24. štev. V Ljubljani, torek 27. januvarja 1920. Poštai“il Pavfa,lnu"' m. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: »lo leto ... K ISO*—. k' ><« . . . , 60 — »•*»> **tt .... Kf- tl nesec 16- Za inozemstvo: celo let* pol let«, tetri ff* pošiljat e denarja ac a* norem* eiiratL lovi aarodaikl na) potlljajH. ■arodnlno p* nakaznici. 1 Ogl a s I se saratonajo p# perabljeoetti prostora ta sicer '■m visok ter 88 mn rrostor za enkrat 1 K« sa veCkrat popast Vprašanjem glede inseratov*^ vor dopisnica ali znamka. — X»t.t priloži za odgo-oe tranVirajo. — Rokopisi se ne vrac^, j. Manifestacije po celi državi. — Kongres jugoslovanskih železničarjev. (Poročilo glej v listu.) Jugoslavija mora odgovoriti danes. Reka. 26. jan. (Izvirno poročilo.) Listi pcrcčato iz Rima. da se le vršila včeraj dolga konferenca med ministrskim predsednikom Nittilem In francoskim poslanikom Barrereom. Na konferenci se je ugotovilo, da |e rok za odgovor lugoslovenske vlade podaljšan samo za tri dni in da poteče v torek 27. t. m. o polnoči Novi profesorji ljubljanske univerze. Beograd. 26. (Izvirne poročilo). Jutri, na dan sv. Save izide regentova naredlia, s katero se imenuie;o novj profesorji za ljubljansko univerzo. Imenovanje se je zavleklo največ po krivdi bivšega poverjenika ra šolstvo dr. Verstovška, ker le postavil v proračun premalo svoto. Izposloval )e namreč samo I in pol ml-Hiona kron. ki pa so seveda že davno Izčrpane; zato je naletelo nadaltao imenovanje na velike finančne te-Skoče. Profesorski zbor še tudi sedaj ni polnoštevilen, zato bodo sledila v kratkem nadaljna imenovanja. 2 lutršnjlm ukazom bodo Imenovani na JiirldlČnl fakulteti: višji sodni svetnik dr. (lojmir Krek za rednega profesorla državljanskega In rimskega prava, dr. Anton Skurnovič ta rednega profesoria civllno-pravd-nega reda, dež sodni svetni dr. Rudolf Kušelj za Izrednega profesorja cerkvenega prava. Na filozofski fakulteti: priv. do-eent dr. Pran Jesenko za rednega profesoria botanike, priv. docent dr. Hadži za Izrednega profesorja geologije, realčni profesor dr. Ljudmil Hauptmann za izrednega profesorja stare zgodovine, posebno srednjega veka, priv. docent dr. Karel Ozvald za izrednega profesorja pedagogike, .gimnazijski profesor dr Jakob Kelemina za privatnega docenta germanistike in dr. Izidor Can-kar za priv. docenta zgodovine umetnosti. Na medicinski fakulteti: dr. Ivan Plečnik za rednega profesorja patološke anatomiie. Na tehniški fakultet!: dr. Ing. Alojzij Kralj za Izrednega profesorja tehniške mehanike. Ing. Ivan Vurnik za priv. docenta arhitekture. Na teološki fakulteti: dr. Josip Srebrnič za rednega profesorja starokrščanskega slovstva In zgodovine vzhodnih cerkva, dr. Franc Lukman za izrednega profesorla historične dogmatike, dr. Matija Slavič za izredneea profesorja biblične vede stare zaveze. OBNOVITEV PROMETA NA JUŽNI 2ELEZNICL Včeraj je bil zopet obnovljen promet na južni železnici, ki Je bil pred dnevi ustavljen radi pasivne rezistence v Trbovl^h. Promet se vrši zopet v Istem obsegu, kakor pred ustavitvijo. ___ VILJEMA OBSODIJO V ODSOTNOSTI. LDU. London. 26. lan. Razpravljajoč o nizozemskem odgovoru menilo londonski listi, da ga zavezniki ne bodo smatrali za zadnjo besedo. Mcgnče bodo naprosili nizozemsko vlado, na! poveri nizozemske uče-niake s sestavo poročila glede tega vprašanja. »Morning Post« misli, da bodo obsodili bivšega nemškega cesarja in contumacla. VOLILNI BOJ V AMERIKI. Hoover NVllsonov naslednik? LDU Berlin. 25. »Deutsche All-gemeine Zeitung« poroča It Haaga: Ameriški demokratski listi «o pričeli hudo borbo za kandidaturo Hooverja. Wilsonovo mnenje do sedaj še ni znano. Voditell demokratov Hitchcock se je izrekel za kandidaturo Hooverja. Kalifa dedinja trozveze. Boljseviki dosegli kitajsko mejo. LDU. Moskva, 25. lan. Z vzhodne fronte se javila, da Je padel Ser-tfopol. Na črti Biisk-Kopt smo dosegli kltaisko črto. Upor v Irkutsku se ic končal z zmago sovjetske Rusije. Uporniki so se uklonili iz komuni-»tov sestolečemu revolucijskemu ko-mitelu. Kolčaka so izročili komiteju, ki le zaprl nlega in niegove ministre v mestne zapore. Sovjet v Irkutsku se le polastil 7 vagonov srebra. Ce-Ske čete so bile nevtralne Madžarska zarota v Pečuhu,- LDU Pečuh, 26. Preiskovalni fcodnik dr. Kolarovič In orožniški kapetan Karakasevlč delata dalje na odkritju zarote madžarske Bele garde. Sled organizacije je privedel do sela Caatahala. kjer so pri Perl Ja- nošu našli na vrtu zakopano strojnico. Moža so aretirali in izvedeli od njega povodom zaslišavania važne podatke. Pri njegovem sosedu so našli preko 250 vojaških pušk In ogromno množino streliva. Pri ceču-ških prebivalcih so našli do sedaj preko 600 komadov raznega orožja z naboji. Aretirali so osebe, ki so pomagale pri prehodu haranjskih Madžarov. Vsi obdolženci so pri preiskavi svojo krivdo priznali in povedali mnogo zanitnivega o delovanju in namerah organizacije. NOVI BOL.lSEVlSKI POHOD NA ODESO. LDU. Berlin. 26. Jan. »Deutsche Allgemcine 7eitung« poroča po ‘Politik en« iz Helsingforsa. da so bollšc-viki v Ukralini priborili veliko zmago nad belimi četami ter vplenill mnogo vojnega materiiala. Sedal nadaljujejo pohod na Odeso. Itallia se gotovo nima zahvaliti hrabrosti svoje armade, da se je uje-dinila, in da danes igra važno vlogo v svetovni politiki, ltalila Je Izšla Iz narodnostnega principa. Le silna moč. ki leži v narodnostni ideji, je dosegla, da so Italijani kljub vsem neuspehom na bojnem polju prišli do svoje enotne države. Veliki rnožjč »risorgimenta« so zato tudi Jasno začrtali pot, katero mora Italija slediti, da si zagotovi med narodi mesto, katero II gre. Bodrili so svoje sonarodnjake, da se postavijo na čelo vsemu narodnostnemu Ribanju, ta da predvsem podajo roko svojim jugoslovanskim sosedom v borb! zoper Avstro-ogrsko. ki je pomeniala negacijo narodnostnega principa. Italijanski vodilni državniki niso poslušali svojih velikih mož izza časov borbe za neodvisnost, kakor hitro le bila uledinlena ltalila gotova stvar. Narodnostna ideja tim Je bila dobra samo v borbi za lastno slobo-do. Cim pa so to dosegli, pričeli so sanjati o rimskem Imperiju, o upo-stavftvl beneške heeemonMe na jadranskem moriti, o obsežnih prekomorskih kolonijah Itd. Mesto da so postali glasniki narodnostne ideje, ko jim je leta ustvarila Italijo, so se vrgli v naročje Avstro-ogrske In Nemčije In so tako omogočili ustanovitev Troz.veze zloglasnega spomina. Dovolj le, da se ozremo nazal na Trozvezno balkanske politiko, pa da vidimo, kako se je Italija s svojim vstopom v to zvezo Izneverila vsem svoiim tradicijam. In kako je ubrala ravno nasprotno pot od one. ki so ti 1o pokazali pleni veliki možic kakor Cavour in Mazzini. Mesto da le Italija videla v Jugoslovanih svole naravne zaveznike pridružila se je naziraniu nemških In avstro-madžarskih irnperHalistnv, da je treba za vsako ceno preprečiti In zatreti gibanie malih narodov za do- sego slobode ln neodvisnosti. Pričela le gledati v Jugoslovanih nevarnega rivala, ki bi lahko v danem slučaju hotel deliti S nlo gospodstvo na jadranskem morju. Da