ZKB C 1908- Raíliliujemo se. www.zkb.it Inštitut OGS je zaenkrat rešen Kasarne finančne straže ponujajo občinama Doberdob in Števerjan Primorski SREDA, 2. JUNIJA 2010 Št. 129 (19.836) leto LXVI. Šoah ne sme postati alibi Martin Brecelj Domala ves svet obsoja ponedeljkov izraelski napad na konvoj ladij s humanitarno pomočjo za Palestince v Gazi, v katerem je umrlo najmanj devet ljudi. To je storil tudi Varnostni svet ZN, pa čeprav v milejši obliki. Tokrat niso postavile veta niti ZDA, ki so sicer v preteklosti že nič kolikokrat zagovarjale judovsko državo pred mednarodno skupnostjo v kočljivih okoliščinah. Kritično se je oglasil celo generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen. Opravičevati napad izraelske vojske na neoborožene protestnike v mednarodnih vodah je očitno pravno in politično nevzdržno. Sicer pa Izrael v zadnjih časih vse pogosteje zabrede v podobne slepe ulice. Tako si je na začetku leta 2009 nakopal splošno obsodbo zaradi ofenzive v Gazi, v kateri je po oceni Sveta ZN za človekove pravice zagrešil vojne zločine in zločine proti človeštvu. Izraelska vlada si je nadalje v zadnjih mesecih zaslužila ostro kritiko t. i. bližnjevzhodne četverice (ZN, EU, ZDA in Rusije) zaradi politike naseljevanja judovskih kolonij na zasedenih palestinskih ozemljih, s katero Tel Aviv skuša bojkotirati mirovni proces, ki bi privedel do ustanovitve neodvisne palestinske države. Vse bolj nevzdržen pred mednarodno skupnostjo je tudi jedrski status Izraela, ki noče pristopiti k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, saj je takšno orožje skrivno razvil, hkrati pa zahteva, naj druge bližnjevzhodne države z Iranom na čelu dosledno spoštujejo določila teiste pogodbe. Izrael skuša vse to opravičiti s pravico do samoobrambe. Ta obsesija je sicer razumljiva pri narodu, ki je preživel poskus iztrebljenja. Prav zaradi te grozljive preteklosti mednarodna skupnost večkrat gleda s posebno prizanesljivostjo na izraelsko politiko. To velja še zlasti za krščanski svet, ki hočeš nočeš ima na vesti holokavst in je Jude dejansko prisilil, da so se zatekli v svojo svetopisemsko domovino. A strašna napaka bi bila, če bi s sklicevanjem na množično uničevanje Judov v nacistični Nemčiji skušali opravičevati zlo, ki ga danes počne Izrael. To bi pomenilo, da so bile žrtve holokavsta zaman. Ne, jasno je treba povedati, da nihče ni varen pred skušnjavo zla, niti tisti, ki so holokavst preživeli. To je treba pribiti tudi in predvsem v korist judovske države, saj si bo Izrael težko zagotovil varno prihodnost s politiko, ki jo obsoja ves svet. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € izrael - Obsodbe ponedeljkovega napada na ladje s človekoljubno pomočjo za Gazo Varnostni svet ZN ožigosal izraelski napad Zveza Nato kritična - Izrael napovedal, da bo vztrajal v svojem zadržanju TEL AVIV/NEW YORK - V mednarodni skupnosti so se včeraj nadaljevale obsodbe ponedeljkovega napada izraelskih komandosov na ladje s človekoljubno pomočjo za Gazo, v katerem je umrlo najmanj devet ljudi. Varnostni svet ZN je tako zahteval preiskavo incidenta, kritična je bila tudi zveza NATO. Posebno oster je bil turški premier Recep Tayyip Erdo-gan, za katerega bi moral biti Izrael kaznovan. Izrael pa je včeraj vztrajal, da bo tudi v prihodnje preprečil vsak poskus, da bi ladje s pomočjo dosegle Gazo. Na 21. strani Angela Brandi od včeraj nova deželna odbornica za delo Na 3. strani Sejem Bioest se po 5 letih vrača v Trst Na 6. strani Stefano Fontana novi urednik tednika Vita nuova Na 6. strani v V • V I I V« Tržiska občina ne bo gradila moSeje Na 14. strani V Hitu do konca leta 400 zaposlenih manj Na 16. strani Rene Krhin o Interju, Mourinhu in Sloveniji Na 18. strani italija - Republika praznuje 64 let Napolitano: Za izhod iz krize potreben napor RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je v svojem sporočilu pred 2. junijem pozval Italijo k enotnosti, solidarnosti in odgovornosti, državljane pa opozoril, da bo za izhod iz gospodarske krize potreben velik napor. Predsednik se je zavzel za izboljšanje vzgojnega in izobraževalnega sistema, spodbujanje znanstvenega in tehnološkega napredka ter povečanje gospodarske produktivnosti. Danes bo v Rimu poleg drugih slovesnosti mogočna vojaška parada, s katero namenja italijanska vojska poklon republiki. Na 4. strani velik poletni vrt z 200 mesti in udobno notranjo dvorano Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 - 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella - Tel. 040/910342 2 Sreda, 2. junija 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Podpis sporazuma o članstvu Slovenija naredila še korak bližje k uradni včlanitvi v OECD Sporazum sta podpisala minister Mitja Gaspari in generalni sekretar OECD Angel Gurria LJUBLJANA - Slovenija je včeraj naredila še korak bližje k uradni včlanitvi v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Generalni sekretar OECD Angel Gurria in slovenski minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari sta namreč v Ljubljani podpisala sporazum o članstvu Slovenije v OECD. Podpisani sporazum mora zdaj ratificirati še državni zbor. Temu bo sledila resolucija OECD o sprejemu, nato pa bo Slovenija ratifikacijsko listino deponirala pri francoski vladi, s čimer bo postopek pristopa sklenjen. OECD bo skupaj s Slovenijo, Estonijo in Izraelom imela že 34 članic. O vstopu se že pogaja tudi Rusija. "Seveda je Slovenija sodelovala z OECD zato, da je izpolnila pogoje za ta podpis, toda zdaj bo sodelovala na drugačen način, zlasti potem ko bo ratifikacija opravljena v vseh državah članicah," je na novinarski konferenci po podpisu povedal premier Borut Pahor. Slovenija bo po njegovih besedah sodelovala kot aktiven član ter bo uporabljala informacije in nasvete tega pomembnega kluba držav. Pri tem jih ne bo neposredno kopirala oziroma prevajala, temveč jih upoštevala tudi glede na domače, lokalne razmere pri pripravi zakonov, uredb in drugih odločitev vlade, potrebnih za uspešno vodenje države. "V tem smislu smo del OECD, ta pa je naš partner in svetovalec," je dejal Pahor in dodal, da je Slovenija z vstopom v OECD naredila enega od pomembnih korakov za vključevanje v tisti del razvitega sveta, ki mu želi v bodoče pripadati. To je zelo pomemben dan tudi za OECD, je dodal Gurria in izpostavil, da je proces vstopanja Slovenije z vidika OECD tekel izjemno gladko. Slovenija je v tem procesu sprejela tudi zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, ki je po besedah Gurrie zelo koristen za Sloveni-jo.V luči svetovne finančne in gospodarske krize je še dejal, da so besede slovenskega pisatelja in prevajalca Primoža Trubarja "stati inu obstati" zelo aktualne. Še posebej bo v teh časih, tako Gurria, pomembno stati in obstati skupaj. Kriza je namreč pokazala, da morajo gospodarstva sodelovati in usklajeno ukrepati. Prav usklajeno delovanje gospodarstev pa je tudi osnovno poslanstvo OECD, pravi Gurria in dodaja, da si OECD prizadeva za močnejše, čistejše in bolj pošteno svetovno gospodarstvo. "Zato moramo biti bolj pluralni, globalni, vključujoči, kar pomeni, da je vstop Slovenije pomemben korak na naši poti, da Generalni sekretar OECD Angel Gurria pravi, da je Slovenija pri izhajanju iz krize na pravi poti arhiv postanemo stičišče za dialog o globalnih vprašanjih," je dejal Gurria. Minister Gaspari, ki je vodil pogajanja za vstop v OECD, je ob tem še poudaril, da se z vključitvijo začenja nov proces - trajno, aktivno delo Slovenije kot članice OECD. "Ugodnosti, ki so dostopne članicam te organizacije, je kar nekaj. Prizadevali si bomo, da bomo prednosti čim bolje uporabili," je dejal Gaspari. Gurrio je ločeno sprejel tudi predsednik države Danilo Turk. Ob tej priložnosti sta se dogovorila, da bosta 29. novembra letos skupaj pripravila posebno okroglo mizo, ki bo potekala v Sloveniji, na temo novih metod merjenja družbenega razvoja. Na to okroglo mizo je povabljen tudi nobelovec in ekonomist Joseph Stiglitz. Generalni sekretar OECD tudi v luči visokih rezov v proračune v nekaterih največjih svetovnih gospodarstvih ne vidi tveganja za recesijo z dvojnim dnom. Pač pa v prihodnjih petih do sedmih letih pričakuje razmeroma nizko stopnjo rasti, razmeroma visoko stopnjo brezposelnosti in razmeroma visoke proračunske primanjkljaje. Takšen scenarij pa bi bilo po njegovih besedah mogoče spremeniti z ustreznimi politikami oziroma ukrepi, med drugim s konsolidacijo finančnega sektorja, fiskalno konsolidacijo, strukturnimi ukrepi in ustvarjanjem novih virov rasti. Slovenija je pri tem po njegovih besedah na dobri poti. (STA) /II Hrvaško pestijo hude poplave ZAGREB - Zaradi obilnega deževja se v več delih Hrvaške soočajo s hudimi poplavami. Posebej kritične so razmere na območju Slavonskega Brods, kjer je v zadnjih 48 urah padlo 116 litrov dežja na kvadratni meter, krizne razmere pa vladajo tudi v bližnjih občinah Podcrkavlje, Sibinj in Gornja Vrba. Povsod so zaradi nastalih razmer že razglasili izredno stanje obrambe pred poplavami. Najhuje je v naseljih Slobodnica in Bartolovci v sibinjski občini, kjer so poplavljene številne stanovanjske hiše, voda pa je zalila več kot 50 kleti. Poplavljene so tudi nekatere lokalne in županijske ceste. Vse pristojne enote za obrambo pred poplavami na območju Brodsko-po-savske županije so na terenu, prebivalcem pa pomagajo tudi gasilci. Ker padavine na območju ne ponehajo, obstaja bojazen, da se utegnejo razmere še poslabšati. Vre-menoslovci namreč napovedujejo, da bodo padavine oslabele oz. ponehale šele proti koncu tedna. Po prvih ocenah naj bi škoda znašala že več kot 200 milijonov kun (27,5 milijona evrov). Zaradi nastalih razmer je hrvaški Rdeči križ na prebivalce že naslovil poziv k zbiranju pomoči. Prvi konvoj pomoči za prebivalce Brodsko-posavske županije se je podal na pot že včeraj. slovenija - Kampanja za referendum o arbitražnem sporazumu Nekateri že oddali glasove Še do jutri možnost predčasnega glasovanja - Prvi neuradni rezultati bodo znani v nedeljo ob 19. uri LJUBLJANA - Pred nedeljskim referendumom o arbitražnem sporazumu se je prvič od začetka kampanje oglasila hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki doslej referenduma ni želela komentirati. V ponedeljek je v redni mesečni oddaji hrvaškega radia Kako vlada vlada izrazila pričakovanje, da bodo volivci na referendumu upoštevali dejstvo, da sta s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem uredila odprto vprašanje, ki ga državi nista uspeli rešiti 19 let. Pričakuje tudi, da se bodo volivci odločali tudi v skladu z dejstvom, da resnično radi hodijo na Hrvaško, da imajo radi hrvaško morje ter da ima veliko Slovencev na Hrvaškem iskrene prijatelje. Referendum je sicer notranja zadeva Slovenije, je dodala, menila pa, da niti morebiten neugoden izid referenduma ne bi imel nikakršnega vpliva na hrvaška pogajanja z EU. Belgijski premier Yves Leterme, ki je bil na obisku na Hrvaškem v okviru priprav Belgije na prevzem polletnega predsedovanja EU 1. julija, pa je po pogovoru s Kosorjevo v Zagrebu včeraj med ovirami za sklenitev pogajanj z EU izpostavil tudi rešitev vprašanj meje s sosedi. "Potem ko bo Hrvaška uredila spor o meji s Slovenijo, je potrebno urediti spore o meji tudi s Črno goro, BiH in Srbijo," je izpostavil Leterme. Ob tem mora sicer Hrvaška urediti tudi vprašanje privatizacije ladjedelnic in polno sodelovati