Leto. II
PoStnina plačana o gotoninl.
Ljubljana, petek 7. maja 1920.
Posamezna Številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Stev. 104.
Cene po poiti:
za celo leto . H W— za pol leta . H 20 — za četrt leta. K Hrza 1 mesec.. Ji 3‘SO Za Ljubljano mesečno 3 K
Zb Inoumitvo mesečno B ir—
Uredništvo in uprava: Hopitarjeva ulica št. 6 liredn. telefon štev. SO
Posamezna Številka 60 vin.
I K.
Zgražajte sel
Gospodje okolu »Napreja« so bili ta-
obarprevi-dni’so za letošnii mai p™-žeriV ^°z*v neke socialne demokratinje ce k VU’- na' Se osv°b°di vseh vezi vere, ve morale, naj si vzame svobodo, j J? .na vsakemu žužku, naj živi kot druri "	Teh	besed	pač	ni mogoče
■aišfaCe ume^< n®Ž<> so bile nedvomno ljub16”61 *° ProPaŽanda za svobodno e.?en* To načelo ima socialna demo-je j°1,a v„ svojem programu. Nekaj let sem na .° n;Jčelo sicer mnogo izgubilo na zu-gov'6”1	^u>	so mu Ža skušali dati nje-
j1 zagovorniki, ker ga je izkušnja pobi ^0l?a diskreditirala in se v dobri druž-4j;st®vl?lenuje več; zato so tudi resni soci-vidn'^1	postali v tem oziru zelo pre-
oih L]ln .s.e ^ga imena v resnih socialistič-nikjer več ne čita, pa tudi ne i l§uje nanj. Vendar pa socialna demo-nj	načela,	kolikor nam je znano,
fiori^	'n smo ^'tali v »Napreju«
mofji- °®enjeni nedvoumni poziv, nismo ^8* misliti drugega, nego da je to poziv be2 .rez°bzirno uveljavljenje svobodne lju-Potom dejstva od strani ženstva sa-
SVobSr(jdai ie pa vprašanje, kaj si kdo pod dg s-. no ljubeznijo misli. Ne bomo tajili, staJJf ®0Ž°če — vsekakor na krivih pod-^ish' *n ne ž^ede na versko zapoved — 1 Pod tem tudi idealno razmerje med stva 111 *n ženo in radi verjamemo, da si je cj I |“ealno predstavljala tudi pisatelji-bil Qt*čnega poziva — naš napad tudi ni kuj 1?as}°vljen nanjo. Ampak splošna iz-neP°kitno dokazala, da svobod-od JnAezen v praksi pomenja v 99 slučajih ne : — prostitucijo, da se v njej če že kor ”e' vsai vselej konča. To je ka-Pfiz re^eno splošno dokazano in splošno nes nano in zato se o svobodni ljubezni da-stj resnimi ljudmi ne govori več. Zla-Vzro'i ne moralne razmere, ki jih je po-5tr„i a vojna in ki se zrcalijo posebno v cjje '°viti statistiki o naraščanju prostitu-vHe’t S° *ztf®znile in izpreobrnile tudi naj-OaČe]*še zagovornike tega nezmiselnega
If'
»hfa °. smo torej čitali predmetni poziv v smo se čutili dolžne, da uda-ta jj' ^darili smo s prostitucijo. Da je bila
pričaeS^a ?rava in sm0 v živo zac*eb, ga krik in zmerjanje, ki ga je vsled te-oko] ot' nam dvignil »Naprej«. Gospodje filj U ^Napreja« so se zavedli, da so sto-aku^Uk° neumnost in nespodobnost, pa Poy k ,sedai kopje obrniti in kličejo: »Lo-jioj lsti» ki kaj slabega misli!« Pa to se Pre- .av.nič ne poda in ne bodo nikogar t&et	Storili	bi veliko boljše in pa-
Ilj_ neJšet ako bi izjavili, da se z objavlje-Izzivom ne strinjajo, da je svobodo-Po2vn,f ljubezen nezmisel. Ob enem naj bi sVet • Vse svoje najboljše ljudi, da se po-krat^> iz°brazbi in oblačitvi socialnodemo-)e 01Cn.?ža in komunističnega ženstva, ki k^.pH^iki zadnjih žalostnih dogodkov pobesi ° koliko duševno bedo, da je to preiti °	^ duhove, ki se jim ne more oči-
cutline Verski fanatizem ne prevelika obse 2lVosJ- Tu, gospodje okolu »Napreja«, Svn:"r?žajte, tu zastavite svoje pero in Je delo!
SPORAZUM V MEZDNEM GIBANJU.
«trijiPU Dunaj, 7. maja (ČTU.) Med indu-imi nameščenci in podjetniki se je
e Povišanja plač dosegel sporazum.
Cehi PROTI POLJAKOM.
Pišfcj Praga, 7. maja, (ČTU.) Češki listi Listv° ° P°^jskih stvareh; N. pr.: »Narodni o psihologiji poljskega soseda Polj*>. da je poljski človek brezobziren, .?TOatrajo Ruse še vedno za stare *ebo Z2, e »ravnotako
e.
