glA
List slovenskih delavcev v Ameriki
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21,1903, at the Post Office at New York, K. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. • TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*
NEW YORK, THURSDAY, JULY 9, 1914. — ČETRTEK, 9. JUL IJA, 1914.
NO. 169. — ŠTEV. 159.
VOLUME XTTT LETNIK XXIL
Federalni uporniki so bili usmrčeni.
Stavke.
Poveljnik federalnih čet je sporočil, da se je upornike sumarič-no ustrelilo.
MIROVNI PROTOKOL
Predsednik Huerta ga je predložil obema hišama kongresa ter je bil »prejet z navdušenjem.
Vera Crui, Mehika. 8. julija. Zelo kratko pojasnilo je podal • lanes major Yixunza poveljnik mehiških fedtraleev, ko pa je vprašal ameriški kapitan Anderson, kaj se je zgodilo z federal-uitui vojaki, ki so se včeraj uprli. Rekel je: 4'Nahajajo se v večnosti in upor je končan." Anderson in Yixunza sta se sestala danes in slednji je rekel, da je dal ustreliti ob polnoči petnajst U-pornikov. Aretiralo Se jih »je le j»ol milje od ameriške črte. Yi-zimza je nadalje Izjavil, da so zanetili upor agenti Carranze, ki se nahajajo v Vera Cruzu.
Nogales, Son., 8. jnl'ja. — V porcx'ilu generala Obregon s«' poroča o zmagi uctašcv pred Gna-dalajara. (tenersl poroča: Premagali smo čete federaleev, katere se nam je poslala nasproti. Boj je trajal ;J6 ur. Sovražnik se nahaja na liegu ter je pustil na mestu deset želesni-kih vozov munieije in orožja."
Torreon, Mehika, 8. julija. — I'ogret io valita konferenca med Villo in ('aranzo se je končala včeraj, dasiravno ne ve, ali so prišla do obravnavanja vsa sporna vprašanja. Gonzales Garza, pristaš Ville in eden tajnikov konference, je izjavil, da se bo V kratkem objavilo natančno poročilo glede konference ter uspeha pogajanj med Villo in Car-ran zo.
Laredo, Tex., 8. julija. — Vs^ kaže, «la ne bodo sprejeli konsti-tueijonalisti predloga Niagara .posredovalcev za konferenco, v kateri bi se skušalo doseči sporazum glede provizorične vlade v Meliiki. To poročilo je dospelo danes na raejo in sicer iz zanesljivega vira. Izjavlja se, da nasprotujejo posamezni poveljniki konstitucijonalistov vsaki konfe-reuci.
Washington, D. C., 8. julija,— Predsednik Huerta je predložil dane« obema hišama kongresa mirovni protokol z Združenimi državami. Poslanci in senatorji so ga sprejeli z navdušenjem. Poslanska zbornica se je takoj se-atala k posebni seji in tudi v se-tnatu je vladalo radostno razpoloženje. Xobenega dvoma ni, da se bo odobrilo mirovni protokol.
E1 Paso, Trte., 8. julija. — Tu sem dospela poročila pravijo, da namerava Villa ustaviti pohod i.stašev proti glavnemu mestu. ( stavilo se grf bo vsaj do zime, ker so izbruhnile med četami konstitucijonalistov nalezljive bolezni. Ljudi bodo morali spraviti bolj proti severu, dokler si opomorejo.
Kako postopajo z bivšimi uslužbenci Westinghouse tovarn. — Stavka deloma končana.
Pittsburgh, Pa.. 8. julija. — Ko se je vračal Stanley Fialek, ki je bil prej uslužben v Westing-house tovarni za električne potrebščine, včeraj proti večeru domov, so pa napadli na Braddock Ave. trije možki in ga tako pretepli, da je izgubil zavest. Gotovo bi ga bili ubili, če bi s° ne pripeljali na lice mesta pravočasno policijski stražniki. I)va napadalca so aretirali. Kmalo potem je začela gruča možkih obmetavati AV. Stranga z opeko. Ena ga je zadela na glavo in mu prebila črepinjo. Državna kavalerija je tri aretirala. Vsled teh izgredov je odredila mestna uprava, da morajo po mestu, ftosehno pa v okolici tovarne, vedno patrulira-jti oddelki stražnikov. Predsednik "Electric Co." Herr, se je vrnil danes iz New Yorka in kmalo potenj izjavil, da je stavka že taktično končana. Vsak dan se vrne baje od 400 do 500 delavcev nazaj. V kratkem se vrši velik shod, na katerem bodo stavkarji pojasnili in vtemeljili svoje zahteve.
Protest Salvadorja.
Predsednik Melendez republike Salvador je protestiral proti pogodbi z Nicaraguo.
Washington, D. 8. julija. — Senator Smith iz Michigana je objavil danes protest predsednika Melendez republike Salvador proti nameravani pogodbi z Xiea-raguo. Protest hoče predložiti senatnemu komiteju za zunanje zadeve. Poročilo se glasi: "Informiralo se nas je, da se energičnega protesta ni dalo v vednost senata. Protest se tiče kršenja pravic in interesov Salvadorja v zalivu Fonseca.
V tem smislu naprošamo komi-tej, da zahteva od državnega department a celo diplomatično korespondenco, tikajočo se tega protesta."
Senatni komitej za zunanje zadeve je nadaljeval danes s preiskavo glede pogodbe z Nicaraguo ter transakcij ameriških finančnikov. Edwin Emerson-a, časnikarskega poročevalca, ki je bil zad-
Razstava v San Francisco.
Washington, D. C., 8. julija.— Zvezni senat je dovolil nol miljo-na dolarjev v pokritje stroškov za vdeležbo zvezne vlade na Panama-Pacific razstavi v San Francisco. Poslopje, v katerem bo sprejemal vojni tajnik tujezem-ske goste, bo stalo $50,000.
Serviranj« slabih jedil je kaz-njivo,
Topeka, Kan., 8. julija. — Osebe, ki setvirajo slaba jedila, vsled kojih obole gostje in uslužbenci, se lahko napravi odgovorne za o-sebno škodo. Tako je odločilo najvišje sodišče za Kansas v procesu delavca J. D. Malone, ki je toši) svojega delodajalca na 15 ti-eoč dolarjev odškodnine, ker mu je dal ta jesti slabo meso, vsled ~ "išče mu je pri
nji eas v Nicaragui, je vprašal senator Smith, kako je bilo mogoče' ročiti oblasti to, kar
Umor v Freeport, L. I. Aretacija Mrs. Carman.
Coroner dolži soprogo dr. Carma-na, da je izvršila umor nad Mrs. Louise Bailey.
• PRESENEČENJE.
Aretacijo se je izvršilo vsled izpovedi Bardes-a, nekega zavarovalnega agenta.
Včeraj popoldne ob tretji uri so aretirali Mrs. Florence \Car-man v njeni hiši v Freeport na podlagi obdolžbe, da je umorila Mrs. Louise Bailey. Zasliša vanja pred coronerjein Xortonom so se vršila v isti hiši in sicer v sobi. kjer se je izvršil umor. Aretirano Mrs. Carman so prevedli v okrajne zapore v Minneoli in sicer l)rez pripuščenja varščine. Zaporno povelje se je izdalo po dolgem posvetovanju v Elks Club, katerega so se vdeležili vsi okrajni u-radniki. Aretacijo se je izvršilo na izrecno odgovornost okrajnega pravdnika Smitha.
Poročilo coroneria se glasi sledeče: Sodnik Norton prisega v svoji lastnosti kot coroner, da se je zavrnila preiskava glede vzroka smrti Mrs. L. D. Bailev. V tej se pronašlo, da je na£la Mrs. Bailey na zločinski način sinrt in sicer potom strela, katerega je oddala Mrs. Florence Carman. Raditega se dviga proti slednji obtožbo radi nameravanega umora ter se izroči šerifu zavarovalnega agenta Ahvard S. BardeVa kot glavno pričo."
Serif Pettit je pričel včeraj zjutraj'opazovati nekega zavarovalnega agenta, o katerem je izvedel, da se je nahajal na večer u-mora v hiši dr. Carmana. Ta agent je pozneje več osebam zaupno sporočil, da je videl žensko, ki je oddala smrtonosni strel. Hčerka dr. Carmana je l»ila že leta zavarovana pri družbi, za katero je kolektal dotični agent.
Šerif Pettit ne ve, v koliko sme vrjeti izpovedi te priče, vendar pa zagotavlja, da mu je prišlo že pred par dnevi na uho, da živi oseba, ki je videla celi prizor.
Vse kaže, da je bil Bardes edina priča umora. Dosedaj se ga še ni konfrontiralo z Mrs. Carman. Priča izjavlja* da je molčal toliko časa raditega, ker bi mu vzelo zaslišanje pred oblastmi preveč časa. Po pogovoru s prijatelji pa j? prišel baje do prepričanja, da je njegova dolžnost spo-
ve o slu-
Zemljiška zakonodaja in protesNaponske.
Japonska protestira v drugič pro-
Angleške sufragetke. Z bombami do cilja.
Nameravale so razstreliti rojstnfi
ti zemljiški zakonodaji ter pra- hišo pesnika Roberta Burnsa. —
Emelina Pankhurst.
vi, da se je kršilo pogodbo.
IZ LETA 1911.
Vlada v Tokio ni zadovoljna z dvomljivim odgovorom državnega tajnika Bryana.
Washington, D. C., ft. julija. — Veliko razburjenje, je povzročil v državnem department!! oster protest, katerega je vložila japonska vlada proli zemljiški zakonodaji v Californiji. .Japonska dolži Združene države, da so. prekršile pogodbo iz 1. 1911. Vsled tega novega protesta, ki je prišel nepričakovano. se je zop<t po- tirati ostrilo razmerje med obema državama.
Protest se obrača, proti nameravani zakoniti odredbi glede pripuščenja Azijatov v Združene države ter proti odloebi? katero je izdal 'glede te zadeve glavni na-selniški komisar Caminetti. V tem trenutku se nahajata v
SUFRAGETKE IN KRALJ.
—o—
Kot se vidi, niso nikakor zadovoljne z nasilnim prehranjenjem po zaporih.
Glasgow, Skocija, 8. julija. — Danes zjutraj sta hoteli dve su. fragetki razstreliti rojstno hišo slavnega pesnika Roberta Burnsa v Airu. Na nogah sta imeli samo nogavice, da bi ne pustili nobenega sledu za seboj. Oboroženi sta bili z bombami. — Nekemu stražniku se je .posrečilo eno are-druga je pa pobegnila. Pred sodiščem ni hotela povedati ne svojega imena, ne kdo ji je dal bombo.