z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Poslanci SLS pa so na novinarski konferenci v Ljubljani znova pozvali volivce k udeležbi na referendumu in glasovanju proti sporazumu. Kot je poudaril predsednik SLS Radovan Žerjav, zato, ker koridor, ki ga bodo arbitri določili za stik z mednarodnimi vodami, ne bo več slovenski. Kot je pojasnil, je vladna stran v zadnjih dneh narisala svoj zemljevid morebitne razsodbe arbitražnega sodišča, iz katerega izhaja, da bo rešitev dostopa do mednarodnih voda rešena "izključno s koridorjem". Ta pa v nobenem primeru "ne bo v izključni lasti Slovenije", je dejal Žerjav, ki je bil tudi kri- gospodarstvo - Stališče obalnih sindikatov Nasprotovanje povezovanju Luke Koper in Intereurope v holding s Slovenskimi železnicami KOPER - Povezovanje Luke Koper in Intereurope v skupni holding v družbi Slovenskih železnic bi bilo za obalni logistični podjetji škodljivo, če ne celo pogubno, opozarjajo predstavniki obalnih sindikatov. Bojijo se, da bi podvajanje delovnih mest, ki bi ga prineslo združevanje in t.i sinergijski učinki, ogrozilo delovna mesta v Intereu-ropi in Luki Koper. Besedam, da gre pri ideji o strateškem holdingu zgolj za poslovno sodelovanje, sindikati ne verjamejo, je na novinarski konferenci v Kopru opozoril generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen. Sindikati se bojijo, da gre le za prvi korak pri lastniškemu prevzemanju obeh družb, ki bi Nemčiji zagotovil prevlado in nadzor nad celotno logistiko v državi. "Zavedamo se, da so Slovenske železnice v krizi in da jih je potrebno sanirati. Ne vidimo pa v tej igri nikakor potrebe po neposrednem povezovanju Luke in Intereurope," je izpostavil Majcen. Po njegovem mnenju gre pri vključitvi obeh podjetij za "tisti dodatni vložek, ki bi ga država dala Nemcem, da bi koordinirali sanacijo železnic". Za Intereuropo bi združenje pod isto streho z nemškim logistom Schenkerjem v lasti Deutsche Bahn verjetno pomenilo, da bi del njene logistične mreže in posledično tudi delovnih mest v Sloveniji postal odveč, je poudaril Majcen. Nemška prevlada bi po Majcnovih navedbah verjetno vplivala tudi poslovanje Luke Koper, saj je koprsko pristanišče že zdaj neposredno konkurenčno severnomorskim. Da potrebuje Intereuropa svež kapital, ne pa še enega "zgubaša" je opozorila tudi predstavnica sindikata v Intereuropi Ne-vija Pečar. Predsednik sindikata pristaniških delavcev v Luki Koper Pavel Lokovšek pa je opozoril, da jih vlada o načrtih v zvezi s holdingom uradno ni obvestila, predsednik vlade Borut Pahor pa da jih je z odločitvijo o holdingu "postavil pred dejstvo". Predstavniki sindikatov v Luki Koper in Intereuropi se bodo z nekdanjim prvim možem Deutsche Bahn, Hartmudom Mehdornom, ki naj bi svetoval pri oblikovanju holdinga, sestali 15. junija. (STA) dutovlje Kulinarični spominki iz Istre DUTOVLJE - Turistično informativni center, Turistično društvo Kras in Krajevna skupnost Dutovlje prirejajo v petek, 4. junija, ob 20.30 na Bunčevi domačiji (na placu) v Dutovljah petkov večer, kjer bo predsednik Društva za trajnostni razvoj Istre Valter Pi-kel predstavil kulinarične spominke iz Istre, rastlinske vrste Istre in širše okolice Brkinov in Krasa ter ideje za kreiranje lastnih kulinaričnih spominkov. Predavanje je namenjeno vsem, ki jih zanima uporaba zelišč in sadja ter oživljanje starih in razvijanje novih receptov. Posebno zanimivo bo gotovo za tiste ponudnike, ki se trudijo za avtohtono pridelavo in predelavo kulinaričnih proizvodov. Po predavanju, ki bo dolgo približno uro in pol, bo sledila razstava in degustacija kulinaričnih izdelkov. Prispevek znaša 5 evrov.(O.K.) \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali je po vašem mnenju v Italiji ustava dovolj spoštovana? O Da O Ne O Ne vem tičen do več obiskov hrvaških ministrov v teh dneh v Sloveniji. Po njegovem to pomeni, da se je v kampanjo intenzivno vključila tudi hrvaška vlada, kar se mu "ne zdi v redu", saj se tudi na tak način skuša vplivati na javno mnenje. Včeraj pa so lahko prvi volivci na predčasnem glasovanju že oddali svoje glasove. Predčasno glasovanje je možno do vključno jutri, poteka pa na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij, torej na vseh upravnih enotah. Do jutri lahko volivci vložijo tudi zahtevke za druge posebne oblike glasovanja, kot so na posebnem volišču za invalide ali na domu zaradi bolezni. Tako zagovorniki kot nasprotniki sporazuma so včeraj na gospodinjstva razposlali brošure z argumenti za ali proti sporazumu. Koalicijske SD, Zares in LDS volivce nagovarjajo z brošuro Za arbitražni sporazum - za pravično mejo in stik z odprtim morjem, ki so jo izdali v nakladi okoli 740.000 izvodov, naročnik brošure pa so omenjene tri vladne stranke. Brošura nasprotnikov sporazuma nosi naslov Tujega nočemo, svojega ne damo, njen naročnik pa je SDS. Pri njej sodelujejo Zbor za republiko, SDS, SLS, NSi, SNS, Zeleni Slovenije in Koper je naš, višina naklade pa je dobrih 737.000 izvodov. Predsednik Državne volilne komisije (DVK) Anton Gašper Frantar je povedal, da priprave na referendum tečejo nemoteno in da je za nedeljsko glasovanje praktično že vse pripravljeno. Prvi začasni neuradni delni izidi referenduma bodo v nedeljo na spletni strani DVK objavljeni takoj po 19. uri, delni uradni izidi pa v ponedeljek. Končni, a še vedno neuradni izidi, bodo znani 14. junija, ko bodo prešteli še glasove iz tujine. Uradni izidi pa bodo predvidoma znani 29. junija, ko jih bo razglasila DVK in poročilo objavila v Uradnem listu. Na to poročilo lahko vsak, ki je na referendumu glasoval, v treh dneh vloži pritožbo. Zadnje dni pred glasovanjem bodo organizatorji referendumske kampanje izkoristili tudi za nagovarjanje volivcev s številnimi shodi, zborovanji, javnimi tribunami in okroglimi mizami. Vladne stranke SD, Zares in LDS bodo imele osrednji shod v podporo sporazumu danes na Prešernovem trgu v Ljubljani. Nasprotniki sporazuma pa bodo imeli osrednje zborovanje v petek na Poga-čarjevem trgu. Pripravlja ga Zbor za republiko, potekal pa bo pod geslom Stopimo skupaj za Slovenijo. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 2. junija 2010 3 šolstvo - Sporočilo Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK f^ V • • IVIII V I I Državni izpit na višjih šolah: • •• VI • znani predsedniki in zunanji dani Prva pisna naloga v okviru višješolske mature bo potekala 22. junija - Bliža se konec pouka TRST, GORICA - Na šolah s slovenskim učnim jezikom se pouk v okviru šolskega leta 2009/2010 končuje, saj bo po 10. juniju večina učencev in dijakov odložila knjige in odšla na počitnice. To pa ne bo veljalo za vse, saj dijake tretjih razredov nižjih in petih razredov višjih srednjih šol čaka še zadnja preizkušnja -državni izpit. Na višjih šolah se bo matura začela 22. junija, s tem v zvezi pa je Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino sporočil imena predsednikov in zunanjih članov komisij na višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici. Na Liceju Franceta Prešerna bo komisiji na klasični in jezikovni smeri predsedovala Mihaela Pirih, medtem ko bodo zunanje članice oz. člani sledeči: na klasični smeri Loredana Umek, Alja Ster-gonšek in Sara Čok, na jezikovni smeri pa - ob Umkovi in Stergonškovi - še Peter Černic. Vedno na liceju Prešeren bo komisiji na znanstveni smeri predsedovala Renza Pelesson, zunanje članice pa bodo Martina Legiša, Katja Berdon, Luisa Gre-gori in Sonja Gregori. Na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška bo komisiji predsedovala Cinzia Ostrouška, medtem ko bodo zunanje članice na pedagoški smeri Majda Cibic, Neva Bizjak in Helena Volpi, na družboslovni pa - ob Majdi Cibic - še Jana Ban, Milena Muzina in Sonja Veljak. Komisiji na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa bo predsedovala Tatjana Štoka, zunanji člani na trgovski smeri bodo Adrijan Pahor, Renzo Frandolič in Alessio Lojk, na geometrski smeri pa poleg Pahorja še Paolo Zobec in Marko Jagodic. Violeta Rosanda bo predsedovala maturitetni komisiji na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana, kjer bodo zunanji člani tako na mehanski kot na elektronski smeri Magda Jevnikar, David Peterin in Magda Rebula. V Gorici bo komisiji na klasičnem in tehnološkem liceju v okviru licejskega pola Gregorčič-Trubar predsedovala Loredana Guštin. Na klasični smeri bodo zunanji člani Majda Artač, Valentina Bu-sechian in Francesco Biancuzzi, na tehnološki smeri pa se bo Artačevi in Bian-cuzziju pridružila Jasna Merku. Na turističnem zavodu (v okviru tehnološkega pola Cankar-Zois-Vega) in družboslovni smeri (v okviru licejskega pola Gregorčič-Trubar) bo predsednica komisije Milena Padovan, tako na turistični kot na družboslovni smeri pa bodo zunanje članice Dušanka Gabrijelčič, Jadranka Svetina in Jana Veljak. Za dijake petega letnika višjih srednjih šol se bo čez nekaj tednov začel državni izpit (na sliki arhivski posnetek z lanskega izpita) kroma Komisiji na tehničnem zavodu za informatiko in na trgovskem zavodu (v okviru tehnološkega pola Cankar-Zois- Vega) bo predsedovala Barbara Lapornik, medtem ko bodo na informatski smeri zunanji člani Ester Sferco, Martina Gra- honja in Marjan Jevnikai; na trgovski smeri pa poleg že omenjene Sfercove še Du-nja Albi in Boris Valentic. 170 dijakov višjih srednjih šol v Bruslju TRST - Z obiskom 170 dijakov raznih višjih srednjih šol s celotnega območja Furlanije Julijske krajine v Bruslju - spremljalo jih je tudi približno deset profesorjev - se je zaključil tako imenovani Projekt Evropa, v katerem je od novembra lani do aprila letos sodelovalo približno 1600 mladih. Pobudo za projekt je dalo Združenje deželnih svetnikov, podprlo pa ga je predsedstvo deželnega sveta, v Bruslju pa so imeli dijakinje in dijaki pri spoznavanju evropskih institucij trdno oporo v evropski poslanki Debori Serracchiani in njenemu kolegu Giovanniju Collinu. Mladi so se spoznali z najrazličnejšimi stvarmi, ki zadevajo aktualni trenutek Evropske unije od Lizbonske pogodbe do na primer načina komuniciranja med posameznimi državami članicami Evropske unije. Pred odhodom v Bruselj pa so zanje organizirali tudi ciklus predavanj, ki so jih zanje pripravili nekdanji deželni svetniki Bruno Longo, Adriano Ritossa in Metteo Bortuzzo in še nekateri drugi, bivši in sedanji. Na teh predavanjih pa so med drugim spoznali tudi določila o varnosti na cestah, o škodi, ki jo povzroča uživanje drog ali alkohola. Srečanja so potekala v glavnih mestih vseh štirih pokrajin v deželi, pa tudi v Šta-rancanu, Guminu in Latisani. dežela - Bivša vodja tajništva Rosolenove včeraj prvič prestopila prag urada kot odbornica Angela Brandi uradno zamenjala deželno odbornico za delo Alessio Rosolen TRST - Načelnica svetniške skupine Nacionalnega zavezništva-Ljudstva svobode v tržaškem občinskem svetu Angela Brandi je od včeraj uradno nova deželna od-bornica za delo, za univerzo in raziskovanje, za enake možnosti in za politike za mlade. Z začetkom junija je namreč z novo funkcijo prestopila prag urada dosedanje deželne odbornice Alessie Rosolen, v katerem je bila še do pred kratkim zaposlena kot vodja njenega tajništva. Angela Brandi je postala odbornica kot posledica notranjih zdrah v tržaškem Ljudstvu svobode. Rosolenova je namreč javno podprla gibanje Franca Bandellija Un'altra Trieste. Tega je Bandelli ustanovil, potem ko ga je tržaški župan Roberto Dipiazza odstavil z mesta občinskega odbornika za