~	pa	sovražno
■ trast se bo po plebiscitu še pove-n raste sedaj po vsaki poljski zmagi,
**®ZDNA REFORMA V NEMČIJI.
maja, (Dun, KU) Na-■ ^Hju S P.^*na ie v drugem in tretjem 0drt"Preiela mezdno reformo. Zbornica 2°dena do 23, junija.
tudi
Avstrijska socialna demohracija proti novi
internacionali.
LDU Dunaj, 7. maja, (ČTU) Avstrijska socialna demokracija se meseca julija ne bo udeležila ženevskega kongresa interna-
cionale, ker ne vidi v kongresu primerne poti za obnovo internacionale.
Pravda o zaplenjenem denarju ob prevratu.
Dr. Rostohar proti Inž. Uhliru.
Danes ob 9, uri dopoldne je pričel okrajni sodnik Avsec z nadaljevanjem razprave o tožbi, katero je vložil dr, Rostohar proti inženirju Uhlifu, ki je rekel v kavarni Union pisatelju dr. Kraigherju, da si je pridobil Rostohar milijone in da si je dal nositi milijone na dom.
Zaslišana sta bili kot priči prva dr, Kraigher in dr, Ramovš, Pozneje je Uhlif vložil sodišču poročilo, da je šlo takrat za
148.000	K.
Priča Helman Adolf je izpovedal: V noči na 2, novembra 1918 je dr, Rostohar v spremstvu drugih poiskal poštni voz, v katerem je delal on službo. Ob tej priliki so se poštnim uslužbencem zaplenile tudi njihove zasebne reči. Dr. Rostohar je zaklical nad njim, ko mu je nastavil samokres: »Sie geriebener Gauner, geben Sie alle Gelder heraus!« V celoti je odnesel dr. Rostohar iz poštnega voza v tisti noči 148.920 kron.
Priča Jarec je takrat kot nadporočnik nadomeščava! štacijskega poveljnika. Prišel je dr. Rostohar, ker se je mislilo, da se bodo uradniki Kreditnega zavoda s sedmimi milojni odpeljali na Dunaj, Ker se niso odpeljali, je rekel dr, Rostohar, da mora vsaj denarna pisma pobrati. On je šel samo z njim v voz, toda ga je precej zapustil. »Zanesljivih ljudi sem imel takrat
na kolodvoru komaj 20: vse je ravbalo,« Bara nisem mogel, ker me je pričel tikati. Sploh mi je že ime »feldvebel« zoprno.
Sodnik: »Takrat je vladala fratemi-teta!«
Ko je dr, Rostohar odhajal, je rekel priči: Viš, miljončke že imamo. — Do takrat, ko sem bil tu, sem mislil, da imajo na financi tiste milijone, o katerih je takrat govoril,
Revident Gregorec je pa govoril: »Hvala Bogu, denar že imajo!« Priča Helman pravi: Spominjam se zato tako dobro, da je častnik dr. Rostohar odnesel vreče, ker je bilo to za mene največje važnosti in mi je bilo najbolj hudo,«
Priča Franc Bar izpove: Dr. Rostohar me je povabil, naj grem ž njim na kolodvor, češ, da pride iz Trsta denar. S pištolo v roki smo prišli v voz. Jaz sem pištolo hitro spravil, dr. Rostohar jo je pa obdržal. Pregledovali smo vse kote vagona. Dr. Rostohar je zaplenil denarnih pisem za 30.000 kron in denarno vrečico s
100.000	kronami. Potem sem našel tri pakete in sem zaklical: »Kristuše že imamo!« Pakete smo spravili na štacijskem poveljstvu v zadnjo sobo, tista denarna pisma pa je dal dr, Rostohar v miznico.
Ob zaključku lista se je razprava še nadaljevala.
RUSKO DELAVSTVO MORA NA FRONTO.
LDU Berlin, 7. maja. (Dun. KU) — »Abend« javlja iz Moskve: Ruski osrednji izvrševalni odbor je velel načelnikom posameznih gubmij, naj v treh dneh pozovejo organizirano delavstvo pod orožje in ga pošljejo v Moskvo. Velik del armade, nahajajoče se v Sibiriji, se odpošlje na poljsko fronto.
STAVKA RUDARJEV NA FRANCOSKEM.
LDU Pariz, 7. maja. (Dun, KU) — Agence Havas.) Rudarji v Pas de Calais so sklenili, da prično od ponedeljka dalje stavkati. Danes se zbero rudarji severnega departementa k posvetovanju. Pričakovati je, da bodo tudi oni sklenili isto,
MEDNARODNA TRGOVSKA KONFERENCA,
LDU Pariz, 7. maja., (Dun. KU) Včerajšnja posvetovanja mednarodne trgovske konference so se bavila med drugim tudi z vprašanji transporta, nove ureditve mednarodne trgovine in razvoja trgovskih od-nošajev med zapadom in Balkanom, Trgovska konferenca se je v soglasno sprejeti resoluciji izrekla za zmanjšanje inflacije novčanic, za vzpostavitev zdravih denarnih razmer, za takojšnje ustanovitev rednih mednarodnih zvez v zraku in za razvoj gospodarskih odnošajev med zapadno Evropo in aliiranimi državami,
REVOLUCIJA V MEHIKI.
