97. itevilka»
U Atu ; —
•Ctóo leso	.	.	K	12*—
Al Seta .	.	.	»	fr~
lets	.	.	»	3* —
•Sflaae&ie.	.	.	»	S'20
ffegtaf Avsli-ilc! — leto	.	,	.	15'-—
Slavilk« -** m trfssar|®v. —
'Ì^^Sàiivo In upravnlfitvo; Maribor ■mmmmrn «men. S. — Tatefon it. 113.
ffioaarasgna. Stwlllca starna SO y.
Maribor, dne 6. decembra 1918.
Letnik X.
Inserat! al! oznanüst
se računajo po iS «fri od 6 redne peiitvrstet večkratnih oznanilih f — popuši 4
jStraia“ izhaja r ^ deljek in petek pepolSf
Rokopisi se ne

uredništvom se mora vsak dan od 11.—12. ura d
Mariborska gimnazija —
slovenska. .	__
O preobrazb! mariborske gimnazije smo nakratko Se poročali. Danes nagibamo še posebej sledeč©:	Ded m so bili doslej temeljni razredi
nemški in so jim bile 4 nižje slovenske paralelke pridružene, tvorijo odslej temelj gimnazije slovenski razredi, ki se z izločitvijo doslej z nemškim združenega slovenskega dijaštva višjih razredov raztegne do 8. razreda, torej do popolne slovenske gimnazije z izkljočn» slovenskim očnim jezikom. Tej temeljni slovenski gimnaziji so priklopljeni nemški razredi kot vzporednice ; v teh razredih se vpelje slovenščina kot obvezen predmet za vse nemško dijaštvo. Te nemške vzporednice so s 1. decembrom, dnevom preustroja celotne gimnazije, zapustile gimnazijsko poslopje in so bile nastanjene v poslopju Elizabetina cesta št. 18 (ne, kakor smo zadnjič poročali, v poslopja nemške realke); zaradi krajevne ločenosti dobijo nemSke vzporednice posebnega pedagoškega vodjo, a so v vseh upravnih in organizatornih ozirih podrejeni ravnatelju slovenske temeljne gimnazije, dr To-minšeku (ne, kakor je bilo nam zadnjič sporočeno, ravnatelju nemške realke, ki nima z nobeno gim razijo upravnega slika!). V gimnazijskem poslopju se bo to leto nahajala tudi novo ustanovljena slovenska realka; njene ravnateljske posle vodi takisto dr, Tominšek. O podrobnostih v organica ciji teh zavodov bomo poročali o priliki.
Mariborsko sodišča —
polnoma slovensko.
Pretekli petek po zahvalni službi božji v slovenski Cerkvi so se podali zastopniki Narodnega sveta v spremstvu g. generala Maistra k predsed niku okrožnega sodišča dr. Kočevarju pl. Konden-heim in ga v imenu Narodne vlade pozvali, naj izroči vodstvo sodišča višjesednemu svetniku Tomažu Gajnkarjo. Dr. pl. Kočevar se je uklonil in v soboto zju*raj je prevzel predsedniške posle prvi slovenski vodja okrožnega sodišča Cajnkar. Isti zastopniki so se zglasili tudi pri prvem državnem pravdniku Viktorju Verderberjo, ki je tudi izjavil, da se ukloni. Snedel pa je dan© besedo in izročil vodstvo državnega pravdništva višjesodnemu svetniku dr. Dnchatschu, ta pa dr. Reiserju, Toda novi vodja državnega pravdništva, dosedajni okrajni sodnik v Ljubljani, g vitez Graselii, je zaprosil Aojaško pomoč, zato mu Nemci ni30 delali nobenih zaprek več in je prevzel urad/. Istočasno so bili odstavljeni od službovanja sodnik Modrinjak in okrajna sodnika dr. Oswatitsch in dr. Bytzek. Na to je nemško uredništvo sklenilo, da se bo maščevalo s štrajkom in res js v petek popoldne in v soboto delo večinoma počivalo. Po naročilu po-veijenika Narodne vlade za pravosođstvo je novi g. predsednik pozval nemške sodnike in uradnike, naj se izjavijo, ali hočejo služi ovati v Jugoslaviji po navodilih iz Ljubljane Nemci so soglasno izjavili, da ne marajo slovenski uradovati in da raje zapustijo službo. S tem je bila zapečatena njihova usoda. V pondeljek so dobili odlok, da so odpuščeni: višjesodni svetnik Kokol, svetniki Kronasser, dr. Torggler, dr. Rostok in dr. Lorber, okrajni sodniki dr. Mally, dr. Traun, dr. Matbiaschitz, sodnik dr. Pammer io avskultant dr. Gottscheber. Izmed pisarniških uradnikov so bili zaradi štrajka in ker so se izjavili proti slovenskemu uradnemu jezika, odpuščeni iz službe: Frsngesch, Scheibe!, Schweiger, Matsch eg, Ulčnik, Sebastnik, pi. Flađung, R egula in sluga Ganser. — S skupno upornostjo so nemški gospodje nameravali preprečili slovensko, uradovanje, dosegli pa so ravno nasprotno. Tudi brez njih sodišče naprej posluje in preskrbljeno je za to, da bedo v par dneh zasedena vsa mesta s slovenskimi uradniki, tako da ne bo pravosođstvo i
trpelo nobene Škode. Saj je bile takoj jasno, da nemški uradniki, ki so zaobljubili zvestobo vladi Nemške Avstrije, ne morejo služiti Jugoslaviji in ne morejo soditi slovečskega ljudstva. Ako upajo cd Nemške Avstrije boljše službe, jim jih iz srca privoščimo. Gredo naj. kamor jih srce vleče! Toda marsikateri, ki je bil prej navdušen za Nemško Avstrijo, se je že streznil in obžaloje. da se je dal zapeljati kfzaobljobi od nemških hujskačev. Mi smo pa veseli, da so prostovoljno odšli, tako da si lahko brez vsakega ozira na tujce uredimo svoje pravosođstvo v jugoslovanskem Mariboru.
Stavka mernikih (memoarskih) železničarjev im država
Kadar stopijo delavci v stavko in začne boj
med delojemalci in delodajalci, so gre vedno za vprašanje meči: ako so delacci močni dovolj, morejo gospodarje prisiliti, da privolijo v njih zahteve; ako niso močoi dovolj, je bila stavka brez-vspešna. No, zgodovina mezdnih bojev zadnjih let nas uči, da so skoro vsi taki boji končali s kompromisom in da navadno ni bilo ne premagoval-cev, ne premaganih.
Tudi pri političnih širajrih gre za vprašanje moči. To smo videli pri zadnjem velikem štrajku v Avstriji, Vlada je pristala na vse politične zahteve delavcev, ker je bila pič preslaba, da bi se uprla, a bila je tudi preslaba, da bi spolnila dane obljube.