to prepreči, usvojila sl je vse politične metode svojih zaveznic v Trozvezi. Ko le vsled porazov avstro-ogrske armade na ruski in na srbski fronti padla baika o nepremagljivosti centralnih držav, se je Italija zbala, da je morda prišel trenutek, ko bi se avstro-ogrske narodnosti osamosvojile. in da bi narodnostna »deja tudi Jugoslovanom prinesla zaželjeno slo-bodo in neodvisnost. Sklenila ie zato z Rusijo. Angleško in Francosko tajno pogodbo, v kateri ji te države priznavajo rta vzhodni obali Jadrana toliko Jugoslovenskega ozemlja, da bi lahko nemoteno nadaljevala med Jugoslovani in na Balkanu sploh politiko avstro-ogrskih državnikov, t. L politiko hujskanja enega naroda proti drugemu, poostravanja plemenskih ta verskih sporov itd. Po sramotnem porazu pri Kobaridu je potem sicer izgledalo, kakor da je Italijane srečala pamet In da so uvideli, da niso poklicani, da stopilo na mesto Avstro-ogrske. Začelo se je v Italili zopet pisati o Mazzini-levih in Cavour-fevlh naukih. Toda namišljena zmaga pri Vlttort Veneto. kjer niso Imeli nlkakega sovražnika pred seboj. Hm je zopet zmešala možgane. Vrgli so zopet narodnostno idejo med staro Šaro. Uspostavl-rev rimskega imperija ln beneškega gospodstva na jadranskem morju zopet brenči po vročih Italijanskih glavah. Tridesetletna zveza Italije z Nem-ČTJo in Avstro-ogrsko je povzročila, da po porazu teh dveh držav metode Trozvdzlne politike še niso Izginile s površja. Italija Jih Je prevzela kot dedščlno po svojih prejšnjih zaveznicah. . Danes, ko Imamo v rokah ultl-• mafiim Italile. Francoske In Angle- ške, prenašati nam je zadnjo brco^ ki nam prlhaia od kake članice bivŠO Trozveze. Francoska in Angleška igrala pri tem vlogo nesrečnih porokov, ki sl ob podpisu menice niti sa-niatf nista mogli, v kako zadrego jiH to Še spravi. Ootovo bi se lahko sklicevali na izpremenieni položaj: ampak bojita se. da bi se jim kedni očitalo, da nista držali svoiega podpisa. Sprejmimo pa italijansko brco povsem ravnodušno. Kliub temu, da stojita Francoska ln Angleška, prisiljeni po svoiem podpisu, na stran! Italije, ni nam treba trepetati. Tro-zveza je lahko uveMavItala svoje metode. ker Je bila tudi dovolj močna, da le to storila. Revica Itaiiia p« V svoji megalomaniji samo misli, da H tako močna, kakor le bila Trozveza, in samo misli, da lahko uveliavifn njene metode. Francoska In Angleška sta se v londonski pogodbi zavezali. da bodeta na mirovni konferenci glasovali za to. da ltalila dob! ozemlie. ki si |l je Izgovorila; nista se pa zavezali, da 11 bodeta pomaga!*, da to ozemlje tudi obdrži, bodisi da bi se temu upirale druge države, ki niso londonske pogodbe podpisale ali na da bi nastal kak konflikt, vsled katerega bi Italija Izgubila omenjena ozemlie. Francoska fn Angleška Imata da-nes tudi drugih skrbi poln koš. In hiš mnogo nujnejših kakor pa pomagatT Italili pojesti vročo Juho. ki si k> j« skuhala. Zato lahko mimo pričakujemo, kako bo ItalHa nastopila tl svoll nafnovefšl gledališki vlogi. t. J, ko bo hotela Izvesti londonsko po-godbo kot edina dedinja Trozveze^ Neprevidnost. Oz begunskih vrst.) Vse kaže, da Imajo mogo+cf Parizu precej slab spomin in da sq šele pred par leti stopili v vojno M namenom, da zrušijo nemški Imperi-Jalizem. ki je ogrožal svetovni mir* in vstvarijo Evropi trajen mir. Ta hvalevredna načela so tudi Iz. vršjll — aii obenem na višku sreče tudi pozabili. Ootovo Je vzrok toc* da se čutijo danes pri zeleni mizf zelo trdne. Radi tega niti ne sprevidijo, da dopuščalo nov Italijanski imperijalizem. ki se niti v svoiem postanku niti v svojem bistvu ne razločuje od germanskega. Pa kako bi tudi mogli nastopiti proti njemu? Sai so pač satni tisti, ki so ga z londonsko pogodbo ustvarili ln preveč bi bilo zahtevano, da bi oni — kavalirji — postali nezvest! svoiemu zavezniku. Kaj pravica, kaj varstvo manjšin?, Na to v zavesti svoie moči sploh ne mislijo. Wilsona tudi nl, da bi jiH dnevno na to spominial. VI A D. LEVSTIK: Nadabevanjc Višnjeva repatica. Oča Pohlin pa je zrastel šele sedaj — da 6te ga videli! Kakor bi bil pozabil vse prejšnje, sl je zapel Ruknlo In iel razkladati, da ie stvar vredna premiseika. zakai hči da nl brez izobrazbe »kakor marsikatera meščanska gos«, laz oa sem — nu, četudi ne razbojnik. pa vendar bol) skromna dušica »brez tistega finejšega onga« in — z eno besedo, brez izrazito sliaine bodočnosti. Sapa mi ie zastajala, tako nemilo me le cefral ; toda gospa mi je priskočila v pomoč in iela dokazovati, da Je moja zaroka Vido edina pot, ako hočemo L.: zadrgniti Hudem Jezike. Oble •!!:. ie končno privolil ter mi celo priznal, da ea mole »kavalirsko ravrsanie tem boli veseli, ker žive nepisani zakoni viteštva drugače le v višlih družabnih plasteh.« Uboga Vida le bila. kajpak, tako izmučena : j vsem tem, da ni mogla več držati •ave pokoncu: gospa ne dosti manj. '• taz sem bi! preveč srečen, kakor ta bil Pohlin, se mi vidi. premalo. Poslovil sem se; le to smo še skle-da bodi svatba v par tednih, z ozirom na delikatni položaj. Da, nospoda, odšel sem J?il k mrlič«, pa se vračam od žive neveste U Pripomniti moramo, da jc Krl-Žai tem laglje pozabil zamolčati nekatere zglede Pohlinove slabosti, ker )e bil med slovenskimi urami že večkrat prostodušno tožil grofu o humanistu. V svojem navdušenju nl niti opazil, da streže malone vse občinstvo na njegovo povest. Chof In Bilban sta mu čestitala, za njima so ga obsuli drugi znanci: v tem dre-nju se Je grof nekam naglo poslovil in šel. »Slutnja me nl prevarila!« je mrmral sam pri sebi. željno sopeč na svežem zraku. »Egon se Je pokazal pravega sinu svojega očeia.. Nu. hvala Bogu, tragedija se Je o pravem času obrnila v idilo namesto pogreba imamo zaroko — hahaha!« Zasmejal sc je s tihim, brezumno turobnim nasmehom. »Se umreti se menda tu ne da drugače kakor od studa; živiš, dokler ne sprlmeš. v kosteh In v srcu... To ni pozorišče za velika dejanja — tem bolje! Ako se moje posreči, bo prvo te sorte ta se jim vsaj zadolbe v butlco, zažge v spomin...« Ako se posreči! Nejasno tesnobo je poslušal odmev teh besed, ki mu Je brnel po možganih vso po: do doma. Komal par ur ga je še ločilo od velike sodbe le bleda zarja, ki je morda že risala svojo prvo plaho črto na vzhodu tam onkraj mestnih hiš, in v njem ni bilo vere, ni bilo zaupanja, s katerim pritakne požigalec bakllo v minuti razdejanja! Cim bolj se Je bližalo »tisto«, tem grenkeje ln s tem onemogleišo za-sranostio čuvstev ie slutil pustolovec, da je tudi njega zastrupil ta zrak, to življenje, ti ljudje, ki ne trpe med sebol nič velikega in smelega, ne v dobrem ne v zlem. In čeprnv sl nl mogel misliti huišega od poraza, Je vendar čutil, da mu preti; le tega še ni videl, od kod ga zadene ln v čem bo obstojal. Morda ga primejo Skobvllovl beriči. preden pove svojo zadnjo besedo: morda io utegne povedati, pa ne bo tista in takšna. kakršno je pripravil, nego zgolj prazen zvok brez maščevalne, ubijajoče sile; nemara opravi vse, n sam ne bo vedel nazadnje, da umira maščevan: tako trudnega se Je čutil že zdaj. tako tujega sehi In vsemu! Samotna in neznatna v bolnem medlenju pošastnih luči. Je dospela njegova postava do Francoskega nabrežja ter izginila pod kostanji, kakor se pogrezne zavržen ostanek v jamo. smet med smeli... V kavami so medtem zasipali Križata z novicami, kaj vse da le prišlo pri Dori o grofu na elan Naj- glasnejši svarilec Je bil sam Igor Fabina. »Nina Je rekla coram publlco, da se je pritepel k nlim brez beliča v žepu! Smuk ga zalaga z denarjem, meneč, da sl ga redi za parado, v resnici pa Je le skoči! v mrežo sleparju. ki ga molze na vse pretege. Varuj se, človek. In ne druži se s tem ciganom; velik polom se obeta. Jaz vem, kar vem!