St. 448
V Ljubljani, nedelja dne 28. maja 1911.
Leto II.
:	Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—.
:	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Državnozborskim volilcem!
V	torek, dne 13. junija boste stopili na volišče, da si izberete može svojega zaupanja, ki naj vas zastopajo v prihodnji zakonodajni dobi v državnem zboru.
Razen ljubljanskega mesta so doslej zastopali vse volilne okraje na	Kranjskem pristaši klerikalne
stranke.	Predno so bili ti poslanci, izvoljeni, so sveto obljubovali volilcem,	da bodo	vse svoje moči in
sile posvetili delu za ljudstvo in za njegove koristi.
Ko pa so prišli na Dunaj, so pozabili na vse te obljube ter so tekmovali med sabo zgolj v tem, kako. bi si svoj položaj utrdili in kako bi si z nizkotnim laskanjem raznim mogotcem na eni strani in s podlim denunciranjem svojih političnih nasprotnikov na drugi strani pridobili naklonjenost merodajnih krogov.
To je bilo vse njihovo delo.
Zato so se tudi letos, ko je bil državni zbor predčasno razpuščen, vrnili z Dunaja docela^— praznih rok.
Ne samo, da niso ničesar dosegli, marveč so s svojo malomarnostjo in narodno brezbrižnostjo celo zakrivili, da se je dežela Kranjska zapostavljala na gospodarskem polju na vseh koncih in krajih in da se	je	sistematično delala škoda naši narodni slovenski stvari.
Klerikalni poslanci so s tem dokazali, da niso dorasli svoji nalogi in da niso	sposobni, zastopati
dežele kranjske in svojih volilcev tako, kakor bi jih mogli in morali.
In vendar potrebuje prav naša dežela na Dunaju takšnih poslancev, ki bi dosledno zapostavljajoč vse osebne in strankarske interese, delovali z vso dušo in z vsemi svojimi močmi zgolj za splošni blagor in za koristi vseh volilcev brez razlike stanu in prepričanja.
Volilci širom naše domovine kranjske, ako hočete imeti za poslance može, ki bodo žrtvovali vse svoje moči in sposobnosti delu za splošni blagor in katerih edino vodilno načelo bo ne glede na levo ali desno z vso odločnostjo braniti njihove interese in koristi, potem glasujte v torek, 13. junija enodušno in složno za te-le kandidate, ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka;
Za I. volilni okraj Ljubljana:
dr. Vladimir Ravnihar,
odvetnik v Ljubljani.
Za 11. volilni okraj Ljubljanska okolica:
Josip Tribuč,
posestnik na Glincah.
Za Ul. volilni okraj Radovljica, Kranjska gora:
dr. Karel Triller,
deželni poslanec v Ljubljani.
Za V. volilni okraj Kamnik in Brdo:
dr. Ivan Tavčar,
deželni poslanec in dež. odbornik v Ljubljani.
Za VI. volilni okraj Vrhnika, Logatec, Idrija in Cerknica:
Ivan Sicherl,
posestnik v Logatcu.
Za VII. volilni okraj Postojna, Senožeče, Ilirska Eistrica, Vipava in Lož:
dr. Fran Novak,
dež. poslanec v Ljubljani.
Za VIII. volilni okraj Litija, Višnja gora in Radeče:
Jožef Reisner,
dež. poslanec v Ljubljani.
Za IX. volilni okraj Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje:
Adolf Ribnikar,
živinozdravnik v Ljubljani.
Za X. volilni^ okraj Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk brez občine Smuka, nadalje občine Banjaloka, Fara in Osilnica v sodnem okraju kočevskem:
Fran Višnikar,
dež. poslanec v Ljubljani.
Za XI. volilni okraj Metlika, Novo Mesto, brez občin Poljanica in Črmošnjice, Črnomelj brez občine Pianina:
Peter Majerle,
posestnik v Predgradu pri Starem trgu.
V IV. volilnem okraju Kranj in Škofja Loka kandidira kot samostojen kmetski kandidat:
Franc Demšar,
posestnik v Zalem logu pri Železnikih.
Kandidati, ki jih vam priporočamo, so možje in značaji v besede pravem pomenu.
Njihovo rodoljubje, njihova izkušenost, njihova vsestranska neodvisnost, njihova značajnost, vse to vam je poroštvo, da bodo uspešno zastopali vaše interese in koristi, ako jim boste izkazali svoje zaupanje ter jih izvolili za svoje poslance.
V	njihovem imenu vam ne obetamo zlatih gradov, to pa vam slovesno obljubljamo, da bodo vestno in z vso vnemo izpolnjevali prevzete dolžnosti ter stali v slogi in bratskem sporazumu z vsemi ostalimi slovanskimi narodnimi poslanci neustrašeno in neupogljivo na braniku za pravice naroda slovenskega, za občni blagor in za korist svojih volilcev.
Volilci somišljeniki! Ako hočete poslance, ki bodo v resnici delali za vas in se žrtvovali za vaše koristi, ako vam je pri srcu blagor vaš in vse dežele, potem oddajte složno svoj glas kandidatom, ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
Preganjanje dr. Hinka Hinkovica.
Anarhija, ki so jo uvedle zadnja leta državne oblasti na Hrvaškem, se najjasneje vidi v dejstvu, da je postalo hrvaško pravosodje mesto tribuna najnepristranejše resnice in pravice,
—	navadni bič, s katerim se šibajo protivniki režima, in gilotina, na katero se nemilosrdno vodijo najboljši narodni boritelji in prvobojevniki svobode, resnice in pravice.
Po škandaloznem veleizdajniškem procesu najboljše ilustrira te dni pravosodno anarhijo na Hrvaškem gonja proti dr. Hinku Hinkoviču. Proces proti temu velikemu možu se je začel v petek, 26. t. m. pred zagrebškim sodiščem.
Kaj pomeni dr. Hinko Hinkovič v veliki borbi, ki jo je začel cel narod hrvaškega in srbskega imena zadnjih par let na Hrvaškem, je pokazala velikanska vloga, katero je igral dr. Hinko Hinkovič kot voditelj braniteljev v veleizdajniškem procesu zoper Srbe na teritoriju naše monarhije.
Dr. Hinko Hinkovič je velik kriminalist in pravniška kapaciteta, in se more z njim ponašati ne le njegov hrvaško-srbski narod in celo jugoslovanstvo, ampak cel kulturni svet. V tem oziru ima dr. Hinkovič svetovno ime.
Dr. Hinkovič je obenem vzvišena, plemenita in idealno nesebična duša, ki čuti in neutrudno dela samo za svojo narodno celoto. Dasi mu je že 56 let, in dasi je, kakor omenjeno, najpridnejši odvetnik, ki ima vsled svojega velikega znanja vedno polne roke dela, vendar je on eden najrevnejših advokatov in odvetnikov na celem Hrvaškem.
Neizčrpna težnja, da zmaga resnica in pravica, to so glavni motivi, ki vodijo dr. Hinka Hinkovica v njegovem braniteljskem poklicu, ne za denar, kakor veliko množico advokatov.
Prodreti pot do zmage pravici in resnici, magari če bi bila naperjena proti največjim gospodom, ki razpolagajo s silo in oblastjo v državi. To je Hinkovičev ideal, ne pa prenapolnjeni žepi in mastni položaji vsled dividend v denarnih zavodih.