In kaj naj rečemo o sedanji pc-litičai stavki nemških (nemčurskih) železničarjev v Mariboru? Tudi tu gre za vprašanje moči.- Mariborski don Risoti so začeli boj proti celemu jugoslovanskemu narodu, misleč, da bodo s svojim štrajkom izsilili, da se naš narod odpove Mariboru Toda r e samo proti celi Jugoslaviji je naperjena ta stavka, ampak tudi proti celi enteath Česar niso mogle centralne sile z Bolgarijo in Turčijo vred, da bi en-tenti vsilili svojo voljo, to naj bi dosegla peščica mariborskih Nemcev in njih podrepnikov! To vse dokazuje, kako smešen je ta boj, ki je v resnici boj z mlini na veter. Toda stvar ima še neko drugo lice: Boj nemških železa ča?jev. je boj proti državi SHS, In v tem boju se ti železničarji poslužujejo vseh dopustnih in nedopustnih sredstev — sabotaže, terorizma;, laži itd, S tem ti ljudje izzivajo, da nastopi naša država SHS s sredstvi, ki so jej na razpolago, ter tako pokaže, da je ona
močnejša in da hoče imeti red v svoji hiši,
—.	«...	—;
Te dni so vendar-ie prišli na dan z razlogom, z&ksj so pognali delavce v štrajk. Štrajkov-ski odbor je včeraj objavil in razširil velik lepak, v katerem pravi, da štrajkajo zato, ker hočejo republiko in ne marajo monarhije. Po šestih dneh štrajka so torej mariborski zapeljani delavci srečno zvedeli, zakaj štrajkajo. V daljnih šestih dneh utegnejo zvedeti, da je bil ves štrajk neumnost, in v daljnih šestih dneh, da peščica mariborskih nem-čurskih železničarjev ne bo narekovala 13 milijonom Jugoslovanom, kako vladno obliko naj si izberejo, Do spoznanja, da peščica mariborskih nem-. Carjev ne bo narekovala mirovni konferenci, kam naj pride Maribor, k jugoslovanski monarhiji ali iačenbergarski republiki, pa ti ljudje itak ne pridejo nikdar, če do tega spoznanja do sedaj še niso prišli. Toda kmalu bodo prišli do spoznanja, da so jih njih voditelji vodili za nos ter jim obljubljali nekaj, česar ne morejo izpolniti.
Dr, Ktfrošee ir domovini.
Minuli pondeljek se je dr. Korošec zopet vrnil v domovino iz Švice, oziroma Pariza, kjer se je mudil ciober mesec dni. Vršiti je moral važno in težko nalogo, da se je imenom
Js V pogajal s Pašicem in državniki antante. Sedaj se je vrnil. Vesel in dobre volje. Prišel je preko Italije in Koroške. Na vseh postajah, kjer so ljudje znali za njegov prihod, so ga slovesno sprejemali in pozdravljali. V Ljubljani pa, kamor je dospel v pondeljek s večer, ga je pričakovala tisočglava množica, ki je iskreno pozdravljala voditelja naroda. Dr, Korošec je poročal o uspehih svojih pogajanj in je rekel: Naš položaj glede severne meje je kar najugodnejši in je popolna izpolaitev naših narodnih zahtev zagotovljena. Glede zapadne meje stvar še ni rešena in treba, da nastopi cel naš narod z vsem primernim povdarkom in z vsemi sredstvi za rešitev tega vprašanja v smislu visokih idej Wdsona. Na pozdrave je odgovoril, da bodi naše čustvo veselo. V torek zjutraj se je dr. Korošec odpeljal v Zagreb in iz Zagreba v Belgrad. ____
Dr Koroško v Bslgradu*
Belgrad, 5. dec.
Včeraj je bil dr. Korošec sprejet od regenta Aleksandra v avdljeoci. Posvetovala sta se o položaju in o važnih dogodkih bližnjih dni. — NV je izreklo dr. Korošca zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje v Šrici in Pariza. —- Vse vesti o njegovem interniranja in drugih težavah so nemške bajke.
Wilson v prihod v Evropo,
Wilson se je v sredo vkrcal ter se nahaja na potu v Evropo, kamor dospe dne 9. t. m. Najprvo ostane par dni na Angleškem, od kjer grudne 13. t, m, Pariz. On bo sodeloval pri vseh mirovnih pogajanjih ter pazil, da se sklene mir, ki bo odgovarjal po njem postavljenim načelom.
Vojaki Jugoslovani!
20 grudna 1918 se bo pričela pri vseh okrajnih glavarstvih kontrola za vse iste, ki se mobilizacijskemu povelju generala Maistra niso odzvali.
Pri tem se bo seveda upoštevalo, da so nekateri vojaki še le po razglasa tega povelja prišli iz Ironie, etape ali iz zaledja domov. Tudi se nekateri vojaki radi bolezai ali dragih res upoštevanja vrednih vzrokov niso mogli vojaškemu povelju odzvati. Dogajalo se je tudi, da so člani bivše mariborske »Scbutzwehr« odvračali slovenske vojake od zapovedanega vojaškega zglašanja.
Vsi ti vojaki, to so letniki 1879 do 1900, naj se javijo, da se izognejo kazni, do najpozneje 18 grudna 1918 in sicer: v Celju pri 87. pešpolku, kakor je bilo v mobilizacijskem povelja zapovedano, vsi oni, ki bivajo v ozemlju okrajnih glavarstev Celje, Brežice, Konjice, Slov. Gradec in mesto Celje.
V Mariboru iz okrajnih glavarstev Maribor, Ptuj, Ljutomer la mesto Maribor in Ptuj sledeči :
1)	vsi oni, ki so služili pri infanteriji, lovcih, domobrancih, mornarici in monfurai stroki pri 26. strelskem polku v domobranski vojašnici v Mariboru;
2)	vsi oni, ki so služili pri topničarjih in trenu pri 128 topn. polku v topn. vojašnici v Mariboru ;
3)	vsi oni, ki so služili pri bavaleriji, pri 5. dragonskem polku v dragonski vojašnici v Mariboru;
§ vai oni, ki so služili pri saniteti ali pa so opravljali službo kot strežniki v vojaških bolnicah, v rezervni bolnici št. 1 v Mariboru;
6) vsi oni, ki so služili pri pijonirjih, sape:-jib, železniškem ali brzojavnem polku, letalcih
kot šoferji ali pa pri tehničnih oddelkih pri 15. pijonirskem bataljona v Maribora in sicer v domo branski vojašnici;
6) vsi oni, ki so složili pri oskrbovalni stroki, pri vojaškem oskrbovaiišču (Verpflegsmagazin) v Mariboru.
Zglasiti se morajo samo zdravi vojaki.
Kdor se ne bo odzval temu pozivu, bo po starih, še veljavnih zakonih najstrožje kaznovan.
Pripomni se, da člani narodnih straž zgla-šenja niso oproščeni, ker so s 16. grudnom 1918 vse narodne straže razpuščene.
Vsak zglašenec naj prinese seboj vse vojaške listine in eno, od občine izstavljeno izkaznico, na kateri je potrjeno, da je zglašenec res dotična oseba; sa to izkaznico ima pravico proste vožnje na železnici.
Vojaki, kateri imajo doma vojaško orožje in vojaško obleko, morajo isto na vsak način seboj prinesti, če bi se pozneje doznalo, da imajo doma vojaško orožje in vojaško obleko skrito, bodo radi prekrivanja državnega premoženja sodnijsko kaznovani.
Vsak zglašenec naj prinese tudi za dva dni prehrane seboj.
Izvzeti od zglašenja so:
1)	Vsi tisli, ki so zaposleni v prehranjevalnih in drugih javnih uradih in podjetjih, kakor političnih oblastih, sodnijah, železnicah, pošti, rudo-kopih itd.;
Imena teh oproščencev naj naznani dotični urad, oziroma dotično podjetje pristojnemu okrajnemu glavarstva;
2)	vsi tisti, ki so bili doslej še oproščeni;
3)	vsi superarbitriranci in invalidi;
4)	Bolani, če vpoSijejo okrajnemu glavarstvu zdravniško spričevalo, iz katerega mora biti razvidno rojstno leto, polk pri katerem je služil, bolezen, katera ga za vojaško službo nesposobnega napravi in čas nesposobnosti Okrajna glavarstva pošljejo potem ta zdravniška spričevala štajerskemu obmejnemu vojaškemu poveljstvu SHS v Maribora, k&tero bo na podlagi zdravniških spričeval dotične zglašence ali vojaške slažbe oprostilo, oz, njim dovolilo do okrevanja primeren dopust.