« Suplentu, ki Je imenoval grofa v svojem rožnogledem blaženstvn pravkar še »zlato dušo«, so se ježili lasje. »Sama sreča, da ga nisem povabil na svatbo!« Je vzkliknil, stresale glavo, ln v srcu le storil sklep, da mu že Jutri zapahne pot v Vidino bližino... Drelče Rovan Je planil v stražnico kakor jelen. Postaren redar, ki je sedel za mizo ta dremal n a d »krokarskimi bukvami«. Je srdito vzdignil glavo: dve nižji številki sta Istotako prenehali kimati na svoji ogoljeni Jeseni klopi ter nabodli do-šelca z Jeznimi očmi. V goloti uradne sobe in zaspanosti njenih prebivalcev je bilo nekaj odurno Iztrez-njujočetra. študenta je namah minilo pol razburjenja ta še več poguma: neodločno se je ustavil pred mizo ter razklenil usta. iščoč besedi. »Nu!« ga le nahrulil stari z raskavim glasom, »kaj nam ie naklonilo čast vašega obiska, mladi mož? Ste se nemara Izgubili In ne najdete domov? Ali pa ste nas prišli gledat, kakšni smo, vi prikazen v talarju? Hoj, čujte, vi!« Rovan ga je slišal še predobro, In ravno zato nl vedel kako začeti, da je mogel, bi bil najrajši izginil. »Ali bo kal?« je hreščal srditeH čedalie boli iezno. »Stoli in ne zine bev ne, mev! Aha, pijan je! Nu. prijatelj, pokažemo vam. da stražnica ni kraj za take izlete. Stražnik številka trinajst!« Ena Izmed obeh postav na klon pl Je prhnila kvišku ta priskočila.' To Je vrnilo študentu prisotnost duha. »Nisem pijan.« se Je zdrznit »prav gotvo da ne! In tudi gledat vas nisem prišel. In kar se tiče mojega talaria. bi vas vliudno opozori^ da ie salonska suknja. Prišel sem naznanit zelo važno reč...« »Na dan ž njo!« Je rekel osorni varuh poslave ter sl nateknll očala. »Sicer na bi bili lehko počakali d' 1 — ------------------------------------ Pomislite mogotci, da so temeiH, ki Uh postavljate bodoči Evropi i* Sedal majajo! Spomnite se germanskega Imperllallzma in njegovih posledic! Ne samo sedanjost, tudi bodočnost naj vam stop! pred oči! Verujte slednjič v to, da mor« pravica prej ali slej zmagatiI Kdo Je Horthy? Na Madžarskem raste dragtato nepestano tn cene dosezajo v rej deželi naravnost pravljične svote. Kr kruha velja n. pr. v Szegedima nad 30 K. Madžarsko ljudstvo nima več sredstev in poginja. Pod kom? Pod strahovlado admirala Horthy}a. Hortby je 50-Ieten starec. V začetku vojne je bil navaden linijski kapitan. Pozneje pa se je oženil t neko baronico - milijonarko, ki Je Imela z dunajskim dvorom najtesnejše zveze. Zena je torej vplivala, da le bil mož povzdignjen v admirala in pozneje celo v poveljnika cele vojne mornarico. Kakšna zver je Horttrjr, nam lahko dokažejo dejanja, ki jih je Izvršil nad našimi, sebi podrejenimi ljudmi tekom vojne. 22. dec. 1914. leta so prloeliall na dvorišče kaznilnice v Puli starejšega vojaka, rodom Dalmatinca. Mož je irnel zavezane oči. Tega človeka si je Hortliy izvolil za svojo žrtev. Nad Dalmatincem se je Imel Izvršiti zadnji akt obsodbe: usmrtitev. Pristopil je sodnik ki vprašal obsojenca: AH imate še kakšno željo pred smrtjo? In Dalmatinec je odgovoril: Proklet bodi Hortby! Toda komaj je Izustil te besede, je že počilo dvanajst pušk, in Dalmatinec se je zgrudil na da mrtev t dvanajstimi ranami. Horthy je pometal v temnice hi zapore na stotine Jugoslovanov in Cehoslovakov. Pripadnik! bivše ao. vojne mornarice se Se spominjajo. kako je dal Horthy v začetku vojne v puljskem Kaiserwa!du ustreliti sodem prostovoljcev, ki so bfll prideljeni četrti eskadri in so se nahajali na vojnih ladjah »Habsburg«, »Arpad« hi »Babemberg«. Štirinajst dni pred razpadom Av-stro-ogrske je ukazal Hcrthy ustreliti sedem hrvatskih mornarjev s topničarke št. 51. Nekoliko dni pozneje pa je moral sam skrivaj zapustiti poveljniško ladjo »Vlribus Uni-tls*. ker je zavohal, da mu strežejo PC življenju celo lastni madžarski mornarji. ljuchl. Po mestu so ponekod višeta žalne zastave, tudi mnogo manlle-stantov je prišlo s žalnimi trakovi. NASE KOSOVa Načelstvo Narodno socffeHst&> ne stranke je sklenilo na svoji zadnji seji sledečo Izjavo: Imperialistična mirovna konferenca Izvršuje nad nažim narodom nasilstva najnižje vrste. Najlepše dole domovine hočejo prisoditi tujcu, ki bi gospodarsko in politično zasužnjil naš narod. Vendar pariška mirovna konferenca naj le sodi s samozavestjo zmage pijanega militarista. Te-politična objestnost *e bode sama kaznovala! Prišel bo dan obračunal Naklepi nbftl stotisoče naših najboljših bratov, se bodo Izjalovili v na-cijonalni odpornosti svobodnih jugoslovanskih državljanov. Reka. Trst, Oorica so naše v »e! Dokler ne bo slednji naš brat osvobojen le odrešena zadnja ped zemlje, toliko časa bo živelo v naših srcih drugo Kosovo. Osvobodili ga bomo oblastnih tuj* cevi To Je naša zakletev! Celokupni jugoslovanski narod, ne boj se za bodočnosti Proletarski jugoslovanski narod Je odporen In močan dovolj, da podre zadnje bari-Jere. ki trenotno ločilo zasužnjenega brata od svobodnega brata m nerabljeno zemljo od osvobojene zemlje) »Udruženje v HrvatskJ !n Slavoniji* iz Zagreba: Balikaš Jerko, Sokolll Alfonz, Cima Vladimir, Giaslč Nikola (Brod ob S.) in Slmo tčič Josig ter e) za Banjuluku; Joe a Despo-tovič to Skevbac Franjo. • Kongres prod Kalllansttm aspCrudN Jam na naše zemlje. Kongres Jo soglasno la z ode* lovljenjem sprejel konečne naslednji brzojavko na ministrskega pred sed« nika dr. Davkjovlča proti sedanjim Italijanski pohlepnosti po najbolj*# delih naše zemlje: Nacionalni železničar j» »v® pokrajina kraljestva, sakuplienl n« kongresu 25. Janu a ra u Ljubija«! protestuju prottv talijanske otirna« čine, po kojoj bi bile Istrgnute Jugo« slavifl najrodjenije delov« I mol* Vas, da budete tumač n# nafvišer* mestu, da su uvek gotovi, da podjžj za oslobodjenjeni J one svoj« brač^ koja flu još okovana ropskim lanc& ma. Predsednik kongresa Joca Sta« nolevič. boljsevik? v GAUCJJ1. — PANIKA NA DUNAJSKI RORZL Dunaj, 26. jan. (Izvirno poročilo.) Boljševiki so udrli pri Tarnopolu w Galicijo. Na dunajski borzi Je zavladala vsled tega prava panika. Vsi kurzi rapidno padajo. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V ITALIJI LDU. Rim. 26. Jan. Agenzla Stefan! javlja: Stavka železničarjev traja dalje. ________ PROSLAVA SARAJEVSKIH ATENTATORJEV. LDU. Zagreb. 