Z eno besedo: Dr. Hinko Hinkovič izčrpuje svoje kolosalno znanje v neutrudnem in nesebičnem boju za pravico in svobodo svojega naroda in do movine.
Če ne bi dr. Hinkovič nikoli prej nič storil za svoj narod, bi ga že njegova vloga v veleizdajniškem procesu ovekovečila. Njegovi obrambni govori v tem procesu spadajo med klasična dela svoje vrste. Boj pa, ki ga je vodil brez miru poldrugo leto s sodniki Tarabocchijo, Košutičem in Pavešičem ter z državnim pravdnikom Accurtijem, ki je igral svojo azevsko vlogo v službi višjih gospodarjev na najostud-nejši način, je bil naravnost herojski.
Toda Hinkovič je nadaljeval boj za zmago resnice, osvoboditev nedolžnih ljudi in celega naroda od sum-
nje veleizdaje tudi potem, ko je bil veleizdajniški proces vsled cesarjevega akta prekinjen.
Tomašičeva vlada, ki je predlagala cesarju, naj bi proces aboliral, je po Hinkovičevem mišljenju storila obtožencem ravno toliko krivico, kakor Rauch, ki jih je bil obtožil. Kajti abolicija ne odgovarja principom modernega prava. Celi proces je dolžno rešiti samo sodišče in nikdo drugi. In ko je t. zv. „stol sedmerice* kot najvišje sodišče na Hrvaškem cel proces radi nedostatka dokazov postavil v stadij predpreiskave, sta ostala pravno opravičena samo dva pota: ali uvesti novo preiskavo in z boljšim dokaznim materijalom začeti nov proces, ali pa konstatirati da veleizdaje sploh ni in ljudi osvoboditi kot popolnoma nedolžne. Abolicija je bila najhujše, ker obtoženci ostanejo vkljub temu pod sumnjo veleizdaje
Abolicija je dr. Hinkoviča strašno ogorčila, v tem razpoloženju je napisal lani v „Hrv. Pokretu* in „Srbobranu“ članek „Abolicija“, v katerem je pov-darjal, da njegovi klijenti niso iskali nobene milosti nego čisto pravico, četudi bi bili krivi. Za to je abolicija nekak izhod ne le za veleizdajnike, nego tudi za one, ki so vprizorili ve-leizdajniško gonjo in proces. Razun tega članka je napisal v <asopisu dr. Hinkovič še nekoliko člankov povodom nekih drugih afer, ki so bile v zvezi z omenjenim procesom. Državno prav-dništvo je zahtevalo od sodišča, naj uvede radi omenjenih člankov preiskavo zoper Hinkoviča.
In res je bil Hinkovič nekega dne poklican pred zagrebško okrajno sodišče. Preiskovalni sodnik je bil isti sodnik Pavešič, ki je bil prvi votant v veleizdajniškem procesu. Dr. Hinkovič je radi tega prosil višje sodišče za odklonitev sodnika Paveliča in celega sodnega senata, ker dvomi o njihovi sodni nepristranosti. Ta svoj predlog in prošnjo je tudi priobčil v „Srbobranu“ in »Hrv. Pokretu\ Zato je bil konečno dr. Hinkovič obtožen radi zločina javnega upora in ščuva-nja!
Vsakdo je pričakoval, da bo sodila Hinkoviča vsaj porota, ker je storil ta „zločin“ potom tiska. Toda mesto tega pride dr. Hinkovič pred navadno sodišče in sicer ne radi člankov, kateri bi mogli drugače hujskajoče učinkovati, nego radi prošnje, poslane višjemu sodišču. Reakcijonarji se bojijo namreč porote kot narodnega sodišča.
Iz vsega tega je razvidno, da Hinkovičev proces nima pravne podlage, nego so ga namenoma vprizori-le oblasti s političnim namenom.
Reakcijonarji in anarhisti na vladajočih stolicah se hočejo osvoboditi Hinkoviča na ta način, da ga bodo obsodili in vsled tega ne bo mogel biti izvoljen, da bi v saboru dvignil še bolj svoj moški glas za pravico in svobodo svojega naroda.
Toda vladodržci ne bodo dosegli svojega cilja. Nevstrašni duh dr. Hinkoviča je preveč odporen, da bi ga mogli zlomiti v času, ko stojita na
LISTEK.
MiCHEL ZfcVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Bcnctek.
XXXVII.
Velika kurtizana.
Sandrigo je zapustil izbo skozi vrata v njenem ozadju ter Se napotil po stopnicah, ki so vodile v edino nadstropje, ki je ležalo nad brlogom Bartola Enookega. To prvo nadstropje se je delilo v	več sob,	ki	so	odpirale svoja vrata vse	na	isti
hodnik.
Razbojnik se je ustavil pred enimi izmed njih, sklonil sc >n prisluškoval dolgo časa, pritiskaje uho h ključavnici. Noben Sum ni dosegel njegovega ušesa.
— Spi 1 je zamrmral sam zase.
Nato je vstal; nekaj minut se je zdelo, da se obotavlja, kakor da se viši v njegovi duši hud notranji boj.
Gotovo je bil Sandrigo bolj računar kakor pa vdan svoji
strasti.
Kajti	premagal	sc	je,	stopil v sosednjo sobo in	se vrgel
oblečen na	posteljo,	kjer	je takoj zaspal težko spanje.
Velik	dan je	bil	že,	ko sc je Sandrigo prebudil.	Po-
mislil je:
— Dogodek sinočnje noči me je utrudil bolj kakor cel dan b°ja. Res, rajši bi se ga bil iznebil s krepkim sunkotn bodala. Moža se čutim samo tedaj, kadar držim v roki svoje dobro, £repko, svetlo in nabrušeno bodalce ... Ono se leskeče, jaz pa cutnn, da se tudi moje oči leskečejo kakor ono. In takrat gorje ‘'stemu, kdor mi stopi nasproti, berič ali neprijatelj! Kri mi za-J're. žile na čelu se mi napno in srce mi utriplje od radosti nad “Orbo. Nasprotnik se postavi... pozori Zdaj sunem, on odbije
uarec. Aha, zdaj je zadet! In ko brizgne iz rane rdeča kri, se “hm kar opojenega ter bodem, še enkrat, in še in še, kakor
piJan ...
—	Nasprotnik obleži pred mojimi nogami kakor dobro zaklana kura ... in jaz nisem truden ... najrajši kar nadaljujem, če je še kaj poslal To noč pa . .. Oh, ta vrata v tleh ! Ta temna luknja, to zlovešče goltanje vode, ki jo je napolnjevala, in to grgranje, to hropenje, ki ga slišim še vedno! Ah slišal ga bom do svoje smrti!,..
Srdito je stresel glavo; njegov obraz je bil bled kakor prt.
Nato je skočil iz postelje ter se začel oblačiti z največjo skrbjo; nadel si je najbogatejša oblačila, ki jih je imel, nališpal se z dragim kamenjem ter si naposled opasal meč, ki je prejšnje čase gotovo brenketal ob stegnu kakega plemenitaša.
Med tem poslom so se obračale njegove misli v drugo smer, dasi niso postale nič manj strastne in razburjene,
Sandrigo je bil ognjevit človek v zločinu prav tako kakor v ljubezni.
Ko je bil oblečen, se v ničemer ni razlikoval od kateregakoli bogatega Benečana svoje dobe. Ni mu manjkalo naravne elegance in vzlic naivni pretiranosti svojega lišpa je mogel veljati za lepega kavalirja.