Prošnje radi oprostitve od vojaške službe morajo biti utemeljene in se predložijo okrajnemu glavarstvu, katero stavi potem tozadevni predlog štajerskemu obmejnemu vojaškemu poveljstvo v Mariboru. Do rešitve prošnje se dovoli, da ostanejo ti zglašenci doma.
Iz prošnje mora biti razvidna starost prosilca in zglašenca ter pristojni polk
Poveljnik:
Maister 1. r., generalmajor.
Skupna jugoslovanska vlada
Kakor poročajo listi, bo obstojala nova jugoslovanska vlada iz 18 članov. Ministrstva za zu nanje zadeve, narodno obrambo pomorstvo, finance, železnice, pošte ia brzojav bodo strogo skupna. Ostala ministrstva bodo imela v vsakem delu ujedinjenje Jugoslavije posebne avtonomne pododdelke, ki bodo občevali z državnim ministrstvom potom državnih tajnikov.
Proti vlačenju slovenskih okrajev v Nemško Avstrijca
Narodna vlada SH3 v Ljubljani je z ozirom ra znani sklep nemško-avstrijske »Nationalver-sammlonge« poslala dne 3, dec državnemu uradu zunanjih zadev na Dunaju sledečo brzojavko: Narodna vlada SHS v Ljubljani energično protestira proti vlačenju jugoslovanskih okrajev v volilni red za nemško- avstrijski narodni zbor. Izvršitev volitev po teni načrtu se prepreči z vsemi silami. To ve lja posebno za okraje: Radgona. Marenbe/g, Ma ribor, Ptuj in Sv. Lenart, dalje za jugoslovanski dd Koroške in Kranjske. Predsednik: Pogačnik.
Spielfeld in druga krajevna imena.
Zadnji Cas se je precej pisalo, kako se je prvotno ime »Spielfeld« v slovenščini glasilo in so skoraj vsi pisatelji prišli do zaključka, da ime izvira od špilj ali duplin, koje se tam nahajajo. Slovensko ime je torej »Špilje«, t j. kraj, kjer so ipilje ali dupline, in pri tem bi naj ostalo, ker je naravno in zgodovinsko upravičeno.
Sličnih imen je več. Tako so velike dupline na Spiljbergu (Spielberg) v Brnu dale povod temu imenu in so bile v njih one po vsej'Evropi razkričane ječe. Na Boču je velike duplina, kojo Se
danes imenujejo »Spiljka« ali »Speljka.« Da so že stari Slovenci imenovali kraje po naravnih posebnostih, se razvidi tudi iz tega, da je vas Dapljek ob Dravi bila tudi tako imenovana, ker je tam v resnici mnogo dupelj ali dupljin. Mnenje, da bi se bil Spielfeld v slovenščini kedaj Sovjek imenoval, ker se glas’jo nemška imena srednjega veka kot: Vienberg, Eulenberg, Eilberg, je brez trdne podlage, kajti ta nemška imena so postala iz Iljske gore, t. j današnji Št. Ilj. Naše današnje stremljen je, da se naša krajepisna imena, koje je ponem-čevajoči srednji vek brez ozira na prvotnost, zgodovino ali jezikoslovje popačil, odpravijo, je popolnoma upravičeno in bi se naj sedaj vsako kraje-pisno ime preizkusilo, ali je zgodovinsko ali jezikoslovno pravilno, in bi naj kak časopis otvoril zato posebno rubriko, da ni potem preveč razmetano.
Naj sledi tukaj še par takih imen:	Nemški
Pragerbof imenujejo Slovenci sedaj »Pragersko,« Ime je vzeto od veleposestva, koje je ime! v bližini (proti Polskavi) Nemec Prager. Takrat, ko je postala tam postaja južne železnice, še tam niti hiše ni bilo, bili so sami največ mokrotni travniki. Krajino so imenovali sosedi »Greti«, to ime pa Nemcem ni bilo všeč, kajti bilo je »wmdisch.«
Enako zgodovino ima postaja Sterntal. Ljudstvo imenuje ta kraj »Prelogi « Nemci pa niso tega slovenskega imena prevzeli, temveč iskali so nemško.
Tumiški grajščaki so imeli v srednjem veku tukaj kolibo za koštrone in tak hlev so takrat v nemščini nazivali »Störenstall.« Ako je našim merodajnim krogom danes kaj za to, da se naša po Nemcih spakovana krajevna imena zopet v javno rabo tako uvedejo, kakor so nastala in se prvotno j glasila, potem se mora s tem radikalno in dosledno sedaj začeti, ker pozneje se zopet na to lahko pozabi,
Žunkovič, podpolkovnik.
Nemške Čete se umaknile iz Štrasa in Ernovža.
Nemško avstrijske čete so zapustile trga štras in Ernovž pri Spielfeldu,
Kako smo zasedli Cmurek
Poročnik Žel, v civilu učitelj pri Sv. Ani v Slov. goricah (rodom iz Št. lija), je dobil nalogo, da zasede to nemčursko gnezdo. Z 20 moži je Žel v torek proti večeru prikorakal v Cmurek. Tr-žani, ki so bili doslej znani daleč na okoli vsled svoje nemčurske korajže, so junaško začeli zapirati vrata in so se večinoma poskrili.
Poročnik je korakal s svojo četo pred hišo župana in advokata dr. Schormanna (njegovi pradedi so bili Zormani). Poveljnik je pastil moštvo pred bišo. sam pa je šel iskat Bismarkovega ljubitelja, cmureškega župana. G. Žel mu fe odločno in kratko javil, da je prišel, da zasede v imenu Jugoslavije trg Cmurek. Župan se je izpočetka raz-šopiril in ni maral vzeti Želovega poročila na zna nje. Ko pa mn je poročnik zagrozil, da ga takoj aretira, če se mu ne bo udal, ja junaški Nemec takoj postal pouilnejši. Vprašal je Žela: Ali imate j kako pooblastilo? Častnik mu kratko odgovori: j Meje pooblastilo je 20 vojakov, ki vas čakajo spodaj pri vratih. Nato je župan izjavil, da se uda. Sklical je občinske velmože ki so skrpucali nek ! protest proti jugoslovanskemu »nasilju«.
Sicer pa je večina tržanov zadovoljna z Juli goslovani. V trgu vlada lep red in mir,
! Št Pavel na Koroškem zaseden.
I
Srbske čete so pod poveljstvom nadporočnika 'I Jurko zasedle trg Št. Pavel v Labudski dolini.
I
Položaj v Velikovcu,
Velikovec, 5, dec.
Velikovec držijo slovenske in srbske čete. — Nemci so se umaknili, V mestu vlada red in mir. Radi tega je naš poveljnik odpustil talce-Nemce, ki jih je dal zapreti, da zavaruje naše vojaštvo in prebivalstvo pred nemškim nasiljem. Pridržal sije le enega nemškega nadporočnika, ki je izvršil več takih činov, vsled katerih ga je treba izročiti sodišča.
ì"
Koroške nemške čete so razdrle železniški tir med krajem Rikarja vas in dravskim mostom v bližini Velikovca. Ko so bile nemške čete pregnali ne, so naši železniški tir zopet popravili.
I General Maister na Koroškem,
Velikovec, dne 6. dec. Poveljnik obmejne jugoslovanske armade,
general Maister, se je mudil te dni na Koroškem, kjer je inšpiciral naše posadke. V Velikovcu je bil slovesno sprejet. Mesto v zastavah. Mestna uprava je od včeraj naprej v slovenskih rokah; imamo slovenskega župana in slovenskega okrajnega glavarja.