26. Jan, Dne 2, februarja t. L preteče pet iot. odkar »o Mil obešeni sarajevski atentatorji MRko Jovanovič, Danilo Ilič In Vejj* ko Cubrilovlč. Vse nadonalističn* skupine zagrebške akademske omla« dine so sklenile, da ta dan svečan# proslave. Tega dne dopoldne se bo vršila spominska služba taržja v cerkvi potem pa bo atentator Vas« Čuhrilovič Imel predavanje o zmisin saraievske akcije. Zvečer se bo vri šila slovesna akademija, pri kateri bodo sodelovala akademska pevski društva In kf se Je bo udeležil narodni guslar Petar Perunovič. Citata se bodo pisme tn sptst atentator« jev, ki bodo osvetljeval* njih živ* Ijtnje in delovanja. Proslavi bodo prisostvovali zastopniki civilnih is? vojaških oblastU in kulturnih ustanov. POSKUSEN ATENTAT NA ERZBERGERJA. LDU Berlin. 26. jan. 'Ko Je mlnL ater Crzberger danes popoldne zt** pušča? sodišče v Moabitu tn vstopil v svoj avtomobil, je nan! reki tnladenJ® dvakrat ustrelil z revolverjem. Mini« ster ie ranjen z eno kroglo na ramA Druga krogla, merjena v trebuh. odletela, ker le zadela na trd pre4» met. Napadalca so prilelt. Nosktjev terorizem v Nemčiji LDU. Berlin. 25. jan. Državi# minister za narodno hrambo Nosk* Je prepovedal osem velikih shodom ki so Jih sklicali danes neodvisni so« dallsti. da bi protestirali proti usta* vitvl 30 neodvisnjaških Ustov. NADALJEVANJE IFANNUNZI.fEV» KOMEDIJE, LDU. Split 24, jan. Italijana*! M Jrtrell te dni v Zadru skupščino, n* kateri je D* Annunzljev poslan*# Venturi izročal pozdrave In poročaj da so sklenili na Rek! spustiti :ia^ znamenitejše objekte v zrak, ako M Imela Reka pripadati Jugoslaviji. * zvezi s tem se Čuje. da so zaderskl Italijanaši sklenili, da Zadra ne pustfc |o brez krvi D* Annunzio se priprav^ Ha. da r. eskadrllo udari na Split i namenom, da navzame Dalmacija Vsako nedeljo se zaderski prost*? voljci oblačijo v uniforme, se vežb* jo zunaj mesta In se vračalo * godb* v sklenjenih vrstah, oojoč vsakovr*fc ne pesmi proti JugoslaviS. D’ ANNUNZIO KLICE BOO OROŽJE. LDU. Bakar. 25 Jan. »Vedeffe. d* Italia« poživila zopet ppd orožje, ker da se bodo morali Rečani bori# v obeh slučajih, bodisi da Jngoslavts to sorejme. bodtel da ne sprejme f#-Ittve Jadranskega vprašanja. BORZNA poročila. LDU. Dunaj, 24. Jan. (CTU). Kt»*. dunajske devizne centrale: CmRjj 42.75. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 260—275. Praga 3G0—380. SHS krone 225—240. Deviza Curih na Dtt* naj 1.80. Praga 7.—. avstrijske krona žigosane to uežigosane 2,25. Ves nared v boju za svobodo. Vesti, da se bliža ara odločitve za našo bodočnost in da bo ta odločitev za nas slaba, pogubna, sramotna, so vznemirile tn razburile Jugoslovanska srca od Soče daleč — gori v Prekmurje tn daleč — doli v Banat in Macedonija Z Beogradom na čelu se oglaša tn dviga cela država. da pove celemu svetu, atesti pa brezvestnim imperijaltstom v Parizu, da se nismo voljni skloniti nasilju, ki ga nameravajo nad numi. Naša potrpežljivost bo velika samo toliko, kakor bo velika naša po nepopisnih vojnih žrtvah povzročena slabost. Kakor hitro pa bomo ČutflL da smo dovolj močni, bomo Iztrgali Lakom ugrabljene dele našega naroda. razvili našo ujedtnjeno trobojnico nad Oorfco, Trstom, Reko. Eno-dušne manifestacije po celi državi staj bodo vladi v oporo v teh težkih, usodnih dneh odločitve. Zaveda naj se, da stoji z« njo ves narod, ako bo branila naše neodrešene brate« LJUBLJANA. Nedeljske in včerajšnje manifestacije so začele Ljubljano In Ljubljančane obujat! !z vsakdanjega mrtvila in strankarsko — malenkostne zaslepljenosti. Dijaštvo. ki je stalo vedno v prvih vrstah, kadar se je šlo za to, da se obudi narod k odločnost; in delavnosti, je dala tudi tokrat pobudo. V nedeljo dopoldne se Je zbralo sto to sto akademikov pred univerzo to nato so prepevale to x vzkliki budilo po ljubljanskih ulicah zaspane Ljubljančane. In Ljubljana se je vzdramila. Sinočna, do zadnjega kotička naMta In še pretesna Unionova dvorana je pokazala, d a se prestollea Slovenije zaveda nevarnosti. ki preti njej In celemu narodu. Pokazala oa je tudi, d* Je pripravljena to nevarnost preprečiti, moriti vse. da odvrne pogibel od našega naroda. Do pet tisoč IJudif se je zbralo v Unionu. Shod Je otvoril (fltak-brgn-nec Cok. predsedoval mu je poslanec dr. Dinko Puc. Po svojih zastopnikih so vse politične stranke, vse diiaške skupine, kulturne organizacije, sokolstvo, oriovstvo to dr. Izjavile !n prisegle, da laškega nasilstva ne bodemo mimo prenašali. Kakor hitro nam bo mogoče, morda že v nafkraRem času. gotovo pa v par letih bomo z lepa aH z grda otresli raz sebe tujčev jarm. Osnovali bomo legije smrti to legije dela. ki bodo posvetile vse svoje moči. svoje življenje službi neodrešene domovine. Burno odobravanje ta pritrjevanje Je zaorHo po dvorani, ko Je srbski kapetan S. pozval mladino naj se i njim vred Javi v prostovoljno legijo, k! bo takoj začela x delom, da ogremf Italijanom veseli« nad oropani to plenom. Pariški diplomatski ropar,,i moralo uvideti, da delajo račun f)rez krčmarja, ako ga delajo brez tm. Sprejet* nsohtcfia poživlja vte-do, naj se ne uda Imperilallstičnemu pritisku pariških gosnedov, ampak vztraja do skrajnosti v boju za pravic* domovine to naroda, BEOGRAD. Beograd, 26. Včeraj se je vr5R« ;V Beogradu Impozantna manifestacija, kakoršnih je videla naša presto-»ca le malo. Na tisoče far tisoče Beograjčanov se Je odzvalo kBcn aka-demfkov-beguncev to se zbralo k ve-Jlčastnemu zborovanju. Govorniki vseh strank — od radikalcev do komunistov — In vseh plemen. Srbi, Hrvati, Slovenci so enodušno izra- žati in povdarjaH odločno volto naroda cele države, da ne žrtvuje nenasitnemu tnolobu laškega Imperija -lizma nobene naše vasi to da ne prizna nikaktga vsiljenega miru, ki bi odtrgal dele našega ljudstva od narodne države. V resolucij] poživlja skupščina vlado, da brez omahovanja zavrže ar.tantine zahteve. Resolucija je bila sogi&sno sprejeta. — Nato je sloviti guslar Petar Pero-novič zasviral na svojih javorjevlh g oslih nar. pesem, ki pozivije brate Jugoslovane k slogi to edmstvo. Ta prizor to izzval med prisotnimi vihamo navdušenje. — Po shodu so se udeležnikl napotili v sprevodu do stanovanja prestolonaslednika Aleksandra, kjer,so.zapeli vse tri narodne himne. Odtod je veliki množica. broječa več tisoč ljudi krenila k ministrstvu za zunanje stvari, kjer se je vršila ravno seja ministrskega sveta. Množica Je navdušeno Idicala kralju Petru to regentu Aleksandru ter prepevala narodne pesmi. Nato je odšel sprevod proti ulici, kjer se nahaja Italijansko poslaništvo. Kod so manlfestantl med klicanjem proti Italiji to popevanjem narodnih davorij dospeli do poslopja. so zadeli na kordon orožništva, k! je varoval poslaništvo. Množica Je izražala svoje ogorčenje z žvižganjem to klicanjem proti Italiji. Ko so orožniki poizkušali potisnit! demonstrante nazaj, so ti prebili kordon to se približali tik do hiše. Demonstracija pred Italijanskim poslaništvom Jc trajala četrt ure. Nato so krenili ma-nlfestanti proti ulici Miloša Velikega. V tem hipu Je dospel oddelek orožnl-I kov na konjih, ki so pozvali množico, naj se razide. To se to tudi zgodilo. ZAGRER Zagreb, 25. Danes Je manffestirab pred zagrebško univerzo akademska omiadina proti antantinim nar.,eram ta njenemu ultimatu. Po nagovorih Je priredilo dijaštvo obhod po mestu. Pred poslopjem francoske misije se Je ustavilo to ogorčeno prote-stiralo proti postopanju Franclje glede jadransk a vprašanja. Po obhodu se to dijaštvo mimo razšlo. DALMACIJA. SpBt 25. Radi antantlnega ultimata Jugoslaviji, se po vsej Dalmaciji opaža ogorčeno gibanje proti nasilju lu krivici. MARTBOR Maribor. 