židov in fratnasonov!), da se odpravijo vsa sv. r a z pela iz univerze (budimpeštanska univerza je cerkvena ustanova!) Krščanski narodni dijaki so protestirali proti temu in zahte v?"jo, da se križi zopet obesijo, in so jih sami obešali. Profesorji so sedaj sklenili, da nočejo predavati. Rektorat je poslal uradnika v sobano k dijakom, ki jih naj zaradi tega posvari. Ker je ta govoril ostro proti di jakom, so ti planili nanj, ga p r e tepli in vrgli ven. Profesorji na to niso hoteli več predavati. Takoj je rektor .«-klical vseučiliški senat, ki je sklenil, da se razpela odpravijo in če se dijaki ne udajo, se vse u č i lišče zapre. Belgrad, 18. marca. Pričakuje se, da kraljica Draga povije koric. meseca aprila. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—i. (Dalje.) „Ali sta tu?" „Da, kmalu bodeta mož in žena." „Prosim vas, da mi poveste, kako jima lahko izkažem kako dobroto! V ti nadlogi sem izgubil dva sinova in ženo ter trikrat podedoval. Že preje sem imel dovolj. Torej ustrezite mi in mi povejte, kako naj v dobra dela porabim svoje imetje!" „Bog vas blagoslovi! Zakaj niso vsi taki kot vi? Ker ste me ohrabrili, svetujem vam nekaj, kar vam bo mogoče po godu. Ta dva zaročenca se bodeta izselila in po-prodala svoja zemljišča, vinograd z devetimi ali desetimi drogi, ki pa je zanemarjen — treba je samo na zemljo gledati — zraven majhno bajtico. Tako tudi nevesta! Torej dva gnezda. Vi ne veste, kako težko se kaj proda. Navadno se zemljišča polasti kaka premetena buča, kateri je izprva všeč ped zemlje; ko pa vidi, da posestnik hoče prodati, skesa se na videz, tako da mora posestnik letati za njim in mu prodati za kos kruha, posebno v teh okolščinah. Gospod markiz že ve, kam merim. Vi lahko kupite to ped zemlje in ubožca izvlečete iz zadrege. To bi tudi meni hasnilo, ker bi dobil v svojo župnijo tacega posestnika. Gospod markiz naj naredi po svoje. Jaz sem svoje povedal." Markiz odobri svet, zahvali se don Abbondiu in ga prosi, da bi določil ceno kolikor mogoče visoko. Potem mu reče, naj gre takoj z njim k nevesti, kjer bode naj-brže tudi ženin. Mej potom don Abbondio od veselja ne more govoriti. „Ker bi radi kaj dobrega storili ubožcema, imam še nekaj povedati. Mladenič je izgnan, ker je bil pred dvema letoma v Milanu preveč glasen. Zapletel se je v homatije nevedč, brez hudobnega namena, kakor miš v past. Nič hudega! Neumnost, nepremišljenost! Saj ni zmožen hudobije. Jaz sem ga krstil in ga poznam od mladih nog sčm. Saj si lahko daste celo zadevo povedati, ako hočete. Sedaj ga puste v miru, ker je stvar zastarana. On se hoče izseliti, a s časom se povrne; vedno je bolje, če nismo zapisani v črni knjigi. Gospod markiz ima v Milanu veliko veljavo in je v časteh. Ne, ne, le pustite me govoriti! Jedno priporočilo, jedna beseda od vas, in vse je poravnano." „Ali ni mladenič kaj hujšega storil?" „Ne, ne! Podvrgli so mu vse mogoče stvari. Sedaj je vse samo še na papirji." ..Če ie tako. rad prevzamem to obveznost." „Res ste velikodušen mož. To povem in moram navlašč povedati. Če prav bi molčal, ne pomagalo bi, ker vsi o tem govore. Vox populi, vox dei." Vse tri ženske so pri Renzu. Vsi obstanejo. Celo gole in raskave stene, zagri-njala, klopi, mize se čudijo takemu nenavadnemu obisku. (l)alje prih.) Meteorologiftno porodilo. iiSiua nad morjem 306-ž m. srerlnii zračni tlak 736-0 m». na OBČNI ZBOR „Posojilnice in hranilnice y Moravčah, registr. zadrug« z neomejeno zavezo", kateri se vrši v uedeljo «luč 24. marca 1901 ob 3 url popoldne v moravAki šoli. j Si»nj« Cm opa- Uro* z.viuna i metra TemiMi- ¡ ratur» i „ po ' v"r"' C!»l»ija 11. * t t, « * » lSpj). tva*. IW7 [ ;J 7. «juti 1*735 Žl Uk nonnl. I 731-6 I 171 9. zveč. i 783-6 7 3 ¡ al. zah7~l jasno -j ~ 7 tTšr jvzb. 