Dumbarton, Škoeija, 8. julija. Tukajšnje sufragetke so danes na vse načine poskušale, tla bi o-brnile nasi' pozornost angleškega kralja in kraljiee. Zbrale so se na Balloch mostu in pričakovale kongresu dve predlogi, kateri sta" kraljevo zbornico z zastavo, ki vložila dva poslanca iz Californi- je nosila napis: — Veličanstvo, je in kateri imata za predmet iz-I prepovejto nasilno prehranjenje ključenje Japoncev. Obe predlo-, in trpinčenje žensk!" Ko se je gi je ustavil državni department' peljal kralj mirno, se uiti ozrl ter ni niti najmanjšega upanja, ni vanje.
da bi se ju sprejelo v sedanjem j London, Anglija, 8. julija. — zasedanju kongresa. Novi protest Emelina Pankhurst je iprevzela sc obrača v prvi vrsti proti tema i danes zopet * 'poveljstvo*' nad predlogama.	('"Women's Soeial and Political
Paragraf pogodbe iz leta 1011, j T'nion", toda njena slava ni dol-katero so sklenile Združene dr- go trajala. Takoj, ko jc zapusti* žave z Japonsko, vsebuje določ- la glavni stan, jo je policija are-bo, da se zatre izseljevanje iz Ja- tirala.
ponske v Združene države. Kot V stanovanju Mrs. IT. F. Alice protiutež se je takrat dovolilo, Ilall je našla policija več bomb,
ne\worškim bankirjem dobiti 51 odstotkov akcij narodne železnice v Nicaragui za ceno približno $1000.000, dočim znaša vrednost teh akcij štirikrat toliko.
Vsled eksplozije raztrgana na atome.
Findley, O., 8. julija. — Charles Armstrong in P. B. Longa-burgh, dva delavca pri petrolej-skih napravah, sta bila danes dobesedno raztrgana v atome, ko je eksplodiralo več sto kvartov ni-troglicerina, katerega naj bi prevedla z avtomobilom v Ruckland. Tudi od avtomobila je bilo mogoče najti le kos osi.
Progresivci za prohibicijo.
Des Mcines, Iowa, 8. julija. — S 358 glasovi se je izrekla danes državna konvencija progresivcev za prohibicijo alkoholičnih pijač v celi državi. Prodajo in izdelovanje teh pijač se označuje kot veliko zlo ter se priporoča amendment k državni ustavi.
Grška je plačala bojne ladije.
Washington, D. C., 8. julija. — Prodaja bojnih ladij "Mississippi" in "Idaho" Grški je postala dane« perfektna, ko se je vročilo mornariškemu tajniku Danielsu ček $12,535,275.96. Ček je nosil podpis agenta grške vlade, ki ni direktno vdeležena pri nakupu. Bojne ladije se bo izročilo grški tek«™ «»«•

eaju.
Dohodninski davek.
Washington, D. C., 8. julija.— Tekom prvih dni meseca julija so znašali dohodki na korporacij-skem in dohodninskem davku $3,109,621.
Pri
Čudna volitev.
Macon, Ga., 8. julija. -zadnjih občinskih volitvah je'bil izvoljen W. J. Moseley, ki je že pred desetimi leti umrl. Volilce je opozoril na zmoto neki pokojnikov sorodnik, nakar so bile takoj razpisane nove volitve.
da ne odredijo Združene države nobenih zakonitih odredb, vsled kojih bi bili prizadeti Japonci kot pleme.
Vspričo te določbe fjkuša sedaj vlada v "VVashingtonu zatreti ca-lifornijsko zemljiško zakonodajo ter obe pivdlogi, kateri sta vložila poslanca iz Californije.
Generalni naselniški komisar Caminetti, ki je sam doma iz Californije, je posvetil veliko pozornosti priseljevanju iz Azije ter je velik nasprotnik Japoncev kot priseljencev v Združene države.
Japonska pravi v svojem novem protestu, da so nove postave popolnoma nepotrebne, ker so Združenim državam vsled pogodbe iz leta 1911 vezane roke.
Komisar Caminetti je imel danes daljše posvetovanje z državnim tajnikom Bryanom. Ker se obrača protest proti zveznim odredbam, ga bo mogoče rešiti diplomat ičnim potom. Kljub temu pa je vzbudila poslanica v državnem departinentu velikansko razburjenje.
dolgo ^ažigalno vrvico in načrte različnih državnih poslopij. Ko so jo prepeljali na policijsko stražnico, je začela metati okoli sebe vse, kar ji je prišlo pod roko. Le z največjo težavo sta jo zvezala dva stražnika in jo odpeljala v ječo.
Zastrupljen j d Yongstown, O., 8. julija. — Emrat Daugliertv je danes pripo-znala, da je vlila svojemu stricu Saruelu Delitosu v pivo nekoliko strihnina. Nesrečnež je kmalo potem umrl. Nečakinja se je hotela .polastiti njegove zavarovalnine v znesku $250.
Iz San Domingo.
—o—
Situacija se ni. še Čisto nič zbolj-šala. Potreba je močnega inozemskega vpliva.
Washington, IX C., 8. julija.— Situacija v republiki San Domingo se ni čisto nič zboljšala, ampak nasprotno, zadnji čas se je še izvanredno poslabšala. Pravzaprav so tam Štiri ustaje, in ameriški poslanik si je dosedaj zastonj prizadeval, da bi dosegel med " ustaši kak sporazum. Predsednik Bordas se na severu bori z ustaškimi generali, v mestih Aziig, Monte Christi in La Ro-mina se je pa medtem uprlo prebivalstvo. Združene države bodo na vsak način morale ščititi življenje in posestva tamošnjih Aine-rikancev. Uradni krogi so mnenja, da se brez inozemske intervencije ne bo dalo ničesar doseči. Ker j" resigniral carinski ko-lektor Vick in ker je odpotoval poslanik Sullivan domov, zastopa Združene države poslanik White. Državni department zaenkrat še noče intervenirati, če se pa v najkrajšem času razmere ne iz-premeiiijo, bo prisiljen v to. V dominikanskem vodovju se nahajajo sledeče bojne ladije: 'South Carolina*. 'Maehias', 'Marietta' in 'Cystine'.
Iz Avstro-Qgrske. Zopetne aretacije.
Skupni zunanji minister, grof Berchtold, je odpotoval v Išl. Nova organizacija. Veterani.
DR. BOKINIČ.
Ukradli so prazno blagajno.
Od včeraj naprej se pogreša na železniški postaji v Carlstadt, N. J., blagajno. Bila je kake štiri črevlje dolga ter poldrugi črevelj
Stavkokazi povsod.
—o—
Westinghouse naprave skušajo dobiti v Detroitu stavkokaze. Organizacije na straži.
Detroit, Mich., S. julija. — Veliko razburjenje med organiziranimi delavci je povzročila danes vest, da skušajo pittsburške Westinghouse naprave pridobiti v tukajšnjem mestu stavkokaze. A-genti dnižbe so dospeli včeraj zvečer v Detroit ter otvorili a-genturo. V velikih lepakih so naznanili. da iščejo 8000 mašini-stov, ki bi zavzeli mesta stavkar-jev.
Zastopniki delavskih organizacij so prišli ter pozvali dotiene agente, naj takoj prenehajo z nabiranjem stavkokazov. Ker agenti tega niso hoteli storiti, so se postavili organizatorji pred vrata ter zabranili vhod vsakemu. A-genti so nato pozvali policijo, ki je aretirala organizatorje, a jifi kmalu izpustila. Delavske organizacije hočejo napotiti župana Marxa, da bi dal zapreti dotično agenturo.
Aretacija
Včeraj
debela. Postajni agent je včeraj Postrjega izjavil, da ni vsebovala niti centa r^eland. ter ni bila niti zaprta.
Smrt vsem podganam!
Mew Orleans, La.. 8. julija. — Dr. Wiliam C. Rucker, pomožni generalni zdravnik v zveznem zdravstvenem uradu, je otvoril danes tukaj svoj glavni stan, odkoder bo vodil sistematično vojno proti nadaljnemu razširjenju bubonske kuge. Predvsem se bo skušalo ugotoviti vsa mesta, kjer se je v zadnjem času mudil deček-črnec John Jackson, ki je dne 2. julija umrl na bubonski kugi. Predvsem pa se bo skušalo zatreti kolikor mogoče veliko število podgan.
Mobile, Ala., 8. julija. — Glavni zdravstveni nadzornik dr. W. Rowan bo uvedel v vseh obrežnih mestih kampanjo proti podganam*	i-fia-'. I
Smrt krotilca živali.
Mount Clemens, Mich., 8. julija. — Krotilec živali, kapitan Jacob Lorenzo iz Philadelphije,' je danes umrl na poškodbah, katere mu je prizadel v pondeljek neki razdraženi lev. Lev ni dobil že več dni nobene hrane, kar je bil že najbrže tudi vzrok, da ga je napadel.
Za narodno prohibicijo. Moines, la., 8. julija. — Na tu-
V Evropo.
Chicago, 111., 8. julija. — Danes je odpotovala v svrho študij v Evropo komisija mestnega sveta. V Evropi ostane šest mesecev in bo v prvi vrsti proučevala javr ne dobrodelne zavode in kolodvorska poslopja.
Lov za poneverjenimi dragulji.
Baltimore, Md., 8. julija. — Danes so izpustili na prosto tr-
kajšnji državni konvenciji pro- govskega potnika Louis Karppel
gresivne stranke se je vnela huda debata med liberalnim elementom in temperenčniki glede narodne prohiibicije. Začasni predsednik I. M. Dower je hvalil bivšega predsednika Wilsona in pozival navzoče, da bi mu bili še nadalje tako zvesti kot sedaj. Za prohibicijo je bilo oddanih 358, proti pa 283 glasov.
mana, katerega so dolžili, da je iponeveril dragulje v vrednosti $45,000. Dragulji so last Caatel-berg Jewelry Co. ter jih iščejo sedaj detektivi v New Yorku ter Philadelphiji.
Smrtna poškodba \ Jed granate.
Suffolk, Va., 8. julija. — 10-letni Sheldon Vaughan, sin nekega juvelirja, je bil danes smrtno-Jamajski ginger j« opojen. nevarno poškodovan vsled eks-Topeka, Ka. 8. julija. — Dr- plozije neke granate, ki je baje žavno vrhovno sodišče je danes. še ostala iz mehiške vojne. Bom-odločilo, da je jamajski ginger J ba je ležala leta in leta krog hi-opojna pijača in da se ga odsedaj še in -včeraj je udaril deček s kla-zanaprej ne bo smelo več proda- divom po njej, naker se je raz-
l22L	poža*-

poštnega uslužbenca.
so aretirali 48-letnega uradnika Albert H. ki je bil 13 let zaposlen v poštnem uradu na Tremont Ave. Dolže ga, da je poneverjal pisma. Stavili so ga pod $1500 varščine do zaslišanja pred zvezno veliko poroto.