Mariborska pogajanja.
Danes pride kcfmisija glavnega ravnateljstva južne železnice v Maribor. Ob enem pride v Maribor tudi poverjenik za promet dr. Peslotnik iz Ljubljane. Vršila se bodo pogajanja glede železniškega vprašanja.
Francoski socialisti za Jugoslavijo.
Predpreteklo nedeljo je dr. Korošec govoril na veliki skupščini francoskih socialistov v Parizu o jugoslovanskih razmerah. Francozi so govor navdušeno sprejeli. Skupščina je prejela resolucijo zoper Italijane v velejugoslo-vaoskem smisla.
Zoper Italijane.
Angleški list „Morningpost“ ostro napada nastopanje Italije zoper Jugoslovane. List poudarja, da je sicer veliko let simpatiziral z Italijani, da pa nikakor ne more opravičiti njihovega stališča.
Cenjenim naročnikom! Novo leto se bliža; treba bo zopet plačati list. Ker je zveza z Dunajem zdaj silno slaba in že n. pr. od poštne hranilnice celi teden nismo dobili nobenih položnic, zato letos ne bomo priložili položnic za pošilj&tev naročnine. Položnice potrebujejo v sedanjih razmerah mnogokrat čele 3 tedne, predno pridejo v naše roke; medtem pa se naročniki hudujejo na nas, dasiravno nismo nič krivi. Letos torej si kupite denarno nakaznico in nam po nji pošljite naročnino. Nakaznico morate dobro izpolniti. Natančno napišite ob robu svoj naslov; to je: ime,,kraj prebivanja in pošto, da ne bode zmot. Deoar pošljite na naslov: List Straža v Mariboru. Obenem napišite tudi poleg svojega imena, ali ste Star ali nOV naročnik, ker nam s tem silno olajšate delo in preprečite zmote pri pošiljanju lista. Ker se nam okoli novega leta delo silno kupiči, zato prav uljudno prosimo cenjene naročnike, danamzačnejo naročnino takoj zdaj pošiljati, da ne prid® ob novem letu vse naenkrat, kar bi ne bilo mogoče gladko opraviti. Straža stane za celo leto K 12*—, za pol leta K 6*'—, za četrt j leta K 3*—, za mesec K 1*20. Samo pon-j daljkova Straža se zanaprej ne mora ved j naročiti
Pozor! Tiskarna sv. Cirila v novembru ni j razpošiljala blaga, ker pošta za isto ni prev-« zela nikakega jamstva. Veliko zavojev je že s šlo v zgubo. Mnogo naročil pa sploh ni prišlo I do tiskarne, ker so se pisma posebno prve I dni novembra poizgubila na pošti. Na postajah 1 Pragersko in Maribor je bilo kar nastlano s j pismi. Kolikor je naročil došlo, se bodo zdaj I polagoma izvršila, kakor hitro nastopijo na jj pošti in železnici zopet redne razmera. Velikih, j težkih zavojev si pa tiskarna sploh ne upa j dati na pošto, ker bi bila Skoda preveč ob-I čutna. Cenjeni naročevatelji naj toraj blagohotno potrpijo do boljših razmer ali pa v priložnosti osebno pošljejo po naročene stvari.
Slovenci! Jugoslovani!
Dne 19. nov. 1918 je padel v Mariboru slovenski dragonec Franc Vauhnik kot žrtev svoje ljubezni do jugoslovanske domovine. NaSa dolžnost je, da tej prvi naSi žrtvi v svobodni jugoslovanski domovini postavimo dostojen nagrobni spomenik. Zato se obrača podpisani NS na slovensko javnost s pozivom, naj omogoči s prispevki, da se izkažemo žrtvi za na8o svobodno domovino hvaležne. Darovi se naj pošiljajo NS v Mariboru (blagajnik prot dr. Kovačič). — Narodni avet za Strjenko.
6. decembra 1918,	h MH* Sk % m»	fi. SÉran.
? ‘ Haai shodi.
Prihodnjo nedeljo se vršijo ti le shodi : Na Spodnji Polskavi v Soli ob pol 10 uri do poldne. Govorijo: dr. Reiaman, dr. Ravnik in Žebot Popoldne ob 2 ari na Pragerskem v nemški šoli. — Na Mati ob Koroški želsžaici v Ciril Metodovi šoli ob 10. uri predpoldne. Govorita dr. Koderman in prcfesor Voglar.
Sv. Jurij ob Taboru Katoliško politično društvo za vranski okraj bo imelo v nedeljo, dne 8. t m,, popoldne ob treh, shod v društvenih prosto rih v Št. Juriiu. Povabljeni vsi!
Hoče. V nedeljo, dne 15 dec., se vrši pri nas po rani sv. maši podučen shod o Jugoslaviji. Govori prof dr Hchnjec. — Isti govornik govori popoldne po večernicah na mladinskem sestanku. Hočani, agitirajte že sedaj za obilno udeležbo na obeh shodih!
Sv. Barbara v Slov. gor. V nedeljo, dne 15. dec. po rani sv. maši bo tokaj podučen shod, Govori zastopnik Narodnega sveta iz Maribora.
Narodni shod v Šmarje ti ob Pesnici, Dne 1. decembra se je po službi božji v tukajšnji šoli vršil narodni shod, ki je bil nad.vse pričikovsnie do bro obiskan Udeležilo se ga je namreč nad tisoč ljudi. Žal, da je vsled pomanjkanja prostorov moralo veliko število udeležencev shod zapustiti in se vračati domov. Pred shodom je g. stotnik Šel, ki je prišel z g govornikom dr. Sernec em, pogledal domačo narodno stražo, ki je v Številu 40 mož nastopila pred šolo. Nafo se je pričel shod v šoli. Naš domači g župnik Jernej Frangež je v kratkih hesedah otvoril shod ter razložil namen in pomen današnjega zborovanja. Nato je govoril odposlanec Narodnega sveta v Mariboru, g. dr, Vladimir Sernec. V prav poljudnem govoru nam je razložil prave vzroke početka minule svetovne vojske, naš sedanji gospodarski in političci položaj. Po končanem govoru so se stavila različna vprašanja, nasveti itd., n. pr, o vojnih posojilih, o plačevanju davka, protest proti laškemu zase-denju slovenskega ozemlja in drugo. Ob koncu se je g. učitelj Vauda v imenu zborovalcev govor niku zahvalil, budil ljudstvo šmarješke fare, ki nima še nobenega narodnega društva, k organi zaci j am, ki bodo tukaj takoj pričele delovati. Da bi še imeli mnogo takih shodov, da bi še raz šmarjeških hiš mnogokrat plapolale slovenske tro bojaice, da bi se vsa, dosedaj narodno zaspana Šmarjeta vzbudila k narodnem delu v svojih lastnih društvih, to je naša enoglasna in iskrena želja!