javna dela. To je bilo za veljake Nacionalnega zavezništva v Ljudstvu svobode nesprejemljivo in so zato zahtevali odstavitev odbornice Rosolen. Deželni predsednik Renzo Tondo svojega odbora očitno ni mogel braniti in je odlok, s katerim je odstavil Rosolenovo, podpisal v petek. Zdaj sicer napoveduje, da bo na Angela Brandi zasedanju vladajoče desnosredinske koalicije 11. junija morda prišlo do drugačne razporeditve odborništev. Svetniška skupina Demokratske stranke v deželnem svetu pa bo med jutrišnjem zasedanjem skupščine, na katerem bo Tondo pojasnil razloge za zamenjavo odbornice Rosolenove, predstavila ustrezno resolucijo. Demokratska stranka je namreč mnenja, da bo izbira Brandijeve vse »drago stala«. Poleg gospodarskega vidika - Brandijeva pač ni bila izvoljena v deželni svet - bo zamenjava pomenila tudi upočasnitev že načrtovanega dela na tako de- likatnem področju, kot je delo. »Zadeva Rosolen« bo vsekakor imela po mnenju DS negativne posledice za ugled predsednika Tonda in je izključno sad notranjih sporov v tržaškem in deželnem Ljudstvu svobode. Zanimivo bo v tem okviru opazovati, kako se bo stvar razvila v luči upravnih volitev prihodnje leto, ko bi lahko prav Ban-dellijevo gibanje pripravilo kakšno presenečenje. Razburkane vode se napovedujejo tudi v sami deželni večini. Severna liga je namreč odločno podprla Rosolenovo in s tem dala jasno razumeti, da s Tondovo odločitvijo ne soglaša. Odbornica Brandijeva, ki bo kmalu zapustila mesto v občinski skupščini, je že zamenjala dosedanjega vodjo tajništva Ar-tura Governo (»bil je med ustanovitelji Ban-dellijevega gibanja,« je pojasnila) z nekdanjim pokrajinskim odbornikom NZ in trenutno občinskim redarjem Fulviom Slugo. V zvezi z novo zadolžitvijo pa je poudarila, da ima dovolj izkušenj, saj je bila rajonska in občinska svetnica ter odbornica,in dodala, da namerava vsekakor nadaljevati z delom, ki ga je opravljala Rosolenova. koroška - V zvezi s podiranjem dvojezičnih tabel jeseni 1 972 NSKS: Na dan z vsemi dokumenti NSKS zahteva, da se razčistiti predvsem tedanja vloga Heimatdiensta in vanj včlanjenih organizacij - Molzer napada Janšo CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je v zvezi z vročo jesen leta 1972, ko so skrajne desničarske, nemško nacionalne sile nasilno podirale dvojezične table na južnem Koroškem (na arhivskem posnetku) in koroške Slovence prikrajšale za manjšinske pravice in Koroško politično destabilizira-le, postavil zahtevo po dosledni razjasnitvi vseh dogodkov okoli sporov pri uresničevanju 7. člena Avstrijske državne pogodbe. NSKS ob tem poudarja, da so koroška javnost in predvsem koroški Slovenci upravičeni, da zahtevajo in dobijo pojasnilo o razsežnosti vpletenosti koroških domovinskih zvez (Heimatdienst, brambov-ci, itd.) ter njihovih funkcionarjev pri podiranju dvojezičnih krajevnih tabel jeseni leta 1972 in da je treba z vsemi dokumenti na dan. Še posebej Narodni svet koroških Slovencev od avstrijskega notranjega ministrstva zahteva razkritje vseh spisov (policijske ovadbe, zapisi o zaslišanjih itd.), ki zadevajo podiranje krajevnih tabel jeseni 1972, od urada koroške deželne vlade pa objavo tako imenovanega poročila tedanjega koroškega deželnega glavarja Hansa Sime, ki ga je dal takrat sestaviti za območje svoje uradne pristojnosti konec leta 1972. Od avstrijske zvezne vlade pa NSKS zahteva oblikovanje neodvisne komisije strokovnjakov, ki naj bi objektivno pregledala in ovrednotila vse do- kumente ter poročila o nasilnem podiranju krajevnih tabel in ob tem sestavila tudi poročilo. Nadaljnja zahteva NSKS je ustavitev vseh stikov ter premišljanj, da bi tako imenovano konsenzno skupino pritegnili in upoštevali kot pogajalsko partnerico pri uresničevanju ureditve krajevnih napisov na Koroškem, dokler vloga koroškega Heimatdiensta (KHD) in njegovih priključenih organizacij ter njegovih takratnih funkcionarjev pri nasilju proti dvojezičnim krajevnim tablam leta 1972 ne bo do kraja razjasnjena. Kot je znano, se je Avstrija s podpisom in z ratifikacijo ADP o ponovni vzpostavitvi neodvisne ter demokratične Avstrije leta 1955 obvezala, da bo to pogodbo v celoti uresničila. Njen sedmi člen, ki vsebuje manjšinske pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov, pa do danes ni uresničen. Leta 1972 so na podlagi zveznega zakona vlade kanclerja Kreiskega postavili dvojezične krajevne table, katere je odpihnilo divjanje nemškega nacionalizma jeseni 1972. Skrajno desničarski svobodnjaški evropski poslanec Andreas Molzer pa se je v začetku tedna odzval na izjave predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše, da je bila Koroška Sloveniji odvzeta. Označil jih je kot neustrezne in zgodovinsko neresnične ter menil, da Janša s takšnimi izjavami »ogroža prizadevanja koroške kon-senzne skupine za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem oz. si prizadeva, da obe strani, torej nemška večina in slovenska manjšina, s tem v zvezi najdeta zadovoljiv kompromis.« Janševe izjave, tako skrajno desničarski politik in aktiven visoki funkcionar koroškega Heimatdiensta, ne spadajo v 21. stoletje. Molzer še pravi, da za temi besedami sluti skrite ozemeljske zahteve. Dodal je tudi, da naj bi Janša raje vplival na »radikalne nacionalne Slovence na Koroškem«, da bi izboljšali odnose med večinskim in manjšinskim narodom. Ivan Lukan angela brandi »Fašistka« v deželni vladi »Nesramen odgovor!« Tako je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel 8. julija 2002 pokomentiral pičle tri vrstice sporočila, s katerim mu je občinska od-bornica za šolstvo Angela Brandi javila, da v novih jaslih v Naselju S. Nazario ne bo prostora za slovenske malčke, »slovenski starši pa se lahko poslužijo uslug jasli pri Sv. Jakobu.« Slaba tri leta kasneje (maja 2005) je imel z njo »opravka« tudi takratni predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoran Sosič, ko je bil z novega poslopja rekreacijskega središča na Opčinah odstranjen napis v slovenščini. Njena (protislovenska) politična volja je obveljala. Kljub petletnemu odborniške-mu mandatu v prvi Dipiazzovi upravi je Angela Brandi na občinskih volitvah leta 2006prejela pičlih 152 preferenc. Bila je šele 10. na listi Nacionalnega zavezništva. V mestno skupščino se je prebila le potem, ko so bili Bandelli, Lobianco, Giacomelli in Tononi imenovani za odbornike. Do pred dvema letoma je v občinskem svetu živela v senci načelni-ce skupine Alessie Rosolen. Po njenem odhodu v deželno vlado je prevzela njeno mesto in se takoj po svoje »proslavila«. 17. septembra 2008 v mestni dvorani ni počastila obsodbe 70-letnice razglasitve Mussolinijevih rasnih zakonov: s tremi somišljeniki je sramotno sedela v svoji klopi. Slabe tri mesece kasneje (11. decembra 2008) je med komemora-cijo pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Giorgia Marzija zapustila občinsko dvorano. Isto je storila 17. februarja letos, ko se je svetnik SKP Iztok Furlanič spomnil 20-letnice smrti predsednika republike, partizana Sandra Pertinija. »FašistlTE iHKET :■. ■:■ :: ¡ft if '-išj-.u /.WEtet jrïi BiniCtad la-: JURIJ (ÏRJUDÊN i H\ / i Zgoraj: Režiser Jurij Gruden, desno: letak dokumentarnega filma o Petru Brumnu kroma tf i &V^git c »ar Sreda, 2. junija 2010 19 obiskala tudi pripravljalne treninge gluhih ter treninge in tekme naših ekip, kjer trenira Brumen. V filmu tako nastopajo tudi košarkarji Kontovela in Doma. Med sogovorniki se režiser ni osredotočil izključno na tiste, ki košarkarskega strokovnjaka hvalijo, vendar je pred mikrofon povabil tudi tiste, ki nekoliko bolj kritično ocenjujejo Brumnov lik: »Le tako sem lahko sestavil celovito podobo protagonista. Nasploh pa so čisto vsi dobili več pohvalnih besed za trenerja, ki je dobro poznan pri nas in v Sloveniji.« Naslov filma ni nastal naključno, ampak je za njim sam Brumen. »Vsakič, ko je v Sloveniji razlagal, kje trenira, je dejal: Na koncu Tržaške (ceste). Ko še ni bilo obvoznice, je bil konec Tržaške ceste namreč prav v Trstu,« pojasni Gruden, ki je Brumno-vo izjavo zato izbral tudi za naslov. Premiere v Kinodvoru v Ljubljani si je ogledalo veliko gledalcev, med katerimi je bilo tudi skupina jadranovcev. Dokumentarni film v produkciji Proteusfilma in v koprodukciji slovenskega programa RAI bodo predvajali tudi po televiziji, in sicer na slovenskem programu Rai 3 v nedeljo, 6. junija ob 20.50. Vsi si bomo film lahko ogledali tudi v Nabrežini na igrišču Sokola, v sredo 9. junija, ob 21. uri in v četrtek, 10. junija, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob priliki občnega zbora ŠZ Dom (ob 19. uri). (V.S.) nogomet Kras-Jesina najprej v Repnu Kras Koimpex bo prvo finalno tekmo končnice prvenstva za napredovanje v D-ligo proti Jesini igral v nedeljo (začetek ob 16. uri) v Repnu. Tako je namreč določil včerajšnji žreb v Rimu. Povratna tekma bo tako v nedeljo, 13. junija, v Jesiju. »Boljše tako,« se je oddahnil Krasov športni vodja Goran Kocman, ki je še dodal: »Bržkone bo na prvo tekmo prišlo tudi manj navijačev iz Jesija. Mi pa imamo več časa, da lahko bolje organiziramo gostovanje v Markah.« KOLESARSTVO Laurenciceva v deželni konkurenci 1., Milic 2. Doberdobska kolesarka Jasmin Laurencic (Team Isonzo) je na deželni dirki v kategoriji naraščajnic v kraju Pro-dolone pri San Vitu al Tagliamento zasedla končno 4. mesto, od deželnih tekmovalk pa je bila najboljša. S tem je odnesla domov letošnjo že drugo majico deželne prvakinje. Na tekmovanju je nastopil tudi tržaški kolesar Denis Milic, dijak višje srednje šole Jožef Stefan. Milic je bil v deželni konkurenci drugi. Na dirki »Piccole Fiandre« pri Flaibanu pa je Milic osvojil končno 11. mesto. D. Gregori 9. pri Vidmu Slovenski kolesarji tržaškega kluba Team Eppinger Saab so konec tedna nastopili na dirki v Pocenii pri Vidmu (72 km, povprečna hitrost 44,3 km/h). Danjel Gregori je osvojil solidno 9. mesto v kategoriji senior, Andrej Komac pa je bil 13. Oba sta bila s skupino drugih dveh kolesarjev v begu, 8 kilometrov pred ciljem pa jih je skupina ujela. V kategoriji gentleman se je Ivo Doglia uvrstil na 5. mesto. Člani tržaškega kluba bodo danes nastopili na deželnem ljubiteljskem prvenstvu na Vrhu na Goriškem. TEK PO NAPOLEONSKI -Danes (start ob 9.30) bo pri parkirišču na Vejni 4. preizkušnja tekaškega pokrajinskega prvenstva. Proga je dolga približno 8 km. --—^ nogometno sp 2010 - Predstavitev skupine A j Domači »bafana bafana«, mlada Mehika, lH samozavestni Urugvaj in motivirana Francija Mehičani se odpravljajo na svoje peto zaporedno svetovno prvenstvo. Glavni cilj je priti v drugi del tekmovanja. Seveda je to lažje reči, kot doseči. To bo sicer skupno 14. nastop Mehike na zaključnem turnirju, le dvakrat pa se je uvrstila v četrtfinale. Obakrat na domačih tleh: 1970 in 1986. Za razliko od mnogih preteklih prvenstev so se Me-hičani zdaj malce umirili v svojih napovedih. Vzrok je ta, da so se načrtno obrnili k mlajši generaciji nogometašev, ki naj bi zablestela predvsem na SP 2014 v Braziliji. Nova generacija je sicer zelo samozavestna in mnogi nogometaši uspešno igrajo po evropskih klubih. Selektor Javier Aguirre upa, da bo skušal čim več izvleči iz njihovih sposobnosti in ambicij. Šef na igrišču je raznovrstni igralec Barcelone Rafael Marquez, v obrambi mu pomagata Carlos Salcido in Ricardo Osorio, za izkušnje skrbita Cuauhtemoc Blanco in Gerardo Torrado, mlada kri pa vre v Giovaniju dos Santosu, Carlosu Veli in Andresu