Zavarovanje medkrovskih potnikov.
Liverpool Anglija, 8. julija" Tukajšna trgovska zbornica je započela z gibanjem, vsled koje-ga naj bi se tfvedlo prisilno zavarovanje medkrovskih potnikov. Glasi se, da ne bo drugih težkoč kot nekoliko zvišati prevoznino.
Vihar na Tirolskem. Nemško časopisje poroča o slovensko srbski propagandi.
t
Dunaj, Avstrija, 8. julija. — Po naročilu cesarja Franca Jožeta je izdala kabinetna pisarna poziv, da naj ae organizirajo vsi d os luže ni vojaki in mornarji v veliko veteransko društvo. Ta nova organizacija bi stala vedno v zvezi z vojaško upravo ter ji v slučaju potrebe priskočila tudi dejansko na pomoč.
Skupni zunanji minister grof Berchtold je danes odpotoval v Išl, da ho osebno sporočil cesarju o izidu včerajšnje seje ministrskega sveta.^ Kot znano, je ministrski svet odredil, da morajo nositi dijaki uniforme, ker se jih bo edino na ta način dalo malo lažje nadzorovati.
Iz Sarajeva poročajo, da so aretirali sestro atentatorja Principa in njenega moža, zdravnika dr. Bokiniča. V zdravnikovem stanovanju so uvedli hišno preiskavo in našli precej obtežilnega materijala.
(Nemško časopisje je priobčilo precej nevrjetno brzojavko, katero pa vseeno ponatisnemo, da bodo že vsaj bralci vedeli, kakšne pojme imajo Nemci o Slovencih. Op. ured.).
Brzojavka se glasi:
Tajna zveza odkrita.
Berlin, Nemčija, 8. julija. — V tukajšnjem mestu je prišla policija na sled srbsko-slovenski zvezi. Propagatorji so se sestajali v neki hiši na Gerviuustras-se. Nekaj časa so jih zasliševali na policijski stražnici, ker so pa vsako krivdo odločno zanikali, so jih izpustili na prosto. Berlinska policija je dobila pred meseci migljaj, da se pripravljajo srbski in slovenski dijaki v Berlinu, na atentat na cesarja Franca Jožefa. (Kolikor je nam znano, ni v Berlinu nobenega slovenskega dijaka. Op. ur.). V stanovanju, kjer so se shajali, so našli veliko pisem in spisov, ki so zanje zelo kompromitujoči.
Trije utonili. Block Island, R. I., S. julija. — Trije možje so utonili v Old Harbor tekom noči, ko se je preobrnil čoln, v katerem so se vozili.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
Zaplenjen je Ulster orošja.
Londonderry, Irska, 8. julija. Tukajšne carinske oblasti so razkrile danes 200 • Mauser-pušk in 2000 patron. Pošiljatev je došla iz Glasgowa ter se jo je zaplenilo.
Zveza transportnih delavcev.
London, Anglija, 8. julija. — V skupni konferenci zastopnikov različnih unij transportnih delavcev se je sklenilo, da se zdrnžijo vse unije pod naslovom National Transport Workers Federation. Nova zveza bo štela 400,000 članov.
K.		$	K.	$
5.	...	1.10	130..	. 26.65
10.	...	2.15	140..	.. 28.70
15.	...	3.15	160..	. 30.75
20.	...	4.20	160..	32.80
25.	...	5.20	170.;	.. 34.85
30.	...	6.25	180 .	. 36.90
35.	...	7 30	190..	. 38.95
40.	...	8.30	200..	.. 41.00
46.	...	9.35	2f>0..	.. 51.25
50.	...	10 35	300..	.. 61.50
55.	...	11.35	360..	.. 71.75
60.	...	12 40	400..	.. 82.00
65.	...	13.40	450..	.. 92.20
70.	...	14.45	500..	.. 102.50
75.	...	15.45	600..	.. 123 00
80.	...	16 50	700..	.. 143.03
85.	•..	17.50	800..	.. 164.00
90	...	18.50	900..	.. 184.00
100.	...	20 50	1000..	.. 204 00
110.	...	22.55	2000..	.. 408.00
120	...	24.60	6000..	..1018.00
Poštarina je všteta pri teh svo^ tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poiiljatve razpošilja na zadnjo pošto e. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času,
Denarje nam poslati je najpri«. ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Honey Order ali pa po New York Bank Draft.
FBAKK 1AKIKK,
82 Cortlandt St. New York, N.X. 6104 St. Cl*& Avenue, N. K
GLAS NARODA, 9. JULIJA, 1914.
GLAS NARODA"
Daily.) «9 ^/Owned and published by the
Sovenic Publishing Co.
^	(a corporation.)
* FRANK SAKSER, President. JANKO PLESKO. Secretary. LOUIS BENED1K, Treaaurer.
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : 81 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
celo leto velja list za Ameriko in Can ado....................
M pol leta....................
" ttto zrn mesto New York......
M poi teta ta mesto New York
** Evropo za vse leto.........
*.....pol leta...........
" 44 četrt leta..........
$3.00 1.50
Slovenske vesti in dopisi.
Oglasil se je v našem uredništvu Mr. M. Pogorele, trgovec z zlatnino iz Chicaga. V New Yor-ku se bo mudil cel teden, deloma po trgovskih opravkih, deloma na obisku pri svojih prijateljih.
New York, N. Y. — Dan 4. julij je res velikega pomena, kar sem prav natanko izprevidel zadnjo soboto. Večina hiš je bila o-krasena z zastavami, gotovi prostori v parkih in nekatere ulice
2.00 4.50 2.55 1.70
"GIAS NARODA" izhaja vsak dan Uvzemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
f "Voice of the People") Imnmd every day except Sundays »->i
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Dopisi brer podpisa in osobnosti wee
pnobčujejo.
Dsoar aaj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov pro-stte o, da se nam' tudi prejšnj« fedraliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopiaom in podil j at vam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" '
gS Cwtlandt St..	New York City.
Telefon 46^7 Cortlandt.
■tfcN ASSQCul
mmm
Pogodba z Nicaraguo.
Senatu
<wll
4.00 ,prevlečene z raznobarvnimi svetilkami, kar je pomenjalo, da je ta dan najznamenitejši praznik v Združenih državah, ker na ta dan proslavljajo vsf narodi proglaše-nje neodvisnosti. Dobil sem pa ravno dan preje od nekega prijatelja vabilo na družinski izlet " Samostojnegak "Revnemu Lazarju" v Richmond Hill, L. I. Ker sem pa pred nedavno čital v "Glasu Naroda*' dopis nekega rojaka, ki je imel dne ilO. inaja pravcato smolo, predno je našel ta veselic n i prostor, sem si mislil tako-le: Sam ne znam tja, vsled eesar je dobro držali se prijatelja, katerega imam pred seboj, sicer jo znam za vozit i na dru»o stran sveta! Rečeno, storjeno! Vprašal sem gu, ako bode tudi on
šel tja, kar mi je prijatelj pritrdil. V soboto sem bil zgodaj na
nogah, šol k njemu in sva jo odrinila še prav rano na veselični prostor. Med potjo sva se pogovarjala o različnih zadevah, in ker sem tudi tak radovednež kakor on. sem ga vprašal, ako mogoče pozna nekega J. J., ki je zadnjič pisal, da je imel hudo smolo, predno je dospel do "Revnega Lazarja*' in če mu je znana pot. Prijatelj zre nekoliko časa v me in nekako težko ali pa nerad odgovori, da ga pozna, da mu je vse znano o tistem potovanju, da je pa popolnoma poučen, kako se pride na veselic ni prostor. Ko se je poulična kara ustavila, sva izstopila ter peš odrinila proti gostilni. Opazoval sem ga vedno ter
Združenih . držav je predložena v odobrenje pogodba * srednjeameriško republiko Ni-caraguo. Ta pogodba določa, da plačajo Združene države vladi Niearague svoto treh milijonov dolarjev. Ta denar se bo porabilo, da s«* zadovolji zahteve ameriških
linaucnih skupin napram Nicara- sumil, da ima dečko nekaj skri gni. Vladajoči razred Združenih
•Jaz in tudi pretežna večina tukajšnjih Slovencev bode gotovo podpirala naše "Samostojno društvo" v vseh njegovih ciljih, ker sem prepričan, da društvo stori ne le za svoje člane, temveč za splošnost to, kar vsi zelo, zelo potrebujemo. Xa svidenje pri zo-petni prireditvi! — Naročnik.
držav plača torej iz sredstev, katere zbere narod naše dežele v državne namene, tri milijone, da se b^temi plača samega sebe.
Plačana svota je primeroma majhna. Tudi bi s** plačanju komaj oporekalo, ako bi za to pogodbo tičalo le to, kar navidez tiči. V resnici pa se gre pri tej pogodbi za to, da se izroči Nicaraguo na milost in nemilost v roke ameriških kapitalistov, in sicer v okoliščinah, ki vzbujajo celo pri meščanskih politikih ogorčenje.
Nasi finančni krogi so seveda za sklenitev pogrni be. Newyorški list "Sun'* izjavlja": "Predlagano pogodbo z Nicaraguo naj se odobri. Mi pridobimo s tem nekaj. Plačamo tri milijone ter si pridobimo pravico za zgradbo druge izvedljive prekopne črte od Atlantskega do Tihega oceana."
"Sun" ima s svojega stališča prav. Z besedo "mi" misli list seveda Združene države. Ako mi kaj pridobimo, potem morajo pač drugi nekaj izgubiti. Oni, ki bo izgubil, bo narod republike Niea-rague, katerega se bo na nesramen način osleparilo in katerega •e hoče napraviti sužnjem ameriškega kapitala.
Kako zelo je treba skrivati dejstva, zvezana s pogodbo z Nicaraguo, je razvidno iz izjave senatorja Borah, člana senatnega komiteja za zunauje* zadeve.
Jiorah je vložil v senatu resolucijo, v kateri je zahteval, naj bo zaslišanje pred senatnim ko mitejem glede te pogodbe z Ni earagijo javno. Zahteval je nadalje, da se obravnava o tem predmetu v senatu v javni seji in ne v tajni, kot se to dogaja pri obravnavah o pogodbah z inozemskimi državami. V utemeljevanje te svoie zahteve je izjavil Borah, da je v posesti dejstev, ki bi onemogočila sklepanje pogodbe z Nicaraguo. ako bi prišla na dan.
Borah je izjavil, da je zgrajena omenjena pogodba na prevari in alepariji. na tiranstvu in korupciji ter da more to tudi dokazati. Tajno zaslišanje pred senatnim komitejem je slepomišenje.