Politične vesti
Dr. Korošec v Kranju. Neki gospod, ki je prišel te dni iz Kranja v Maribor, nam poroča:
V torek, dne 2. t. m, popoludne ob pol petih se je peljal dr. Korošec skozi Kranj. Nekoliko pred prihodom posebnega vlaka je prišlo telefonično obvestilo v mesto. Hitro se je na kolodvoru zbralo občinstvo. Dijaštvo je prišlo z zastavicami. Vlak je prišel prav točno, Obstojel je iz dveh vozov Ko se je prikazal dr. Korošec pri oknu, ga je pozdravil navdušen: Živijo! Vsakemu navzočemu se je brala neka napetost na obrazu. Dr. Korošec je izstopil in takoj ga je obsula množica. Mogel s je dati na vprašanja samo kratke odgovore, ker J je vlak stal samo malo časa. Glede italijanskih | zahtev je dal pomirjevalna obvestila in potrdil, f da so simpatije vseh v tem vprašanju na šaši. | strani. Giede raznih spore ib vprašanj med nami je omenil, naj vse fo prepustimo mirni evoluciji javnega mnenja in bodoči konštituanii, Ko je naš slovenski voditelj zopet stopil v voz, so navzoči zapeli : Hej Slovani ! Med živijoklici se je odpeljal vlak proti Ljubljani. Pomirjeni so se ljudje pola goma razšli v zavesti, da bode pri pogajanjih v Belgrado nastopil tudi dr. Korošec
Italijani povsod enaki. Dr. Korošec se je pri peljal iz Pariza preko Italije v domovino in so mu Italijani delali v Veroni sitnosti, da ni mogel ta koj naprej. So pač povsod enaki ti vredni bratci naših Nemcev.
Republiko hočejo. Včeraj so imeli stavkajoči že lezničarji na vrtu pri Gambrinu shod, n& katerem so govorniki pripovedovali, da hočejo na vsak način imeti republiko. Dokler ne dobe republike, ne gredo delat. Tako, zdaj vsaj vemo, Radovedni pa smo samo, koliko časa bodo mogli živeti brez dela. Sicer so res vpili na »frajhajt« in republiko, toda prepričani smo, da pošljejo k vragu klic po »frajhajti« in republiki, ko začne krulit želodec. Stavkajoči menda še ne vedo, da je želodec zelo
svojeglavni gospod, ki se ne briga ne za frajhajt ne za republiko in za vse take lepe besede, am pak zahteva pred vsem svoje pravice. Zanimivo je .tudi, da so vzeli vsi govorniki na piko posebno ‘generala Maistra, ki je, sodeč po teh govorih, prava poosebljena hudobija. Sploh je pa vladala med zborovalci velika poparjenost iu se je opazilo, da |e večini stavkujočih vsa stvar postala že prene jamna.
Svobodo hočejo. Nemški socialisti, ki štrajkajo v Mariboru, so na včerajšnjem shodu kričali, da hočejo svobodo. Toda kako? Kaka krivica se je dosedaj dogodila mariborskim delavcem? V kaki svoji svobodi so bili omejeni? Morejo se svobodno zbirati v svojih društvih, morejo svobodno prire jati shode in na njih zabavljati čez Jugoslavijo in jugoslovansko monarhijo itd. Komur vsa to še ne zadošča, lahko gre na Glavni trg in se tam postavi na glavo Kaj hočejo še več?
To so poštenjaki ! V delavnicah južne železnice na koroškem kolodvoru so stsvkujoči nemški in sodaldemokratični poštenjaki pokvarili stroje in kotle, tako da se včeraj še ni moglo pričeti z delom, Če ima kdo natančnejš h podatkov, kdo je poškodoval stroje, naj to takoj naznani predstoj nikom v delavnici.
Boj z mlini na veter so začeli mariborski Nem d in nemškutarji s tem, da so pognali nemške železničarje v boj. Ah res mislijo, da bodo oni narekovali, kam naj pride Maribor? Mi samo pomilujemo uboge socialdemokratične delavce, ki se še dajo tako izrabljati in zlorabljati.
Finanfni nadapravitelj Rudi v Mariboru je zašel ned hujskače za štrajk. Včeraj je na ulici dvema gospodoma navdušeno pripovedoval: >In Laibach ist die Revolution ausg^broeben, General Maister und noch ein paar windisehe Radelführer sind durebgebrannt.« — Take in podobne vesti širijo Nemci nalašč, da bi dali štrajkujočim več veselja do vstrajnoeti. Čudimo se, kako more uradnik, kakor je Rudi, ki je znan kot strupen vsenemški pe telin, še sploh sedeti v uradu države SHS.
Babje kvante. Nemški in socialdemokratični st&vkarji so včeraj širili po mariborskih ulicah in gostilnah laž, da je bila Narodna vlada v Lju bljani »telegrafano« odstavljena. Kdo je neki »te legrafično« odstavil našo vlado? Ali mogoče dr. Mravlag ali kak drugi krušni oče štrajkajočih poštenjakov? Ce že lažete, izrazite svoje laži tako, da jib bo vsaj nekaj vaš h somišljenisov verjelo.
Slovenska trobojnica plapola od včetaj na de lavnicah južne železnice. Znamenje, da smo tam mi gospodarji.
Komisarja dr. Kramerja na zatožno klop! Iz
Slov, Bistrice nam pišejo: Narodni zaupniki slo venjebistriškega okraja so sklenili, na sestanku dne 2, dec. 1918 v Slov. Bistrici slfdeči resoluciji : 1. Župani in občinski odborniki zbrani na poziv narodnega komisarja okrajnega zastopa Slov Bistrice se zahvaljujejo Naroda! vladi, da je od stavila dosedanjega kom sa ja olrajnega zastopa dr. Kramarja,, ogorčenjem obsojajo nepostavno gospodarstvo v okrajnem zastopa Slov. Bistrice,, ki je popolnoma zanemaril vso javno upravo v okraju ia protipostavno obremenil okraj z 1,850 000 K in predlaga, da se proti njemu uvede takoj sodnij s ko postopanj®. 2. Z navdušenjem pozdravijo p- sklep Narodnega viječa v Zagrebu, H ss je izrekel za popolno državno skupnost Slovencev,. Hrvatov in Srbov v eao samostojno državo,
Dva socljalistlčaa shoda sta se vršila minulo nedeljo dne 1 decembra t. J. na Črešnjevcu in na Sp, Polskavi pri Pragerskem Na obeh shodih, ki sta bi a dobro obiskana, je govoril zelo spravljivo in optimistično o Jugoslaviji in socialističnem programu sodro« dr, Korun iz Ljubljane Shodov se je tudi udeležil zaatopnik Narodnega sveta v S!ov. Bistrici, ki je na obeh shodih pozdravil osamosvojite? slovenskih spodnještajerskih socija listov od nemško zagrizenih Mariborčanov, Ž lez Bičarji so govornikovim izvajanjem o velikih nalogah vseh slojev Jo g slavlje navdušeno pritrjevali, posebno pa govornikovemu pozivu, da moramo v lem resnem času vsi jugoslovanski delavci iskati predvsem to, kar nas druži, če hočemo, da si bomo uredili v novi hiši, Jugoslaviji, udobno življenje,
Dve šulferanjski šoli zaprti. Zadnje dni sta bili zatvorjeni šulferanjski šoli v Pekrah pri Mariboru in v Št. Lenartu v Slov. goricah
Štrigove v Medžimurju niso zasedli Srbi, kakor se je pomotoma p nčalo zadnji teden. Pač pa so začeli trgovci Br A Be-' in major Krautbacher, katerim je ljudstvo > s« m . io, pravo strahovlado s pomočjo ogrskih inarm* rje v ter brez usmiljenja rekvirirajo.
Sr. Andraž v Labndskl d slini. Zdaj ko je prišel Sv. Pavel v Labadski dolini v slovenske roke, hitijo naše misli malo višje na sever k Sv. Andražu. Tam je bil sedež lavantinske ali labudske škofije, tam je škofoval tudi naš nesmrtai vladika Anton Martin Slomšek, doklern ni prestavil škofijskega sedeža v Maribor 1. 1859, kjer je umrl leta 1862, Bivša stolnica Sv. Andraža je zdaj samo župnijska cerkev z enim duhovnikom — župnikom. V bivši škofijski palači, kjer je snoval Slomšek načrt za slovensko spodnještajersko škofijo, je pa samostan jezuitov, ki imajo še drugo (loretsko) cerkev v oskrbi. V tej cerkvi so večkrat romarski shodi, ki se jih udeležujejo vedno tudi Slovenci, radi katerih so b li vedno slovenski jezuiti na razpolago. Bivši sedež škofije izven škofije !