LDU Berlin, 7. maja. (Dun, KU) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Bazla: Spričo navala mehikanskih upornikov je predsednik Caranza odstopil. Za naslednika je bil imenovan Dominguez, ki sta ga priznali obe stranki,
DUNAJSKI KOMUNISTI,
LDU Dunaj, 7, maja, (ČTU.) Dunajski komunisti delujejo v zadnjem času živahno in nastopajo proti socialnim demokratom. Policijski predsednik Schober je ugotovil, da imajo stike s sovjetsko Rusijo, odkoder so dobili mnogo denarja,
Širite »Večerni list4*!
v********************
Politične novice.
-f-Delo naše mirovne delegacije. Zunanji minister dr, Trumbič je v pogovoru z zastopnikom »Beogradske Štampe« izvil o delu naše mirovne delegacije' »Ved“ no smo imeli pred očmi najbistvenejše gospodarske in strategične interese naše države. Varovati smo jih hoteli za vsako ceno. Mednarodni odnošaji, ki so nastali brez naše volje, so nas prisilili, da se prilagodimo žrtvam na nekaterih točkah, kjer je naše narodnostno pravo nesporno; toda oni osnovni, res življenski interesi, katere vsi enako pojmimo — pa naj se tičejo severa ali pa jadranskega juga — ti interesi ne morejo biti predmet pogajanj ali odsto-pitve. Ko bo prišel čas, bo širša javnost zvedela za podrobnosti našega dela in se bodo vsi prepričali o resničnosti teh besed,«
-f- Seja narodnega predstavništva dne
7, t. m. se je odgodila na 12, maj,
+ Pogajanja v Belgradu. Kakor kažejo današnja poročila, se je politično nebo zopet pooblačilo. Demokrati zahtevajo, naj vlada takoj odstopi, ker bi radi lovili v kalnem. Vlada in parlamentarna zajed-nica to zahtevo odklanjata; vlada hoče odstopiti šele tedaj, kadar bo sporazum za sestavo koncentracijskega ministrstva gotov, Dr. Vesnič, ki dela na svojo roko, še ni izgubil nade in je prosil poslance, naj ostanejo v Belgradu, da bo v slučaju sporazuma parlament zbran. Parlamentarna zajednica se je 7, t. m, pod Protičevim predsedstvom posvetovala o taktiki v pogajanjih z Demokratsko zajednico.
+ Celo stran je posvetil včerajšnji »Naprej« člankom, v katerih se prereka z »Več. listom«. In še teh člankov niso vsi končani, marveč se bodo nadaljevali. Mi z veseljem ugotavljamo, da se gospodje čutijo strašno prizadete, sicer bi nas odpravili na kratko, kakor to delajo takrat, ko se čutijo mogočne in velike. Najbolj sijajno jo je pogodil g. Anton Kristan, ki v svoji objavljeni interpelaciji pripoveduje, da je »Več. list« bil zagovornik komunistov in da ga je »Več. list« pravzaprav vrgel. Zato se ne čudimo nad besnostjo, s katero nas sedaj napadajo.
-f Centrum ▼ volilni borb«. Nemški katoliški Centrum je nastopil volilno borbo
za parlament po novi ustavi. Izdal je volilni oklic, v katerem naglaša potrebo, da se premaga sedanji materialitični duh z vsemi njegovimi deli in sadovi. To zmago pa more doseči le krščanski duh. Zvest svoji preteklosti bo Centrum tudi v bodoče neomajno zastopal stališče, da so država, vera in cerkev neločljive. Največjo važnost polaga stranka na novi šolski zakon, ki ga bo sklenil bodoči parlament. Dalje se izjavlja oklic proti centralističnemu ustroju države. Posebno ostro naglaša oklic splošno-ljudski značaj stranke: »Mi smo in ostanemo stranka gospodarske in socialne poravnave. Mi ne služimo ne razredni, ne stanovski sebičnosti. Zato pospešujemo interese vsakega stanu v okviru skupne blaginje,« Moramo reči, da smo od Centruma pričakovali, da bo dal odločnejšega izraza današnjim socialnim potrebam in zahtevam,
+ Napet notranjepolitični položaj v Avstriji. Koalicija krščanskih socialistov in socialnih demokratov je prišla do razpotja, Na dnevnem redu sta dve vprašanji, dva zakona, ki ostro ločita oba tabora, ne sicer načelno, pač pa glede izvedbe, To sta ustava in oddaja premoženja. Krščanski socialisti zahtevajo, naj se oba zakona uveljavita istočasno, ker mora narod vedeti, kakšni državi naj odstopi velik del svojega imetka. Socialni demokrati, ki se boje, da v novi ustavi ne bodo mogli uveljaviti vsega, kar bi radi, pa skušajo ustavo zavleči, za to pa nemudoma izpeljati oddajo premoženja, s čimer bi seveda ustregli svojini pristašem. Krščanskosocialna glasila nagla-šajo, da mora priti sedaj do končne odločitve: ali prideta v parlamentu v sklepanje oba zakona istočasno, ali pa se mora koalicija razbiti. Prihodnji teden se vrši plenarna seja kršč, soc. poslancev, na kateri bodo končnoveljavno sklepali o tem vprašanju,