Guar-dadu. Južnoafriška republika Južnoafriška republika je veliko tekmovanje nazadnje gostila leta 1996, ko se je tam zbralo 14 držav in zaigralo na afriškem prvenstvu. Ko so Južnoa-fričani oznanili, da se potegujejo za SP v nogometu, jim nihče ni pripisoval možnosti, da bodo s kandidaturo uspešni. Če so leta 1996 z dvema goloma Marka Williamsa proti Tuniziji še zmagali na afriškem prvenstvu in prvič osvojili naslov prvaka ter s tem marsikomu zaprli usta, se zdi podoben uspeh na tokratnem tekmovanju 14 let kasneje več kot čudež. Zmaga ob ekipah, kot so Alžirija, Tunizija in Gana, je namreč precej bolj verjetna kot v konkurenci ekip iz Španije, Italije in Brazilije, s katerimi se bo JAR za naslov najboljšega morala spoprijeti tokrat. Reprezentanca JAR je na SP že nastopila dvakrat, in sicer leta 1998 in 2002. A nastopi so se za »bafano ba-fano« (naši fantje v jeziku zulu) hitro končali in po letu 1996 pravih rezultatov ni bilo več. Čeprav jo je lanski pokal konfederacij še navdahnil z upanjem, pa zmaga nad Novo Zelandijo in remi z Irakom, oziroma ena zmaga v petih tekmah, le niso tako zavidljiva popotnica za letošnje prvenstvo. Najbolj slovito ime v reprezentanci je selektorjevo. Carlos Alberto Perreira je z Brazilijo že osvojil naslov svetovnih prvakov. Poleg tega je na SP popeljal že štiri različne reprezentance (Kuvajt 1982, Združene Arabske Emirate 1990, Brazilijo 1994 in 2006 ter Savdsko Arabijo 1998). Le legendarni Bora Milutinovic je na SP peljal eno reprezentanco več. Šestinšestdesetletni Perreira, ki je večinoma deloval v reprezentancah z Bližnjega Vzhoda, bdel pa je tudi nad Turčijo, je bil v Južnoafriški republiki za svoje delo deležen številnih kritik. Tudi zato se je aprila 2008 poslovil od selek-torskega stolčka. A premor ni trajal dolgo, saj ga je vodstvo zveze po neuspelem poskusu z naslednikom Joelom San-tano kmalu pripeljalo nazaj. Steven Pienaar je najverjetneje najboljši približek nogometnemu zvezdniku, ki ga premore JAR. Sedemindvajsetletni nogometaš iz Johannesburga igra pri Evertonu, zanj pa se zanimajo tudi številni drugi premierligaški klubi. Poklicno kariero je Pienaar začel v Cape Townu, nato je igral v Ajaxu iz Amsterdama, s katerim je leta 2002 in 2004 osvojil naslov prvaka. Sledila je selitev v Borussio Dortmund, od koder je šel kot posojeni igralec v Everton, nato pa je postal stalni član slednjega moštva. Francija Po kontroverzni uvrstitvi na SP, gol Williama Gallasa po podaji z roko Thierryja Henryja je odmeval še dolgo, bodo Francozi skušali pozabiti na razočaranje z zadnjega SP v Nemčiji 2006, ko so v finalu izgubili proti Italiji. »Trikolore« kljub drugačnim napovedim še vedno vodi Raymond Do-menech, 57-letni strokovnjak, ki je na se-lektorskem stolčku od leta 2004. Njegovo vodenje je že razburjalo francosko javnost, saj mnogokrat v reprezentanco ni vpoklical nekaterih zvezdnikov, »ra- zočaral» ni niti tokrat. Za Domenecha je na primer eden najboljših francoskih nogometašev Eric Cantona dejal, da je »najslabši selektor po Ludviku XVI«. Zvezdnik moštva je nedvomno 26-letni Franck Ribery, ki pa ga v zadnjem času pestijo poškodbe. Prva štiri leta je igral v Franciji pri različnih klubih, se nato v začetku leta 2005 preselil v Turčijo in se nato vrnil v Marseille. Leta 2007 se je za 25 milijonov evrov preselil v Bayern München. Zaradi znanja, ki ga premore, in sposobnosti, ki jih kaže na igrišču, je že dolgo na seznamu želja Manchester Uniteda, Manchester Cityja, Barcelone in Real Madrida. Reprezentanca, ki je leta 1998 zmagala na SP, dve leti kasneje osvojila tudi naslov evropskih prvakov, ima v JAR prav gotovo visoke cilje. Po porazu v finalu SP po enajstmetrovkah izpred štirih let, je cilj Riberyja, Henryja, Patricea Evraja, Nicolasa Anelkaja in drugih pravzaprav samo eden ... Urugvaj Urugvaj si je kot zadnja reprezentanca zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu, a si bo ekipa nedvomno prizadevala, da povrne nekoč že zavidljiv ugled. Urugvaj je namreč že osvojil dva naslova svetovnih prvakov, in sicer v davnih letih 1930 in 1950. Zadnja leta so minila v razočaranju, saj so od štirih zadnjih prvenstev zaigrali le na enem, ko so leta 2002 v Aziji nastope končali v prvem krogu. Moštvo vodi 62-letni Oscar Taba-rez, z vzdevkom »El Maestro«, ki je v svoji bogati karieri bdel tudi nad klubi iz Kolumbije, Italije, Argentine in Španije. V treh letih mu je uspelo izgraditi stabilno ekipo, v kateri stavi predvsem na Diega Forlana in kapetana Diega Lugana, tudi rezervni igralec Sebastian Abreu zna prevzeti vlogo voditelja. Tu so še mladi Luis Suarez, Alvaro Pereira in vratar Fernando Muslera. Predvsem Forlan je ključni igralec ekipe, ki je že zaigral na prvenstvu leta 2002 in že vknjižil gol. Po začetkih v Argentini (Indipendente) se je preselil v Manchester United, nato pa še v Villar-real in Atletico Madrid, kjer si je prislužil dva evropska zlata čevlja. Je vodja ekipe, čeprav mu nekateri kritiki očitajo, da za reprezentanco ne pokaže toliko kot sicer v igrah na klubski ravni. Ekipa stavi predvsem na čvrsto obrambo in prisotnost vrhunskih napadalcev, ki pa zmeraj ne izpolnijo svojih nalog. Zadnje tekme so Urugvajcem pokazale, kje trenutno stojijo. Porazi proti velikanoma, kot sta Brazilija in Argentina, jih nista potrla, pač pa sta jih napolnila s samozavestjo, ki jo želijo proti tekmecem v skupini nedvomno pokazati. Vodilo ekipe je zato »spremeniti ugled urugvajskega nogometa«. Lepa popotnica je že to, da precej igralcev redno igra v evropskih klubih in pa tudi sama uvrstitev na SP. (STA) 20 Sreda' 2. jun'ja 2010 ŠPORT / namizni tenis - Državno prvnestvo Med veterankami je Kras osvojil prvo kolajno košarka - Državni finale U17 Interclub z Mio Kraus na 5. mestu Sonja Doljak kroma Edi Bole kroma V kraju Ponte di Legno pri Bre-sci se je prejšnji konec tedna začelo 63. državno namiznoteniško prvenstvo. Za zeleno mizo so prvi stopili veterani v različnih starostnih kategorijah. Včeraj je Kras osvojil že prvo kolajno: veteranki Sonja Doljak in Sabrina Moretti sta med ženskimi dvojicami v kategoriji Over 40 osvojili drugo mesto. V finalu sta s 3:1 klonili proti paru iz Novare Puricelli/Loaldi. Dvojico sta lani premagale, letos pa se je zataknilo: »Tokrat nisva bili dovolj zbrani in sva preveč grešili, tako da so nasprotnice naše napake s pridom izkoristile,« je pojasnila Dolja-kova, ki je lani in leta 2005 (z Dam-jano Sedmak) osvojila državni naslov med dvojicami. Sonja Doljak je letos nastopala v prvnestvu B-lige in z Ireno Rustja ter Tjašo Kralj napredovala v A2-ligo, soigralka Morettijeva pa je bila članica ekipe Coccaglia in v A1-ligi odigrala štiri dvoboje. Do finala sta se prebili z dvema gladkima zmagama: naprej sta s 3:0 premagali par Mastrantonio/Sacco, nato pa z enakim izidom še dvojico Condorel-li/Mauriello. Med ženskimi dvojicami Over 40 sta nastopili tudi Damjana Sedmak in Monica Mosetti, ki sta izpadli že po prvi tekmi v osmini finala. Krasovki sta se zelo dobro upirali, nato pa po petih nizih prepustili zmago dvojici Bartolommei/Alghisi. Skupno je nastopilo deset dvojic. Včeraj je na državnem prvenstvu nastopil tudi Gianni Rotella v kategoriji Over 40, a se ni prebil iz skupine. Med posamezniki v kategoriji Over 60 je Edi Bole zaključil svoje nastope v šestnajstini finala. Igralec Krasa se je prebil iz skupine (nastopilo je 45 posameznikov v 11 skupinah), v nadaljevanju je premagal Baiocchija, s 3:1 pa klonil proti Valterju Ranzatu. S tržaškim igralcem Ginom Liubicichem je nastopil tudi med dvojicami in po prvi tekmi v šestnajstini finala izpadel. V naslednjih dneh bodo nastopile še ostale Krasove veteranke, od katerih lahko pričakujemo bero kolajn. Ze danes se bodo Sedmakova, Doljakova in Mosettijeva pomerile med posameznicami (over 40), z Miličevo, Bla-žinovo, Vesnaverjevo in Torrentijevo pa tudi v ekipnem tekmovanju. (V.S.) Na državnem finalu U17 v Bolseni pri Orvietu je ženska ekipa Intercluba iz Milj, v kateri igra tudi slovenska igralka Mia Kraus, osvojila odlično 5. mesto. Ekipa deklet, ki jo trenira slovenski trener Matija Jogan, se je nepričakovano prebila iz kvalifikacijske skupine, nato pa izgubila v četrtfinalu proti Napo-liju s 73:49. V kvalifikacijah je Interclub najprej izgubil proti Costamasnagi (Mi) 51:50, nato je premagal Genovo 62:57, na zadnji tekmi pa je klonil proti najboljši ekipi skupine San Martino di Lu-pari (Pd) le za 8 tock (45:37). Ker pa je Genova izgubila proti Costamasnagi, so v četrtfinale zaradi boljše koš razlike napredovale Joganove varovanke. Milj-čanke bi v četrtfinalu lahko dosegle še kaj več, a so igrale brez najboljše igralke Fragiacomo, ki si je že v drugi kval-fikacijski tekmi zvila gleženj. Nastop Mie Kraus je bil na vseh tekmah zelo dober kljub lažji poškodbi gležnja in kroničnim težavam s koleni. Mia je povprečno igrala 35 minut na tekmo, zbrala skupno 60 skokov (15 na tekmo) in 15 blokad (4 na tekmo) ter dosegla 21 točk (5,1 na tekmo). Sodila je med boljše centre finala in prejela tudi več pohval. Italijanski prvak bo znan danes: za zmago se potegujejo Napoli, Biassono (Mi), Bergamo in San Martino (Pd). Na finalu je nastopilo 16 najboljših italijanskih ekip. karji gostovali v Tržiču in prepričljivo izgubili proti mladi postavi Falconstar-ja. Nabrežinski košarkarji so očitno podcenjevali nasprotnike, saj je bil njihov pristop do tekme precej ravnodušen. Gostitelji so že po prvi četrtini vodili z 9 točkami prednosti, razliko v točkah stalno večali ter na koncu zanesljivo in zasluženo zmagali. V Sokolovih vrstah so igrali vsi pod svojimi sposobnostmi. Malenkost bolje so se od ostalih odrezali Umek, ki je bil s 16 točkami najboljši strelec ekipe, Spadoni, ki je skušal organizirati igro svojega moštva, in Vidali, ki je bil požrtvovalen v obrambi (8 skokov). Sokol bo svoje zadnje srečanje v tem prvenstvu igral v petek (21.00) v Nabrežini proti Mossi. (lako) Caorle napredovale Po Pordenonu Janeza Drvariča, ki je napredoval neposredno preko prvega mesta v rednem delu C skupine državne košarkarske C-lige, je v amatersko B-ligo po play-offu prestopil tudi prvi nosilec Caorle, bivši klub trenerja Wal-terja Vatovca. V beneškem derbiju je v dveh finalnih tekmah končnice ugnal Marghero (v drugem dvoboju v gosteh z 52:63). Tako se je zaključilo prvenstvo, v katerem je v sezoni 2009/2010 igral tudi Jadran Qubik Caffe. Fotografski utrinki Sokol brez motivacij turnirja minibasketa Falconstar - Sokol 63:46 (19:10, 35:22, 42:33) SOKOL: Spadoni 5, Rogelja 4, Hrovatin, Umek 16, Vidali 5, Budin 6, Piccini 3, Guštin 7, Kocman, trener Emili. 