'del oblač.1 5 7 13-3 p. m zah.'pol oblač! i| 6-71 si. jzah. | lasno | i 1 4-0 t al. szah. j obtač »1 6-41 si sever | def. lít|7. ijutr. I 729-6 ¡2. popol.l 726-5 Srednja temperatura sobote 7 0\ norm.: 2 7o. frednja temperatura nedelje 9 0', nórmale: 3-8" 00 202 1-1 Tužnega srca javljamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsegamogočnemu dopadlo, našega ljubega očeta, tasta, oziroma starega očeta, gospoda Josipa Chladek-a dne 17. marca ob 11. uri po noči, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umira-| joče v 87. letu njegove dobe, poklicati v boljše življenje. 1'ogreb predragega pokojnika pojde v torek 19. marca ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti Križcvniške ulice št. 5, na pokopališče k sv. Krištofu. Dragega rajnega priporočamo v pobožno molitev. V Ljubljani 18. marca 1901 Ladislav Shladek sin, Marija Chladek roj Bohinec sinaha, flujon, Josip, JUojl in marija Chladek unuki Mesto vsacega posebnega naznanila. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, potrjenje računa in razdelitev dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Nasveti. K obilni udeležbi vabi 288 i-i Jiačelstv«. Desetero Velikonočnih Pesmi in 258 4-3 „Regina coeli" za mešan zbor zložil Ign Hladllik, op. 43. -a*. Cena I krona, -«r CíHT L Izjava. Podpisani tem potom javno priznavam, da. kar sem govoril in pisal zoper svojega domačega čas', gospoda ž i jpni k aFranjHška Pavlin-a~je bilo" kTu to obrekovanje. Zato tukaj vse preklicujem. Draga tuš, dne 14. marca 1901. 291 1-1 Jave Stefanič, posestnik. ™ sobne ■llkal\le> »ajnovfjie in tjllULOllt' uajlepSe vzorce, imata v veliki izberi in __________jajlepSe vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 17 11—8 Vnanja naročila proti povzetju. _ Razpisuje se služba organista > > in cerkvenika na Prežganjem pri L;tiji. Plača 340 Kron \ denarju, '/» posestva in gostilna. Nastopi se lahko takoj. 276 (2-2) Vabilo 293 1-1 na OBČNI ZBOR „Posojilnice v Zatičini" registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki bode na praznik dnč 25. maroa 1901 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Zatičini V s p o r e d : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računa za 1 19G0 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi bil ob določeni uri sklepčen, vrSi se ob \',4. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni /.bor, koji bode sklepčen brez ozira na fitevilo vdeležencev. Dobi so v Katoliški Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. z dobrimi spričevali, sprejme se takoj v prodajalno mešanega blaga Prosto stanovanje in hrana ; plača po dogovoru. 280 3-2 Ponudbe naj se pošiljajo na M. Sbil, trgovina mešanega blaga v Mokronogu. Ka prodaj Je posestvo v Naklem, ki obstoji iz hiš-.', gospodarskih poslopij, pol orala novo zasajenega vrta, treh oral obse-janega polja, dveh in pol oral gozda, ki je zaraščen z mladim lesom, in en oral gozda z velikim lesom, ter en oial posebno rodovitnega travnika, ki leži Brodi pota med Kranjem in Naklem. Vse druge parcole so doma. 290 1-1 Razprodaja se začne v sredo 20 marca ob pol desetih dopoldne v Naklem it. 17. organista in cerkvenika pri mestni župni cerkvi v Skofji Loki je razpis a n a. Nastop 1. junija 1901. 