+ Agrarna reforma na Grškem. Že
pred vojsko je bil v Grčiji izdelan načrt zakona o agrarni reformi, po katerem se vsa veleposestva razdele med siromašne poljedelce, Zlasti je bilo treba agrarno reformo izvesti v Makedoniji. Zdaj je grški aprla-ment izdal zakon o agrarni reformi:	Vsa
veleposestva se morajo razdeliti in sicer tako, da s« od veleposestva lahko odvzamete dve tretjini, ena tretjina posstva, ako ne presega 100 hektarjev, ostane staremu lastniku, En poljedelec ne more imeti več nego 100 hektarjev zemlje. Zemljišča dele posebne ustanove ali društva, ki stoje pod kontrolo države. Vsak ubog poljedelec, ki želi dobiti del veleposestva, mora biti član tega društva. Odkup zemlje ni povsod enak. Mala posestva, kojih površina ne bo večja nego 8 do 15 hektarjev, se pozneje ne morejo deliti. Odkupno ceno bodo plačali z amortizacijo največ v 30 letih. Vrednost zemljišča se po tem zakonu računa po predvojnih cenah, ponekod 30 odstotkov več, — Pri nas pa bomo še čakali na agrarno reformo, ker liberalci v družbi s socialnimi demokrati onemogočajo vsako delo v parlamentu ter tudi izvedbo valitev,
+ Mažarska mirovna pogodba in evropski mir. Grof A. Apponyi je izjavil so-trudniku »Az Esta«, da je mažarska pogodba strašna zmota, ker mažarskemu narodu onemogočuje življenje in ustvarja nevarnost za evropski mir. Vendar pa položaj v zmislu spremnega pisma, ki že nekatere stvari popravlja, ni brezupen.
+ Ruske vojne. Moskovski sovjet je 6, t, m, sklenil, da bo nadaljeval vojno proti Poljski do skrajnosti. — Odeso so pred tednom zasedli Ukrajinci s pomočjo rumun-ske artiljerije.
+ Stavka na Francoskem. Uradna poročila javljajo, da se promet na železnicah kljub terorizmu stavkujočih neovirano razvija. Dogodilo se je par slučajev sabotaže. V Parizu dela nad polovico delavstva. Upajo, da se stavka do ponedeljka na celi črti konča.
Dnevne novice.
— List ustavimo 15. vsem onim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za mesec april.
Uprava »Večernega Lista«-
Stran 2
»Večerni list«, dne 8. maja 1920.
Štev. 105.
— Tiskovni škrat, ki razsaja sicer pri vseh listih, nam je včeraj zopet napravil neljubo pomoto v članku o dr. Krekovem govoru. Dr. Krek je soc. dem. strokovni organizaciji dejal: »Ta strokovna organizacija je bila stroka: brez verstva, teroristična (ne pa teoretična, kakor je napravil škrat) stroka in oderuštvo.«
— Cene živilom padajo. Krompir se zdaj ponuja v prodajo po 2 K do 2 K 50 v kilogram. Dobiš ga, kolikor hočeš. Meseca marca revež ni dobil za drag denar nikjer krompirja, po 5 do 7 kron so zahtevali za kilo ravno tisti, kateri ga ponujajo sedaj po 2 kroni in 2 kroni 50 vin. Špekulanti so krompir prikrivali, zdaj, ko kaže letina lepo in je pričel gnjiti, ga mečejo na trg. Ravnotako kakor krompirju padajo tudi cene žitu. Špekulanti že strahoma šepetajo med seboj, da je padla pšenica ne na 7, marveč že celo na 5 in 5 kron 50 v za krilo in rote eden drugega, naj se dobro drže. Tudi cene vinu so na debelo že precej padle. Poleg padca cen živilom pričakujejo poučeni krogi tudi padca cen manufakture, ki bi bile že izdatno nižje, če bi jih špekulanti v manufaktumem blagu umetno ne držali na višini in jih skušajo še celo navijati.
— Za načelnika komisije za upravo kranjske deželne imovine je mesto odsto-pivšega dr. Trillerja imenovan primarij dr. Vinko Gregorič. Odstopil je tudi načelnikov namestnik višji ravnatelj Matija Za-snida,
— Razpisana so 3 mesta obrtnih nadzornikov za Slovenijo, in sicer s sedeži v Ljubljani, Celju in Mariboru. Prednost imajo strojni inženerji ali pa pravniki z dovršenimi študijami.
— Kaznovani verižniki. Današnji »Ur. list« priobčuje seznam 46 oseb, ki so bile pri okr. glavarstvu v Kočevju kaznovane radi veriženja, navijanja in tihotapsta. Kazni znašajo 5—10.0CI0 kron ter zapor od 6 ur do 1 meseca. Najhujše je bila radi navijanja cen kaznovana trgovka Honigmann, ki je navijala cene usnju. Kazen: 10.000 K, 1 mesec zapora in zapad usnja.