3 TOČKE: Umek 2; PON. Budin (38). Dolgo in za nekatere ekipe skoraj »mučno« promocijsko prvenstvo se nagiba h koncu. V predzadnjem krogu so povsem demotivirani Sokolovi košar- Fotografski utrinki Trofeje ZSŠDI v minibasketu, ki jo je košarkarska komisija priredila v soboto 29. maja v športnem centru pri Briščikih, si lahko ogledate v fotogaleriji na naši spletni strani www.primorski.eu. Na festivalu male košarke so sodelovale ekipe Breg, Sokol in združena ekipa Polet/Kontovel. več fotografij na WWW.primorski.eu šolski šport - Športni dan nižjih srednjih šol na Stadionu 1. maja Pomerili so se v ekipnih športih Na Stadionu 1. maja so se prejšnji teden na medšolskem športnem dnevu zbrali dijaki nižjih srednjih šol Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in Katinare, Ivana Cankarja s Sv. Jakoba in Simona Gregorčiča iz Doline. Približno 150 dijakov se je pomerilo v ekipnih športih: dijaki prvih razredov so tekmovali v igri med dvema ognjema, dijaki drugih in tretjih razredov pa so se pomerili v odbojki, košarki in malem nogometu. V vseh športih so se pomerili v mešanih ekipah (dekleta in dečki). Ze tradicionalno srečanje sta kooridinirala profesorja Jadrana Gabrovec in Claudio Starc, v pomoč pa jima je priskočila tudi profesorica Silva Meulja. Udeležence športnega dne je pred začetkom tekmovanja pozdravil tudi predsednik ŠZ Bor Igor Kocjančič, ki je predstavil delovanje društva in vsem zaželel prijeten dan. Izidi: Med dvema ognjema: 1. Ciril Metod -Katinara, 2. Simon Gregoričič, 3. Ciril Metod - Sv. Ivan. Odbojka: 1. Simon Gregoričič, 2. Ciril Metod - Sv. Ivan, 3. Cankar; Košarka: 1. Simon Gregoričič, 2. Ciril Metod - Sv. Ivan, 3. Cankar; Mali nogomet: 1. Cankar, 2. Ciril Metod - Katinara, 3. Ciril Metod - Sv. Ivan. Dijaki vseh razredov so se na zunanjem igrišču pomerili v malem nogometu (levo). Ob igrišču (desno) pa so dijaki navijali kroma □ Obvestila ŠD VESNA vabi člane na občni zbor, ki bo v petek, 4. junija, v drugem sklicanju ob 20. uri na športnem igrišču v Križu. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 19982003) od ponedeljka, 14.6. do petka, 25.6. Informacije in prijave na ZSŠDI (040635627) do torka, 9. junija (urnik: 8.00-14.00). ŠD SOKOL v sodelovanju z ZSŠDI prireja odbojkarski kamp »Igrajmo Minivolley« pod vodstvom domačih trenerjev za punčke in fantke od letnikov 1999 do 2003 v nabrežinski občinski telovadnici od ponedeljka 14. junija do petka 18.junija z urnikom od 8.30 do 12.30. Poskrbljeno bo tudi za malico. Prijave v telovadnici v Nabrežini pri Tjaši ali telefonsko na ZSŠDI-ju (tel. 040635627). AŠZ SLOGA vabi na redni občni zbor društva, ki bo v petek, 11. junija ob 20.00 v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. PLANINSKA ŠOLA SPDT - Mladinski odsek SPDT prireja od 28. junija do 3. julija 2010 deseto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite tel.št 338-4913458. AŠŽ GAJA - teniška sekcija organizira od 14. junija do 2. julija začetne in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in nižješolce. Pojasnila in prijave na tel. št.: 389-8003486 (Mara). ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR in ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletna športna tedna. Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra. Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam, ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Do 18. junija je obvezen predvpis! Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ BOR na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije: 040-51377 (ponedeljek - petek 15.00 - 18.00) ali pa mailu: sport.bor@gmail.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira od 7. do 25. junija v bazenu na Alturi intenzivni plavalni tečaj za otroke od 4. do 11. leta. Vadba bo potekala vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek. Za informacije in vpis pokličite vsak delavnik na tel. št. 040-51377 od 15. do 17. ure do torka, 1. junija. AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v zgornjih prostorih »Dom Brdina« Proseška ul. 109, Opčine. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti. Kamp se bo odvijal od 14.-18. in od 21.- 25. junija 2010. Za informacije in prijave pokličite 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena). JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski, na jadrnicah O'pen Bic, tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti in štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. e-mail: info@yccupa.org , in na spletnih straneh www.yccupa.org. ŠD BREG - Odbojkarska sekcija organizira v nedeljo, 6. junija praznik odbojke od začetka do danes. Na odbojkarski turnir so povabljene vse odbojkarice, odbojkarji in trenerji, ki so v teh 45. letih oblekli društveni dres. Vsi, ki bi radi nastopili na turnirju in nato na prazniku, prosimo, da potrdijo svojo prisotnost na naslednje tel. št. (v večernih urah): Martina S. 335-6045771, Mira K. 040-228236, Sonja K. 347-4421386. ŠD BREG - Košarkarski kamp 2010. Kje? V dolinskem športnem centru. Kdaj? Od 14. do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Kdo? Dekleta in fantje od 7. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije: od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. AŠD SK BRDINA - organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 02. junija na info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 Nastja! ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL, v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal v dveh izmenah: od 21.6. do 25.6. in od 28.6. do 2.7. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 3385889958 ali marinandrej@alice.it. NK KRAS - organizira nogometni kamp, ki bo od 14. do 19.6. v Repnu, za dečke in deklice letnikov 1997-2004. Za vpis (do 9.6.) in informacije pokličite na: 3289518440 (Maurizio) in 3280350533 (Srečko). / SVET Sreda, 2. junija 2010 21 bližnji vzhod - Varnostni svet ZN je zahteval preiskavo incidenta Obsodbe Izraela zaradi napada na ladje se nadaljujejo Izrael pa vztraja, da bo tudi v prihodnje preprečil vsak podoben poskus pomoči Gazi TEL AVIV/NEW YORK - V mednarodni skupnosti so se včeraj nadaljevale obsodbe ponedeljkovega napada izraelskih ko-mandosov na ladje s človekoljubno pomočjo za Gazo, v katerem je umrlo najmanj devet ljudi. Varnostni svet ZN je tako zahteval preiskavo incidenta. Izrael pa je vztrajal, da bo tudi v prihodnje preprečil vsak poskus, da bi ladje s pomočjo dosegle Gazo. Izraelske sile so pred zoro v ponedeljek v mednarodnih vodah napadle konvoj šestih ladij, na katerih so bili mirovni aktivisti s pomočjo za Palestince na območju Gaze. Napad izraelskih komandosov je že v ponedeljek sprožil ostre odzive mednarodne skupnosti, v več državah pa so potekali tudi jezni protesti. Varnostni svet ZN je v torek po več kot 12 ur dolgi razpravi sprejel predsedniško izjavo, v kateri je zahteval preiskavo vojaškega posredovanja Izraela ter takojšnjo izpustitev ladij in pridržanih civilistov. Izjava VS ZN sicer ni zavezujoča in je manj ostra, kot so zahtevali Palestinci in Turčija, vendar so jo članice sprejele soglasno. V razpravi pred sprejetjem izjave je bilo med drugim slišati opozorila o tem, da do krvavega incidenta ne bi prišlo, če bi Izrael odpravil blokado območja Gaze, ki traja že od leta 2007 in zaradi katerega poldrugi milijon tamkajšnjih prebivalcev trpi hudo pomanjkanje. Vse kritike pa je odločno zavrnil namestnik izraelske veleposlanice pri ZN Daniel Carmon. Med drugim je dejal, da je šlo za linč izraelskih vojakov, pri katerem so sodelovali posamezniki s terorističnimi zvezami. Konvoj naj bi organizirala skupina z radikalno protizahodno usmeritvijo, ki podpira teroristične organizacije, kot sta Hamas in Al Kaida. Da izjava VS ZN Turčije ni zadovoljila, je dal v parlamentu v Ankari vedeti turški premier Recep Tayyip Erdogan. Menil je, da je potrebno poleg izjave VS ZN storiti več. "Suhe izjave z obsodbami niso dovolj... Potrebni so rezultati." Sicer pa je Erdogan izraelski napad označil za "krvav pokol", za katerega bi moral biti Izrael kaznovan. Na ladjah, ki so jih napadle izraelske sile, je bilo veliko Turkov, prav tako pa naj bi bila večina med najmanj devetimi smrtnimi žrtvami napada turških državljanov. Zaradi ponedeljkovega izraelskega napada na humanitarni konvoj za Gazo se je včeraj sešel tudi Svet ZN za človekove pravice v Ženevi. Zahtevo za sklic je v ponedeljek podala palestinska stran. Po pričakovanjih bo svet danes glasoval o osnutku resolucije, ki poziva k oblikovanju medna- Protiizraelski protest v Carigradu ansa rodne misije za ugotavljanje dejstev glede ponedeljkovega krvavega incidenta. Na izrednem zasedanju so se sešli tudi veleposlaniki 28 članic Nata. Generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen se je po zasedanju sveta zveze Nato izognil ostri kritiki Izraela, je pa Izrael pozval, naj takoj osvobodi zajete aktiviste in ladje. Države po svetu so tudi včeraj obsojale ponedeljkovo izraelsko akcijo. Rusija in EU sta v skupni izjavi, sprejeti na vrhunskem srečanju v Rostovu na Donu, pozvali k "polni in neodvisni" preiskavi. Predsedujoči Odboru ministrov Sveta Evrope Antonio Milošoski pa je napad označil za veliko tragedijo. Jordanski kralj Abdulah II. je napad označil za zločin, od mednarodne skupnosti pa zahteval "takojšnje in učinkovite korake" za odpravo blokade Gaze. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je medtem odredil odprtje prehoda Rafa v Gazo za dostavo človekoljubne pomoči in zdravil na obubožano območje. To je edini terminal v Gazo, ki ni pod nadzorom Izraela, Egipt pa ga je zaprl leta 2007, ko je oblast na območju prevzelo palestinsko gibanje Hamas. Izraelski napad na humanitarni konvoj so obsodili tudi v Pekingu. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je v Teheranu dejal, da imajo natančne informacije o tem, da Izrael načrtuje "množični napad" na Gazo. Iranski vrhovni verski voditelj Ajatola Ali Hamenej je medtem zahte- val, da se izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Ehu-da Baraka zaradi ponedeljkovega napada postavi pred sodišče. Izrael je kljub obsodbam v svetu napovedal, da bo tudi v prihodnje preprečil vsak poskus ladij s pomočjo, da bi dosegle območje Gaze. Namestnik izraelskega obrambnega ministra Matan Vilnai je za izraelski radio zatrdil, da ladjam ne bodo dovolili, da bi dosegle Gazo in oskrbovale "nekaj, kar je postalo teroristična grožnja v osrčju Izraela". Vilnai je še dejal, da "v Gazi ni humanitarne katastrofe", priznal pa je, da so razmere težke. Izrael je sicer več deset v ponedeljek na ladjah zajetih aktivistov že deportiral, več sto pa jih še zadržuje. Izmed 682 ljudi iz 42 držav, ki so bili na krovu šestih ladij, so jih po podatkih izraelske policije 45 deportirali, drugi pa ostajajo zaprti. Kljub ponedeljkovi krvavi operaciji in včerajšnji izraelski napovedi so organizatorji konvoja proti Gazi že poslali novo ladjo, ki je trenutno v vodah ob Italiji, kmalu pa naj bi tja napotili še eno ladjo. Ladji naj bi do območja pripluli konec tega ali v začetku prihodnjega tedna. Znova pa je bilo medtem nasilno v Gazi. V napadu izraelskih letalskih sil na severu območja so bili ubiti trije Palestinci. Izrael je napad izvedel, potem ko sta na judovsko državo padli dve raketi. Izraelske sile so že pred tem ubile dva Palestinca, ki sta se iz Gaze vtihotapila na jug Izraela. (STA) terorizem Ubit tretji človek Al Kaide KABUL - Teroristična mreža Al Kaida je včeraj sporočila, da je bil ubit eden od njenih ustanoviteljev, sicer egiptovski državljan Mustafa Abu al Jazid. Tretji človek Al Kaide naj bi bil ubit v napadu ameriških letal na cilje v Pakistanu. Da je bil al Jazid ubit, so sicer poročali že pred dvema letoma, vendar pa je tokrat prvič, da je teroristična mreža njegovo smrt priznala na spletu. Po navedbah ameriških predstavnikov je bil 55-letni al Jazid v Al Kaidi odgovoren za finance in operativno načrtovanje, zato je njegova smrt zanjo velik udarec. Tarča ameriških napadov je bil že nekaj časa. Podrobnosti o njegovi smrti niso znane, na islami-stičnih spletnih forumih pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP mogoče prebrati, da je bil ubit skupaj z ženo, tremi hčerami in vnukinjo, v napadu pa je umrlo še več drugih