Odhajaje je še enkrat obstal pred vrati, kjer je sinoči pri-stužkoval.
Zdelo se je, da ga zopet popada ista izkušnjava.
Že je iztegnil roko, da bi odrinil krepki zapah, ki je zapiral ta vrata od zunaj. Toda v istem hipu jn zmajal z glavo in odšel.
Pol ure kasneje je stopil v vojvodsko palačo.
In človek bi dejal, da ni bilo izmed najmanj čudnih prizorov tega nemirnega časa, videti tega bandita, ki je bil že toliko časa izobčen in izven varstva zakonov, Sandriga, na čigar glavo je bila razpisana nagrada, kako je mirno stopil v palačo najvišjega državnega poglavarja.
Ne da bi se mu poznala kakšna zadrega, je prehodil prostorne dvorane, kjer so čakali poslaniki, hodili častniki, visoki uradniki in velikaši.
Izročil je nekemu lakaju pismo, ki ga je imel pri sebi, sedel na bližnjo klop ter potrpežljivo čakal odgovora.
Čakanje je trajalo dve uri, preden ga je prišel isti lakaj poklicat ter ga odvedel v kabinet, kamor smo nedavno spremili Bemba in Aretina.
Dož Foskari je sedel tam za mizo, razkošno v svoji enostavnosti: njene noge, delo spretnega umetnika-rezbarja, so predstavljale beneškega leva z razprostrtimi krili.
Foskari se je skoraj brezbrižno ozrl na svojega obiskovalca.
— Gospod, je dejal, poslali ste mi pismo, v katerem vas naš veliki inkvizitor Dandolo priporoča naši naklonjenosti.
Foskari, ki je v nenavzočnosti beneških patricijev hlinil največjo skromnost, je kazal vedenje in govorico samodržca, kadar je na samam govoril s kakim tujcem.
Nadaljeval je:
— Toda po čudni pomoti je v tem pismu, ki vas priporoča tako nujno, pozabljeno
— Moje ime, kaj ne da, visokost.
— Tako je, je dejal dož začuden. In reči v?m moram, da vas brez iskrenega prijateljstva, ki me veže z velikim inkvizitorjem, ne bi bil sprejel.
Foskari ni maral povedati, da je to izpuščenje, ki je sam uganil, da je prostovoljno in nameravano, narobe, še podnetilo njegovo radovednost.
— Jaz sam, je povzel Sandrigo, sem prosil gospoda Dan-dola, naj ne navede mojega imena, ker sem se bal, da me tako ne bi pustili pred vas. Dovolite mi torej, da se sam imenujem.
Dož je pokimal.
— Visokost, je zaključil razbojnik, eno izmed prvih dejanj vaše slavne vlade je bilo, da ste razpisali nagrado na mojo glavo: moje ime je Sandrigo. In zdi se mi, da me to ime odvezuje vsakega nadaljnega pojasnila.
Foskari je zardel od jeze.
Njegova prva misel je bila, da bi poklical stražo, ukazal prijeti Sandriga ter podpisal na mestu odstavljenje velikega inkvizitorja.
Toda nobeno zunanje znamenje ni razodelo misli, ki so za-vrvele v njegovi glavi. Pomislil je: ako pošilja veliki inkvizitor Sundriga k meni, potem gotovo ni brez posebne koristi, ako mu prizanesem.
Zato je dejal samo:
— Tu ste mt>j gost, mojster Sandrigo. Ostalo hočem za trenutek pozabiti.	<D*iJf.)
njegovi strani istina in pravica, ko ga spremlja goreča ljubav vsega hrvaško-srbskega naroda in celega jugoslovanstva ter simpatije vsega kulturnega sveta.
In tudi mi mu kličemo iz severne točke slovanskega juga v času, ko že sedi na obtožni klopi: Živel dr. Hinko Hinkovič.
Iz slovenskih krajev.
Iz Črnuč. Jako nas je razveselilo poročilo, da baje namerava samostojno kandidirati v državni zbor v ljubljanski okolici naš rojak g. Anton Vilfan, župan na Ježici, posebno zato, ker dr. Šušteršič za nas Črnučane še ni ničesar naredil. Da je g. Vilfan naprednega mišljenja, se vidi, kako je pred meseči Ahlina in Dimnika ukrotil. Ako se pa župnik tudi v volitve meša, mu svetujemo, da stori gosp. Vilfan to, kar je storil pred nekaj leti, ko mu je povedal, da je za župnika^ prižnica ne pa občinske volitve. Mi Črnučani pa bodemo šli skupno s Posavci v volilni boj, ker se bolj spoštujemo in ljubimo kakor Črnuški in posavski župnik.	Črnučan.
Slovanski jug.
Manifestacije hrv.-srbske »Slo-bodne Misli* za dr. Hinkoviča. Povodom procesa dr. Hinka Hinkoviča, ki se je začel te dni, je priredil zagrebški centralni odbor hrv.-srbske »Slobodne Misli* v sredo zvečer sijajno manifestacijo za preganjanega narodnega boritelja Hinkoviča. Velika dvorana zagrebškega » Srbskega Sokola* je bila natlačeno polna. Na skupščini je govoril najprej predsednik »Slobodne Misli* znani hrvatski pedagog in voditelj svobodomiselnega gibanja na Hrvaškem, Davorin Trstenjak. Povdarjal je, da mora pričeti boj proti reakcijonarnim elementom, ki preganjajo boritetelje za narodno svobodo prva »Svobodna Misao* in zato dvigne javno svoj glas proti takim vlastodržcem in sodnikom. Obenem manifestira za dr. Hinkoviča in se izjavlja ž njim solidarna, ker je imel v svojem odvetniškem in zagovorniškem poklicu pogum, pred celim svetom odkriti pravosodne škandale v »vele-izdajniškem procesu* tako, kakor sta mu diktirala njegova svobodomiselna vest in kolosalni pravniški kriterij njegova duha. Preganjalci ki so postavili dr. Hinkoviča na zatožno klop, so se brutalno pregrešili proti glavnemu in osnovnemu principu »Svobodne Misli, ki ščiti svobodo vesti v vsakem oziru in v vsakem poklicu. Kar je Čehom profesor Masaryk, to je Hrvatom in Srbom na Hrvaškem dr. Hinkovič in za njim mora biti celi narod. Tako je končal Trstenjak svoj manifestacijski govor. Nato sta govorila še poslanec dr. Sodjan Budisav-ljevič o zgodovinski provenijenci gonje zoper Hinkoviča in poslanec dr. Ivan Lorkovič kot zastopnika hrv.-srbske koalicije ter konečno Juraj Demetrovič v imenu socijalno-demokratske stranke, ki se z navdušenjem istotako pridruži omenjeni manifestaciji. Po skupščini se je pomikala ogromna množica čez Ilico, kjer se je spremenila manifestacija v burne demonstracije proti banu Tomašiču in »pokvarjenim elementom*. Radi vsklika »Živio Hinkovič* je bilo konečno aretiranih okoli deset akademikov. ___________
DNEVNE VESTI
Sestanek ljubljanskih zaupnikov narodno-napredne stranke. Sinoči ob 8. zvečer je sklical izvrševalni odbor narodno - napredne stranke sestanek ljubljanskih zaupnikov, da sklepajo o državnozborski kandidaturi za mesto Ljubljano. Navzočih je bilo nad 200
MII LISTEK. Furij.