— Kaj pa s tobakom? Iz Maribora: V Mariboru že cel mesec, da še celo več nismo dobili tobaka. Pač pa ima cigarete in smodke vsaka natakarica, branjevka itd., ki prodajajo po naravnost nezaslišanih cenah. Kako to, da trafike tobaka ne dobe? In kje ga vzamejo gostilničarji, kavarnar-ji in razni takšni ljudje, ki potem verižijo in cene navijajo. Ali bi se ne dal v tem oziru napraviti red?
-— Maribor. Na praznik Kristusovega Vnebohoda priredi mariborsko orlovsko okrožje v Hočah veliko orlovsko slavnost. Iste se udeleži tudi mariborsko krščansko delavstvo.
— Zvonik in zvonovi zgoreli. Radeče pri Zidanem mostu. V četrtek popoldne okoli 5. ure je pogorel zvonik pri župni cerkvi v Radečah pri Zidanem mostu. Zgorelo je čisto vse, kar je bilo lesenega. Zgorela sta tudi srednji in šolski zvon, kakor tudi ura v zvoniku. Zvonovi so bili iz leta 1859 in kar jih ni vojna vzela, so sedaj zgoreli, Sodi se, da je zažgala zlobna roka.
' — Laneni sukanec za čipkarice. Težko pričakovani sukanec razdeljujejo čipkarske šole vsem čipkaricam, katere imajo čas in v kolikor jih ne zadržuje poljsko delo. Sukanec na vretencih ni za čipke in škoduje le dobremu imenu naših čipk, ker postanejo čipke že po prvem pranju cunja-ste,
— Vse voj. prehodne nastanitvene pristojbine se bodo vsled odredbe vojnega ministrstva plačale šele po zaključku mira in odobrenju potrebnega kredita,
— »Kiivoprisežnik«, igro v treh dejanjih (7 slikah) vprizori jutri zvečer ob 6. uri v Društvenem dopiu Kat. slov. izobraž, društvo v HrušlciT (k)
— Prostovoljno gasilno društvo v Sto-žicah vabi na veliko vrtno veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 9. maja na vrtu g. M. Sitarja, p. d. Čišmana v Stožicah št. 28. Spored: Srečolov, šaljiva pošta, velikanski ribji lev, prosta zabava. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namenjen za gasilske potrebe, se preplačila hvaležno sprejemajo,
— Izgubil se je v četrtek, 6. t. m. popoldne na poti iz Medvod do mitnice v Šiški vezen podolgasti namizni prt (Tisch-laufer), dalje pol metra belega blaga, začet vezen ovratnik in nekaj drobnarij. Najditelj naj blagovoli stvari vrniti v uršulinski gospodinjski šoli v Ljubljani, Šelenburgova ulica,
— Ne vedo, kam z moštom. Na Zgor. Štajerskem imajo kmetje polne kleti sadjevca, ki ga doma ne morejo prodati, meje so pa zaprte. Letos obeta sadje zopet naj-obilnejšo letino, a kmetje ne bodo imeli posode za novi mošt, ker imajo še starega polno. Zahtevajo, da vlada nemudoma odpre meje za izvoz mošta, kateremu cene hitro padajo.
— Valute dne 7, maja na zagrebški iborzi: dolarji (100) 13.600 K; avstrijske krone (100) 65 K; levi (100) 175 K; carski rublji (100) 198 K; franc, franki (100) 980 K; napoleondorji (1) 500 K; nemške marke (100) 280 K; leji (100) 273 K; italijanske lire (100) 675 K.
J •. 4 v « 1 .1 /	j«,«	.,«4
LhibUansk« novice.
Ij Zahvala. Povodom tragične smrti našega nadvse ljubljenega očeta, brata, svaka in strica g. Alberta Žargi-ja izrekamo tem potom za izkazano sočutje vsem najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem c. kolegom okoliške in ljubljanske požarne brambe, g. načelniku Turku za prekrasen nagrobni govor, starosti Jugoslovanske gasilske zveze g. Bar-letu, g. podžupanu dr. Trillerju, telovadnemu društvu »Sokol I.«, pevskim društvom »Svoboda« in »Krakovo-Tmovo« za ganljive žalostinke, tvrdki J, J. Naglas, ravnateljstvu južne železnice, dr. Demšarju in dr. Minafu za izkazano prvo pomoč, g. župniku Petriču in vsemu ostalemu občinstvu, ki nam je dalo utehe na zadnji poti nepozabljene, nesrečne žrtve.