ljudi. (STA) poljska Objavljen posnetek iz črne skrinjice VARŠAVA - Poljska je včeraj objavila prepis posnetkov iz črne skrinjice ponesrečenega letala, ki je 10. aprila s poljskim predsednikom Lechom Kaczynskim na krovu strmoglavilo v bližini letališča v ruskem Smolensku. Gre za posnetek zadnjih 40 minut dogajanja v pilotski kabini, ki potrjuje, da se pilota nista odzvala na avtomatska opozorila o nevarnosti. Poljska je na spletni strani notranjega ministrstva objavila prepis posnetka iz črne skrinjice v ruskem in poljskem jeziku. Iz prepisa je med drugim razvidno, da so letalski instrumenti pilota v zadnjih 20 sekundah leta večkrat opozorili, da letalo leti prenizko, vendar se pilota na opozorila nista odzvala. Posnetke iz črne skrinjice letala tu-poljev 154 je Moskva Varšavi uradno predala v ponedeljek. A brat dvojček umrlega poljskega predsednika Jaroslaw Kaczynski je na Moskvo že naslovil zahtevo, da Poljski preda originalni črni skrinjici ponesrečenega letala. "Pričakujem, da bo Rusija Poljski predala originalne dele letala, ki so potrebni za preiskavo nesreče, vključno s črnima skrinjicama," je dejal Kaczynski in ponovil svoje že znano stališče, da bi morala preiskavo aprilske nesreče voditi Poljska. Preiskavo letalske nesreče, v kateri je poleg poljskega predsednika umrlo vseh 95 ljudi na krovu, med njimi številni predstavniki ruskega političnega vrha, je takoj po nesreči sicer prevzela Rusija. Člani stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega so na poljskega premiera Donalda Tuska že tudi uradno naslovili poziv, naj Poljska prevzame vodenje preiskave, pri čemer so Moskvi v dosedanjem poteku preiskave očitali številne napake. Tusk je omenjene obtožbe zavrnil. V dneh po nesreči so se pojavila ugibanja, da naj bi vidni član ruske delegacije, ki je bila namenjena na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih vojakov v Katin-skem gozdu, od pilotov zahteval, da v Smo-lensku pristaneta kljub nemogočim vremenskim razmeram. Tega preiskava doslej ni potrdila, kljub temu pa sedem tednov po nesreči še zmeraj ni znano, kaj točno je botrovalo nesreči. Preiskovalci so možnost eksplozije, tehnične napake ali terorističnega dajanja sicer izključili. Kljub temu da Poljska še vedno žaluje za umrlim predsednikom, pa se je medtem že začela predsedniška volilna tekma. Za predsedniški stolček se poteguje tudi brat dvojček preminulega Kaczynskega, ki pa mu javnomnenjske raziskave v zadnjem času namenjajo manjšo podporo kot glavnemu nasprotniku Bronislawu Komorow-skemu. Komorowskega - ta pripada vladajoči Državljanski platformi (PO), ob smrti Kaczynskega pa je kot dotedanji predsednik parlamenta postal vršilec dolžnosti predsednika države - namreč trenutno podpira 50 odstotkov Poljakov, medtem ko podporo Kaczynskemu trenutno napoveduje okoli 30 odstotkov vprašanih. (STA) afganistan - Intervju z nacionalnim koordinatorjem za Afganistan na zunanjem ministrstvu RS Jurijem Rifeljem Džirga za pomiritev države LJUBLJANA/KABUL - V Afganistanu se bo danes sestala tradicionalna plemenska skupščina, ki naj bi se je udeležilo okoli 1600 političnih, plemenskih, verskih in drugih voditeljev iz vse države. Namen te tretje "džirge" od padca talibanskega režima leta 2001 je določitev smeri mirovnega procesa v Afganistanu. Zato so jo poimenovali tudi "mirovna džirga". Mirovna džirga v Kabulu naj bi trajala tri dni. "Osnovni namen te mirovne skupščine je predvsem, da se poskuša na miren način integrirati tiste upornike, ki niso ideološki talibani, in da se jim poskuša pomagati pri vključevanju v civilno življenje," je za STA pojasnil posebni koordinator za Afganistan na slovenskem zunanjem ministrstvu Jurij Rifelj. V tem smislu naj bi na konferenci predstavili tudi povsem konkreten načrt za reintegracijo in spravo, ki ga je že konec januarja v Londonu napovedal afganistanski predsednik Hamid Karzaj. "Predvidoma julija pa bo v Kabulu sledila še mednarodna konferenca, na kateri naj bi mednarodna skupnost izrazila tako poli- tično kot materialno podporo temu načrtu - torej skladu za reintegracijo, preko katerega naj bi zagotovili preživetje upornikom, ki bodo položili orožje, in da ne bo prišlo do frustracij, ki bi spet vodile v uporništvo," pojasnjuje Rifelj. "Poleg tega so se Afganistanci morda zdaj končno začeli med seboj pogovarjati o lastni usodi in se zavedajo, da je konflikt bolje reševati po mirni poti, kot da se vleče. To namreč ni izčrpavajoče le za mednarodno skupnost, ampak predvsem za prebivalce Afganistana," poudarja Rifelj in opozarja, da "če bi afganistanskim oblastem uspelo uveljaviti svojo voljo predvsem s silo, bi bilo to glede na raznolikost uporniškega gibanja lahko Pirova zmaga, ki bi zahtevala še več sredstev, kot bi bilo potrebno, namesto da bi bila ta sredstva namenjena za stabilizacijo oz. razvoj". "Mirovna skupščina bo torej pomemben mejnik za nadaljnji razvoj Afganistana," meni Rifelj in dodaja, da po ocenah diplomatov proces v Afganistanu vendarle napreduje v pozitivni smeri. "Težko je v teh trenutkih zahtevati povsem konkretne ukrepe; pomembno je, da so se zdaj sprožili določeni procesi, ki gredo v pozitivno smer in da bodo Afganistanci lahko kmalu prevzeli odgovornost za lastno usodo," poudarja. Vojaška operacija Moštarak na jugu Afganistana je sicer pokazala, da afganistanske oblasti nimajo zadostnih civilnih kapacitet, s katerimi bi zapolnili prostor, iztrgan iz rok upornikov, pojasnjuje Rifelj. "In na tem nevojaškem segmentu se vidi, da ima mednarodna skupnost še veliko manevrskega prostora, kako pomagati Afganistanu, predvsem pri izobraževanju uradnikov, pri upravljanju z razvojno pomočjo, pri reformah in pri vzpostavljanju državne strukture, ki je bila v Afganistanu odsotna praktično od sovjetske invazije naprej," pojasnjuje. "Ključna je sicer še vedno varnost, se pravi pomoč pri vzpostavljanju afganistanskih varnostnih struktur, da nobena od radikalnih skupin, ki predstavlja manjši del prebivalstva, ne bo mogla izsiljevati večine Afganistancev, ki si želijo miru in konec konflikta," pojasnjuje Rifelj. Kot je dodal, gredo tudi prizadevanja Slovenije v to smer. "Mi se ne zavzemamo za izvoz demokracije. Naš pristop je, da najprej pomagamo pri stabilizaciji in pri temeljnem spoštovanju človekovih pravic. Upam pa si trditi, da je zadeva v Afganistanu ta trenutek na pravi poti," meni Rifelj. "V javnosti se je ustvaril nek mit, da gre v Afganistanu za okupacijo oz. agresijo Zahoda. Ampak tu je treba zelo jasno in glasno povedati, da gre za angažiranje mednarodne skupnosti, ki je utemeljena na sklepih Združenih narodov," poudarja Ri-felj in dodaja, da je mandat Nata, ki vodi sile mednarodne sile Isaf v Afganistanu, skrb za varnost in stabilizacijo Afganistana, Varnostni svet ZN pa ta mandat obnavlja le za obdobje enega leta. "Kar se tiče Slovenije, kaj tam počne - treba se je zavedati, da živimo v globalnem svetu. Četudi se bomo pretvarjali, da nekateri problemi ne obstajajo, ker nas ni tam, bodo ti problemi slej ko prej vseeno prišli do nas," opozarja Rifelj. "Dejstvo pa je tudi, da so v Afganistanu vsi najpomembnejši slovenski politični, gospodarski in varnostni partnerji. In to so isti partnerji, s katerimi Slovenija sodeluje pri urejanju razmer na Zahodnem Balkanu. Bilo bi nekoliko nenavadno, če bi Slovenija rekla, da se Afganistanske igre ne gremo, ker se nas ne tiče in ker je predaleč, po drugi strani pa vas prosimo, če bi nam vseeno pomagali na Zahodnem Balkanu," meni Rifelj. "Treba se je vseskozi zavedati, da živimo v povezanem svetu, da je pač težko tehtati, koliko daš in koliko dobiš. Spomnil bi na primer, ko sta bili pred obalo Somalije pred pirati rešeni slovenski ladji. Eno je rešila indijska mornarica, drugo pa danska vojaška ladja. In to je princip kolektivne varnosti," opisuje Rifelj. "Popolnoma se zavedamo, da zgolj vojaška prisotnost v Afganistanu ne bo prinesla dolgoročne rešitve oz. stabilizacije in da je potrebno pristopiti k civilno-razvoj-nim projektom. Vendar pa je mednarodna vojaška prisotnost nujna, dokler Afganistan ne bo sposoben sam poskrbeti za lastno varnost," poudarja Rifelj. Mihael Šuštaršič (STA) 22 Sreda, 2. junija 2010 ŠOLSTVO / dpzio jožefa stefana - Ekskurzija v organizaciji ZRSŠ licej a. m. slomška - Projekt o Evropi Odkrivali slovensko obalo Obisk Bruslja Za dijake 2. in 3. razreda elektronske in mehanske smeri - Obisk Kopra, Luke Koper, sečoveljskih solin in Pirana Nagradni izlet v okviru projekta Poznati Evropo - Ustvariti Evropejce Dijaki šol v Furlaniji-Julijski krajini so se udeležili projekta, ki nosi naslov Poznati Evropo - Ustvariti Evropejce. Cilj projekta je bil približati evropsko stvarnost s pripravo raziskav. Pri projektu so sodelovale tudi šole Slomšek, Zois in Prešeren. Projekt je bil sestavljen iz treh delov. V prvem delu so dijaki imeli razna predavanja, ki so potekala na liceju Galilei. Sledil je nagradni izlet v Bruselj in še končna predstavitev raziskav. Temi za raziskavo sta bili priseljevanje v Evropsko unijo in prisotnost narodnih manjšin v Evropi. Dijakinje družboslovnega liceja Lara Brana, Veronika Don, Lucija Milič in Asja Gregori smo sestavile power point na temo priseljevanja. Raziskavo smo predstavile v ponedeljek, 24. maja, na šoli Galilei. Najlepši in najbolj razburljiv del projekta pa je bil gotovo tridnevni nagradni izlet v belgijsko prestolnico Bruselj. Izleta smo se udeležile Ivana Ar-duini, Lara Brana, Veronika Don, Asja Gregori, Lucija Milič in Veronika Sgu-bin v spremstvu prof. Marize Skerk. Pri projektu sta sodelovali tudi profesorici Dunja Albi in Cirila Devetti. Potovanje, ki je trajalo od 12. do 14. aprila, je doživelo višek v torek, 13. aprila, z obiskom Evropskega parlamenta. V konferenčni dvorani so nas toplo sprejeli in nam predstavili delovanje Evropskega parlamenta. Pri tem so veliko pozornost namenili prevajalstvu, saj je glavna značilnost parlamenta ta, da se vsak parlamentarec lahko izraža v svojem jeziku. Sledil je še ogled najvažnejše dvorane, t.j. dvorane plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta. V informativnem prostoru v bližini parlamenta smo našli v naše veliko veselje gradivo o EU v slovenskem jeziku. Nabrali smo si veliko materiala za našo šolo, ki s pozornostjo sledi delovanju EU. Veliko, moderno, a hkrati prijazno in večkulturno mesto nas je očaralo in ta izlet nam bo seveda ostal v trajnem spominu. Vesele smo, da smo lahko doživele to enkratno izkušnjo. Asja Gregori, 3. razred družboslovnega liceja A. M. Slomška V četrtek, 15. aprila, smo se dijaki 2. in 3. razreda elektronskega in mehanskega oddelka Poklicnega zavoda Jožefa Stefana podali na slovensko obalo na ogled Kopra in njegove pristaniške ustanove, sečoveljskih solin in Pirana. Ekskurzijo je omogočil Zavod Republike Slovenije za šolstvo. V spremstvu profesorjev Borisa Ar-tača, Danijela Zavadlala in Mare Zerjal smo se z avtobusom z Oberdankovega trga odpeljali najprej v Koper, kjer smo si vodeno ogledali staro mestno jedro in odkrivali zgodovino tega pomembnega obmorskega mesta. Najprej smo se ustavili na Prešernovem trgu, kjer stoji vodnjak v obliki najlepšega mostu v Benetkah - Rialto. Koper je bil namreč beneška postojanka. Sprehodili smo se do Titovega trga, ki je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih ulic. Obkrožajo ga pomembne stavbe, kot npr. Loža, Pretorska palača, stolp in stolnica. Po ozki ulici smo šli peš še do cerkvice sv. Nikolaja. Nato