(Edmondo de Amicis. Iz italijanskega prevedel Jos. Jurca. Založil Kleinmayr & Bamberg.)
Pol resna, pol otročja zgodba. Pisatelj, ki je tako globoko poznal otroško dušo, kakor de Amicis, ki je spisal slavno delo »Srce", je lahko poznal tudi oni prehod iz otroka v mladeniča, ki ga nam kaže v tej povesti. Furij je lep deček, črnih kodrastih las, živih očij, lepega obraza. Drugače pa je boječ, sramežljiv in v družbi neroden.
In ta deček se zaljubi s celo dušo v svojo svakinjo Irido. Čudna sila ga premaga in ga popolnoma obvlada. Tudi mladi gospej je po godi brhki dečko s svojimi boječimi očmi, z nerodnimi gestami —■ ko plaho in boječe išče njene družbe. Res zanimiva zgodba, ki se nazadnje konča z malo nezgodo: Mož Iride dobi nekoč Fu-rija, ko je splezal na balkon in poljublja lase svoje ljubljene gospe, in ga vrže na vrt, dobi puško — sproži, in skoraj bi bila žrtev te igre nedolžna Kandida. Furija pošljejo na potovanje in preboli svojo — prvo ljubezen.
zaupnikov iz vseh ljubljanskih okrajev. Predsednik izvrševalnega odbora dr. Ivan Tavčar je naglašal, da je izvrševalni odbor ponudil kandidaturo za Ljubljano toli zasluženemu bivšemu državnemu poslancu Ivanu Hribarju. Sele ko je ta definitivno odklonil kandidaturo, je izvrševalni odbor pričel pogajanja z drugimi ^sposobnimi osebami. Tako je ponudil kandidaturo tudi dvornemu svetniku dr. Miroslavu Ploju, ki pa ponudbe tudi ni sprejel, ker hoče ostati zvest svojim dosedanjim volilcem, ki ga hočejo voliti vkljub temu, da je izjavil, da ne kandidira več. Izvrševalni odbor je na to po vsestranskem preudarku sklenil ponuditi kandidaturo odvetniku dr. Vladimirju Ravniharju. Ker ie le-ta izjavil, da je pripravljen kandidirati na programu narodno - napredne stranke, stopa sedaj izvrševalni odbor pred zaupnike s predlogom, da bi odobrili kandidaturo dr. Vladimirja Ravniharja. Ker ni nihče izmed zaupnikov nastopil proti tej kandidaturi, je predsednik pozval dr. Ravniharja, naj se izjavi, da-li sprejme ponudeno mu kandidaturo. Dr. Ravnihar je podal nato kratko izjavo, v kateri je naglašal, da formalno stopa v narodno stranko v času, ko neznačajniki beže iz naprednih vrst ter se pridružujejo klerikalcem, v trenotku, ko so klerikalci jeli izvajati najhujši terorizem in ki napovedujejo političen bojkot vsem napredno mislečim. Kandidaturo sprejema iz rok narodno-napredne stranke stranke, povsem naravno je torej, da kandidira na narodno - naprednem programu in da bo v državnem zboru deloval v smislu in duhu načel, ki jih zastopa narodno - napredna stranka. Ravniharjeva izvajanja so bila sprejeta z viharnim odobravanjem. Predlog predsednika dr. Ivana Tavčarja, naj se dr. Vladimir Ravnihar proglasi za kan-didaia, je bil med navdušenimi živio-klici sprejet spglasno. Takisto soglasno je bil sprejet tudi predlog, naj se izreče zahvala in priznanje prejšnjemu državnemu poslancu Ivanu Hribarju za njegovo požrtvovalno in uspešno delovanje v parlamentu. Zaupniki so prisotnemu prejšnjemu poslancu priredili iskrene ovacije. Predsednik dr. Tavčar je nato zaključil sestanek s pozivom, naj vsakdo izmed somišljenikov stori vse, da bo zmaga narodno-napredne stranke v Ljubljani čim si-jajnejša.
Kandidatura dr. Ravniharja je
bila v vseh krogih zelo simpatično sprejeta, ker dr. Ravnihar je mož, ki bo znal in hotel zastopati v državnem zboru interese Ljubljane in vsega slovenskega naroda tako, kakor je to posebno v današnjih razmerah neobhod-no potrebno. Posebno priporoča dr. Ravniharja njegov resnični demokratizem in zato ga niti ni treba posebej priporočati volilcem, ker ga oni dobro poznajo in mu brez vsakega pomisleka oddajo svoje glasove, tako, da bo narodna in napredna zmaga taka, da bodo klerikalci kar obstrmeli.
Za poč’t! Klerikalci kandidirajo v Ljubljani — dr. Gregoriča. Revež se nam začenja res že smiliti, ker je dobrodušen mož, klerikalci se pa tako neusmiljeno norčujejo iz njega in ga vedno kandidirajo tam, kjer vedo, da ne bo izvoljen. Res, skrajni čas je že, da bi se tudi zmernejši in pametnejši klerikalci zavzeli za dr. Gregoriča in zahtevali od vodstva svoje stranke — ko že dr. Gregorič sam noče protestirati — da se ne norčuje iz tega moža!
Volile! v škofjeloškem in kranjskem okraju! Dne 13. junija t. 1. se vrši volitev poslanca v državni zbor. Ker je za to volitev zapovedana volilna dolžnost, bo moral vsak osebno voliti! Ta volitev je velikega pomena. Zatorej oddajte, volilci, svoj glas le takemu možu, ki bode tudi res z vso vnemo in neustrašeno za-
stopal Vaše koristi. Kmetje iz poljanske, zlasti pa iz selške doline so se odločili, da ne bodo volili bivšega poslanca Franceta Demšarja s Češnjice, ker je ta dokazal, da je nedelaven in nezmožen ljudski zastopnik! Celo njegovi lastni občani so ž njim popolnoma nezadovoljni, ker tudi zanje ni prav nič koristnega napravil. Po celem našem volilnem okraju se razlega klic po drugem, boljšem poslancu. Le na splošno željo se je končno oglasil Franc Demšar (p. d. Strojeve) župan in posestnik v Zalem logu kot samostojen kandidat, Ta kandidat je povsod znan kot značajen in vseskozi pošten mož, vzoren gospodar in umen živinorejec. Volilci! Tega občespošto-vanega, delavnega in za javni blagor vnetega moža volite vsi! Združite se torej in na vse glasovnice zapišite: Franc Demšar, posestnik v Zalem logu. Nastopite vsi složno na dan 13. junija, da bo izvoljen ta samostojni kandidat kot naš zastopnik v dunajski poslanski zbornici. — Volilni odbor.
Volilni shodi. Danes zjutraj ob polu 8. na Trati pri Žibertu, ob 9. v ot. Vidu pri Fr. Cirmanu, ob 11. v Tacnu pri Sajovicu in ob 3. popoldne v Sp. Gameljnih zaupni sestanek pri Schreyu. Potem na Posavju. Na vseh teh shodih govori kandidat narodno napredne stranke za državnozborsko volitev g. Josip Tribuč.
Na naslov mestnega magistrata: Prejeli smo: V vašem listu se nekdo pritožuje, da park v Lattermanovem drevoredu še ni urejen. Dobro, pa še bolj potrebno bi bilo, da bi se tudi park na Taboru pred novo vojašnico uredil. Desetkrat so ga že začeli urejati, in ravno tolikokrat so spet nehali. Niti drevescev niso nasadili, niti potov naredili, pač pa nekaj zemlje navozili, katero so ljudje deloma že odnesli. Ali bo treba res sklicati ljudski shod, da se izvrši to, kar je mestni svet že pred osmimi ali celo desetimi leti sklenil? Sedaj je tam prava Sahara !