Sedaj je le treba čakati, ako bo liora h tudi vreaničil svoje grožnje ter razkril resnična dejstva, ki ae skrivajo za to dvomljivo pogodbo. Lepe stvari morajo biti, katere se skuša prikriti, ako se radi njih razburja celo senator Združenih držav.
80JAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA", NAJVEČJI DNEVNIK V ZDR
i . -»J »m**! .i -
tega v sebi. kajti komaj je zadr-žaval smeh. Ko sva prišla do gostilne, me pa prime za roko, pogleda na uro in pravi: "Pičlo uro sva potrebovala, pa sva na mestu, a jaz sem zadnjikrat rabil mnogo več, — saj si ravno prej omenil, da si že čital o tem. — sedaj mi je prostor ostal v .spominu." Bilo je nekako okoli 0. ure zjutraj, ko sva vstopila na vrt, misleč, da sva prva gosta, toda motila sva se. Bilo jih je že lepo število tam, ki so bili večinoma vsi zaposleni. Eni so pripravljali jagnjeta, drugi ogenj itd., a moj prijatelj pa. ki vtika nos tudi tja, kjer je dostikrat treba, se je tudi takoj poprijel dela, namreč točiti — pivo. Kmalu za nama so pa prihajali gosti kar trumoma. tako da nas je bilo že dopoldne gotovo do 1">0 v vrtu. Opazil sem tudi. da je prihitelo mnogo drugih gostov, po mojem mnenju Nemcev, ki tudi ljubijo naravo, v vrt, toda poslovili so se zopet, ker se niso hoteli podvreči naredbi finančnega ministra. kateri je uradoval tudi na prostem tik vhoda v vrt. Popoldne je bil vrt docela napolnjen tudi z gosti, ki jih navadno ne vidiš na veselicah. Kako se je zabava razvila, ne bodem popisoval, kajti splošno je že znano, da na prireditvah "Samostojnega društva" je vsakovrstne zabave vedno dovolj. Žrebalo in licitiralo se je za dobitke, peklo jagnjete, kuhalo prav po kranjskem načinu prirejene klobase, pelo, pilo in plesalo, da je bilo veselje za gledati. Jagnjetova pečenka mi je zelo ugajala, toda klobase še bolj, oa mislim, da tudi drugim, ker so bile skoraj v trenutku razprodane, tako da počasneži niti blizu niso prišli. Pričelo se« je mračiti, toda ni se mi mudilo domov in ravno tako ostalim gostom ne. Sele potem, ko st* je že popolnoma stemnilo in nisi mogel razločevati klopi od trave, so se pričeli gosti razhajati na vse strani, prepevajoč domaČe slovenske pesmi, kar je dokaz, da je bilo vse zadovoljno. Pa naj Še kedo poreče, da nič ne znajo in nič ne na-rede! Ne bodem pretiraval, ako trdim, da ima mlado članstvo "Samostojnega" najzdravejše i-deje za prirejanje zabav in kot sem slišal že od mnogih, so zabave tega društva res zabave v pravem pomenu besede. Kot sem slišal, nas bode to društvo kmalu zopet presenetilo z neko zabavo, ki bode prva te vrste med tukajšnjimi Slovenci. To je seveda delo onih, ki streme po napredku in skušajo kolikor mogoče otresti se vsega, kar bi oviralo dobre ideje zavednega članstva uresničiti.
K zborovanju K. S. K. J.
Zadnje čase in to ravno pred konvencijo je opaziti, da je postalo prisiljeno in dvomljivo izvoljeno glasilo K. S. K. J. precej ne-zaupno napram članstvu. Marsikdo bi rad pojasnil svoji1 mnenje, pa si skoraj ne upa poslati dopisa v "A. S.", ker romajo vsi. ki se ne strinjajo z mišljenjem glavnih vodnikov, v koš. Treznomisleči možje so zatoraj začeli pošiljati tozadevne dopise v list "G. N.". ki je kot nepristranski list voljan storiti vse, samo da se koristi dobri stvari.'Zelo se mi je dopadel nasvet delegata Jereba iz Wau-kegana. 111., in dopis, ki je bil pri-občen T. julija. Edino na ta naMn zamoremo zvedeti dobre misli
društev in posameznikov. V državi Penns.vlvaniji je največ Slovencev in tudi precej društev K. S. K. -J., zato se pa tudi iz te države dopisniki najbolj pogostoma
oglašajo. Kot že rečeno, jaz kot član in večkratni delegat se strinjam z vsemi.
Pri Jednoti je treba paziti na vse. posebno pa na denar, kateri ne da zadnji čas nekaterim gospodom po dnevi in po noči miru. Možje, ki so jim razmere prav dobro znane, so prišli na to, da j4* polovico več denarja, kot je predpisano. naloženega na raznih cerkvah. Ker dosedaj še ni nobeden izmed članov poskušal dobiti denarja od privatnikov nazaj, ki so ga groš za grošem zbrali delavei-trpini. je moj nasvet, da se pod nobenim pogojem več ne posoju-je denarja, ki je namenjen za slučaj bolezni ali smrti članov, v zasebne namene. Pravila naše Jed-note so bila že na več konvencijah predrugačena in ravno tako se je zgodilo tudi na zadnji konvenciji.
Poglejmo, kaj pravi člen XXIII pravil iz leta 1911.
Rezervni sklad Jednote se mora obrestonosuo in varno naložiti. Isti se ne sme rabiti za izplačevanje posmrtnine le v skrajni sili...
In potem dlaje:
K rezervnemu skladu se pa tudi pri vsakem glavnem zborovanju Jednote pripise znesek, ka-koršnega določi konvencija. Vsa posojena svota se prišteva k rezervnemu skladu, za katerega se mora voditi posebno knjigo in objaviti v glasilu.
Kako se torej strinja s pravili, da je nad polovico Jednotinega premoženja razposoj enega ? Ali je kje zapisano, da se mora z rezervnim skladom zidati hiše tam, kjer bi določil kak samopašen brezsrčnež, ki gleda samo na to, da bi steklo kar največ denarja v njegov žep? Delegat je, pazite, da se ta točka odstrani iz pravil, če že tako zahtevajo razmere! Znano je, da Insurance Department ne dovoljuje zidati tako razkošnih Domov, kot se je zidal za časa paševanja prejšnjega predsednika K. S. K. J. In ako pride zopet na krmilo, ali ne bo zopet začel zidati stavbo poleg svojega stanovanja in stanovanja njegovih konj? Že prej je nameraval zgraditi večnadstropni Dom — kar bi bilo seveda le njemu v dobiček, ker stoji Dom v bližini njegove hiše. Vedno govorijo: V Jolietu imamo to, imamo ono! To je vse res, in še nekaj je resnica: Dom je sezidan iz rezervnega sklada, v katerega so prispevali delavci-trpini s svojimi težko pri-služenimi groši. Doma ni postavil Joliet, postavilo ga je članstvo K. S. K. J. Ako se točka XXIII. črta in postane prejšnji predsednik zopet predsednik, bo zrasla na mestu sedanjega Doma cela babilonska stavba, ki pa članstvu ne. bo v ponos; ne, stavba bo le pri-, čala, kako se je ponižalo vse članstvo slavne in najstarejše slovenske Jednote v Ameriki pred enim samim človekom, katere edini namen je bil s tem korakom napolniti žepe samemu sebi.
Večletni član K. S. K. J.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. 6., McKeea Rooks, Pa. Take stvari so premalenkostne, da bi se priobčale. Z rojakom se pobotajte sami, nj pa treba, da bi ga javno v

V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
S parnikom "Oceania": Stefan Renar iz Cleveland, O., v Sežano; Anton Pečjak iz Cleveland, O., v Lopato; Ferdinand Golob iz St. Louis, Mo., v Slovenski Gradec.
S parnikom "Philadelphia": Ilija Tomie z družino iz Albion. N. Y., v Doberlin; Josip Maršič iz Washington, D. C., v Sodra-žico.
S parnikom "Zeeland": Josip in Barbara Catar iz Ralphton. Pa., v Rheinland.
S parnikom "La Savoie": Fr. in Agnes Predanič iz Pickens. W. Va., v Brežice: Fran Kotnik iz Lat robe, Pa., v Rovišče; Matija Lajkovič iz Greenwood, AVis., v Videm; Anton Voga iz "Willock. Pa., v Celje; Marija Smiderovac z otroci iz Wells, Mich., v Karlova*'; Ivan Tomše z dl-užino iz Chicago, 111., v Polhov Gradec.
S parnikom "Kronprinzessin Cecilie": Louis Lavrič iz Forest City, Pa., v Kočevje.