25. Danes popoldne s* Je vršil v Narodnem domu velik protestni shod proti nameravani krivični rešitvi jadranskega vprašanja to proti antanttaemu ultimatu. Zborovanja se je udeležilo več tisoč oseb od vseh političnih strank. Nastopili so govorniki vseh političnih strank in zavzeli stališče proti popuščanju v Jadranskem vprašanju. Soglasno sprejeta resolucija se odpošlje osrednji vladi. Tekom dneva se Je vršilo tu pet socijalno-demokratlčnlb shodov v strankinih zadevah, na katerih so govorniki dvignil! tuoldanskem zborovanju to kongres razpravlta! o načrtu nove službene pragmatike za vse železnice Jugoslavije In se živahno bavfl a seorganizacUo centralnega odbora. Komen. V vseh prostorih restavracije »Bellevue« je bila zbrana številna publika. Zabava je bila Iskrena In prostodušna. Razni zastopniki jugoslovanskih žel. organizacij so nazdravljali bratski ta stanovski solidarnosti. nazdravljali ujedinjenju iu dokumentirali, da so jugoslovanski železničarji bili, so ta ostanejo pijo-nirfl lugoslovanske misli, bratstva in Kjedlnjenja. Kongres to trajal do 1. ure po polnoči. # Včeraj ob 9. dopoldne Je koc-gres nadaljeval svoja posvetovanja, ki so trajala do 1. pop. Na dnevnem redu so bile slučajnosti. Odločne proteste ln ogorčenje proti teroristični taktiki komunistov je vzbudilo poročilo predsednika ZJZ Ivana Deržiča o nasilnem postopanju mariborskih socialnih demokratov proti delavcu organiziranem prj podružnici ZJZ, katerega to 22. t. m. vrgli nasprotniki iz delavnice južne železnice na mariborskem glavnem kolodvoru. Govornik Je ostro žigosal postopanje merodajnih faktorjev ta poudarjal, da načelnik delavnice ni hotel prevzeti nobene odgovornosti za varnost železničarskih delavcev ki so organizirani v Zvezi. Delavec se še do danes ni vrnil na delo, ker mu komunisti groze z brahialno silo. Ta nečuvenl slučaj je vzbudil v vseh delegatih globok vtis in splošno obsodbo takega terorizma In kongres je soglasno pritrdil principu o svobodi dela. Sprejeta Je bila resolucija, katera protestira proti temu nastopu ta zahteva ustanovitev komisije ministrstva saobračaja, ki naj dogodek preišče. Kongres Je dalje razpravljal o delovanju komunistične propagand«, o agitaciji tujih elementov, koja je naperjena proti Interesom države ta železnic; na predlog delegata Rupnika le kongres proglasil vse v »centralnem odboru« ujedlnjenle n»-rodnostanovske železničarske organizacije za bojne organizacije proti vsem, ki delujejo proti interesom jugoslovanskih železnic, iugoslov. železničarjev ta streme, da tako upro pastilo državo. Da!te je kongres obravnaval slučaj, v katerih so se lajikl In poH-tičarjj vmešavali Is strankarskih ozirov v strogo železuiško-strokov-ne zadeve. Omenjen Je bil slučaj, da je moralo ljubljansko ravnateljstvo pred kratktai sprejeti nazaj v službo osem oseb, ki so bile ob prevratu odpuščene zaradi jugoslovanskim težnjam železničarjev sovražnega delovanja. Kongres protestira prot? taki protekclii političarjev ta nastopa tudi rdločno za fro, da bod! v železniški upravi merodajna edinole strokovna naobrazba ln Izvet-banost. Kongres Je sprejel resolucijo. obsegajočo osem točk. Resolucijo priobčimo Jutri dobesedno. Ob 1 popoldne je kongres končal svod program. Položen to temelj, da se s sistematičnim. agilnim In požtvoval-nim delom razširi Ideja o popolnem njedlnjenja jugoslovanskih ŽelezrHk čarlev v eno! no. krepko fn zdravo strokovno organizacija Te Ideje so prožetl vsi železničarji, ki so tekom desetletij položili že mnogotere žrtve za idejo jugoslovanske celokupnosti — Kongres v Ljubljani Je obenem nudil priliko za medsebojno spoznavanje ta Izmenjavo teženj. Popoldne so sl odposlanci srbl-janskih, hrvatskih ta bosanskih organizacij ogledali mesto ln njega zanimivosti. Kongresa so se udeležili naslednji delegati: a) za »centralni odbor« v Beogradu: Joca Sta?joJevlč, ing. Svetozar Oenčlč Ložo Matovič ta Marko IHč; b) za »Udruženje srbijanskih železničar*« tog. Nikola Ttrnanlč (NIJ); Svetozar Popovič, Andrlja Jovanovič In Dragu fin MlkHevIč; e) za »Uruženje« v Saraievu: predsednik dr. Stcpln-slrl. ItUa Božič, Juiije Dučlč. Julije Urlep, Dragotin Jurič, Izmet B»-krtrilč tn Dušan Pavasoviči d) m Dnevne vesti. Ljubljana — Slovenskim obrtnikom. V Dravogradu neobbodno potrebujejo samostojnega, zoačajnega slovenskega kovača bi čevljarja. Reliek-tanti. če le mogoče pevci, na} se obrnejo po informacije na Šolsko vodstvo v Dravograd«. — O nadzornikih sekvestriranih Ir pod državno nadzorstvo postavljenih veleposestev In drugih podjetij bo treba enkrat izpreeovoriti resno in odkrito beseda Državna oblast nastavlja za nadzornike mnogokrat mlade in neizkušene ljudi, ki se na gospodarstvo prav slabo razumejo. in s tem več škodujejo, kakor koristilo. l ist za listom... V Solkanu pri Gorici je po kratki dvodnevni bolezni umrl izvrsten telovadec solkanskega »Sokola«, 26letni Stefan Zavrtnik! Pokojnik Je bii dolgo časa v ruskem ujetništvu. Obžalovati je, da ga je zadela smrt v najlepši dobi. Vzornemu sinu in najboljšemu tovarišu bodi ohranjen trajen spomin! — Nemščine se v svojem dopisovanju tudi s slovenskimi firmami še vedno poslužuje ljubljanska tovarna za žreblje Jcbann Giobot-»chnigg. Ceio na slovenske dopise odgovarja dosledno v nemščini. Skrajni čas je, da se overi tndl ve-fegermanski prokurist imenovane tvrdke Egger, da živhno y Jugoslaviji. — V Škofljici je tmiri g. Vinico Ogorelec sen., načelnik tamkajšnje- fa gasilnega društva, večletni od-oruik gasilne župe ižanske In odbornik Gasilske zveze. Rajnik je bil jeklen značaj In je vlival zlasti v gasilskih krogih veliko spoštovanje. Vrlemu možu bodi časten spomin! — Iz laške sužnostl poroča F. K. tvoji ženi, kako je prebil božične praznike. Iz zanimivega pisma posnemamo sledeče podatke: »Peti Božič sem že od doma, vsak Božič sem so tolažil, da bo prihodnji lepši ki boljši, a bil Je vsak slabši, letošnji najslabši. Lahi nas sploh nimajo več 3a ljudi, ampak ravnajo z nami. kakor z živiao. Spimo na golih deskah brez kH rjave m brez odeje. Razsvetljavo nimarno nikake, mila In vede 2a umivati tudi ne. Razstrgani lit bosi hodimo Siedi zime. Drv zs kurjavo imamo samo toliko, kolikor Si jih nakrademo. Meso dobimo samo takat, kadar pogine v taborišču bližnji okolici kakšna žival, Pač Po imamo v izobilju uši. stenic In druge golazni. — Najhujše pri tem ba Je to, da Je domovina po svojem osvobojenju na nas popolnoma pozabila. Vlada se ne zmeni za nas nič, vsi nešteti tisoči so kakor živi zakopani, bodo pa kmalu tudi v resnici pokopani, ako ne pride takojšnja pomoč. Saj »daj umirajo kar zaporedoma. — Beda primorskih železničarjev, ki so pribežali pred laškim terorizmom v Jugoslavijo, postaja neznosna. Velika večina od njih mora živeti še vedno v vagonih, drugi v zanemarjenih barakah. Umevno Je, da tako neurejeno življenje