Drug duh vlada pri ljubljanski občini in njeni upravi, odkar nimamo župana. Komaj je prejšnji ljubljanski župan zaprl na rotovžu vrata za seboj, so se v uradni »Laibacherici* že tiskali dvojezični razglasi in pri Eberlu ali Pristovu naročili dvojezični napisi na tablah užitninskega zakupa. In po temnih rotovških hodnikih so začeli stikati slovenski in nemški — jezuiti! In vedno več korajže imajo ti ljudje! Človek se nehote vpraša, ko jih vidi iz mestne hiše priti: Kaj pav je tega treba bilo? Ljubljana ni Šiška — Schonau! Kakor je bila do zdaj, bo tudi zanaprej ostala samoslovenska! Naprednjaki, pazite na — tihotapce in na njih slovensko-nemški kontrabant !
Južni kolodvor dobi v kratkem
—	preslikan vestibul. O drugih preu-redbah je seveda vse tiho. Akcijonarji so prvi, potem pride režija, potem dolgo nič, in nazadnje šele — relse, petrolejske obločnice in barvan vestibul za — Ljubljano!
Hoja v Ljubljani. Ako greš po Hlavnem trgu, po Prešernovi ali Še-lenburgovi ulici, ali ob nedeljah po drevoredih, se nobeden človek ne umakne in stopiti moraš iz trotoarja v jarek, če se hočeš ogniti karambolu. Ali ni mogoče urediti hoje tako kakor v drugih mestih, da se gre gor po desni strani in dol tudi po desni strani trotoarja, potem ne bo nobene gnječe in tudi nobenega karambola.
Porotne razprave pri deželnem sodišču v Ljubljani. Da se porotna dvorana ne prenapolni, bo dovoljen pri porotnih razpravah vstop vedno le omejenemn številu oseb. K porotni razpravi proti dr. M. Hudniku in drugim, ki se prične 6. junija letos, je dovoljen vstop le proti vstpnicam, ki se bodo izdajale v sobi vratarja sodne palače pričenši s 5. junijem vsakikrat od 3.-4. ure popoldne za prihodnji
razpravni dan. Vstopnica ima veljavo za osebo, ki se ji je izdala in le za določeni razpravni dan,
K notici o koncertu »Mladosti" v včerajšnjem »Jutru* se nam poroča, da je skrb za koncert prvotno prevzela »Zveza slov. pevskih društev*, ki se pa baje za stvar ni brigala. — Šele v zadnjem trenotku je vzel aranžma v roke g. Milko Naglič, ki pa seveda v dveh dneh ni mogel za koncert veliko storiti.
Električna razsvetljava v Sp. Šiški. Naše zadnje poročilo je bilo splošno z veseljem sprejeto. Toda stvar ne sme ostati le pri splošnem veselju, ampak treba je začeti z vsesplošnim resnim delom. Z glavnim delom: vzbuditi zanimanje v javnosti, smo pričeli mi. In to delo hočemo tudi dosledno nadaljevati. Prvo je, kar bodemo zdaj storili, da vržemo vse tisto brezdelno starokopitarstvo, ki je to eno največjih občin na Kranjskem popolnoma zasužnjilo v spanju pravičnega, v spanju brez dela za splošne javne koristi. Po gostilnah, pri polnih čašah vina se včasih res 'sliši razmo-trivati, kako bi se dalo Šiško povzdigniti iz stanja podobnega onemu v naj-zadneji gorski vasi, pa do tistega splošnega uglednega položaja, ki bi ga Šiška, kot najbližja soseda stolnemu mestu že davno morala zavzemati, če bi jo vodili možje, katerih duševno obzorje je malo širje, kot obzorje navadnega kimovca. Da prej-šnim odborom ni bilo treba kdovekaj delati, so se vodilni (lahko bi se tudi reklo: vodni) možje izgovarjali na občinske doklade, češ, poglejte, kako po ceni izhaja naša občina. To je jalov izgovor. In da je to res jalov izgovor, dokazuje najbolj cela sedanja vodovodna vojska. Občina je imela na razpolago, da si sama omisli vodovod. Pa iz zgolj starokopitne komoditete, iz zgolj tiste mržnje do dela, kot oni kmet, ki se mu je hiša začela podirati na enem koncu, pa je počakal, da so se mu podrli še ostali trije, so napredni občani pustili, da je celo stvar vzel tujec Nemec v roke in da si na račun cele občine iz vodovoda maše žepe le nekateri posamezni denarni mogotci. Iz gotovega stališča bi skorej rekli: prav se vam godi! Ali zdaj kaj ceneje, kaj ložje plačujete vodarino, kot bi jo plačevali, če bi bila vodovod občina prevzela ?v — Šiškarji vsi na resno delo, da bo Šiška imela vsaj luč, kot se za Šiško spodobi!
Kandidatom za občinske volitve v Spodnji Šiški. Kakor čujemo, se bode g. gerent potrudil, da bodo občinske volitve razpisane takoj po končanih državnozborskih volitvah. Vsekakor je treba volilcem že sedaj misliti na može, katere bodo poslali v bodoči občinski odbor. Da bodo volilci že naprej znali si izbrati prave može, naj dobro prečitajo naslednje vrstice: »Jutro* bode v prvi vrsti podpiralo kandidaturo le tistih mož, o katerih se da že naprej misliti, da bodo začeli v novem odboru tudi novo življenje posvečeno v prvi vrsti najnujnejšim gospodarskim interesom. Vsak kandidat se bode moral zavezati, da njegova obljuba ne ostane samo izgovorjena pri čaši vina, ampak da jo bode tudi resno izpolnil. Šiški preskrbeti: luč, vodo, kanalizacijo (ali vsaj izboljšanje cestnih jarkov in požiralnikov) in človekoljubno napravo glede revežev, to je za enkrat začrtan evangelij, na katerega bode moral vsak priseči, kdor hoče priti v novi občinski odbor. Proti vsakemu slepomišarju bomo že iz početka brezobzirno zaprli pot na sedež v občinsko hišo. Ne, da se le število mandatov izpolni, ampak vsak pošteno misleč, za blagor svojih soobčanov resnično vneti Šiškar stori svojo dolžnost le tedaj, če po resnem prevdarku voli tako, da bo vsak kdor bo izvoljen, tudi res in
Razun »Srca* (v slabem prevodu in v slabi izdaji) imamo od de Ami-cisa le par krajših stvari v slovenščini. Pisatelj je nam znan in je dobro, da se prevaja, saj ima svetovno slavo. Jurcovemu prevodu ni mnogo očitati. Je živahen in prav italijansko uren. Vendar bi bilo želeti tuintam nekoliko bolj svobodnega prevoda. Enako se ne glasi lepo, ako se prehitro prehaja iz preteklega v sedanji čas, ali narobe.