Dr. Trumbič ne priznava pravice Italijanov do Trsta in Pole. Predsedniku »Jugoslovanskega odbora«, dr. Trumbičl, se je od mnogih strani očitalo, da je izdal primorske Slovence in Hrvate s tem, da je Italijanom prepustil Gorško, Trst in Istro. Sedaj pa javlja italjaaski list »Perserversn-za«, da Trumbič Italijanom ne priznava pravice do Trsta in Pole (in s tem seveda še manj do Gorice in Goriške).
f fotonske »#vi©a.
_ .	. ,	---'M
Duhovniške vesti. Nameščeni 30 naslednji gg.
vojni kurati kot kaplani: Ignacij Brvar na Vranskem, Ivan Hanžič v Koprivnici, Josip Kuk v Mali Nedelji, Bogdan Lendovšek v Starem trga, Franc Osterc v Zrečah, Marko Škofič pri Sv. Benediktu v Slov. gor.
Poštni aspirantski tečaj v Mariboru. Kdor želi vstopiti v poštnoprometno uradniško službo držav« SHS in je star 17 let ter je dovršil z dobrim u-spehom bodisi popolno meščansko šolo, bodisi nižjo gimnazijo, bodisi nižjo realko, bodisi dve leti trgovske šole, naj se takoj priglasi na tukajšnji glavni pošti v uradnem ravnateljstvu, L nadstropje. Priskrbi si pa naj prej sledeče listine: krstni 1st, domovnico, izjavo, da so on in njegovi starši Slovenci, ki pa mora biti potrjena od pristojnega Narodnega sveta, zdravniško spričevalo od o-krožnoglavarstvenega zdravnika in spričevalo nravnosti. — Za poštno ravnateljstvo v Ljubljani: Dr. Janžekovič.
Vzdrževalnina. SHS postajno povdjsto raz glaša : Izvleček iz povelja intendaace II. vojnega okrožja SHS Ljubljana od 26, listopada 1818 : Vzdrževalnina se izplačuje onim rodbinam, katerim na plačilni poli občinski in župni urad potrdita, da je njih vzdrževatelj ali vjet, ali se ni še vrnil iz vojske ali je v aktivni službi narodne vojske, ter je zaprisegel Narodnemu vječa ia se pokori njegovim zapovedim, razea v službi narodnih straž, PotrdJo se m jra pred vsikim izplačilom obnoviti
Izplačevanje obresti avstrijskih predvojnih obveznic in zadolžnic. Poverjeništvo za finance je zaukazalo, da se obresti avstrijskih državnih obveznic in zadolžnic iz predvojne dobe zopet neovirano izplačujejo pri finančni deželni blagajni in davčnih nradüi. Slejkoprej pa se ne izplačujejo obresti vojuih posojil.
Izvoz vina. Komisar za prehrano na Slov, šta-jerju dr, Lajnšic poroča, da NV v Ljub'jani iz načelnih razlogov za enkrat ne more dovoliti prostega izvoza vina čez meje Jugoslavije. Na Kranjskem je veliko pomankanje vina, Vinogradnikom s3 priporoča, da svoje zaloge ponudijo v nakup deželni zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani, Gospodarski zvezi v Ljubljani ali trgovski in obrtni zbornici Te organizaciji bodo preskrbele za dobre odjemalce.
Dramatično društvo v Mariboru priredi še
tekom decembra svijo prvo večjo prireditev. Zadaja komisija, ki končno dožene škodo, ki jo je povzročila avstrijski soldateska, se vrši te dni. Takoj nato še pričnejo popravila, Na vsak način bo prva prireditev v vseh prostorih Narodnega doma vredna velikih dogodkov, kojih priče smo mi ravno sedaj.
Visokošolcem v Mariboru! V nedeljo, dne 8. t. m, zvečer ob pol 8. uri, bo v Narodnem domu sestanek visokošolcev. Posebne važnosti je za me-dicince, da se vsi udeležijo! — Med. J. P.
Slovenski napisi v Mariboru se pokazujejo stalno, toda zelo polagoma Slovenski trgovci in obrtniki, zganite se!
To ni jugoslovansko! V neki mariborski slovenski gostilni se sliši vsak večer vpitje ia kričanje. Ti glasovi donijo mnogokrat celo preko Drave. Gospodje, to ni jugoslovansko! Dajajmo, kar se dostojnosti in treznosti tiče, tudi neprijateljem
lep zgled. Zakaj dajemo toliko povoda za nemfiar-
sko zabavliaDje Cez Slovence?
Slovenski železničarji, ki pridno vršijo svojo službo, so imeli sredo ^ v Narodnem domo sta novsko zberovenje Bilo je dobro obiskano. Prišlo je tudi več takih, ki so bili dosedaj na shrani stavkajočih. Naše število je vedno večje. Prihodnjo nedeljo, dne 8. decembra ob 8. mi popoldne bo v maii dvorani Narodnega doma izredna skupščina podružnice zveze jugoslovanskih železničarjev. Gre predvsem za važne prehranjevalne razmere. Pri dite vsi ! Agitirajte !
Kmetijska zadruga v Račjem naznanja, da ima v zalogi po jako nizkih cenfch kalijevo sol, apno, metle, biče in razcovrstne jerbsse. Za cenjena naročila se oljudno priporoča: Kmetijska zadruga v Račjem.
Odvetnik dr. Josip Leskovar ima svojo pisarno v poslopju stare gimnazije, Glavni trg št. 1.
Odvetnik dr. Vladimir Sernec naznanja, da se je vrnil in da je znova otvorii svojo pisarno na Glavnem trgu št. 18 v Mariboru.
»Male Novice“ bodo zanaprej izhajale vsak torek, četrtek in soboto. »Slov. Gospodar« bo zana-prej izhajal tako, da se bode v Mariboru dobil že okoli 5, ure popoldne vsako sredo.
Kdor hoče vsak dan v Mariboru prodajati »Slov. Gospodarja«, »Stražo« in »Male Novice« na ulici, po gcstilnah in na kolodvoru, naj se takoj oglasi prt ravnateljstvu naše tiskarne.
Železniško obratno vodstvo prosimo, naj vse potrebno ukrene, da bo slovensko preb valstvo na meji imelo oseben vlak iz Maribora v Spielfeld in Ljutomer tudi popoldne. Z jutranjim vlakom je le malokomu ustreženo.
Zakaj ne pride petrolej k nam? Za Sp. Štgjer je bila določena večja pošiljstev petroleja, ki je že bila na potu k nam. Na Gornjem Štajerskem pa so ta petrolej Nemci enostavno zaplenili zase.
Sv. Jnrij ob j. žel. Učitelj Dragotin Kveder ki je bil 2 leti za dobo vojske učitelj v Srbiji, počne predavanja iz srbo hrvatskega narečja 2. decembra t. 1. v 4. razreda ljudske šele v Št, Jariju ob j. ž. Interesenti naj se blagovolijo javiti predavatelju v ljudski šoli v Št. Jariju. Predavatelj.