mnogo-več velja, kakor pa redno življenje. Zato bi bilo umestno, da se tem ne-»rečnim rodbinam nakaže Kakšna posebna podpora, morda v obliki Vojne doklade, kakor jo uživajo srb-’*ki železničarji. — Od ljubljanskih mesarjev smo č bili daljši dopis v katerem zagovarjajo stališče mesarjev proti raznim očitkom, ki so se v zadnjem Sasu pojavljali. Dopis povdarja, da 10 v teh vprašanjih edini vsi mesaril cele Slovenije, kar je pokazal tudi zadnji shod. Glavna krivda, da cene živini naraščajo, leži še vedno —V tihotapstvu, ki burno cvete nele v Nemško Avstrijo, na Madžarsko tn v okupirano ozemlje, ampak šc vedno tudi na Hrvaško. Velik nered povzroča tudi dejstvo, da so pri nas »koral v vsakem okraju doiočenc drugačne minimalne cene za živino ta meta Zato v okrarh z nizkimi cenami seveda nf dobiti niti živine Biti mesa. Vlada Je znižala cene kotam od 32 na 18 kron. Usnje pa še daees rti nič cenejše, oziroma ga ■pioh rti več dobiti. Znižanje cen koristi toraj samo usnjarjem. Pollak bo kmalu popravil z mastnimi obrestmi, kar so ga stale zadnje vladne odredbe. — Ropar fn požigalec, Radi sq-A*fe požigov in ropa v poliiovgraškf občini Je bil aretiran neki Oorjanc Ba GBncah. Uvedena le sodna preiskava. O požigih in ropu sito že obširneje poročali. • DctnobUIzatflskl msterllnl. Po-“ctfc. Je v ljubljanski okolici zaplenila toatne množine demohjlizaciiskega materiala, zlasti več artilerijskih cte!} nogledov, kompletno garnituro tele grafičih in telefonskih aparatov ter »ttltetnl material. *» fkanovaujrira komis®* v r**-ličnih oblikah poslujejo v Ljubljani že skoro celo leto. Ponovno so se že vršile revizije stanovanj. Zato sc nam zdi skoro ne umevno, kako Jc mogoče še danes, da ima na primer neka rodbina na Rimski cesti, dasl šteje samo tri člane, v porabi cela tri stanovanja. Kaj takega bi ne smeta biti več. » Pri mestni hranilnici sedi v ravnateljstvu g. Milohnoja, ki Je velik prijatelj hranilničnCga uslužbeo-stva. Zato dosledno nasprotuje vsakemu zvišanju prejemkov, čeprav čeprav večina ostalih gospodov uradniške upravičene zahteve toplo podpira. Dozdal se mu Je res posrečita, da je preprečil regulacijo uradniških plač. — Kavalirji! H, K. Ima uslužbene žensko nastavljeuko že 33 let. Plačuje # mesečno 400 kron. Ista Ima očeta, ki hna 40 kron mesečne pen-zije tn ga mora hčerka preživljati. Plače ostalih uastavljencev so v splošnem tste kakor pri omenjeni 1. K„ posestnik trinadstropne hiše, vfle In ekvipaže plača štirim rvojim nastavijencem v starosti 2C do 35 let mesečno skupno vsem štirim 145^ kron. Vsi imajo za seboj učno dobo. A. S. plača svojim uslužbencem plače od 350 do 400 K, poslovodju, kateri mu službuje 2e 16 let plača 601) kron na mesec. = V Šentjakobskem okreju BS nobenega primernega vrta ali nasada. kjer bi »e mogla mladina spomladi In poleti razvedriti. Ze enkrat sme predlagali, naj se v ta namer odpra Virantov vrt v Zvezdarskt ulici, ki last Kranjske hranilnice. Dokler je bila ta v nemških rokah, ga samoumevno tri hotela odpret! v uporabo slovenske mladine bi slovenskega občinstva. Zdaj pa ko Je prešlo podjetle vendar enkrat v narodne roke, upamo, da se bo odločita k temu Človekoljubnemu koraku. Žeta bo zato gotovo več hvaležnosti, kakor pa ta Je svoj Čas Kranjska hranilnica za svoje podpor« »Frsoenverelne« in »SOdmarki*. ^ Pri konjskem zbirališča v Tivoli)« se nahaja okrog 150 vojakov Slovencev, ki se pritožujejo, de. Eb vojaška oblast zapostavil« vojakom po drugih oddelkih. Se do dane* niso dobili perila, niti nove obleke, ki )o imajo že povsod drugod. Burske so tako slabe. da teče pri vsakem deževju voda skozi streha Vojak! prosijo tatendanco dravske dl-vtzUe, da se slednjič vendar spomni tudi na nje. sr Ukradena nova obleka. Dne 24. t. m. mi j« bfla ukradena Iz ne-»akltanjene sobe temnoslva popolnoma nova obleka in en površnik Svarim občinstvo pred nakupom. 500 kron nagrade dam dotičnemtv ki m! pripomore do obleke, A. M. Vožatsk! pot št. 4. ss Velik nlen. Policija 1e včeraj zaplenila v krakovskem predmestla pota voz tobaka. Konli so bili Že vprefetti. da bi odpeljali veliko toba-čo zalogo proti Vel Laščem-Ložu ta od tu preko demarkacijske črte. 1276 zavojev pride v dobro tobačni režiji = Zvez* Spltle— Zagreb. Branjevki Jerid Urbič n* Šentjakobskem nabrežju »o zaplenJH ieix) množino tobaka raznih specialitet, porto-rik te viržinijoz. Po zaplenitvi le ironično pristavila: »Le vzamite ga. Jutri kupim zoret družeča!* Imaverlž-nlške zveze Spilje—Zagreb. Maribor. Točenje mleka la bele kavo do-▼oljeno.. Komisija za določitev, cen Jte v svoji seji 23. L m. sklenila prepoved točenja mleka in bele kave pc gostilnah in kavarnah preklicati. Španska bolezen se pojavlja to p«t v našem mestu. Zbolelo Je že okrog 600 oseb. od katerih Jh Je ž* neka! umrlo. Prijeti tatovi. Tatove. H so dne 14. t, rn. ukradli trgovcu Ruprechtu 40 stožcev sladkorja so končno naš' policjlskl agenti izsledili. Tatovi so sedaj že po večini v zaporu, drugi pa bodo v kratkem sledili. Plesni venček mariborskih trgovcev se vrši 7. februarja v dvorani pivovarne Očtz. Sodeluje vojaška godba mariborska. Celje. Dramatično društvo v Ceflu bo družbenim potoni oddalo v abonma lože v mestnem gledališču za sezono 1920. Dražba se vrB v gledališču danes 27. t. m. ob 2. tiri popoldne. Noyi odbor dramatičnega društva v Celju. Dramatično društvo v Celju si je Izvolilo na rednem občnem zboru 16. t. m. nov odbor. Kot i>reds«4mlk ta M !*volfe» §. Ivu* PrekorSek. Celjski športni klub je pričd sprejemati člane. Članarina sa redne člane 2 K mesečna vpisnina za nove člane 6 K. Prijave m pošiljajo »a odbor kluba v Celje, trgovin* Ferlež, Narodni dom, Tat zbežal. Pred nekaj dnevi je bH aretiran radi raznih tatvin te oddan v občinski zapor v CeJJn neld Peter Mavrln, Mavrla p* ta po noči 20 t. m. zlomil vrata Ra zaporu in pobegnil neznano kam. Občinstvo se radi tega opozarja, uaj zločinca takoj naznani, ako »e kje pojavi. Društvena in uradna obvestila. Delavska nezgodna zavaroval* nfca ▼ l Jubilant opozarja ponovno t vsa županstva te Župne urade »a § 56. nezgodnega zakona, po katerem so vse listine brez izjeme, ki so Jih tl uradi dolžni Izdajati P03*" srečencem. vdovam in sirotam in ki služijo uradni vporabl del. zavarovalnice, kolka te pristojbine proste. Zato Je protipostavno, tdeo nekatera županstva zahtevata n. pr. na vdovska in živlienska potrdila pristojbino. Vin. Planinski pter priredi Slovensko planinsko društvo dne l. februarja t L v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani, začetek ob 8 uri »večer. Vstopnina za Člane SPD K IR. za nečlan« K 20. — Pred-prodaja vstopnic za člane pri g lva-nu Korenčanu, trgovca Stari trg. cd 26. t. m. nadalje, z* nečlane: trgovine I. Kette. P. Magdič, A. »kol l. Samec. Gostje naj pridejo čira največ v planinskih *8 narodnih nošah. sicer pa v promenadni obleki. Posebna vabila se ne bodo Izdajala, ker je planinski ples splošno pristopen. . »Slov. pevsko društvo Krskovo-Traovo v Ljubljani* nastopi 31. januarja ob 8 uri zvečer v hotehi »Unionu* prvič. Cisti dobiček je namenjen s* nabavo muzi kalij te