Žalujoča žena in trije otroci, lj Zveza služkinj priredi na Vnebohod pop. ob pol petih v veliki dvorani Uniona zborovanje. Vabljene so tudi gospodinje, ki se lahko udeleže zborovanja na galeriji.
lj Poselska posredovalnica v Alojzije-višču na Poljanski cesti se dobro razvija. Na njo opozarjamo zlasti služkinje. Vse naj se poslužujejo le svoje strokovne posredovalnice. V pisarni je na razpolago več služb, služkinj pa primanjkuje.
lj Vabimo na tamburaški večer, ki ga priredi tamburaški krožek Krekove prosvete danes točno ob pol 9, uri zvečer v Alojzijevišču (Poljanska cesta).
lj Društvo za mladinske domove vabi uljudno svoje člane k seji, ki se vrši v torek, dne II, t, m. ob pol 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstr. — Ker je seja nujna in važna, prosimo, da se je udeleže vsi člani in oni, ki uvidijo, da je lepa vzgoja mladine srečna bodočnost slovenskega naroda.
lj Dimnikarski red. Občinstvo se opozarja na knjižice »Dimnikarski red«, ki se dobe v mestnem ekspeditu na magistratu po eno krono in ki jih mora na podlagi tozadevne odredbe imeti vsak hišni gospodar in vsaka stranka v hiši. — Zaeno se opozarja, da Ljubljana še ni razdeljena v dimnikarske okraje, torej sme vsak dimnikar v mestu ometati, kjerkoli hoče, in gospodar si more izbrati dimnikarja, kateregakoli hoče,
lj Zgubila se je od hotela Tratnik do južnega kolodvora ali pa z opoldanskim vlakom do Drenovega griča ženska ročna torbica z vsebino: zlata zapestnica z uro, potem ženska zlata ura, dolga zlata ženska in moška verižica. Nagrada 2000 K, katera se dobi pri g, Korene, Frančiškanska ulica 6. (k)
lj Petelin se je pred nekaj časom zaletel na uršulinski vrt v Ljubljani, Lastnik naj pride ponj v samostan.
lj Kaznovani žepar France Deban iz Pribislavcev pri Čakovcu je 31. marca 1920 vzel Mileni Bonceljevi rjavo denarnico, v kateri je bilo gotovine 401 krona. Aretiran je bil med drugimi žeparji. Listnica je bila ukradena Bonceljevi iz desnega žepa plašča: Deban pravi, da je prišel iz Čakovca v Ljubljano smotke kupovat. Pravi, da denarnice ni ukradel on, marveč mu jo je dal Habjan Štefan, kateri stanuje eno uro od Pribislavcev, Denarja ima Deban 392 K. Cela družba je prišla iz Čakovca rekvirirat naše trge! pravi g. dvorni svetnik Regally. Bonceljeva je imela, kakor pravi, v denarnici do 400 kron. Sodišče je obsodilo De-bana na 6 mesecev strogega zapora. Poleg Debana je pa ljubljansko deželno sodišče kaznovalo še sledeče žeparje: Oskarja Marjetiča na 10 mesecev ,Milana Živkovi-ča na 3 in Jakoba Lukiča na 3 in pol leta težke ječe,
lj Tatvina v tobačni tvornici, Josip Jankovič, delavec, Josip Tome, Ivan Tome in Marija Tome se zagovarjajo pred deželno sodnijo, ker jim očita obtožba, da sta Josip Jankovič in Josip Tome nekega dne okoli 8. decembra 1919 izmaknila vrečo 15 kg turškega tobaka, Marija Tome, da je ukradeni tobak skrila, Ivan Tome je pa pomagal nositi ukradeni tobak Jankoviču, kateri je spravil tobak na voz med listje in se je tobak tako izpeljal iz tobačne tovarne. Tobak je prodal Jankovič brivcu Francetu Loborecu, kateri ga je prodal Francetu Lapajnetu. Pa zaslišanju prič, katere so Tometove popolnoma razbremenile, je sodišče obsodilo Jankoviča na 2 meseca težke ječe, vse tri Tometove pa oprostilo od obtožbe.
Razne novice.
r Brezžični brzojav v starem veku. V
washingtonskem »National Geographic Magazine« je izrazil J. A. Kingmann v posebnem članku domnevo, da je bila na eni višini otoka Capri za vladanja cesarja Tiberija postojanka brezžičnega brzojava, ki je delovala podnevi s pomočjo solnčnih žarkov, ponoči pa z umetno svetlobo. Daljše bivanje Tiberija na Capri, eno mesto v Tacitu in navzočnost slavnega astrologa, matematika in optika Trisila na cesarjevem dvoru potrjuje Kingmanna v domnevi, da je dejanski poslavala taka nagla zveza med
Rimom in prestolico. Najbrže so novosti v j senatu »Acta publica« in vsakdanje dnevne novice »Acta diurna« prihajala na omenjeni otok potom svetlobnih signalov.
r Imena amerikanskih mest, Zanimive podatke o postanku imen občin in mest mladih amerikanskih držav je prinesel »Dictionary of Americanismus«. Po njegovi trditvi je bilo pred revolucijo splošno razširjeno staro pojmovanje. Potem je napočila doba velikega patriotizma, ki je dala občinam in mestom imena narodnih junakov: Washington, Jefferson, Hamilton itd. Na drugi strani so tudi radi volili imena, kakor: Freedown, Liberty in Union. Za njo je prišla klasična doba, v kateri so dobile občine imena: Homer, Virginija, Ev-klad, Cicero, Seneca, Ulises, Atene in Ma-raton.Iz nabožnega življenja so si izposodili imeni Silvah in Mount Sinaj. Tudi na angleško literaturo spominjajo imena premnogih mest ter na imena velikih evropskih mest in držav.