S parnikom "Kaiser Franz Josef L": Matija Stanko iz Cleveland. O., v Kranj; Anton Dacar iz Cleveland, O., v Brezje; Janez Pevec iz Cleveland O., v Veliko Loko; Fran Pevec iz Cleveland. Ohio, v Čatež; Anton Jermel iz Cleveland, O., v Avče; Ana Čer-
telič z otrokom iz Cleveland, O., v St. Jernej; Jakob Cttk iz Cleveland. O., v Postojno: Josip Kra-šovec iz Cleveland, ().. v Sodra-žico; Tomo Arko iz Cleveland, O., v Sodražico; Janez Gerinek iz Cleveland. O., v Škofljico; Silvester Rolih iz Cleveland. O., v Št. Peter: Anton Vidgoj iz Cleveland. O., v Št. Peter; Josip Zrim-š»*k iz Cleveland. '>.. v Št. Mihael; Jakob Godec iz Cleveland, O., v Žužemberk; Josip Šuštaršič iz Cleveland. O., v Mokronog; Tomo Stražar iz Cleveland, O., v Zlato Polj«*; Louis Bambič iz Cleveland, O., v Loški Potok; Janez Benčina iz Cleveland. O., v Loški Potok: Fran Trnek iz Cleveland, O., v Mokronog; Andrej Milavec iz Cleveland. O., v Koče; Fran Žiberna iz Cleveland, O., v To-maj; Andrej Stopar iz Cleveland, O., v Lokve; Fran Vidmar z družino iz Cleveland, O., v Zagra-dec; Fran in Jera Pašler iz Cleveland, O., v Bled; Anton in Ana Osovnik iz Cleveland, O., v Domžale; Frančiška Kure z otroci iz Cleveland, O., v Kranj; Josip O-kom z družino iz Cleveland. O., v Dobropolje; Leopold Smuč iz Cleveland, O., v Dobropolje; Fr. in F. Rant iz Cleveland. Ohio, v Trst; Ana Česen z otroci iz Cleveland. O., v Banjo Loko; I.laž Rojnik iz Newark, N. J., v Polzelo; Anton in Janez Fortuna iz Fairport Harbor, Pa., na Vrhniko; Jure Malnar iz Fairport Harbor, Pa., v Trst; Katarina Mikluž iz Brooklyn. N. Y., v Gorico; Lju-dvvit Mayer iz Chicago, 111., v Ljubljano; Fran Kromar iz Clo-verlick, W. Va., v Rakitnico; Fr. Ivenčnik iz Prieeburg, W. Va., v Celje; Janez Otrin iz Brooklyn. N. Y., v Logatec; Alojzija. Emilija in Henrik Prem iz Long Island City. N. Y., v Slovensko Bistrico; Božo in Peter Lotinčič in Štefan Ivanovič iz Colorado City, Colo., v Čajič; Fran Pregelj in Fran Zlosar iz Carrolton, Pa., v Trnovo; Jurij Serear iz Columbia, S. C., v Čabar; Andrej Pe-ternel iz Rieliwood, W. Va., v Cerkno; Janez Jakšetič in Anton Hrvatin iz Hallton, Pa., v Ilirsko Bistrico; Janez in Anton Valen-čič iz Hallton, Pa., v Javorje; Lovrenc Skala iz Jjerome, Ariz., v Ljubljano; A. Valenčič iz Hallton. Pa., v Javorje; Josip Oberč in Janez Bakše iz La Salle, 111., v Rudolfovo; Janez Gorišek iz La Salle, lil.,' v Št. Jernej; Josip Troha iz Munnising. Micli.. v Ba-bino polje; Fran Kalčič iz Munnising, Mich., v Trnovo; Anton in Josip Mlekuž ter Andrej Solar iz Darragh, Pa., v Bovec; ' Fabjan Kovačič in Tomo Balič iz Dar-ragh, Pa., v Belec; Martin Kapel iz Ligonier, Pa., v Novo Sošico; Janez Škerlj iz Oakmont. Pa., v Trnovo; Janez Sloser iz Oakmont, Pa., v Sobanje; Janez Gorišek iz Imperial, Pa., v Zagorje; Janez Jakolin iz Oakjnont, Pa., v Mrko-šnje; Mihael Centrih z družino iz Ralphton, Pa., v Zagorje; Mihael Stelkovič iz Alexandria, Pa., v Zagreb; Rudolf Miklič iz Ralphton, Pa., v Podpresko; Valentin Verhovec iu Anton Bovec iz Bar-berton, O., v Stari trg; Janez in Jožefa Černe iz Joliet, v Št. Vid; Anton Železnik, Anton Šre-bot in Josip Cucek iz Barberton, O., v Kosčino; Josip Spetič iz Barberton, O., v Cepno; Josip Sterjz Ef^rbft^on, Q-, v Domžale; Fran Alič~lr 4jfheboygan, Wis., v
Trebnje; Jakob Slatinšek iz Sheboygan, Wis., v Nazaret; Janez Miklič z družino iz Shebovgan, W is., v Trebnje; Josip Fink iu Marija Valenčič iz Farrell, Pa., v Brezje; Janez in Ozvald Gross iz Englewood, 111., v Krrfnj; Katarina Jagič z otrokom iz Gallup, N. M ex., v Koroško Belo; Anton Pavli z družino iz Richwood, W. Va., v St. Rupert; Anton Gra-beljšek iz Gorman W. Va., na Vrhniko; Anton Gunde iz Kav-lor, Pa., v Orehovec; Janez Prim-še iz Davis, W. Va., v Cerknico; Anton Zadei iz Elk. W. Va., v Juršice; Peter Kocjan iz Davis. \Y. Va., v Sežano; Janez Moderc j iz Davis. W. Va., v Lokve; Anton Trenta iz Spruce, W. Va., v Št. Peter; Fanv Hodnik iz Cleveland, O., v Monakovo; Marija Štefanič iz Bradley, 111., v Črnomelj; Just Terčič iz Davis, W. Va., v Ajdov-j šr* i n o ; Jurij Gornik iz Charleston, j \V. Va.. v Zamostec; Anton Kko-|da i/. Indianapolis. Intl.. v Javor; I Mihael Kolečnik iz Indianapolis. Ind., v Sv. Mihael; Janez Potrat-nik iz Indianapolis, Ind., v .Mozirje; Josip Ban iz ('ass, W. Va., v Materijo; Josip Fabjančič iz Cass, W. Va., v Herpelje; Janez I le iz Ely, Minn., v Rakek; Anion Lenart iz Hostetter, Pa., v Ptuj; Janez Onierz z družino iz Ely, Minil., v Cerklje; Martin Kralj iz Hostetter, Pa., v Ljubljano; Janez Mohorič in Franc Klemen iz Hostetter, Pa., v Ptuj; Ignae Mušič iz Pittsburgh, Pa., v Trzin; Gašper Pišljar iz Pitts-burgh. Pa., v Rovte; Blaž in Terezija Kač iz La Salle, 111., v Rudolfovo; Matija Škoflane iz La Salle, 111., v Leskovec; Josip Pa-eek iz Youngstown, O., v Krško.
S parnikom "Oceanic": Franc Čebul iz Port Allegheny, Pa., v Vodice; Vinko Hrenovac in Fran Iskra iz Norwieh, Pa., v Ilirsko Bistrico; Fran Peruš iz Bessemer. Pa., v Celje; Blaž Ribarič iz Bessemer, Pa., v Lipoglav; Josip Stemberger iz Mayburg. Pa., v Trpčane; Anton Šuštar. »Anton Potočnik in Martin Vičič ik Hallton. Pa., v Trpčane; Fran Grzina iz Hallton. Pa., v Ilirsko Bistrico; Anton Roje, Jakob in Josip Stembergar iz llallton, Pa.. v Jablanco; Janez Ličan iz Hallton, Pa., v Podgraje; Anton Nemec iz Norwich, Pa.r v Smerje; Andrej Stembergar iz Norwich, Pa., v Vrbovo; Anton Šega iz Norwich. Pa., v Loški Potok; Jernej Trebeč iz Ashtabula, O., v Št. Peter; Matija Verderbar iz Ashtabula, O., v Oberh; Fran Likar iz Abbeville, Ga., v Ravno goro; Josip .Kocjan iz Manistique, Mich., v Črnomelj; Josip Cukale iz Chicago, 111., na Vrhniko; Josip Feren-čak iz South Chicago. 111., v Račjo vas; Fran Kontrič iz South Chicago, 111., v Sv. Križ; Josip Majcen z družino iz New York City v Ihan.
Vsi gori omenjeni potniki so kupili parobrodne listke pri tvrd-ki Frank Sakser, 82 Cortland* St., New York.
BRATA VOGRIČ,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT,
211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-Škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izbOrna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples Moderno opremljeno kegljišče.
— Svoji k svojimi —
n Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik
CESARJEVIČ RUDOLF?
To nam opisuje pravkar izišla velezj»liimiva knjiga:
Žifijeole na avstrijskem dvoru.
• ————— - 9
Grofica Larish, bo rod ni ca zarr.rlc avstrijske u?a£vice Ehzuht'te, je pred nedavnim jfstotn objavila svoje »pomini? iz življenja. — Vbpriio tragične usode te inučenice na pre»tolu in ' zagonetne 6tnrti njenega sina. cesarjeviča Rudolfa, je vzbudila ta knjiga povsod velikansko zanimanje. \ Avstriji je prep"vcdarji. Zakaj? Ker je najti v nj«-j vge intimnosti, ki ho se dogajale na avstrijskem dvoru. Grofica Larish piSe o Smrti Rudolfa, torej o predmetu, o katerem te je napisalo že cele kupe knjig. Da je njeno pisanje vcrudosto.no,
o ten. svedoči njeno ime. Knjita je tiskana na uKinfjitm papirju ter najlepia. kar jih je kedaj irulo r Ameriki * ilaTenikem jezika. Obseg* 144 strani ter tri iliLe na pouboem puina. cesaric* ELIZABETE, cesaijeTiča RUDOLFA ia nnrečne baronice VETSERE, Ijnbimle slednjega. Cena knjigi a poštnino vred 1.— dolar. Denar pošljite v rekomandiranem listu ali pošt. Money Order. NAROČILA JE NASLOVITI NA:
John Putrich, 520 E. 77 St. Box 20. New York City.

i
reiv^,-	-ir ir~.....		-)[—H-		//31
				-	Mbim
Pustite si doposlati ta krasni gramofon z 12 spevi za 30 dni na poskušnjo.
Naš krasno ilustrovani katalog opisuje povsem natančno znameniti ustroj tega govorečega stroja.
Povsem vseeno je, kje kupite. Ne
morete si boljše izbrati stroju predno
ne prečitate natančno tega kataloga.
Pišite po ta cenik, ki je zastonj, naravnost na
THE GRAMOFON GO,
74 Cortlanut St., New York N. Y.
r?
=h=I:
EE
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daie potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, dajo potrebne informacije glede datuma izkrcanja a!i imena parnika. Izdeluje razne
prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zaupno na nje^a, kjer boste tečno in solidno postrežem".
1



313

'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo ; proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOYKO,
kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila se točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling Go.
G102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAiND, 0,
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse znanee, posebno svojega brata z obitelio v Moon Run, Pa.
New York, 8. julija 1014.
Anton Kodrie.
Predno se podam na parnik La Lorraine, pozdravljam vse prijatelje in znance po Združenih državah, posebno pa one v Am-bridge. Pa.
New York, 8. julija 1914.
Vinko Hafner.
Predno se odpeljem s parnikom proti stari domovini, kličem vsem znankam in prijateljicam v New Yorku: Na veselo svidenyel
New York, 8. julija 1914. .
Helena Muhič (Pretnar).
Na obali Atlantika pozdravljam vse znance-gozdarje v Dumas, Ark., posebno pa svojega strica Alojzij^ Anzelc ty Eveleth, Minn. Na zdar! New York, '8. julija 1914. ...
Matija Anzelc.
- • .. .i. ■ • t.A »■
Kadar je kako drvStvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regal i je godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek, prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mena sacene vprašate. Uprafaej« Vaa stane Ie 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst polil j am brezplačno. Pišite pon;.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Bos 328.
r
GLAS NARODA, 9. JULIJA, 1914.
Osebna svoboda.
Lonii N. H&mmerlinff.
XIII.
Ako bi ne imeli ti rlaiiki nobenega drugega namena kot aka-demično razpravljati prineipije svobode, potem bi imeli dvomljivo vrednost, tla razlagajo to, kar se je >.e veliko boljše razložilo poprej, kajti veliki misleci, ki so se rodili, so zagovarjali te prineipije ter ugotovili njihovo resnico za vse čase. Ako bi bilo priznanje resničnosti teh nazorov od strani večine jamstvo za nedotakljivost naše prostosti, potem bi lahko okrcali z r0K0 one, ki nas hočejo oropati teh prostosti. Večine pa niso nikdar vladale med ljudmi, tudi v tej največji in od/r ni demokraciji ne, in večine čutijo zelo redko kedaj potrebo, da se organizirajo v obrano pravic, vsaj toliko časa ne, dokler jih ne oropa kaka dobro organizirana manjšina.