Za zgled podajamo tu nekaj vrst, ki nam povedo obenem nekaj važnega za vzgojo:
»Mislim, da bi se morali dečki in deklice vzgajati skupno; hoditi v šolo, učiti se, zabavati se vedno vkup, drugi med drugimi, kakor ne bi bilo spolne razlike. A da se umeje to načelo, treba razumeti otroke, če ne, je zastonj. Dosti je otrok, ki jih ne umejemo, ker jih je treba proučevati, da jih umejemo, in da jih proučujemo, jih moramo ljubiti, in da jih ljubimo, treba imeti nekaj tu, in mnogi nimajo tu ničesar. A mislim, če se pogostoma toži, da se moški in ženske slabo ujemajo kot odrasli, prihaja to odtod, ker niso bili skupaj izza mlada. Čudno je, jih imeti prva leta tako vestno ločene, ko morajo vendar pozneje živeti združeni. Posledica je, da sila, ki vleče spol k spolu, čim bolj jo brzdamo,
tem bolj narašča in potem, ko popustimo z roko, se združitev zvrši šiloma, in to je slabo; kakor se fantje, ki se v enem mesecu lenuharjenja. prišedši iz šol odškodujejo za desetletno kratenje. Pravijo: Pošlimo otroke v šolo, kjer se pravočasno nauče spoznavati ljudi, ker je šola podoba družbe. Lepa podoba družbe, če ni zraven vzmeti, to je ženske! In če se kdo ne navzame za časa tiste posebne spretnosti in prožnosti v vedenju in govorjenju, ki nam je potrebna v občevanju z dobrimi ženskami, težko, da se jih navzame pozneje; nekaj surovega in kmetskega ostane vedno. Treba se je precej učiti spoznavati lepi spol, sicer ne dobimo potem, ko mine strast, nikoli več celotnega pojma, in vidijo se možje, tako bradati, tako učeni, ki pa pri ženskah tvorijo pomilovanja vredno figuro, zato ker jim je, kakor bi imeli v roki čarobno orodje in ne bi vedeli, od katere strani bi ga obračali. Jaz blagrujem tiste, ki so vzrastli izza mlada sredi čete sestričen: vsi imajo nekaj plemenitega, ali znotraj ali zunaj. Postavljeni v dekliško družbo, bi si dečki prizadevali, da ugajajo, niti ne vede zakaj, in navzeli bi se vljudnih dvorljivih navad, ki se polagoma pretvorijo v duševne lastnosti. Tudi ona neskrbna prostost v govorjenju, ki po-
zneje preide v navado in se ne izgubi več, bi se, menim, nekoliko uravnala in bi bila velika dobrota. Potem pa poglejte tudi dečka osmih let, ko je skupaj s sedemletno deklico: takoj se mu vzbudi nekakšen Čut pokroviteljske oblasti, ki mu podaja nekaj plemenitega in ga navdaja s ponosom. Tako ni zame nič dražestnejšega nego oni ženski pametni izraz deklice, ko se iz-prehaja z ročico v ročici z dečkom vrstnikom. V prvem kakor v drugem čustvu je kal kreposti; čim prej vzklije, tem bolje. In mislim, da se prav na ta način zakesni napredek nekih idej, ker si domišljija, prepuščena sama sebi, prehitro napravi pot, in deček, ki si ustvarja žensko sam v svoji domišljiji, jo izkazi med desetimi krati devetkrat. Jaz sem te misli: skupna vzgoja. Potem otrok odraste, odide v svet, pozabi pomalem imena in obrazke mladostnih družic; a tiste glave, glavice se nejasno vidijo vedno; in sredi življenskih viharjev nas pozdravljajo oddaleč tiste ročice. Kot deček sem spotoma zagrabil paglavca, močnejšega od mene, ker se je bil dotaknil kodra moje sestrične, ko sem jo spremljal v šolo; prisegam vam, da me je spomin na to obvaroval pozneje nekaterih lopovščin. Kaj pravite na to?* Tako pravi de Amicis.
vsikdar izpolnil dolžnosti svojega mandata. Šiška se mora z novim občinskim odborom res tudi nanovo oživeti vsa, spala je itak povečinoma do zadnje občinske krize.
Miš-maš-možje. Iz Spodnje Šiške smo prejeli: Kdor je drugače vse, v potrebi pa nič, kdor drugače ni nič, če pa ni treba, pa bi rad bil vse, takemu pravimo, da je miš-maš-mož. In takih mož imamo pri nas — hvala bogu — ne ravno preveliko, vendar pa še vedno preveč za današnje resne čase. Navadno so ti možje že denarni ali pa še le denarja lakomni možje. Da se nikomur ne zamerijo, bi radi vsem strankam postregli — ampak samo s sladkimi, jegulji podobno zavitimi besedami. Tak mož je ob 8. uri prve vrste narodnjak ob 9. uri je že »deutsch-freudlich gesinnt* ob 10. uri stoji na vseslovenski katoliški podlagi, ob 11. uri je socijalni demokrat in svobodomislec,, a opoldne pa, ko se na račun vseh spravi h kosilu, je sam s seboj zadovoljen kot miš-maš-mož. Popoldne se ista miš-mašarija nadaljuje in se nadaljuje dan za dnevom. Dokler si politične stranke niso stale v tako ostro začrtanem boju med seboj, dotlej taki miš-maši niso bogve koliko koristili ne škodili ne eni, ne drugi stranki. Danes pa je stvar drugačna. Današnja doba zahteva od vsakega posameznika, da se z dušo in telom zavzema za to ali ono stranko, ampak le za eno. In v tej dobi, v teh resnih časih so ravno ti miš-maš-možje najbolj nevarni in sicer za vsako politično stranko. Mi imamo tukaj slučaje, ki jih imenoma še le ob ugodnejši priliki prinesemo na beli dan, o katerih pa že danes vemo, da so tri stranke računale na take može, pa so se vse tri stranke opekle ravno takrat, ko se je šlo za odločilni boj v eni kot drugi stranki. Takrat taki miš-maš-možje, ki so preje bili povsod, navadno tako izginejo, da jih ni nikjer. Ker so ti miš-maš možje ravno v teh resnih političnih časih postali nevarni, bo treba poskrbeti, da bodo odslej brez maske razkrinkani hodili po svetu; vsakdo mora vsakega takega tiča že oddaleč in po perju spoznati, v katerem gnezdu hoče gnezditi. Za danes povemo le še toliko, da eden teh miš-maš-mož ni še dolgo med nami v Šiški, pa hoče že celo Šiško in vse stranke za norca imeti. Ampak mož se je zmotil, zakaj tiča smo zgodej dovolj že po perju spoznali,
Za »Sokolski dom“ na Vrhniki je darovalo mesto venca na krsto pokojnega Karela Jelovška cenjeno omizje »Ilirija* na Vrhniki 40 K. Živeli darovalci!
Sledeče lekarne imajo ta teden nočno službo:	Čižmdr, Piccoti in
Sušnik.
Novomeške porotne obravnave.
Novomeške porotne obravnave se prično dne 29. t. m. in sicer pridejo na vrsto: 29. maja Martič, uboj in Kuhar, tatvina; 30. maja Zajc, oskrumba in Vrabec, detomor; 31. maja Duh, tatvina iz navade.
Cirkus Schmidt. Predstave v cirkusu Schmidt so vsak večer dobro obiskane, To je znamenje, da nudi cirkus s svojim programom vedno dovolj zanimivosti. Ljubljansko občinstvo je s predstavami prav zadovoljno.
Sudanske zamorce na Tivolskem dirkališču je obiskalo v četrtek 1300 odraslih in 336 otrok.