r Kako visoko cenijo Španci Cervantesa. V madriškem narodnem muzeju lepih umetnosti sta dve veliki dvorani, ki sta posvečeni samo Cervantesu. Tu je poleg drugega zbirka 648 izmed 800 znanih izdaj dona Kišota, poleg drugih sta tudi dve češki, ilustrirana japonska izdaja itd. Vled ravnokar izdanega kraljevega odloka za vse španske šole je za vse španske šole za vse učence četrturno branje dona Kišota obvezen predmet. Ustanovila se je posebna komisija, ki ima skrbeti za skrajšano izdajo dona Kišota kakor šolsko berilo za
28.000	španskih javnih učilnic, kjer naj bi učenci vsak dan brali to mojstrsko delo.
r Kdo je bil Bufalo Bill? Za sevemo-amerikansko mladino ni nobeno ime bolj zagrnjeno v romantiko kakor Bufallo Bill. Vsakdo bi mislil, da je Bufallo Bill živel v davno minulih časih. V resnici pa je umrl ta romantični junak sevemoamerikanske mladine šele pred tremi leti v starosti 71 let. Pravo njegovo ime je bilo William Friderik Gody. V svojih mladih letih se je udeležil državljanske vojske, potem je ostal nekoliko časa pri vojakih, na kar se je preselil, da bi si ustanovil farmo in tako postal samostojen državljan. Njegovo z burnimi dogodki bogato življenje iz bojev proti Indijanom, ki so prvim belokožcem okoli Forst Hays blizu St. Louis delali vsepovsod zapreke, je objavila zdaj njegova žena Mrs. Godyjeva. Nje oče se je preselil iz Alzacije v Ameriko. Ime Bill so mu dali njegovi tovariši, ko je bil nekaj časa v službi pacifiške železniške družbe, s katerimi se je udelževal lova na bivole.
r Najdražje jajce. Kakor so danes jajca draga, vendar še oddaleč ne dosezajo cene, ki se je pred približno 200 leti zahtevala za eno jajce. Ko je angleški kralj Jurij I., znan kot skopuh, nekoč potoval po Danski, se je ustavil v neki krčmi in naročil mehko-kuhano jace. Ko je použil svojo skromno južino, je zahteval račun. Ko mu ga krčmar predloži, kralj ostrmi, kajti krčmar je računal jajce 200 goldinarjev. »Prijatelj«, pravi kralj, »jajca morajo biti v vašem kraju pač prava redkost?« — »Ne, Veličanstvo,« odgovori krčmar, »jajca ne, pač pa so kralji pri nas zelo redki.«
r Brezžični telefon. Ta epohalni razum bolj in bolj napreduje. Kot javljajo iz Londona, so brezžični pogovori raz zrakoplovov zelo uspešni. Časnikarji so mogli na 150 milj daleč zelo razločno govoriti s svojimi uredništvi. — »Morning Post« piše, da je mogel čisto razločno govoriti z Rimom kakih 500 besed. Gotovo lep napredek,
r Nov izum za ogrožene ladje, »Ber-lingske Fidendi« poročajo iz Londona: Marconijevemu društvu se je posrečil izreden izum. Pomen novega izuma tiči v tem, da morejo na morju kakorsibodi ogrožene ladje poklicati s signalnimi napravami na pomoč. Odslej ni treba več telegrafistov na krovu. S pomočjo novega izuma začno zvoniti signalni zvonovi na vseh bližnjih ladjah ter jih tako opozorijo na pretečo nevarnost,
r Uganka brezžične telegrafije. Mar-conijevo društvo poroča: Nameščenci pri aparatih za brezžično telegrafijo po vsem svetu so prejemali že nekaj let pred vojsko nerazumljive znake. Društvo je sedaj obnovilo proučavanje teh znakov, ki jih je prekinila vojska. Znaki se javljajo v Ameriki in nekatera pismenka posebno črka »s« se čestokrat ponavlja, Iz okolščine, da se znaki sočasno ponavljajo v Londonu in v New-yorku z enako silo, se da sklepati, da prihajajo ta poročila iz velikanskih daljav, Marconi je mnenja, da je te znake pripisovati električnim valovom na solncu ali pa kje drugje. In navsezadnje je tudi mogoče razlaga dalje Marconi — da je ta ali oni planet poizkušal priti v stik z zemljo. Končno sodbo pa hoče podati šele na podlagi nadaljnega opazovanja. Kraljevi astronom sir I. Dyson je mnenja, da električni valovi lahko prihajajo k nam z drugih planetov, Pred dobrima dvema mesecema sq prinašali listi prva poročila o tem, da je Marconi ujel nerazumljiva znamenja, ki morajo na vsak način prihajati s kakšnega planeta. Marcpni ni tedaj prav nič dvomil, da gre tu za življendte pojave Martovih prebivalcev.