Dočim se poglabljamo mi v misel, «la vlada narod, je nasprot-neno dejstvo, da vlada narod le potencijahio. To pomeni toliko, da prepusti narod vlado usurpa-torjem, ki imajo eneržijo, da se polaste oblasti ter »prikroje prostost po svojih lastnih nazorih.
Proti tem razmeram je in je bilo vedno le eno sredstvo in razpravljanje o tem sredstvu je zadnji namen teh člankov. I)a spravi svojo moč do veljave in si zagotovi svoje pravice, mora stremeti večina za vzgledom vladajoče manjšine ter se organizirati v obrano onih pravic, katere sklica manjšina razdreti. Moč, ki leži v številu, je pri vseh namenih in težnjah brezuspešna, dokler je ne vodi neko znanje, ki je splošno vs »m in dokler je ne navdušuje kak gotov namen, v dosego kojega smo se vsi združili.
Taka sila je pravica vomve ali glasovanja. Dasiravno smo zelo ponosni na to, da imamo to pravico, je vendar brez vsake praktične veljave za nas, dokler je ne znamo uporabiti kot bi bila moderna puška brez vsake veljave zai vojaka, ki je ne zna prijeti v roko ter tii znan z njenim mehanizmom. Kna ujusodedn»jših napak je misel, da smo varni edino-le raditega, ker volimo one, ki nas vladajo. Prav tako lahko je izvoliti tirane kot pa iznebiti se jih. V vsakem slučaju j>* pomanjkanje tega znanja, ki je neobhodno potrebno, da uporabimo v pravi smeri svojo kolektivno moč za vladanje onih, ki vladajo nas.
Naj izpraša vsak izined volil-oev svojo lamino vest v tem ozi-ru. Ali se kaj trudi, da spozna ljudi, katerim pripomore s svojim glasom do urada T Niti eden izmed desetih volilcev ne stori tega. lu vendar izroča v roke teh mož obrano svoje prostosti, zaupajoč na stranko, kateri pripada.
V tem pa leži njegova velika napaka. On pozablja, da je njegov glas za moža, ki veruje v prikrajšanje osebne svobode, znak za stranko, ki je postavila moža, da se volilec sam strinja s prikrajšanjem osebne svobode.
Vsled tega priprostega in ne-oporekljivega dejstva je mogoče da primeroma majhne, a dobro organizirane stranke naroda, o katerega se domneva, da se vlada »ornega sebe, vsilijo veliki večini naroda svoje lastno mnenje in svojo lastno voljo. Vsled tega je bil omogoče. da se je prikrajšalo najdražje pravice ter da s tem delom še nadaljuje in se bo nadaljevalo, ako ne bo v enajsti uri vstal narod v obrano tega, kar je še ostalo.
Nobenega dvoma ni, tla je pretežna v.-čina naroda te dežele nasprotna ciljem in metodam onih, ki pravijo, da bodo prinesli deželi milenij s tem, da postavnim potom oropajo ljudi pravice samoodločbe, kakšne produkte narave naj zavživajo in kakšne ne, kakiniin veseljem ne smejo uda-jati, kakšne navade smejo imeti in ksj naj počnejo na Gospodov dan, ali naj se smejejo ali jočejo.
Nobenega »Ivoma ni, da ima ta večina moč preprečiti uzakonje-nje Klicnih postav. Kljub temu pa so naii zakoniki polni takih do loeh. In zakaj,f
Odgovor je lahak. Ker prepušča večina onih, ki tvorijo to pretežno večino, obramjjo njihovih prostosti sosedu. Ker pa stori sosed isto, je posledica to, postane stvar v Ha koga stvar nobenega in da vsi zanemarjajo najbolj važno dolžnost, katero se je naložilo državljanu, radi prutnamo, da dolgu-
je prostost ljubeč Aiuerikanec globoko hvalo tujejezičnemu časopisju te dežele, ker je prvo sprožilo svarilni glas pred nevarnostjo. v katero smo zašli vsled malomarnosti in letargije pretežne večine nabili volilcev.
V prihodnjih člankih hočemo v konkretnih slučajih pokazati, kaj je treba storiti od strani posameznega volilca, da se odvrne pretečo nevarnost. Vsak posameznik mora delati in ne prepuščati zadevo sosedu.
Nobena skupina v tej deželi pa ni boljše vsposobljena za obrano ogroženih prostosti kot ona, k kateri govori tujejezično časopisje. Ta skupina je enakih nazorov, enakih misli ter zasleduje enake cilje.
. Glavni namen teh člankov je bil, tla se vzbudi prijatelje prostosti k zavesti, kakšne razmere da v resnici vladajo. V naslednjih pa hočemo navesti sredstva in metode, potom kojih se bo dalo rešiti ogroženo prostost.
Sloven stražar Italije.
V seji italijanske poslanske zbornice ki se je vršila pred kratkim, je zastopnik beneških Slovencev, poslanec Morpurgo in-terpeliral vlado v zadevi gospodarske in kulturne povzdige beneških Slovencev. Govornik je povdarjal, da že dvajset let zastopa slovensko prebivalstvo Be-nežije, ki šteje : i 6,000 duš in ki živi v okraji h Sv. Peter, Čedad, Moža, Tarčent in Gemona. Potem ie nadaljeval:
Želim dokazati, kaKo velevaž-no narodno vprašanje je, tla se toplo zavzamemo za duševno življenje in tla začnemo uspešneje dihanje za kulturno povzdigo prebivalstva ob državni meji, ki je tudi vsled enakosti jezika izpostavljeno zapeljevanjem, katera pa so bila doslej k sreči brezuspešna v očigled odkritosrčnega italijanskega čustvovanja tega ljudstva. Dogodki v Trstu, ki so nam še živo v spominu, potrjujejo ponovno potrebo in nujnost, da posvečamo posebno ne nezaupljivo, ampak budno pozornost ljudstvu, ki mora biti vedno živa straža narodnega čustvovanja. Pomislite, gospodje tovariši, da prihajajo temu ljudstvu Inevno v nj 'govern domačem je-<iku vesti, kako so Slovani na o-ni strani meje v bližnjem cesarstvu predmet privilegiranih in ljubezni polnih negovanj, in pomislite, kakor se nad njimi dan za dnem vrši delo privlačnosti potom zelo razširjenega časopisja. Priznati moram — in drago ni je to tukaj naglašati — da je vlada storila v 18 letih, odkar jaz to zahtevam, nekaj za slovenske kraje Benečije, toda ne toliko, kolikor bi se smelo pričakovati. Česa potrebuje ona pokrajina, da izboljša svoje prometne /veze, da napreduje v živinoreji in poljedelstvu, v razvoju zadružnega življenja in na polj" tehničue izobrazbe delavstva, sem /e opetovano povdarjal in bom *e ponavljal ob drugih prilikah. S-daj želim od naučnega ministra, da poskrbi za izboljšanje šolstva.
Poslanec Morpurgo je dalje o-menil besed Paskvala Vilarija o nevarnosti slovanske propagande. Po vda rja, da treba širiti pouk in razširjati med Slovenci italijanske knjige in časopise ter zidati nova šolska poslopja. Deset popolnoma slovenskih občin v ravnini in pet v gorah potrebuje nove šole in otroške vrtce. Ustanoviti je treba otroška zabavišča kot pripravnice za šolo in ponav-:jalne šole. Za siromašne učence treba določiti primerne gmotne podpore. Ustanoviti je treba ljudske knjižnice in v večjih krajih šole za odrasle. Da bo pouk v jeziku, ki ga otroci ne govore doma, uspešnejši, naj se ustanovi več razredov, učiteljem naj se določijo posebne nagrade in razpišejo ustanove.
Lepe sanje Tomnasca — je nadaljeval poslanec Morpurgo — o zvezi slovanstva z italijansko kulturo so se neprijetno razpršile. Najnovejši dogodki, ki se vedno ponavljajo, kažejo najjasneje, da Slovani na oni strani meje nasprotujejo na vsak način našemu jeziku in naši narodnosti, da preganjajo Italijane na oni strani Idrijce, sklicujoč se na staro etnično sorodstvo in lioteč privabiti Slovence iz furlanskih dolin v krog svojih delavnih in močnih politično verskih društev. Avstrija je vedno posebno dobrohotno zasledovala razmere v obmejnih krajih in beneška republika je v
avoji državniški modrosti čutila vso važnost prebivalstva na skraj-. nili mejah. (Zato je tudi beneška republika vedno negovala in gojila razmere prijateljstva do beneških Slovencev, kakor to opisuje dr. Gruden v svoji zgodovini. Op. ured.) Za te naše stražarje vzhodnih vrat domovine zahtevam od gosp. ministra pametno Šolsko politiko.
Naučili minister Daneo je zahvalil poslanca Morpurga, ker je s svojo interpelacijo povzročil v zbornici razpravo o tako visokem in patriotičnem predmetu, kakor je oni o obrambi italijanstva v slovenskih krajih Benečije potom šole. Minister pošilja takoj pozdrav onemu patriotičnemu prebivalstvu, ki se je vedno in vzlic nemalih težav oklepalo velike
matere Italije. Prosvetno delo u-čitelja, pripravljalnice za šolo in
ponavljalne šole so sredstva, katerim mora država posvečati vso pozornost, da bo vedno bolj priklepala Italiji ono pebivalstvo. Vlada stori vse, da bo njeno delo uspešno. Minister se nadeja, da bodo v najbližnji bodočnosti tudi boljše financielne razmere dopustile, da bo zamogel z obsežnimi sredstvi poskrbeti za vpra-šauje, ki mora biti na srcu vsem Italijanom. . .
Ta dogodek v rimskem monte-citoriju je jasen dokaz, kako veliko važnost ima za Italijo slovenski rod. On straži njeno mejo na najobčutnejši točki. Kljub temu, da je italijanski Slovan lojalen državljan, vlada zanj zelo malo stori. Ce se Italija zdaj spomni na svoje Slovence, kaže to resnost svetovnega položaja. Kar bo laška vlada storila za povzdigo gospodarstva beneških Slovencev, more nas vse le zelo veseliti; s šolami pa bo hotela ljudstvo seveda poitalijančevati.
•'Slovenec".
Vzroki avstrijske gospodarske krize 1912-1913.