Velik ljudski koncert »Slovenske Filharmonije* pod vodstvom kapelnika g. Czajaneka se vrši aan ob lepem vremenu na vrtu hotela »Zlata kaplja* (L. Tratnik), Sv. Petra cesta št. 27. — Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 60 v.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Proces proti Hlnkoviču.
Zagreb, 27. maja. Včeraj se je pričela v Zagrebu obravnava protl znanemu zagovorniku srbskih „vele-izdajnikov*, dr. Hinku Hinkoviču. Danes ob 9. uri se je obravnava nadaljevala. Predsednik je odklonil predlog dr. Popoviča, naj pride vsa stvar pred poroto. Nato je bil kot pnci zaslišan sodnik Pavešič, ki pa ni iz* povedal ničesar posebnega. Pri šanju sodnika dr. Košutiča je pr*š*0 med zagovorniki dr. Hinkoviča in soo* nim senatom do hudega spopada. y ' Košutiču so se očitale razne kri** lastične afere kakor potvoritev tes menta Popoviča in afera Relja, P kateri je dr. Kosutič eno in isto oseDo zaslišal kot pričo in obtoženca, kar j
s pravnega stališča popolnoma nedopustno. Zagovornik dr. Budisavljevič ie nato pokazal lastnoročno pismo dr Košutiča, v katerem je isti stavil
predloge glede veleizdajniškega prOj
cesa. Ker je Košutič zanikal, da b* bila to njegova pisava, je dr. Budi-savljevič izjavil, da ima vse potrebne dokaze in tudi mnenje izvedencev, ki so sami izjavili, da je to v resnici pi-sava dr. Košutiča. Ker pa je dr. Ko-
Dobro ohranjen črn kratek irlasovir v
dobrem tonu se ceno proda. Sv. Petra cesta uhod Radeckega cesta 2, L	146/1—1
200 bi vina ima na prodaj po nizki ceni Vinarska in gospodarska zadruga v Dornbergu, Goriško.	149	5	—	1
šutič še vedno trdil, da to ni njegova pisava, mu je dr. Budisavljevič javno zalučil v obraz besedo lažnjivec. Radi tega je sodni dvor dr. Budisavljeviča obsodil na 200 K globe. Ko je nato zagovornik dr. Walter hotel staviti na dr. Košutiča par vprašanj, ga je predsednik prav po azijatsko nahrulil z besedami: »Vi nimate ničesar za vprašati, če vam ni prav, pa pojdite.” Dr. Walter je priglasil za to ničnostno piitožbo. Obravnava je bila ob 1. uri prekinjena in se je nadaljevala ob polu 5. uri popoldne.
Novi francoski vojni minister.
Pariz, 27. maja. Ministrski svet je danes predložil predsedniku francoske republike, Fallieresu sklep, da je naslednikom ubitega vojnega ministra Berteauxa določen general Goi-ram. Fallieres bo še tekom današnjega dne potrdil njegovo imenovanje. Goi-ram je bil radi tega imenovan naslednikom Berteauxa, ker je skupno z Berteauxom sestavil načrt za maro-kansko ekspedicijo.
Rusa nota Turčiji.
Dunaj, 27. maja. V dobro infor miranih krogih se zatrjuje, da se bosta ruski noti Turčiji pridružili tudi Francija in Anglija. Med Avstrijo in Nemčijo se sedaj vrše pogajanja glede skupnega postopanja. Vendar pa je že sedaj gotovo, da bosta obe državi podpirali politiko Turčije.
Socialno - demokratične kandidature v Trstu.
Trst, 27. maja. Socialni demo-kratje so tu postavili sledeče kandidate: I. okraj Pittoni, II. Cerniutz, III. okraj dr. Puecher, IV. okraj Oliva, v okolici Etbin Kristan. Jutri (v nedeljo) imajo javen shod na Piazza Goldoni pod milim nebom. Slovenski shodi se vrše jutri v okolici, v pondeljek pa bo velik shod v „Nar. domu”.
Laška kuhinja
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver In izdelovatelj kavčukovih štamplllj.
Ljubljana, Stari trg št. 20. Ceniki franko.
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
AdicnuE
popolnoma zmožna slov. in nemške korespondence za 1 do 2 uri na dan. Zahteva plače naj se navede. Ponudbe pod ,308”, poštno ležeče, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
je odložil predsedništvo pri ..Glasbeni Matici“.
V	Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje
v bližini Ljubljane ob glavni cesti z lepim senčnatim vrtom ter z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, se odda takoj v najem. — Naslov pove jduavništvo »Jutra”.
Edini oblastveno izprašani
optik in strokovnjak
K. JURMAN
Ljubljana, Šelenburgova ul.
vsake vrste, popravila in prepoltiranje sprejema ter se vljudno priporoča
FR. WAGNER, mizar
Zg. Šiška št. 18.
Jako zanimiv, zabaven in po učen list s slikami je
se sprejme takoj pri g. Herman Če' šnovarju, Ljubljana, Dolenjska cesta 1
Plača po dogovoru.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Ivau Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
3 metre padca, z 19 orali arondiranega sveta z gospodarskim poslopjem in žago, pol ure od železniške postaje Domžale,
se po zelo ugodni ceni proda.
Natančnejše podatke da iz prijaznosti g. Jos. Petrič, tovarnar na Viru, p. Dob.
""H »rw	■
Izvod samo 6 vinarjev
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1 *80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: IlustrovaniTednik, Ljubljana.
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
Beseda 5 vtn. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. nri zvečer.
Obleke za gospode najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni radi pomanjkanja prostora konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo št. 19.	293/10-1
Motorno kolo „Nekarsulm“ se po ceni proda. Kje, pove „Prva anončna pisarna".
303/4-1
Jurist-prvoletnik išče mesto pisarja pri kakem advokatu ali notarju, najraje v Ljubljani, ali kje na Gorenjskem. Naslov pove upravništvo ,Jutra*.	153/3—1
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo. Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 26. __________________________________________294/4—1
z gostilno v Škofji Loki, sredi mesta, pripravna za trgovino se da v najem, ali pa proda. Naslov pove uprava »Jutra”.
Hiša z vrtom in koncesijo se proda, ali odda v najem. Zelena jama štev. 92 pri Ljubljani.	297/3—1
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Prodajalniška oprava za špecerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje, pove „Prva anončna pisarna".
Kovaškega pomočnika veščega kovanja konj in voz sprejme takoj Valentin Urbančič, Ljubljana Dolenjska cesta št. 1. Plača po dogovoru.	306/2—1
Več parov golobov samo boljših vrst se Po jako nizki ceni proda pri Anžoku v Spodnji Šiški.	157/1-1
so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Telefon št. 391.
zvečer
in od 10. zvečer naprej
Več gostilniških miz in stolov, dobro ohranienih se ceno proda. Spodnja Šiška 165.
155/1—1
po O vinarjev
:cL©,sleclano5JnL t©Toa3s:£iraa.eu3n.
Južni kolodvor, na peronu.	Kuštrin, Breg.
Državni kolodvor.	Tenente, Gradaška ulica.
Blaž, Dunajska cesta.	Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
Sever, Krakovski nasip.	Sitar, Florjanska ulica.
Pichler, Kongresni trg.	Blaznik, Stari trg.
češark, Šelenburgova ulica.	Nagodč Mestni trg.
Dolenec, Prešernova ulica. 14 ' Kane, Sv. Petra cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta.	Treo, Sv. Petra cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica	Kušar, Sv. Petra cesta.
Šubic, Miklošičeva cesta.	Podboj, Sv. Petra cesta.