klavirja. .lužna železnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sprejme več uradnikov te podvirad-nil-.ov z računsko prakso v službo Reflektand na! se ogtasljo osebno pri obratnem ravnateljstvu južne železnice. odd. I. v Belgijski vojašnici Zveza Jugoslovanskih žeioznt-čartav f* Je preselila Iz Narodnega doma v Gradišče št. pritličja izredni občni zbor »Zveze te-▼alldnlb častnikov bi častniških aspirantov« se vrši v sredo 28. t. m. ob 7. Hrt zvečer v gostilni »pri Mraku« na Rimski cesti. Udeležba obvezna. Odbor. Gremfl trgovcev v Ljubljani opozarja vse svofc člane na svoj redni letni občni zbor, ki Se bo vršfl v torek. dne 27. t. m. ob 7. url zvečer v mestni posvetovalnic! na Mestnem nje s« te preizkušnje vlažiti je najkasneje 14 d; pred vsako preizkušnjo. Društvo »Jugoslavija« v PlzuJu. Glasbena Matica v Ljubljani J* pro-tela obvestila da se ie v Piznju ustanovite društvo »Jugoslavija*, katere namen Je. da omogoči kulturno zvezo čehoslovaške republike z kraljestvom SHS. Opozarjamo v»e Jugoslovanske umetnike ter vsa pevska ta glasbena društva, ki nameravajo potovati v čehosovaško republiko ali sploh žele stika v kulturnih, posebno v easbenlh zadevah s Čeha-slovaškim narodom, nal se obračata na to društvo, ki se le izjavilo, da je pripravljeno, Jim v vsakem ozir« ustreči ter opozoriti na nta Javnost. To društvo nam le Jasen dokaz, kako umevajo in streme naši severni brat-1e »a kulturnim »bližanim obeh bratskih narodov; zato moramo ustanovitev tega društva kar najtopleje pozdravita!!. Gledališče. Prva polovic* alionnementa. N« vprašanja od najrazličnejših straui radi gledaliških predstav L polletja, priobčujemo: v repertotrj* L polletja so bile igraaie do 26. t. m. sledeče predstave: J. Dnevi našega življenja. 2. Oče. 3. Pikov* dama. 4. Favn. 5, Mm« Butterfly. 6. Post!-tjon iz Locjumea*. 7. Striček Vanja. 8. Manon. 9. Tat 10. Dtjak prosjak. 11. Hoffmanove pripovedke. 12. Ra* sijs. 13. Pikova dama (2). 14. Pretekel)«. 15. Gozd, 16. Regoleta 17. Hoffmanove pripovedke (f). Coppelia, Kraljica lutk 19. Pepglka, 20. Mimogrede. 21. Lepa Helena* 22. Na pologu. 23. Regoletto (2). 24» Prodana nevesta. 25. Hlapci. 26. Ko* renček, ženitev. 27. Rusalka. 28,’ Resnika (2). 29. Na dnu, 30. Sarija^ — Te predstave so dobili vsi A. f%’ C. D te E abonement! raz ven sl®« dečih: 18. Pikova dama (2) na A* 26. Korenček, ženitev na D. 28. Ru* safka (2) na B, C, C. 29. Na dnu n* C, D; zato so pa doblH 31. Mignos na D in 32. Nočni čuval na C, tatav da je dobil vsak abonemsnt že pg 29 predstav te ostane za prvo po?* letje še sanvo za vsakabon emet en* predstava. — S 30 predstavo v abo nement konča !. polletja ker se bo zgodita krog 1. lebrtmris. Prosimo vse p. n. abonemente L polletja, ki reflektlrata aa podaljšanje za 11. polletje, da s* »glase le pred 1. februarjem v plsarcl tajništva v opernem gledališču ter prineso seboj star* legitimacije-vstopnica Pc 1. febf, rte bodo neabonlranf sedeži odda® brezbjemno novim reflektantom ta se po tem termina n« hc mogoč# otirat! na nrav noben« reklamacija Pepelfc« dvajsetič v sezml. Y »reda 28. f.tn. »e vprizort »Prtpelka« dvajsetič v sezoni. To Je v dramj redek stečsd. Občinstvo, ki Je Pepei-ko tako navdušeno »pretata. Ji bo ob redkem jubflefn gotovo tudi kazalo svojo naklonjenost. Pri pred« stavi sodeluj« godba dravske divji* *iK vriokorml n« novo naštudiraj balet In vse dramsko ottobja Refljsf vodi gospod A Danita. Pokrajinske vesti. Utffa. Na splošno Željk) ponovi B-tUaka šolska mladina tretjič vprizo-zoratev čarobne bajke »SneguIčlcs te Srratje« In sicer 2. februarja 1920 v Sokolskem domu. Začetek ob 1. uri zvečer, čisti dobiček za nabavo šolskih potrebščin revnim tolarjem. »Šmarjeta ▼ Rožo«. Novo »lesrt-narsko zadrugo r. »l z o. *.« so ustanovil! v Smarjeri v Rožu. Izdelujeta škafe, drablje, toporišča itd. Mlado zadrugo priporočamo kot edino slično slovensko podjetje ua Koroškem občinstvu ter Ji lelitno mnogo uspeha, Zktard most. Pred dnevi » prt* redili tukajšnji socljaldemokratje v kolodvorski restavraciji veliko lovsko veselico, na katero pa ao povabiti samo izvoljene gospoda, k! ip bIH po god« milostljivi gospej S Ko ta prišlo v dobri veri na prireditev tudi par drugih Železničarjev Jih Je ta gospa tako nemilostno gle-flala. da so Jo kmata odkurUL Tud socJjalnodemokraškim gospodom Je preprost delavec dober la »ata da plačuje ta glasuje na zabavah pa JLm Je nadležen, trgu, Udeicžba nal pokaža da vedo j T begunskem ^borišču^ Je^pred tranvel svnln orvanizadta. kratktm Qb ^ f« ceniti trgovci svojo organizacijo. Sotašna gospmlarslra zadruga v Jevnici ima svoj občni zbor v nede jja dne 15. februaria 1920 ob 8. uri zjuriai v lastni hiši. Sokol v Kranja priredi svojo vsakoletno predpustno zabava leto« kot Društveno maškarado brez naslova na pustno soboto, dne 14. svečana v lastnih prostorih. Vstop prod Izkazu vabila, vstopnina K 6. Narodna čitalnica v Rlbnld Ima redni občni zbor dne 2. februarja ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. _ „ Glasbeno drštvo v Rlbnld vabi na redni občni zbor, ki se bo vrš? dne L februarja ob 3. url popoldne v društvenih prostorih. RazpJs. Okrajni cestni odbor v št. Vidu nad LJublano razpisuje službo deželnega cestarja , na progi od Viča čez Dobravo te Gaberk* do polhograjske rneje in od Dobrove Čez Brezje do horjulske meie. Občni zbor Samostojne Gospodarske Obrtne Stranke za Slovenija se vrši v četrtek dr.e 29. t m. ob 10 url dopoldne v gostilni pri Levu v Ljubljani, na kojega se vsi g. obrtniki vljudno vabijo, ker se gre za naše pravice, — Pripravljalni odbor S. G. O S. ^ „ Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti je dobil od g. ministra vojne in mornarice dovoljenje, da sme porazdeliti med obrtnike tisoč kg navadnega razstrelilnega »modnika. 1000 kg ojačenega razstrelilnega smodnika, 200 kg minskega smodnika ter manjšo množino kapselnov. Ocidaiali bomo po 100 kg. Manjši reilektanti nai zato svoja naročila združijo. Interesenti naj se zv Ja se pri našem uradu do 7, februarja Trdrujm rokodelski!? In sorodnih obr ‘ V v Kranju sporoča, da se vrše preizkušnje za pomagalce dne 15. februarja. 15. maja. 15. avgusla in 15. novembra v zadružnem lokalu. Proš- pustSI popolnoma preurediti »voj« stanovanje. Cei noč g« Je spremen® 1» barake v lep« vilo, Dasl njegova! žen* še na stanute pri njem, »4 j*, vendar udobno uredU rri »obe, k a« Mota. kopalnico Itd., ti dal tnstnffe ratl električni svetilki, ki Jih pisarn# nimata, in telefon, ki mu ga Je moral odstopiti tajnik. Vse to M nas ne »*#. nimata, ko M sl pustS »rediti t# udobnost m svoje stroške, Sk> pa ta vre na r*č>m, na stroške te na Skoda beguncev. Zakaj s« teko gospaJ-ire t It itak plčitm begunskim fondom® Borovfla Podrnžnlca SPf ' zg Rož priredi prvega februarja v ho« teta »Just« velik planinski ples. 4 zbuja že sedaj vsestransko zanlm** nje. Udeleženci bodo prlšH v slik.