smo se z avtobusom odpeljali do vhoda v Luko Koper. Tu je vstopil bivši pristaniški uslužbenec in nam v poldrugi uri vožnje po pristanišču prikazal delovanje te pomembne slovenske ustanove, ki deluje že od petdesetih let prejšnjega stoletja in je eno najpomembnejših pristanišč v Jadranskem morju. Razpolaga s tremi velikimi pomoli in s terminali za kontejnerje, avtomobile in razsute tovore. Ima tudi silose za žita ter hleve za živino. Vozili smo se mimo velikega parkirišča z novimi avtomobili, mimo skladišč lesa, premoga, železove rude. Sledil je ogled sečoveljskih solin. To so največje soline, v katerih se sol pri- dobiva še vedno po starem srednjeveškem postopku: najprej se pripravijo bazeni za slano vodo (postopek je dolg in zapleten in poteka v hladnejših mesecih). Spomladi začnejo v tako pripravljene »iz-parilne« bazene spuščati morsko vodo, ki počasi izhlapeva. Ta postopek se večkrat ponovi. Nato vodo z visoko koncentracijo soli spustijo v t.i. »kristaliza-cijske« bazene, kjer se začenja pobirati sol in »solni cvet«, tj. tanko skorjico soli na vodni gladini. Solni cvet je dosti bolj fin in tudi dosti bolj slan od navadne soli in ga je mnogo manj, stane pa precej več. Vsak solinar v svojih bazenih »požanje« od 3 do 4 tone soli. Sol je treba »žeti« dnevno, drugače se začne nabirati in postane delo veliko težje. Izvedeli smo tudi, da so sečoveljske soline nastale v srednjem veku v času Beneške republike, da se raztezajo na približno 650 ha površine in da so danes deloma opuščene, saj je na starejšem delu urejen krajinski park, ki daje zavetišče okrog 270 vrstam ptic in tudi mnogim drugim živalim (solnim ribicam, rakom) ter rastlinam, tipičnim za ta slana tla. Po ogledu manjšega muzeja in krajšega videa o pridobivanju soli in delu solinarjev smo se odpravili na kosilo, nato pa še v Piran, kjer smo si ogledali staro mestno središče in se sprehodili po ozkih tlakovanih ulicah tega obmorskega biserčka. Ves dan nas je spremljalo sončno in toplo vreme in smo bili stalno ob morju, kar nam je zelo ustrezalo. Ekskurzija je bila zanimiva in poučna, saj smo videli veliko stvari, ki so blizu nas in o katerih doslej nismo vedeli veliko. Dijaki II. EO/II. MO dijaški dom - Dejavnosti občinskega vrtca ob koncu šolskega leta Spoznali škedenjsko nošo Šolsko leto se bliža koncu in tudi projekti se v občinskem vrtcu Dijaški dom zaključujejo (na programu je bil samo še obisk Ške-denjskega etnografskega muzeja). V začetku maja je vrtec gostoval gospo Marijo Guštin iz Repna, ki je otrokom predstavila svet štikanja. V torek, 11. maja, pa sta v jutranjih urah vrtec obiskali gospe Luisa Primožič Ukmar in Mariuc-cia Bradassi ter prikazali škedenjsko nošo. Ob velikem zanimanju in začudenju otrok sta pokazali kako se nošo obleče in kdaj se nošo tudi uporablja (ob velikih praznikih, na proslavah, procesijah in Kraški ohce-ti). S seboj sta prinesli punčko, Otroci so se radi dali fotografirati v družbi škedenjske narodne noše. oblečeno v originalno škedenjsko nošo. Vsi otroci so jo občudovali in so jo lahko držali v naročju. V zahvalo za obisk in čudovit prikaz so otroci zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi. sv. ivan - V občinskem vrtcu se tudi letos nadaljuje projekt spoznavanja zgodovine Vrtec Oblak Niko: pri nas tudi klekljamo Projekt v okviru natečaja, ki ga je razpisala Dežela FJK - Obisk kmetije, Škedenjskega etnografskega muzeja, prikaz starih šeg in prikaz klekljanja - Postavitev začasne zbirke starih predmetov Otroci v občinskem vrtcu Oblak Niko pri Sv. Ivanu tudi letos pod skrbnim vodstvom prizadevnih vzgojiteljic nadaljujejo s spoznavanjem zgodovine; to je projekt, ki so ga začeli že v preteklem šolskem letu. Predstavljen je bil v okviru natečaja, ki ga je razpisala Dežela Furlanija-Julijska krajina in nosi naslov Odkrivanje preteklosti kot vir spoznavanja naše sedanjosti. V okviru tega projekta otroci na igriv in zanimiv način spoznavajo preteklost naših krajev, običaje in navade ... Tako so obiskali kmetijo, si ogledali živali in delo na kmetiji; slednje sicer poteka s pomočjo sodobnih strojev in naprav, postopki pa se ne razlikujejo od tega, kako je delo potekalo nekoč. Na vodenem ogledu so spoznali, kako mleko predelujejo v različne mlečne izdelke in nekatere celo poskusili. Poseben pridih starih časov so lahko začutili tudi ob obisku etnografskega muzeja v Škednju in slikoviti razlagi g. Dušana Jakomina. Med dejavnostmi, ki potekajo v prostorih vrtca, pa naj navedemo le tiste, ki najbolj izstopajo: ob posebnih priložnostih (božič, pust) povabijo medse g. Ri-nalda, ki otrokom na njim primeren način in preko dela v delavnici prikaže stare šege naših krajev. Še prav posebej pa gre omeniti delavnico klekljanja, ki sta jo v vrtcu vodili gospa Soča in gospa Alenka. Otroci so z zanimanjem opazovali, kako lahko na posebnem podstavku z blazino, s posebnim orodjem, imenovanim kleklji, pod spretnimi prsti in na posebnih vzorcih, s pomočjo bucik in sukancev na osnovi vzorcev nastajajo čudovite umetnine, po vsem svetu poznane klekljane čipke. Ugotovili so, da klekljanje terja veliko dela in truda, prizadevnosti in časa; da čipke nastajajo po vzorcih, ki so nastali v preteklosti ter so se prenašali iz roda v rod. Vzorce pa so ustvarjale marljive klekljarice. V današnjih časih, ko čipke lahko ustvarjajo različni elektronsko vodeni šivalni stroji, je še kako pomembno, da otroci spoznajo lepoto in dragocenost ročnega izdelka. Potem, ko sta gospe otrokom pokazali, kako se kleklja, so otroci, ki so zadnje leto v vrtcu, tudi sami poskusili izdelati čipko s štirimi kleklji. Vsak je izdelal enostavno »kitko«, ki so ji potem dali obliko velikonočnega pirha in tako ustvarili čudovite velikonočne voščilnice. Zelo izvirna povezava med tradicionalno slovensko kulturo in sodobnimi vzgojnimi prijemi; zgled, kako izhajajoč iz zgodovine lahko vzgajamo mlade rodove, da bodo tudi v sodobnem svetu znali ceniti in uporabljati dediščino, ki smo jo prejeli od prejšnjih rodov. Zato gre iskrena zahvala gospema za čas in potrpljenje, ki sta ga posvetili najmlajšim. Otroci so tudi skupaj s starši povabljeni, da skupaj ustvarjajo priročni »muzej«, v katerem bo postavljena začasna zbirka starinskih predmetov, ki jih prinašajo otroci v vrtec in tako spoznavajo, čemu so služili, kako so delovali ter na kakšen način so jih v starih časih uporabljali. Šolsko leto pa še ni pri koncu in tako tudi zakladnica idej še ni izpraznjena; vzgojiteljici imata v načrtu tudi obisk muzeja starih vlakov v Trstu in gotovo še marsikaj drugega. Pustimo se presenetiti ... (A.F. - B.) Otroci so z zanimanjem sledili klekljarski delavnici / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. junija 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Riba vas gleda: Vsi k morju! 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 9.45 11.35 11.50 13.30 14.00 14.10 15.05 16.50 17.15 18.50 20.30 21.10 23.15 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal Pianeta Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Estate, vmes Dnevnik Aktualno: 2. junij - Praznik Republike 17.00 Dnevnik in vremenska napoved Film: La libreria del mistero - Pre-monizioni (krim., ZDA, '05, i. K. Martin) 20.00, 23.10 Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Don Matteo 4 Nan.: Raccontami Dnevnik - Parlament Aktualno: La vita in diretta Kviz: L'eredita (v. C. Conti) Kviz: Soliti ignoti Film: Mannaggia alla miseria (kom., It., '09, r. L. Wertmüller, i. G. Pes-sion, S. Assisi) Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.25 6.55 7.00 9.30 10.15 10.30 11.15 12.05 13.00 14.00 14.50 16.25 17.15 18.05 18.50 19.35 21.05 23.25 Aktualno: Ricominciare 13.50 Tg2 - Zdravje Variete: Cartoon Flakes, vmes Zorro Aktualno: Grazie dei fiori Aktualno: Crash - Files Aktualno: Tg2 Estate Nan.: Love Boat Nan.: Il nostro amico Chary 18.30, 20.30, 23.10 Dnevnik Nan.: Ghost whisperer - Presenze Film: Omicidio nell'alta societa -Concerto per un delitto (krim., Nem., '08, r. H. Werner, i. F. Wepper) Nan.: La signora del West Nan.: Las Vegas Dnevnik - kratke vesti L.I.S. in športne vesti Aktualno: 55a Regata delle Antic-he Repubbliche Marinare Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 -Sezione 2 Variete: Stiamo tutti bene (v. B. Rodriguez) Film: Stay - Nel labirinto della mente (triler, ZDA, '04, i. N. Watts) Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia, sledi Tgr Buongiorno Regione 8.00 1.10 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Nessuno mi puo giudicare (kom., It., '66, r. E.M. Fizzarotti, i. L. Efrikian, F. Moroni) 10.45 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Animali e animali e... 15.00 Dnevnik - kratke vesti, prometne informacije 15.05 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 15.35 Nan.: Roman Mysteries 16.00 Variete: Tg3 Gt ragazzi 16.10 Risanka: Polizia dipartimento fa-vole ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA 16.30 17.00 17.50 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.45 0.10 12.00 12.55 14.10 15.10 16.15 16.30 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 23.20 7.55 8.40 9.10 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 17.30 18.50 20.00 20.30 21.10 Variete: Melevisione Nan.: Doc Martin Dok.: Geo Magazine 2010 Variete: Blob Nan.: Il principe e la fanciulla Nad.: Un posto al sole 0.00 Dnevnik Film: Armageddon - Giudizio finale (akc., ZDA, '98, r. M. Bay, i. B. Willis, B. Affleck) Variete: Parla con me Nočni deželni dnevnik Rete 4 Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 5 17.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Distretto di polizia 4 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Nikita Nad.: Sentieri Film: Salvo d'acquisto (dram., It., '75, r. R. Guerrieri, i. M. Ranieri, L. Polito) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan: Renegade Film: Avviso di chiamata (kom., ZDA, '00, r.-i. D. Keaton, i. M. Ryan) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: 24 i Canale 5 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: La corsa di Virginia (dram., ZDA, '02, r. P. Markle, i. G. Byrne, J. Whalley) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vrem. napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: In capo al mondo per amore (dram., Nem., '07, r. D. Klein, i. M. Maranow, H. Lauterbach) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved 2.00 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Nan.: Squadra antimafia 2, Palermo 23.30 Film: The Gift - Il dono (triler, ZDA, '00, r. S. Raimi, i. C. Blanc-hett, G. Ribisi) O Italia 1 6.20 6.40 8.50 10.35 12.25 13.40 14.05 14.20 15.15 16.25 19.30 20.05 20.30 21.10 23.45 Nan.: I Robinson 17.30 Risanke Dok.: Capogiro Nan.: Grey's Anatomy 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera Café Resničnostni show: La Pupa e il Secchione - Il ritorno Film: La terza stella (kom., It., '04, r. A. Ferrari, i. A. Besentini, F. Villa) 17.20, 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: E' gia ieri (kom., It./Šp./V.B., '04, r. G. Manfredonia, i. A. Alba- nese) Nan.: Samantha chi? Risanka: Simpsonovi Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Glasb.: Wind Music Awards Film: La cosa piu dolce... (kom., ZDA, '02, r. R. Kumble, igra Cameron Diaz) 8.00 10.05 10.550 12.05 13.00 13.25 14.35 15.20 15.55 16.35 17.00 19.00 20.15 20.30 22.00 23.40 0.30 Koncert tenorista Carla Binija Nan.: Ai confini dell'Arizona Talk show: Formato famiglia Aktualno: Super Sea Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) Koncert: Spesso il cuore si inna-mora Aktualno: Videomotori Aktualno: Hard trek Dok.: Samoa Dokumentarec o naravi Risanke Glasb. odd.: Un giorno in arancione Aktualno: Qui Tolmezzo Film: Una donna per Ringo (western, '66) Film: Crisi di identita - Other voices (dram., '00, r. D. McCormack, i. S. Channing, D.A. Baker) Dok.: La grande storia Aktualno: VIP Scio LA 6.00 7.00 10.00 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 1.