Zupančič, Kolodvorska ulica.	Elsner, Kopitarjeva ulica.
Pirnat, Kolodvorska ulica.;	Bizjak, Bohoričeva ulica.
Šenk, Resljeva cesta.	Bemžgar, Zelena jama.
Kotnik, Šiška.	Bič, Zaloška cesta.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Svetek, Zaloška cesta.
Košir, Hišlerjeva ulica.j	Jamšek, Tržaška cesta.
Stiene, Valvazorjev trg.	Štravs, Škofja ulica.
Sušnik, Rimska cesta.	Zadel, Karlovška cesta.
Cšeničnlk, Židovska ulica.	Likar, Gflinče.
Kleinstein, Jurčičev trg.	Sterkovič, Dunajska oesta.
Wlsiak, Gosposka ulica.
Gospodična se sprejme na stanovanje lahko tudi na hrano pri Anžoku v Sp. Šiški. ______________________________________156/1-1
Iščem stanovanje 2 sobi itd. takoj ali za avgust blizu „Uniona“. „Solnčno zračno" Prva anončna pisarna.	207/2—1
V slučaju neugodnega vremena igra samo v »Narodni kavarni” od 8. ure zvečer dalje.
Vstop prost.	Vstop	prost
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, tašča in stara mati, gospa
Neža Keržišnik
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA. kolesa.
Najobšimejše jamstvo:“Hustrovanl ceniki brezplačno.
K. Camerntk
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina s kolesi in posam. deli. laj*. I*i»o8oJev»iije'kole«._
danes ob 2. uri po polnoči previdena s tolažili sv. vere, v starosti 73 let, po dolgem mučnem bolehanju mirno preminula.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri v nedeljo ob 4. uri pop. iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Bodi ji prijazen spomin!
V	Ljubljani, dne 27. maja 1911.	t
Emil Keržišnik Marija Keržišnik roj. Dolinar
restavrater	sinaha
sin	Milka	in	Okl
vnuka.
Telegrami:	biamS	Telefon	št!	41«
Prometna banka Ljubljana.	vw'-	■fclfc.!■	JQV JsJ.L«L v m
splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer sl"'!!,uu«««.
Oeaa.tro.la. aasu ID-uja.a,j\a_ "Crst©.3a.o*vljexio 1S64. 29 po&rvLŽziic. IDelrLišlsi lesupitsil in rezerve 52,000.000 torozs-Oskrbovanje	vseli bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim	vložnim	knji-	II	Najkulantnejša izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov in izžrebanih	vred-
žicani, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.	II	nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju	uradnih	11	Izposojevanje železnih blagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev itd., ob
kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	II	lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem.
 ..........-...........   ■■	Ustmena	in	pismena	pojasnila	in	sveti	o	vseh	v	bančno	stroko	spadajočih	transakcij	vsak	Čas	brezplačno.	—........ ■	-	1
M—MB g—■
čj a
a>
N
<D
U
CG
N
N
QJ
U.
JQ
C
O
N
OJ
Im
ca
N
N
5=1
CD
CD
Pl
c6
• r—<
1=1
tS3
O
&
ca
es
e«
-o
s
a v o w «o
<U £ 03
0.0 > .
bo d W 3.2,:=-
t'5C =
o »3 2 —■
co PL
s o h M _r
£ £ S o .S "S/«is
.52
S«3 "o £ > o c—
S -S «3
U 0.0	—
priporočam svoja i
Gg. botrom in botricam
Nikelnasta moška ura z verižico od . . K Prava srebrna moška ura z verižico od . K 14 karatna zlata moška ura z verižico od K 44'— Nikelnasta damska ura z verižico od . . K 8*50 Prava srebrna damska ura z verižico od K 9‘50 14 kar. zlata damska ura z verižico od . K 20*—
Uhani zlato na srebro........................K	1'80
4-50
birmanska darila
4-50 naprej. 9-70	„
14 kar. zlati uhani...........................................K
Največja in naj-solidnejša tvrdka
H. Suttner
Mestni trg (nasproti rutovža). Sv. Petra cesta 8.
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Iko
m
~Y	V*'
si
Na prejšnjem dirkališču v Lattermannovem drevoredu se nahaja samo za nekaj časa
sr
sudanska četa
Predstave se vrše od 3. ure popoldan do temne noči. — Sedeži 60 vin. Stojišča 40 vin. Vojaki in otroci plačajo samo polovico.
Šolska mladina v spremstvu gg. učiteljev ima znižane cene.
^Obleke za gospode*'
najnovejšega roja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo
A. LUKIČ štev.1'ti)!a=Piefl skofl*°
(SL Solidna postrežba!	Nizke	cene!
Telefon interurban §tev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČ AR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Ston trg štev. 9.
TT v za slabokrvne in prebolele
"j "1 /"Ije zdravniško priporočeno črno Ji BI fvdalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.50
Br. Novakovič, Ljubljana.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
ec
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najnižji ceni.
ja
o
*
(D
-a
A
>
o
n
bc o
ns
N
Najcenejši nakup
'mislil flar
kakor zlatih in'srebrnih ur verižic, uhanov, zapestnic, jprstanov obeskov, itd. je edino le pri
Lud. Černe
zlatarju in trgovcu Ljubljana, VVolfova ulica 3.
S
1860 Ustrnlieio 1860
M. DRENIK
Xjjn."blja,xia, Kongresni trg- r7. Predtiskarija, Risarski atelije. Plisiranje. Kutriranje. Montiranje.
== Tamburiranje in vezenje na roko. ==
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materijala.
r-j
GL
3
CD
B
v2.
O*
lili.......■■Illllll..........■IMMIM
llllll MIHI IMII III II Ulil III tl II
Primerna
birmanska darila!!
Najmodernejše obleke za dečke iz temno plavega ali črnega ševiota in kamgarna kakor tudi bele oblekce za deklice iz 2 pike-a, batista in čipk. Največja izbera oblek za gospode in damske konfekcije.
Cene priznano nizke!
»Angleško sk'adisče oblek“
O. Bernatovič
LJub\jana, Mestni trg 5.
								
	smm			gjgg1	mm	B39B				 Ri
Rezervni zaklad
nad pol milj ona
kron
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice
registrovana zadruga x neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI
Dunajska cesta stev. 18
m
a
a
»O
►
a>
-m
>x
a
©
IH
<u
»»H
O
H
obrestuje hranilne vloge po čistih
1, ===
4.11 oi * 2
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča po 51	amorti'
Eskomptuje
trgovske menice.
Ustanovljena = leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
hrauihuh
onov
Eskomptuje trgovske menice
Ustanovljena leta 1882.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000’—
Ivan Triller
: ključavničarstvo :
z motorno močjo na Bledu,
odlikovan v vseh večjih mestih,
se priporoča za vsa v to stroko spadajočih del, kakor: Štedilnikov, vseli vrst ograj, omrežij za ograje, okovanje vrat in oken.
izdelnje tudi modele za betonske vodne cevi in sprejema popravila motorjev po najni^jih oenah.
Za soUdno delo se jamči.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugašeno =========== se dobi pri
ALOJZIJI! VODNIKU
—— kamenarskem mojstru
= Ljubljana = Kolodvorsk® ulica
Dal. glavnica: K 5,000.000.
ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Strltarj«va uilco, štev. tt.
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
&ex. fond nad: K 610.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 Via-