*« vitih koroških narodnih nošah. svV ra» boata vojaška In na dmmfcč* kmetska godb*. Kotmarsves n* Koroškem. Okr^ glav. Borovlje Je razpustilo «Frei«,# Peuerwehr* v Kotmnravesl. Ne! % drt! pozneje rino pa ustanovili žg rtov. gasJhio društvo. S »Fetterurett« rom« J« uničit zadnji nemški SchflU Uengraben«. Tudi na to se 1 odtf moral navadit! izd&flcc. Isobrai#«. vatao društvo »Oorjand« prirodi dn# 15. februarta pri Ilcu Igro *0 med*« nfh dneh«. Nastopi tudi moški ta ra#« šanrf zbor. V*rx>red Je zanimiv NSS. Ustanovno zborovanje krat ort. NSS t* Trnovo b Krakova V robot o 24. t. m. se Je vršilo lepo uspelo ustanovno zborovanje krai organizacije v gostiln! Soklič v Trnovem.* Tov. Poženel pozdravi navzoče v lepem številu došie tovariše te tora-rišle*.. povdarja pomen organizacije ter podeli besedo tov. Jovanu, ki obrazloži v poljudnih besedah politično situacijo ter »plodonosno« delovanje obstoječih strank te razvita program NSS. Zborovalci so m« burno pritrjevan, kar značl, da pridobivajo na-rodno-sociialistične ideje v vseh stanovih trdnih ta zdravih taL Nato J« povzel besedo tov. Est. k! Je » ozirom na zunanje političen položaj naslikal situacijo naših bratov fn sester onstran demarkacijske črte ter predlagal, da zbor naroči načelstvu vzllc temu, da Je tozadevno strankino stališče v programu že Jasno označena pozvati vlado ob 12. uri k naimergiČrieišemu odporu proti nasilni rešitvi VVilsonovih načel ter da v slučaju brezuspešnosti tega koraka takoj odtx)kliče našo delegacijo \/ Pariza. Z ogorčenjem In medklici: sa?n! sl privoščimo pravlcol Je bi! predlog enodušno sprejet. — IzvoHJ se Je odbor kraj. org., ki mu načeluje tov. Božič. Po bodritvl k delu, delu in zopet delu se Je zaključilo to lepo zborovanje, ki je tudi tiskovnemu skladu doneslo zbirko 112.60 K. Seja načelstva NSS se vrši danes y torek ob 7. uri zvečer v strankini pisarni v Nar. domu. Drobiž. * Draginja »rebra. Cena srebra ?§ v zadnjem Času Izvanredno pos!tm čila. Trikrat večja Je. nego Je bii* L 1915, a v primeri z najvlSJo cenU leta 1918. Je poskočila za 60 odstotkov. To nagta podraženje srebra a-vira od uvoza te kovine v Kino, ki 'm abrorblvlrala celokupno prod ta® d)a Razve« tega Je pokupila tudi indijska vlad* velike količine srebra* Proizvodnja srebra I. 19JS. Je znašal* 5 milijonov kilogramov. V produkciji srebra zavzema prvo mesto Mehike* • Boljševizem med zamorci. Bo!)* ieviški ng 1 tatorj vršijo veliko pr«* pagando med zamorci. Tako »o ho« t«H mobilizirati v« zamorce, ter » njihovo vojsko vprizoriti revolucij# v Ameriki in proglasiti sovjetsko ra* publiko. * Prebivalstvo Združenih držav Ljudsko Štetje, ki ae vrši sedaj v Združenih državah, bo dosevek* po mnenju uredništva iz ameriškega notranjega ministrstva preko U2 milijonov prebivalcev.' Po podatki?* statistike i, 1910 ta znašalo števll/j prebivalcev 91372.066. Tako bi zna* šal torej prirastek prebivalstva v* zadnjih desetih letih nekaj črez 20%» sminnmnwi Spominiaite se „Družbe sv. Ciri?a in Metoda! LISTNICA UREDNIŠTVA S«. Lenart v Stav. Goricah. Pod-P?s na dopisu od 23. t. m. jc nečitljiv* zato ga ne morerno priobčiti p> sftbno s tak« težkimi splošnimi obdolžit vami ne . — Dopis Ir orožnfc* Ških krogo* lx Ljubljane je bi! v sobotni številki zaplenjen. Toliko v vednost dopisnikov. Izdajatelj ta odgovorni Urednik; Anton Pesek. .JUGOSLAVIJA* dne 27. JamivarJn 1920. Izjsva lnimsaa skupnost $ trvafsko esk^mptuo barko in >: n sibsko bankovIzgrebe, « Brzojavni naslovi „ESKOMS>TNA“. Kupujem .taro zlato In srebro :: po najvl&jib dnevnih cenah. :: ALOJZIJ (MS, SiutBim tlita L Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine in briljantov. Popravila UvrSujem v lastni delavnici točno In rnlidno. Brez posebnega obvestila. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijn*eljein in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, predobri oče, stari oče, brat, stric in tast gospod Izgubil se ie lovski pes A 4SŽM&1 š graveur ii iziielavatep PVf> ' Mrt ilampilij. Ljubljana, Dvorni trg 1. Vinko Ogorelec star, Kaplm vsakovrstna stare Vlvatne I stroj«, prodam takol lini električni! godbeni gostilniSkl avtomat in eno jjovo obleko požarne brambe. L Re- j botj, Kranj. 120 IMejo se knji?« u L meščanski razred. \» Je mogoče nove, tab ko so pa tudi »e rabljene. Vprafia naj se pri .Uramts-Parfunorija*, Ueatni trg II, IJubljana. 120 Službe: Obratevodja In opekarski mojatsr ne sprejmeta v večtl opekarni »a *a-tezno opeko v Jugoslaviji. Ponudbe ga uprsvniSIvo liata pod it. 131 IMe se 3 čevljarske pomočnike ta vsakovrstna dni*. Sprejme jih .Zavod č*»nitke oblačilniee,* Belgijska vojatnlea. >28 TovarnliUrga uradnika, zanesljivega, vetčega dežel. Jezikov iu nezničl-. B« te iič«. Ponudbe t navedbo re terene I M Tvornieo koža And Jakll, Karlova«. Sprejme se tako) služkinja sa vsa klina del*. Proti dobri hrani in visoki plači. Naslov pove upsavnlitvo .Jugoslavije*. tl® Razno: Trije dijaki »e sprejmejo na brvno ki stanovanje. Naslov pove uprava Bot a brak, anežnobele barve, srednje visok, 1 { g 1 § 11 E I i I I D J 11 na hrbtu In uSesn ima malo rjavo liso, .1 K lil gl B11 II I *• I |.|1 resaste dlake, trAatega repa. Kdor ga UJMI U Al & V fcUlUfcU najde dobi 100 K nagrade. Oddati ga ! j« pri hlAoikn Francetu Haslerjn v kUDUlO V VSaki HUlOŽilll LD ljubljeni, Mikloftičeva cesta it 8. 93 j * ' —--------------------------———------------------ pQ najboljših cenah posestnik itd. dne 25. t m. ob pol 7. uri zjutraj po Uralki mučni bolezni, previden • tolažili »v. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dno 27. Januarja 1920 t.b pol 10. uri dop. iz hiše žalosti na Škofeljci štev. 9 na pokopališče v Šmarji. V ftkofeljei, dne 25. januarja 1920. Mariia Okorele«, soproga v svojem In v imenu svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Stare, obrabljene, tudi razbite til vv DRVA guha, mehka in trda, žagana in cepljena dobavi In pripelje na dom SREBOTNJAK, Kolodvor-89 tka ulica štev. 81. K. Linhart, urar! Marije Terezija c. 7. ! Velika zalopa zlatili, srebrnih In nlkinat h ur, kakor Omega, gcbaffhatisen, stenske nre • B.lhalotn po najnii]i ceni. Po- Itravi!« •« sprejemalo vsaki čas n so solidno Izvrše. 990 PiBarna: Ljubljana, Florjanska ul. 36. v zabojih po 16 kg. Čokoladi Kakao Kavin pridatek Konjak Rum Likerje |ympan|ec Naraiz&a rial JHsndelnl Rozine Dišave Paradižnike pa Mir* kraljestva M & kg saprej petialaa prsstsl JOS. FABIANI Ljubljana, Prešernova ul. 54 Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Ljubljani ZAHVALA Vsem znancem In prijateljem za vsa izkazana sočutja ob prerani smrti našega preljubega, zlatega soproga, očeta, starega očeta in tasta gospoda ANTONA ŠKERL BIVŠEGA CESTNEGA MOJSTRA IM POSESTNIKA IZ GORKE kakor tudi za številno spremstvo na zadnji poti k večnemu počitku se najprisrčueje zahvaljujejo ,, ialulotl ostali- Naročila sprejema tudi uprnvništvo .Jugoslavije v Marijin trg 8 in njene pcdružnice v Mariboru, Glavni trg 18 Celju, Kralja P> tra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marilln trs 8 Wolfova ulica 1 - Podružnica v Murski Soboti čistih brez odbitka rentnega davka. obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljena septembra 1919. Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron. Neposredno pod državnim n lz >rstvom