Konjice. Dr, Anton Prus se je vrnil iz foojižča in je zopet otvor,! odvetniško pisarno ,v Konjicah na starem mestu (Ogorevčeva hiša),
Odvetnik dr. Vladimir Seme
naznanja, da se je vrnil in iznova otvorit svojo pisarno na Glavnem trgn št. 18 v Maribora,	347
Hiipfiit
o iroms *ams
»jam deloma sa jssboičn k ali jihaika, par stoto? runke.ljaa ali lorenja. Samec Bamaiea.	825
Mala naznanila.
Kdo vé kaj o enoletnih«
Franc Korpar, Starni Baon 22, II. komp. Ul četa, rej na pošta 385. Če k d« kaj vé pros m, naj naznani na Kat ca Žsskovič, Šmiderer-jeva niica 35, Maribor. Stroške povrnem.	343
■.-roatras:«r.vr wsKV&w^aaaatm'*
"V zameno
Občmski redar
ss da *8 sisisfec Euktsjo ia par trpeSiišh ćivljo? za 12. kg Spaha Naslov 7 upravi.	314
HOTEL.
Novo zidini Mitei v krasni okolici Južnega Štajerja z 10 sobami za tujce, lepim secò stira vrtom za goste,
za L: šii trg se išče proti mesečni piaci 100 K, prostem stanovanju, IzO K letno za obleko. Prošnje vložiti je do 15. dec. 1918 na krajevni odbor Narodnega sveta v Laškem trgu. 297
Volnene rute, močno blago za predpasnike, perilo itd. dam za živila. Maribor, Kai-serfeldgassa 19, II, vr 4. 336
Sprejme se gospodinja v župnišče. Veselje do živine in svinjereje potrebno. Kraj se pore r upravi.	330
rodovitnimi njivami, travni-
kom, lepim sadovnjakom in obširnim hlevom za živino, tik železniškega postajališča z oddssjo voznih listkov, dam v najem ali pa tudi prodam radi izvrševanja svoje glavne obrti. Cenjene ponudbe pod
„Južni Štajer* na uredništvo
Straže v Mariboru.
345
SLATINA.
v Zgornjih Žerjavcih pri bv. Lenartu v Slov. gor. imenovana „Svetotrojiika slatina8 s posestvom okoli 16 oralov njiv, travnikov in gozda, z novo zidano hišo, gospodarskim poslopjem in slatinsko napravo ja na prodaj. La-
Oferajni zdravnik
za občine Laški trg, Sv. Krištof, Marijagrades, St. Lenart in Št. Rupert se sprejme. Dozdanji letni dohodki od občin 1300 K, okrajna bolniška blagajna 1600 kron. Zdravila se plačujejo pri brezplačnem lečenju u-bogih bolnikov. Zasebna praksa obširna. Prošnje do 1. deeem. na krajevni odbor Narodnega svéta v Laškem trgu,	296
Vila s 2 stanovanjema (vsako 4 sobe, kuhinjo, sobo za služ nčad, kopalno sobo) 1 mansardno stansvaojo, plin, vodovod, predvrt, vrt za zelenjavo, hlevi, se proda za 110 000 K Vpraša se na u-pr&vi lista.	334
POZOR 1 Siedele predmtl« Mate* nj*m sa »svila: 1 gonj* e*'sàje, 3 motke obleke, s Štajerski o-f.wnik $ 38 srtbrašmi gambi, 1 gar čevljev, vse sa gospod» manjša postare, 1 par Seoskih Saw ljev, 2 para otroških čevljev, vse “kota novo v najboljšem stanu, esilia X otr«Sšs omreša» postelj s Si ms too, 1 otroški stciec, 1 otroška, jedilna misa, 1 premikala! vtsiéek, 1 dolgo auso, podobe, 1 svetilka sstop ics, 1 nov ssstor is ovčla volna, vei nor vib isstorje? šs Ečips, 1 nov gramofon 3 ploščami, zahtevajo g® živila, alasti moka, Špeh, masi, olje jajca in perutnino. Ed r namvsfc-v* kupiti, naj b!*g voli del žire-ža_takoj prinesti sabo. Vpraša s« pri Jožef Rosser, aiariber, Nasy-sUaBe iO/t.	823
OKLIC,
.	stoik je tudi pripravljen spre-
Nemške m nemškutarske laži. jeti 2 tili 3 kompanjone v
podjetje. Pojasnila daje Fr. Stopica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor.	349
Po Mariboru in drugih obmejnih krajih širijo Nemci in nemškutarji gorostane laži. Tako n, pr. pravijo, da je ljubljanska Nar, vlada strmoglavljena, da je v Ljubljani revolucija, da je general Maister z drugimi slovenskimi veljaki zbežal, da so mariborski slovenski denarni zavodi posodili jugoslovanski državi velike svote denarja, da je general Maister ustreljen itd,
Konštatiramo, da so vse te vesti od prve do zadnje nesramna laž! 1. V Ljubljani vlada vzoren red in mir. 2, Narodna vlada vrši slejkoprej nemoteno svoje posle in uživa neskaljeno zaupanje ljudstva. 3. General Maister in tudi noben naših velmož ni imel prav nobenega povoda zbežati, temveč se nahajajo vsi na svojih mestih. General Maister se je mudil te dni na inšpekcijskem potovanju na Koroškem in je danes čil in zdrav v Mariboru, 4. Narodna vlada ima sama dovolj finančnih sredstev in ne potrebuje denarne pomoči slovenskih denarnih zavodov v Mariboru. Če bi p» mariborske slovenske posojilnice dale kaj svojega, kapitala NV na razpolago, bi bil ta kapital v vsakem oziru varno naložen. Laži, ki smo jih gori navedli, trosijo po Mariboru vodje štrajkujočih železničarjev in pred vsem odpuščeni in neodpuščeni bivši c. kr. uradniki z namenom, da bi dajali štrajkujočim delavskim masam korajžo za nadaljno kljubovanje proti Jugoslaviji. Pozivamo vse naše ljudi, da takoj poročajo NS imena in vse podrobnosti rznašalcev teh izmišljotin.
KOLO
za moške, iz mirovne dobe, dobro ohranjeno se proda. Vpraša sa na upravo pod .Kolo št. 297.“
GODCI
v#eh inštrumentov se takoj sprejmejo. Mesečna plaču plača 800 £
mia tega grObent dokladki. Prijati ti as morajo pri SHS jugöälo-slovanskega strel:koga polka SS. Godbeni oddelek.	300
Razpis službe podkovskega suo] sl ra
„Podkovska šok slov. kmetijske družbe v Ljubljani8, išče veščega in zanesljivega podkovskega mojstra. Prednost imajo dosluženi vojaški podkovski mojstri, ki so dovršili podkovski tečaj na podkev skem učnem zavodu du najske šivinotdravniške visoke šole. Plača po dogovoru. Rtflektantl naj vpošljejo svo je ponudbo, opremljene z dokazili o usposobljenosti in dosedanjem službovanju, rojstnim in krstnim listom ter nravnostnim spričevalom naj kasneje do
£5© t. san, Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani.
Kmetje pozor!
Bissavi*!», pristao mečno blago
__ moške in otročje obleke sicosko žaaeko blago s« po zelo »oifauih cenah zopet r*»pošilja. Vpraša se ? Mariboru, Bismarko-va elica 17, pritličje, vrata št. 3 Martin Staffier, trg. posredovalnica.	8SC
Podpisani
invalid
z neopaženo telesno hibo tiča službe kot organist ia cerkovnik. Jakob Žsgar, Olimje, p. Podčetrtek.	326
BaijisMe zjraTBlia.