Trgovinsko-politična centrala združenih trgovskih in obrtnih zbornic in centralne zveze avstrijskih industrijcev je ravnokar izdala publikacijo o gospo-daski situaciji Avstrije 1. 1912. in 1913. Publikacija je izvleček poročila, ki ga je podala trgovinsko-politična centrala vladi koncem februarja, da jo opozori na resnost situacije. Nekateri podatki tega poročila so bili zaupni. Namen te akcije je bil, prepričati vlado, da je nujno potrebno, izpremenitti avstrijsko gospodarsko politiko. Naglašamo takoj, tla tega namena cela akcija ni mogla doseči. V uvodu omenjene publikacije se sicer pravi, da vzrok krize 1. 1912. in 1913. v Avstriji, niso bili samo nemiri na Balkanu, marveč tudi druge, popolnoma avstrijske okoliščine. To je popolnoma resnično. Toda zastonj čakamo, da bi se ti specialno avstrijski vzroki zadostno pojasnili. Poročilo se omejuje na konštatiranje, da se je kredit podražil in otežkočil, le površno se pa omenja, tla ljudje vedno bolj žive čez svoje razmere, ravnota-ko se vse premalo omenja slabe plačilne uzanee in nezadostna podjetnost, ki se mora povzdigniti z drugačnim zakonodajstvom in drugačnimi trgovinskimi pogodbami. Četudi so vse te okoliščine hrezdvomno učinkovale na krizo v poslednjih dveh letih, vendar pa niso glavni vzrok, in tudi ne izključno avstrijski vzrok. Ce bi centrala, kakor obeta v u-vodu, v resnici zasledovala vse stopinje krize do njenih poslednjih vzrokov, bi prišla do popolnoma drugih zaključkov, kajti dandanes je pač za vsakogar javna tajnost, da so vzrok avstrij-ske gospodarske krize — in dan- ^^^ danes moremo pač govoriti že o trajni krizi — politične razmere. In ravno te so oni specifično avstrijski izvir gospodarske mi-zerije. Po mnenju gotovih krogov, ni naloga centrale, delati politiko ter objavljati svojo sodbo o političnih stvareh ; potem pa naj tudi poskuša, naslikati vladi pravi položaj ter jo poživljati, naj izpremeni svojo smer. Mi pa mislimo, da bi trgovinsko-politiena centrala nikakor ne prekoračila svojega delokroga, ee bi jasno in odkrito povedala resnico, da se mora, če se naj izpremeni gospodarski položaj Avstriji, izpremeniti njena politika. Danes se oficijalne gospodarske organizacije še nekoliko boje povedati resnico in razentega so predstavitelji večine teh 'korpo-racij in narodnih ozirov zadovoljni z avstrijsko politiko, ki je si-
iionim za nemško politiko. Navzlic temu pa mora pritti čas, ko bo relativno neprenehano gospodarstvo nazadovanje Avstrije napram ostali Evropi prisililo tudi te činitelje, tla bodo dvignili glas proti politiki, ki pripravlja pogin te države. Med izključno avstrijskimi vzroki krize, ki jih navaja centrala, pogrešamo predvsem dejstvo, da bi se omenila napačna veievlastna politika Avstrije napram Nemčiji, ki nava-Ijuje na davkoplačevalce avstr. države razmeroma, in časih tudi absolutno mnogo večja bremena nego v dragih državah. Centrala sicer omenja preveliko napetje davkoplačevalcev, vendar pa si ne upa napraviti še en korak ter povedati, kje je iskati vzroke tega prevelikega napetja. Drugi glavni vzrok gospodarske zaostalosti v Avstriji je tendenca, da bi dva naroda, Nemci in Madžari, nadvladala osem avstrijskih narodov. Tej politiki se največ žrtvuje in ta politika kakor mora duši ves razvoj v Avstriji. Tudi te resnice se ne upajo odkrito priznati naše oficijalne gospodarske korporacije. In 'vsled tega bo tudi zadnja akcija omenjene centrale le udarec v vodo.
Rusija je pripravljena.
V ■" Burzovni G a zet i'' je ruski vojni minister Suhomlinov — kar je javna tajnost — napisal zelo senzacijonah-n članek.
Suhomlinov izjavlja, tla se Rusija noče vmešavati v notranje zadeve Francije, kjer so mnogi na delu, da strmoglavijo triletno vojaško službeno dobo, da pa ne more mirno gledati, če se moč Francije vsled tega oslabi.
Rusija j * zvišala vsakoletni i-ekrutni kontingent od 450,000 na 580,000 mož. Vsako leto se to-rej 130,000 mladeničev več vno-vači. Tudi službena doba se je za G mesecev zvišala. Pozimi so torej štirj- kontingenti pod orožjem česar ne zmore nobena druga država: 5*0,000 x 4 — 2,320.000; toliko mož je v zimi v cesarski suknji!
Nasproti temu ima Nemčija zdaj v mirnem času 880.000 mož. Avstrija 500,000, Italija 410,000.
Iz t ga sledi, da mora Francija imeti 770,000 mož pod orožjem, ako n?, ne bo kos trozvezi. Francozi morajo tudi pomisliti, da gradi Rusija strategične železnice na svoji zapadni meji. Francija mo-r * svoji nalogi biti le kos, če obdrži triletno vojaško službo.
Suhomlinov končuje: "Francija in Rusija nočeta vojske, toda Rusija je pripravljena in u-pa, da bo tudi Francija ob pravem času."
Za en dolar
lobite dnevnik "Glas Naroda"
SKOZI ČTntI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti.
Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
KAJ JE "PULMOTOIT?
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
: Čitajte razlago te besede v :
Premier Dictionary
pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabljenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 46 funtov; delovanje cbstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
<ienuinE
LIMP
LEAT'iEtf

Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
THE PREMIERr i
\ y « V	^	,. .-/ ■
DICTIONARY^ I i&^WS^&Sm
imm&tmmmm

Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
Denar pošljite po Money Order aii v znamkah. Rajše Mcnev Order.
K.

-W0RL0~S\ND!CATfrCC(

'GREATLY REDUCE& JSIZ.EOF_THE$4;00 BOOK/
Poglejte kupon na 6. strani. — Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"QLAS NARODA"
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA \ DRŽAVAH.
NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
i	m	Ki
	lit:	mi
FRAN
Glavni urad:
82 Cortlandt St., New York,
Pošilja
denarje v staro
N. Y.
omovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica :
6104 St. Giair Ave. N. E. Cleveland, 0.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih , cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče
ne more tožiti o kaki izgubi.
S3T5BI
■
- _
GT-iAS NAHODA, 9. JULIJA, 1914.
S:
Jigssioftiiska
B	=
KM Jidniti
a
totorpcfinm do« 24. januarja 1901 v državi Minooaot*.
Sedei ▼ ELY, MINNESOTA,
GLAVNI URADNIKI:
GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
Bar
Predaednik: J. A dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave berton. 0.
Qlavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 205, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, BL ' NADZORNIKI:
MIKE ZITNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER & PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave.. Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:'
FRAN JUSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— Gth St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva št v. 1., Ely, Minn.	.
ALOIS CHAMPA, Box 9C1, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVAČIJ, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn
Vsi dopisi tikajoči se nradnxh zadev kakor tudi denarne poli jatve naj Be pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb« »a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebod riralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Noj binkoštni izlet.
-o—
Spisal Ignotus.
Večerilo se je. Lahko kakor na ptičjih perutib je dričal brzovlak daljo. Komaj slišno, zibajoče. In proti meji. Rahlo je šumelo po vagoaovi strehi, teuak dež je na-letal in škropil po motnih oknih kupeja. Zadnje italijanske vasi so zaostajale in se izgubljale v ozadju, vedno višje gore so se nagibale in sklanjale na temneeo i > rogo.
Slonel sem v kotu in sanjal. O solnčnih krajih in zelenih rekah. O pestrobojnih vrtovih, o palmah in alojah. O dobrih ljudeh in srečnih deželah. In o domovini, tožrii in razdejani, po prostosti koprneči. Lepe so bile moje misli in v svoji lepoti žalostne.
Nobenega sopotnika ni bilo v kupe j u. Tako tiho in samotno je bilo okoli ravne, tako udobno kakor doma za toplo pečjo zimskega večera, ko brije zunaj burja in lete po zraku golomraznice. In ko se bliža čudovito razpoloženje, da izgine trpkost in srčna bol ter s* umakne svetim mislim, prihajajočim in hladilnim kakor močna rosa na oveneli travnik,
Tn v takem razpoloženju sem želel dokončati svoj izlet, ki sem ga bil napravil Binkoštno nedeljo do laškega Vidma...
" Pontabelj!!" so zaklicali iz-prevodniki in njih glas me je zdramil. Prvi disakord nocojšnjega večera. Zgradba mojih sanj se je hipoma zrušila, trebalo je izstopiti.
Čakati je bilo pol ure na odhod proti Beljaku. Zavil sem v restavracijo TU. razreda, menjal zadnje lire in si potem naročil čašo piva. V temnem kotu pa je sedela za mizo ostarela ženska laškega tipa, za daljšo mizo v nasprotnem kotu je sedel postaren gospod, naslanjajoč se na svoj sivi aolnčnik in opazujoč izpod slamnika mojo malenkostno visokost. Skupaj z edinim natakarjem smo bili torej v tem velikem prostoru samo štirje, a bili smo vsaj ljudje.
"Semkaj sedite, ne mudi se nikamor", se je obrnil gospod proti meni.
Res sem prisedel. Naročil si je ■dvoje trdo kuhanih jajc in potrpežljivo čakal, da mu jih natakar prinese. Med tem je izprego-voril z menoj komaj par besedi, zadovoljil se je samo s tem, da me je natančno opazoval. Vsak hip »o se ozrl? njegove majhne oči name, kakor bi hotele prodreti nekam zan eko skrivno zagri-njalo. Kdo ve, česa so iskale? Hotel sem vstati in stopiti na peron, toda zadržal me je zopet, češ, da je še mnogo časa in je bolje čakati v sobi, nego zunaj, kjer postaja že zelo hladno, ko piše o*tra sapa in lije dež kakor iz goiide, In res sem še obsedel,
dasi mi je bilo neprijetno ob misli, da sedim zraven kakega polici jsk ga konfidenta, ki je zavohal v meni, oziroma na mojem o-hrazu, razbojniške ali celo pan-, sl a vi stične poteze in iz njih izvirajoče javnokvarljive težnje.
Natakar mu je prinesel jajci. Pri j I je prvo in usekal z nožem po njem. Takoj se mu je strlo med prsti in rumenjak in beljak je brizgnil skozi nje. Grdo je zaklel ob tem iznenadenju in poklical natakarja.
"Ali so to trdokuhana jajca pri vas?"'
"Dolgo so se kuhala, gospod, oprostite", je mrmral natakar in topo gledal gostove rumeno se cedeče prste.