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Parenti serpenti (kom., It., '92, r. M. Monicelli, i. A. Haber, C. Leone) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 1.05 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Per sempre campioni Variete: Victor Victoria Hot Film: I raggi mortali del dottor Ma- buse (srh., '64) Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 10.35 Kratki igr. film: Mala sedma sila (pon.) 10.45 Kratki igr. film: Nihče naj ne ostane sam (pon.) 10.55 Igr. nan.: Profesor pustolovec, zadnja epizoda (pon.) 11.20 Dok. odd.: Zapeljevanje pogleda 11.55 Dok.odd.: Tista lepa leta 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tarča (pon.) 14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.30 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, slovenska kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.20 Turbulenca 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Dok. film: Mož, ki je premagal Amazonko 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.10 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 02.06.1992 (pon.) 1.35 Dnevnik (pon.) 2.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.35 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 2.25 Zabavni infokanal 7.30 Pesem Evrovizije 2010, posnetek iz Osla (pon.) 10.45 Spet doma (pon.) 12.45 Hri-bar (pon.) 12.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 02.06.1992 13.00 Knjiga mene briga (pon.) 14.00 Pariz: tenis, odprto prvenstvo Francije, četrtfinale, prenos 19.30 Z Damijanom 20.00 Koncert ob 90-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije 21.10 Knjiga kot orožje! 22.00 Žrebanje lota 22.10 Dok. feljton: Triglav 888 23.35 Slovenska jazz scena 0.00 Tv priredba predstave SNG Nova Gorica 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Istra in... 14.50 Istrska potovanja 15.30 Biker Explorer 16.00 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.30 Q- Trendovska oddaja 17.15 Referendum o arbitražnem sporazumu 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Alpe Jadran 20.00 Potopisi 20.30 Glasbena oddaja 21.10 Glasb. odd.: Jararaja 22.15 Tenis: Roland Garros 23.45 Iz ahiva po vaših željah 0.45 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 12.05 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Mavrica pogledov 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Pod drobnogledom RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.25 Dobro jutro; 9.00 Radio paprika; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Sonce in luna; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.33 New entry; 11.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz files; 14.35, 22.30 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 16.0018.00 E... state freschi; 20.00-0.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Album Charts; 21.00 Odprti prostor - intervju; 23.00 RC Lounge Caffe; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kroni- ka; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.00 Miss Evro Kviz; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 2. junija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika C Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Ciklonsko območje, ki se nahaja nad Madžarsko se bo danes spet poglobilo ob prihodu vremenske motnje. Fronta se bo pomikala od Velike Britanije proti Italiji. Jutri in v petek bo območje nizkega zračnega pritiska vplivalo tudi na vreme sO-Šl! pri nas. Nad Alpami, Jadranom in Balkanom je višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki vpliva tudi na vreme pri nas. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.48 Dolžina dneva 15.2 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.36 in zatone ob 10.23 BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo občasno imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.53 najnižje -30 cm, ob 17.46 najvišje 25 cm. Jutri: ob 10.13 najnižje -24 cm, ob 18.30 najvišje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........16 2000 m . 1000 m ..........11 2500 m . 1500 m............7 2864 m . . .3 .-1 .-3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 7,5, v gorah do 8,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 9/15 CELOVEC O 5/16 TOLMEČ O 8/22 TRBIŽ O 4/16 M O 2/16 KRANJSKA G. O TRŽIČ 7/17 O 6/15 S. GRADEC CELJE 8/16 O MARIBOR O 9/15 PTUJ O M. SOBOTA O 9/14 £»3> VIDEM O 10/23 O PORDENON 11/22 O KRANJ 13/23 8/22 ČEDAD O 11/22 iT-! O LJUBLJANA GORICA n 0 N. GORICA 9/18 N. MESTO 7/16 GORICA O „,„ POSTOJNA O O 3/17 _ .- KOČEVJE «B*^ 0 - PORTOI.,-, " -- ^ - ČRNOMELJ 9/23 iUMAG REKA 10/23 ) UMAG OPATIJA . ZAGREB 8/16 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej dežel i bo v g lavnem spremenljivo oblačno vreme z možnimi plohami in nevihtami. Padavine bodo verjetnejše podnevi in v predalpskem svetu. Od vzhoda se bo oblačnost spet povečala, Dopoldne bo rahlo deževalo predvsem v severovzhodni Sloveniji, popoldne pa tudi ponekod drugod. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 23 stopinj C. J o GRADEC 10/16 13., 20.6. 7 dni zajtrk, hotel 3*, od 484€ let iz Ljubljane FiliTil 25.6. 7 dni vse vključeno, Hotel 4*, od 459€ let iz Zagreba 25.6. 7 dni polpenzion, Hotel 3*, od 199 € let iz Ljubljane ag] 5., 12.6. 7 dni polpenzion, Hotel 4*, od 4S9€ let iz Ljubljane 13.6. 14 dni vse vključeno, Hotel 4*, od 994€ let iz Muc 13.6. 14 dni vse vključeno, Hotel 4*, od 999€ let iz Muc novost! OGLEJTE SI VEČ PONUDB NA IS Vsak teden nove ponudbe! eu in bih - Prisotna naj bi bila tudi predstavnika Srbije in Kosova Sarajevsko srečanje v podporo evropski prihodnosti celotnega Zahodnega Balkana SARAJEVO - Sarajevo bo danes gostilo ministrsko srečanje EU-Zahodni Balkan. Njegov glavni cilj je potrditev zavezanosti unije evropski prihodnosti regije v skladu z Lizbonsko pogodbo, so povedali na zunanjem ministrstvu BiH, ki je organizatorka srečanja skupaj s predsedujočo EU, Španijo. Na srečanju bodo sprejeli tudi posebno deklaracijo. Špansko predsedstvo EU želi z organizacijo srečanja v Sarajevu pokazati pomembnost regije za Bruselj, konferenca pa bo priložnost tudi za pogovor o napredku držav Zahodnega Balkana v procesu približevanja EU ter o strukturnih, političnih in ekonomskih reformah, ki potekajo v teh državah. Poleg EU bodo podporo državam v regiji potrdile tudi ZDA, Rusija in Turčija ter predstavniki mednarodnih organizacij. Čeprav je bilo sarajevsko srečanje dolgo negotovo, predvsem zaradi ravni udeležbe ter sodelovanja Srbije in Kosova, je pobudnik konference, španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos uspel organizirati srečanje po vzoru ministrskih sestankov EU v t.i. gymnich formatu, kar pomeni, da bodo udeleženci predstavljeni le z imeni in brez uradnih funkcij. Moratinos, čigar država v prvi polovici leta predseduje EU, je prepričan, da bo sarajevsko srečanje "velika konferenca", ki bo omogočila analizo dosežkov po zagrebškem vrhu EU-Zahodni Balkan leta 2000. Po njegovem mnenju bo sarajevsko srečanje najboljši prispevek španskega predsedstva za Zahodni Balkan. Moratinos je še dejal, da so srečanje v Sarajevu dobro pripravili ter da so dosegli dogovor "z vsemi stranmi". EU je prejšnji teden posredovala tudi konkretna spodbudna sporočila za regijo. Tako je Evropska komisija prejšnji četrtek predlagala odpravo vizumov za državljane Al- banije in BiH za potovanja v države schengenskega območja. Evropski komisar za širitev Štefan Fule je ob tem izjavil, da bo predlog približal državljane obeh držav EU in naredil evropsko perspektivo oprijemljivejšo zanje. Državi morata izpolniti še nekaj pogojev, preden bodo vizumi odpravljeni, kar naj se ne bi zgodilo pred koncem leta. EU je že prej odpravila vizume za državljane Hrvaške, Srbije, Makedonije in Črne gore. Potrebo po nadaljevanju procesa vi-zumske liberalizacije so potrdili na mar-čevski konferenci o zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju, ko so države regije (Srbija se sicer srečanja ni udeležila) soglasno poslale sporočilo, da so pripravljene nadaljevati približevanje EU. Čeprav so neuradno prihod potrdili vsi napovedani udeleženci, uradnega seznama udeležencev še ni. Srbski mediji so poročali, da se bosta konference udeležila tako vodja srbske diplomacije Vuk Je-remič kot kosovski zunanji minister Sken-der Hyseni, navzoč pa bo tudi predstavnik misije ZN na Kosovu (Unmik). Prihod na srečanje je potrdil tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. Politika EU do Zahodnega Balkana vsebuje stabilizacijo regije skozi integracijo držav v regiji, ki so potrdile, da je njihov strateški cilj članstvo v uniji. Mednarodna skupnost pa obenem pričakuje, da bodo države Zahodnega Balkana tudi medsebojno bolj sodelovale, kar so države iz regije izražale tudi v marčevski deklaraciji, ki so jo sprejeli na Brdu. Opredeljenost za sodelovanje so prejšnji vikend potrdili tudi predsedniki Hrvaške, Srbije, Črne gore in BiH - Ivo Jo-sipovič, Boris Tadič, Filip Vujanovič in Ha-ris Silajdžič -, ki so v skupni izjavi ob koncu sobotnega srečanja v Sarajevu pozvali vlade svojih držav k tesnejšemu in soli- darnemu sodelovanju pri izpolnjevanju evropskih ciljev. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je prejšnji teden ocenil, da bo konferenca v Sarajevu potrdila usmeritev EU k stabilnosti in napredku v regiji. Srečanje naj bi potrdilo tudi evropsko perspektivo BiH in pospešilo njeno približevanje EU nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami. Goran Ivanovič (STA) balkan Državljani EU v Srbijo brez potnega lista BEOGRAD - Srbska vlada je na zadnji seji sprejela odločitev, da bodo lahko državljani držav članic Evropske unije poslej vstopali v Srbijo samo z osebno izkaznico. Srbski premier Mirko Cve-tkovic je na novinarski konferenci po seji vlade minuli petek potrdil, da je vlada proučila predlog notranjega ministrstva, da državljani držav članic EU ter Švice, Norveške in Islandije lahko pridejo v Srbijo samo z veljavno osebno izkaznico. Minister za notranje zadeve Ivica Dačic je že pred sejo vlade za srbsko tiskovno agencijo Tanjug izjavil, da je to še en pokazatelj opredeljenosti Srbije za nadaljevanje evropskih integracij. Dačic je izrazil pričakovanje, da bodo odločitev pozdravili državljani unije in "politične strukture teh držav". Boeing bo dobavil letala Rusiji MOSKVA - Ameriški letalski proizvajalec Boeing je bil izbran za dobavitelja do 65 letal Rusiji, je danes razkril ruski državni holding Russian Technologies. Ponudbe sta sicer oddala še evropski Airbus in ruski United Aircraft Corporation. Boeing je po navedbah ruskega holdinga oddal "najboljšo ponudbo v smislu tehničnih, operativnih in finančnih kazalnikov". Razpis je bil sicer uradno objavljen avgusta 2009 za dobavo 50 letal, z opcijo še 15 dodatnih, z namenom ustanovitve nove letalske družbe Rosavia. (STA) POREČ