Zdravstveni okrožni odb r za občine Bočna, Uotajigrad, NovKštif-t» razpisuj® službo okrožnega zdravnika a aé ležem v • Goraiesa-gradu in temeljno letao fl’.čo 16C0 K Rcflškfcati n* to službo naj vložijo potiamo opremljen« p rota;* do 15. decembra 1918. Gornjigrad, dns 21. nov. 3918, Za zdravstveni okrožni odbor Gcrajigrad: Džak« L t. našel nik.	805
Sklep. V zapuščinski zadevi župnika Franca Zmazek vrši se prodaja premičnin dae 11. deo. 19:8 ob 9. uri dopoldne na lica mesta v župnišču pri Sr. Benedikta. A-ko se prodaja premičnin ne more končati prvi dan, se nadaljnje drugi dan 12. dec. ob 9ih dep. Pod cenilno vre-decstje se premičnine ne prodajo. Kupnino je takoj položiti v roke sodnega komisarja v gotovini, sicer se prodaja nadaljuje, — Okr. sodnija Sr. Lonart v S!ov. gor , dne 26. nov. 1918. 342
Lesni trgovec z 20—SOimi Ir su mi hlapci za izdelovanje bukovih debi, drv in o-glja se sprejmejo proti dobri akord plači. Nakup živil v h ši. Ponudbe na „Oskrbni-štro graščine Loka pri Žns-Sp. Štajersko. 335
s katerim ss sklicujejo zapuščinski upniki.
j Alojz Sata lapnik pri Sv. Marsali niš» Ptuja je ostri dne 10. epi 1918. Vri, ki imajo kak»
,erjat»v do zapuščine, se pesi»-, ,jajo, da napovedo in dokažejo svoje trditve pri tem sodišča, rj teka enega me» s v kbi 13 usi-
melo, ali pa do tega dne pismenki, fct
no. Sicer na bi imeli upnik niso zavarovani z zastavno pravico, nihake nad&ljce pravice dote sapuščiae, oko bi vgled plačila-napovedanih terjatev pošla. Uradni dan samo v sredo in v petek. Okraj ia s* dalja Ptni, odd. 1, dn« 15. nov. 1918.	807
Zopet se vsako sredo la sobota
predaja pri tvrdki
Franc Voka?
v Ljubljani,
Šelenburgova ulica 5, [I. ndsir.j
različno s n k h o ja moške in ženske obleke, hlač evi na za moške oblake. Bombažni ševi o t so žaaske obleke, odeje ali koci.
Gg trgovci naj se takoj k na-kupu blaga potrudijo, ker pozoe-
je bo razprodano m bo težk® blag» krnil i dobiti. Pošiljam tudi po pošti ZshSe«sjte eenik. 30i
mu
1
Šaferja samca, sposobnega za posestvo 40 oralov,- medtem 8 oralov goric sprejme prot’ celi oskrbi in dobri plači: Šandor Kosmanhuber, ve- | leposestnik, Varaždinbrieg, j p. Varaždinske toplice, ko- | ■lcdvor. Ponudbe s prepisi | spričeval iu zahtevki na ime- | novanega.	344 s
Važno za vinogradnike!
Žveplo prvovrstne kakovo sti se odda za živila v Mariboru, Bismarkova ulica 5, priti., desno.	277
Josip Mar tim
ivf£hx»itoox» o/firasi
Jako lep štof za 1 žensko ! obleko se po ceni proda, j sposoben tudi za mvestino 1 obleko. Maribor, Schwarz- | gasse 1.	351	§
kmetska hrsnJriea \n posoji niča v Hočah nszes-aja ti ina vest, ds je njen dolgoletni tajcik g.
JéBez Woriiik,
dna 28. nov. ob 2. uri zjutraj po kratki, pa mučni bolesni v 4S leto svoje sta rosti sprevide s s sv. sakra menti za um'rsjoS* mirno v Gospod* zaapsL Vsem z na ueo m in prijateljem se priporoča v pobožen spomin. — Načelstvo. 827
Franc M ager
prodajalna galanterijskega blaga in Igrač na drobno in debelo. 3i8
HIŠA
enonadstropna velik vit, konjsko hlev v Mariboru se proda. Naslov v upravi. 338
izdelovatelj srebrnih predmetov in predmetov iz bronca.
MARIBOR, Vikt inghofova Ulica 22, izdeluj® štampilije iz kavčuka in kovine, barvne blazinice in barve, štampilje za žig itd.	350
Potrtim sreem javljam® vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskren® ljubljeni, *»-poiabni brat
Slavko Seliniek.
siltetelj, črnevojniikt poročnik,
ZAHVALA.
Od v et a ka
dr. Jes. in dr. Gridou Ser*
nec naznanjata, da se nahaja njuna skupna pisarna v Celju, Graška o; 16.	348
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prerane izgube našega ljubljenega soproga, očeta, strica gospoda
Dopili

Pobrežje pri Mariboru, Naie nemčursko gcez do se ludi počasi prelevlja v jugoslovansko vas. Pod hudimi žarki jugoslovanskega solnca izginjajo ntmški napisi kakor kafra Prihodnjič enkrat nekaj več o tem.
Sv. Peter pri Mariboru. Pod okriljem krajevnega odbora N S se je ustanovila močna Narodna straža, ki pod vodstvom izkušenih mož vzorno skrbi za varnost občine. Za ustanovitev Narodne straže gre v prvi vrsti hvala posestnikoma Antonu Fras in Janezu Floher. Za vzdrževanje. Narodne straže jo u klonil domači g. župnik krajevnemu NS 1000 K Prav' tep" hvala mu bodi za veliko dušni dar.
Alajiija Novačan,
mnogoletnega žnpana-fosestnika v Pretrežn
izrekamo tem petom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvsijnjemo č. g. župniku za v dstvo pogreba ter č. g. kaplanu, nadalje vsem sorodnikom, pr jateljem in znancem, zlasti pevcem, nadalje za ganljivi^ nagovor pred hišo žalosti ter sploh vsem, ki so nam izkazali na katerikoli način ljubav in izrazili svoje sožalje. Dragega rajnega pa priporočamo v pobožno molitev in drag spomin.
Pretrež, dne 3. decembra 1018,
Žalujoča obitelj.
346
Karbid m* 'SP
najflnfJSs kakovosti v manjših ali večjih kosih kg po 2 K 50 vin.
pošilja se tudi po železnici in pošti v Jugoslaviji proti predplačilu na nevarnost prejemnikovo. Cigaretne stročke po 1000 komadov 14 kron štev. 2 in 3, kmano kg po 70 K, izboruo perilao in toaletno milo, najfinejši nadomestek za rižev škrob za srajce in ovratnike kg po 20 K. Kozarci za vlaganje in shranjevanje jajc kg po 2 40 K. Dobro shranjene sodo prodaja
Karel Sarte, . Maribor, Schmieđplatz i.
352
dne 28 t. m asari v nekem vojaške® iassreta v Berolina ns posledicsh por» srečen« opsracije.
Sv. Barbara v Haloash,
dae 29, boy. 1918,
Franc, Janke, Jeeip, Anica, bratje ia sestra.
Jera In Minka, svakinji.
Črna
salonska suknja skoraj nova se poceni proda. Apotekar« jeva ul. 2/II, Maribor. 332
finilarjsi
išče Klemenčič, Malečnik 13. Sv. Peter pri Mariboru. 331
nekoliko porabljene večja množina je na prodaj. Vpraša se: Maribor, Stolni trg štev. 2,	33S
se proda z vrtom, Kje, po- | ve uprava Streže. - i 298 j
od 28—340 litrov za prodati ali zamenjam proti jabolčniku. Vpraša se na Stol--, nem trga 2, Maribor. 331
fsdaißteil ia založniku KonsoreU «Straža.*
D’dpovorni urednik:’ Vekoslav Stupam
Tisk tiskarne sv. Oìriia y MarifooE»*