275 3-2 Mestni župni urad v Škofji Loki, dnč 12. marca 1901. Jtar Iščem 271 3-2 prodajalko v mojo trgovino z mešanm blagom. Vešča mora biti obeh deželnih jezikov in mora imeti dobra spričevala. Ivan Žargi, Kamnik. Vožnjekarte in 'tovorni listi JlEItlKO. Kraljevi belgijski postni pnruik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. k', avstrijske vlade. Pojasnila daje: Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 127 25-6 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 3* flNT. PRESKEB krojač v Ljubljani, Sv.Potra s« priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. Opozaija na veliko svojo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 7 26 Najlepši stranski zaslužek (200 do 300 kron na mesec) se pridobi s prodajanjem p; stavno dopuščenih srečk na mesečne obroke med prijatelji in znanci. Več pove 188 6-4 banka Kronfeld & Co. v Zagrebu. Proti malokrvnosti. Železnato vino lekarnarja G. Pioooli v Ljubljani dvornega 7al- žnika Nj. Svetosti papeža seoi QQkrat več železa kakor druga po reklami uezaslužno sloveča china-žeieznata vina. katera česro ni majo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. 6 — 12 Vsled lega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II 590 50-33 Dobiva se v steklenicah po pol litra. Zanesljiv krčmar, ki more položiti kavcijo, nli spretna vdova, se sprejme za neko 270 (3 2) topHško restavracijo, ki je preskrbljena z vso potrebno op avo. — Več pove upravniSlvo „Slovenca". Razpis. 278 3-2 V deželni bolnici ljubljanski izpraznjena je z adjutoin 1200 K na leto. Služba so odda za dobo dveh Ut, ta doba se pa lahko podaljša, ako je službovanje (iotičnika zadovoljivo. Prosilci za to službo predložč naj svoje s krstnim listom, z doktorsko diplomo in z dokazi o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do dne .'¡J. marca WOl vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov. 13 e že In i odbor U rti bij s ki. V L j ubij a n i dne 13. marca 1901. Šivalne stroje priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike priporoča 888 25—21 tovarniška %a!<*pt šivalnih sirofev Ivan Jax v Liubljani,. Bunaiska cesta 17 ! Prodaj a ostankov! V sredo dne 20. sušca se prične velika prodaja ostankov blaga za pomlad. Prodajalo se bode: Blago za damske obleke v ostankih..... ,, „ ,, ,, 120 cm. š roka čista volna Viole de Lalne v ostankih . . ........ Kambrikl, vrsle in pristnih barv, v ostankih . . . BafiSfi v ostankih .....meter od 20 kr. višje- ..... „ » 50 kr. „ ..... „ , 40 kr. , ..... „ po 20 kr. ..... » od 25 kr. „ Blago za obleke gospodov, chiffoni, platneno blago in čipkaste preproge v ostankih po izvanredno nizkih cenah. Ena partija bluz za dame..................po 85 kr. komad. „ belih brokat namiznih prtov...........„ 55 kr. „ ,, solnčnikov in dežnikov po izjemno nizkih cenah. „ „ posteljnih oprav in preprog in mnogo druzega manufakturnega blaga, senzacijonelno. Ker se bode ostanke in partije gotovo kmalu razprodalo, se čast. p. n. kupci uljudno vabijo, da si čim preje potrebno blago oskrbijo. — Z odličnim spoštovanjem 287 3 -1 Konrad Schumi, „pri novi tovarni", Ljubljana. Prešernove (Slonove) ulice št. I. Nihče nI prlmoran kupiti! Trdne oene ! Vsakdo naj uporabi to priliko, kdor si hoče denar prihraniti! Zadnje novosti pomladanskega blaga so ravnokar (lošlc >oocxxxxxxxxxxx: Zaloga vStyria„Helikal", „Austria" in „Stefanie"-koles prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike, katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni. Priporrčam svojo naj-veiVio in najbogatejšo, obče-znano veliko izhero vsakovrstne xlnteiilne iu Ki'ohi'iiiuri v secesiji, lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. it.l. Namizne oprave (Best; ckl in naiboljše šivalne stroje vso to po najnižjih cenah in z jamstvom 20 20 Vabim na obi ni obisk in ogled , z vsem spoštovanjem CyWLÄdl* urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža Ceniki brezplačno t n poštnine prosto T5 o T3 (/> "O -1 ffl> rb 3 JRI o' CA CD -o o o. B> si zi a. CD_ (U O Spretnega, inteligentnega 257 3-3 kvixiterja, za zavarovanje življenja takoj sprejme proti gotovi plači, dijetami ali proviziji jedna prvih avstrijskih zavarovalnih družb. Ponudbe upravništvu „Slovenca". 1 Fre in ids id I jI f i- Glavni dobitek 60.0001™ v gotovini po odbitku 20%. i „Invalidendant i al hroi ¡1 priporoßa «V. JML^VÜT.K-W {"-srečke | HO 122 13-11 I i Največja zavarovalna družba za življenje Je „The Mutual" v New-Jorku. Ustanovljena 1842. Z nasprotnim zavarovanjem. Skupno premoženje dne 1. januvarija 1900: K 14896|io milijonov. Čisti dobiček v prid zavarovancev leta 1899: K 38,158.423. — Jamstvena glavnica za zavarovalne prgodbe v Avstriji sklenjena je shranjena pri c. kr. ministerskem plačilnem uradu na Dunaji. klavno zastopstvo za Kranjsko: BRATA POLLAK v Ljubljani. fga -vt.C-,1 'M " - B3 H ijgv m s ■«9 1MB O u n a j s k a t> o i- ^ a » Tini 18. marca. Bkapni državni dolg v notah.....98-25 Skupni državni dolg t »rebru......98 15 Avstrijska zlata renta 4°/„.......117 60 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-90 Ogerska zlata renta 4"/„........117-60 Ogcrska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 90 Avstro-ogerake bančue delnice, 600 gld. . . 1678- — Kreditne delnice, 160 gld.......713 — London vista ....................240 25 Nemfiki dri. bankovci ta 100 m. nem.drž.velj 117 50 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dn6 16. maroa. 3-2°/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 23-5ft Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 19-08 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4"/0 90-40 Prijoritetne obveznice državne železnice 11-32 » > južne železnice 3°/0 > > južne železnice 5°/0 i > dolenjskih železnic 4°/„ 182 — Kreditne srečke, 100 gld...... 169-— 4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 205 - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 95 75 Ogerskega > „ » 5 » 144-50 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . 259-25 Rudolfove srečke, 10 gld..... 1C6 94 427 347 124 99-499 399 48 25' 16 61 35 50 Salraove srečko, 40 gld....... St. Gen<5is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijgke banse, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska Jtavbiaski družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 . ...... 195 -232 -3tfu — 58 75 284 50 6276 856 — 101 -160,-475 — 4f>9 — 253-50 a sut Nakup In prodaja "£JS. Makovrstnib državnih papirjev, ire^k, denarjev itd. Kavarovanja za zgube. pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnlcria delniška družba M 15 K C II II" I., Wollzeiii 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ¿»¡ar Pojasnila TlU r vseh gospodarskih in flnnnfinih stvarca, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikih vrednejših papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče viioccfa obrestovanja pri popolni varnosti f&JT naloženih glavnic, teci