r Na lastni grob je postavil svečo. Milanu se je pred kratkim zgodil slučaj. Leta 1916 je bilo najdeno v neke kanalu truplo, katero sta pripoznala zena elektrika Casatija in neki Maioli za lrUP, lo elektrika Casatija, Ta že 6 mesecev n* živel s- svojo ženo in na dan, ko so nas njegovo truplo, je bil pravzaprav zaprt ra di tatvine v nekem mestu. Pred n kaj časa se je vrnil v Milan, kjer je zve e^ da je pravzaprav umrl in da se je nie8° žena poročila z Maiolijem. To
lo.	Kot človek dobrega humorja je se * glavarstvo, da dvigne nek dokument, da uradnik ga je nahrulil: »Vi ste.ven • mrtev. Kaj pa hočete? Vaš prostorje pokopališču, polje 44., grob 550.« Las ^ je odšel na svoj lastni grob, dal nanj v^e in si postavil svečo ter jo prižgal. žene ni zahteval nazaj. Odpotoval je. lanska sodišča se bavijo s vprašanjem, je zakon veljaven ali ne.	,
r Proti letnemu času je nastal °dp' v nekaterih avstrijskih deželah.	/j6 ni-
zbora predarelski in solnograški sta »k e. la, prositi pri vladi, da bi bil letni čas pravljen. Tirolci so tudi proti tej vojni F sledici. (Letni čas v Avstriji je k*huVf»a]j. na željo reparacijske komisije.) Na janskem je bil letni čas odpravljen ta ko je bil uveden.
Narodnogospodarski eseji. Spmai dr A. Gosar, cena z drag. doki. vrfaT , 20 vin., je ravnokar izšla v zalogi slovanske knjigarne v Ljubljani in bom 1 njej še natančneje spregovorili.
NAfilM DRUŠTVOM IN SOMIŠLJENIK0*®1
Ali ste že naročili
»NASA POTA*
I.	in II. zvezek?
ki F
Naj ne bo med nami nikogar, » prečita te zbirke! Socialno vPrašaD^Jj)j staja vsak dan silnejše in socialna vsak dan izrazitejša.	trivib
V dobi socialnih prevratov in .reDlu socialnih prerokov bo zbirka v8a Y dobrodošla ter mu bo zvest kažip0 vrtincu sedanjih dni.
Naroča se pri Slovenski kršča e socialni zvezi v Ljubljani. I. zvezek s i K, II. 8 K, s poštnino 50 vin. več.
Denar se mora poslati naprej
n**
Aprovizacila-
§{n^
a Prodaja cenejše moke. Člani m aprovizacije dobijo na izkaznico za^\e'e živila na Poljanski cesti 15 po 3 kg ^ moke na osebo. Kilogram moke stai>e .
50 vin. Kdor dobi več kakor 6 kg 10 egj. naj prinese vrečo s seboj. Papirnate Vjejj ce se zaračunajo posebej. Določi sc. <570 red: Dne 10. maja: Na štev. 1480 do jq od 9. do 10. dop., štev 1570 do 1660 oa ^ do 11. dop., štev. 1660 do 1750 od D'
12. dop., štev. 1750 do 1840 od 2 do J- P Vi štev. 1840 do 1930 od 3. do 4. P°P‘Un io 1930 do 2020 od 4, do 5, pop., štev. 20	^
2110 od 5. do 6. pop. Dne 11- ®a)a! iUoO 2110 do 2200 od 9. do 10. dop., štev-f do do 2300 od 10, do 11, dop., štev. z3 ,qq 2400 od 11. do 12. dop., štev. 2400 do * io od 2. do 3. pop., štev. 2500 do 2600 od •
4. pop., od 2600 do 2700 od 4. do štev. 2700 do 2800 od 5. do 6. pop. »f jO, maja: Na štev. 2800 do 2900 od ^ , °i0p„ dop., štev. 2900 do 3000 od 10. do U> “teV. štev. 3000 do 3100 od 11. do 12. dop-, *20o 3100 do 3200 od 2. do 3. pop., štev-do 3300 od 3. do 4. pop., štev. 3300 do g od 4. do 5. pop., štev, 3400 do 3500	^0
do 6. pop. Dne 14. maja; Na štev. 3o 3600 od 9. do 10. dop., štev. 3600 do? ^ od 10. do 11, dop,, štev. 3700 do 3
11.	do 12. dop., štev. 3800 do 3900 od J «
3.	pop., štev. 3900 do 4000 od 3. do • štev. 4000 do 4100 od 4. do 5. pop- “„{9: 4100 do 4200 od 5. do 6- pop. Dne 15.
Na štev. 4200 do 4300 od 9. do 10-štev. 4300 do 4400 od 10. do 11. dop- gO0 4400 do 4500 od 11. do 12. ure., štev^ ^
do 4600 od 2, do 3. pop., štev.
4700 od 3. do 4. pop., štev. 4700 d- .
4.	do 5. pop. od štev. 4800 naprej oa 6. ure popoldne.
Narodno gledišče*
OPERA:	g,
8. maja, sobota »Trovatore«,
9, maja, nedelja »Poljska kri«, ,z 10. maja, ponedeljek zaprto.
DRAMA:
8. maja, sobota »Sneg«, abon. ^jčlea*'
9. maja, nedelja popoldne
-n-	„	-r<>nka	S»l°'
9. maja, nedelja zvečer »Vsul® ma«, izven.
~~~~—————————p oJt*
ure žepe raar
Odgovorni urednik Jože Rutar- ^ Izdajatelj konzorcij »Večernej« •**
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« T
izven.