'•Dolgo, dolgo, pa vendar ne predolgo", je rentačil oni in se brisal s servijeto. "Pomislite, kaj ni se bilo zgodilo, ako bi bil jajci spravil v zadnji žep svojega jopiča. In bi v kupeju nehote in pozabljivši nanje sedel. Pomislite, človek, ki se vam po krivici pravi natakar! Zakaj vas niso dali hčiti za kolomazarja? Znoreli so".
Nisem se mogel zdržati smeha ob pogledu na debele in sedaj rumene prste, in neko zadovoljstvo me je obšlo ob njegovi jezi. Ne morem pomagati. Zakaj pa me je tako detektivsko opazoval?
Toda delal sem mu krivico. Kakor se je pozneje izkazalo, je bil mož samo nenevaren nemški lesni trgovec, ki je mojo osebo hotel povišati tudi v nekaj enakega in skleniti z menoj bogve kako ugodno trgovsko zvezo. Ka kor se vidi, je bil mož dober po-znavatelj ljudi. No, razšla sva se pozneje v Beljaku prijateljski..
Ko sem stopil zopet v vlak, je bil vagon zaseden do zadnjega količka. Tudi drugod ni bilo prostora. Prisiljen sem bil torej sta ti in sem se stisnil v kot na hodniku. K meni se je priklopil tudi trgovec. Malo preden se je premaknil vlak, so vstopili še trije potniki. Hrumeč in šumeč. Dva črno oblečena, tretji v sivi pelerini. Vsi trije pa v trdili polei-lindrih nekoliko zastarega datuma in s plavicami v gumbnicah. Dvakrat, trikrat so se ustavili na na sredi hodnika. Večji med njimi se je naslonil ob šipo, manjši, s pozlačenimi naočniku na nosu, se mu je vstopil nasproti, da se ga je skoro dotikal s svojim začenjajočim se trebuščkom. Oni v sivi pelerini je stal nekoliko ob strani in se muzal ter vlekel in natezal svoje kratke plave br-čice.
In začela se je predstava. Brezplačno. Vsi potniki, tudi oni, ki so že dremali po kotih, so začeli dvigati glave in poslušati in gledati. Precejšnjo število nepovabljenih posetnikov premikajočeka se cirkusa!
<fTo da je kaj posebnega, kakšna umetnost? Takšno delo. Saj imaš šimelna, drugega ti ni treba, nega da izpolniš rubrike. -Sa-
me ti povedo, kaj vpiši vanje, razumeš", je vpil oni ob šipi.
"Tako? Tako torej ti razumeš ta posel? Prijatelj, inteligence jer treba, mnogo inteligence, ako lio-
< eš ta izkaz izvršiti vzorno in po predpisih, tako kakor ga znam
izvršiti jaz ", je odgovarjal oni z naočniki in se dvigal na prstih.
'"Samo šimelna, tovariš, samo šimelna. Nič inteligence. Rubrika rubrike", se je rogal prvi.
"Ni res, inteligence je treba, razumeš, inteligence".
"Šimelna, šimelna ___ ssimel-
naaa ".
"Šimelna in inteligence, prijatelj", se je zavzel za manjšega oni v sivi pelerini. "Ali ni moral biti inteligenten on človek, ki iznašel šimeljna ?''
Mene je zpreletela kurja polt. popotniki so se dregali v rebra. Tovariš trgovec me je pogledal tako neizrečeno ginljivo, da so Se mu zasolzile oči. Debel možakar ob prvem oknu je dejal glasno svojemu sosedu:
"Sono Tedeschi, earo amieo".
Nemci so. dragi prijatelj".
Oni z naočniki je začel demonstrirati z rokami pred očmi onemu ob šipi.
"Kaj ti razumeš,, ko nisi nič. Ako bi kaj bil, ne bi bil že sedem let ill pol ubogi služabnik. Inteligence ti manjka, čuješ, in nič drugega, glej mene, toliko časa služim kot ti, pa sem že podurad-nik. Razumeš, poduradnik! Kakšna razlika med tabo in mano. 1 bogi človek! Domišljavec in te peer
"Svinjo si imel, dragi, zato si prišel tako silno naprej", se j< j - izkušal smejati oni pri šipi.
4"Pa bi jo imel še ti. Pa ni bi la svinja, inteligenca je bila. Sati moj predstojnik je spoznal ii pripozual moj- zmožnosti, moje inteligenco. Inteligenca ni svinja, čuješ. Razumeš."
"Inteligenco je imel in ne svinje. In vesten j- bil za počit" se je vmešal oni v sivi pelerini. "Pa predstojnik ga je imel rad. ker je več znal kot on. Gelt, Ka merad ?"
Jaz pa sem imel smolo, odkar sem prišel na svet. In ker tud moja inteligenca ni svinja, sem obtičal na pol poti in ti si za glavo nad menoj, za celo svinjsko glavo."
"Ti imaš svinjsko glavo, raz umes, razumeš."
'Che eosa ho detio? Sono Te desehi, nazione..." je zopet de jal debeli Italijan svojemu sose du. A zadnjih besed ni bilo raz umeti, ker je naraščalo vpitje.
Tako je šio v raznih varijaci jah do Beljaka, kjer so vsi tri ji možakarji izstopili, zibajoč s* in
kar povzdiguje človeško srce in nimrvo je, da dožive zakonske ustvarja lepe misli. O vsem, kar dvojice često enako starost. Ba-sem sanjal gori do Pontebe, sa-J rakova je bila stara 128 let, njen
moten v kupeju, ob rahlo pada jočem dežju in ob spominu nate, domovina. Kdo je kriv, da se je obrnilo moje pero drugam ?
''Sono Tedeschi ', mi odmeva po ušesih...
Zakaj se staramo? Zakaj umre človek?
Na ta zanimiva vprašanja je odgovoril prof. dr. Chodounskv na V. kongresu čeških prirodo-slovcev in zdravnikov. Najprej je predavatelj skušal definirati pojem "življenje" in pri tem je dognal, da so za sedaj vse take definicije še nepopolne. Zato pa poznamo danes že precej natančno posamezne pojave življenja in po njih moremo soditi o vzrokih trajanja življenja. Treba pa je razlikovati razvoj organizma do zrelosti in "dobro, ko je organizem postal že zrel, ko se ne razvija veČ. ko se stara in hira. Nato se. je bavil s starimi teorijami o vzrokih našega staranja. Ali tf" razne teorije ne zadovolje današnjega raziskovalca. Največ pristašev pa ima teorije, ki navajajo za vzrok smrti zastruplje-uje. Od teh teorij je zopet naj-»olj razširjena teorija Rusa' Meč-likova. ki trdi, da umro ljudje /sled lastne infekcije potom lastnih mikrobov, ki se nahajajo v raznih organih. Svoje mnenje dokazuje Mečnikov s tem, ker je množina mikrobov v raznih organizmih v zvezi s trajanjem življenja.
Nato je govoril o vzrokih trajanja in konca človeškega življenja. Pri vseh narodih doseže gotov odstotek ljudi zelo visoka starost, n. pr. 75 let in znano je. la je mnogo ljudi v tej i it še večji starosti čisto zdravih fizično .n duševno. .Največja dosegljiva starost je okoH 150 let. Tako je bil star Toma Parr 152 let in od teh je preživel 130 v težkem de-u. Pri raztelesenju se je pokazalo, da so bili vsi njegovi organi zdravi. Star je bil tudi Dra-•cenberg, ki j? dosegel starost 142 let. 91 let je služil sam svoj kruh kot pomorščak. Da kdo doseže /isoko starost, za to ni konstitu--ija merodajna. Mečnikov nava a slučaje 110 in 115 let starih judi, ki so bili majhni in drob-ii. Način življenja podajša živ-jenje. Znani pa so tudi slučaji, la so ljudje, ki so bili notorien' "»ijanci dosegli visoko starost. Ta-i\0 je postal kirurg Politmann, ki trgajoč drug ob drugega. Pogolt- je bil od svojega 25. leta naprej nil jih je val pisane množice na 1 redno vsak dan pijan, visoko sta-, peronu. Pomešali so se med nem-jrost 140 let. Kila Durieux, ki je ške pevce, prihajajoče iz Špitala, spila dnevno 40 čaš kave, je u-kjer so tisti dan reševali svoje mrla v starosti 154 let. Strašni
obmejno nemštvo
Napisati sem hotel listek, ki bi
kadilec Ross je umrl čez 100 let star. Najvažnejše je podedovana
mož 118. G allot je živel 105 let in 3 mesece, njegova žena 105 let in en mesec.
Nato je govoril prof. Chodo-unsky o makrobiotiki, kako u-metno podaljšati ljudsko življenje. Resnica je, da je dobri mo-zek temelj dolgega življenja, ali tudi druge stvari uplivajo na dolgost živjenja.	,
Najbolje in najlažje se doseže dolgo življenje, če so vsi organi vedno v delu. Organ, ki počiva, ki ne deluje se zanemari in polagoma popolnoma propade. Najvažnejši organ je pa mozeg in na tega je treba najbolj paziti. Če je mozeg zadostno zaposlen, potem ohrani svežost. S sistematičnim duševnim delom se to doseže najlažje. Enako vpliva na mozeg tudi duševno razpoloženje in nad vse mu škodi pesimizem, žalost, težke skrbi itd. Zato si moramo ohraniti veselo naziranje in pred vsem pri otroku skrbeti za temu primerno vzgojo. Delo in veselje sta najboljše zdravilo za mozeg.
Tudi ni važno, če se je mnogo ali če se je dostikrat. Temveč jesti je treba vedno in v svojem času, da deluje organizem vedno. Ljudski nazor, da so Ie lahko, prebavljive jedi koristne je napačen, ker treba jesti tudi hrano. ki zahteva od želodca več napora. Vztrajnost srca in pljuč se najbolj spopolni s telovadbo. — Mladi ljudje, ki ne telovadijo, si krajšajo življenje.
Nedavno je umrl filozof dr. Buerehner, ki je napisal, da je v moči vsakega človeka, da kolikor mogoče oddalji nesposobnost svojega telesa. S tem pa ne misli nobene težkosrčne bojazni pred zabavami, temveč le pametno iz-begavanje nevarnostim. Dokaz temu je visoka starost veleumov kakor: Viktor Hugo, Goethe, Mommsen, Hals, Michelangelo, Bunsen. Najboljše sredstvo za dolžo življenje je strah pred lenobo, nedelavnostjo, pasivnostjo, borimo se, ali ne udajmo se, ker z dobrovoljnim mirovanjem zapademo prečasno smrti. Zato pa je tudi napačen nazor starih Iju-li, da je treba v starosti počivati. S tem dosežejo le, da polagoma vsi organi vedno manj delujejo, dokler sploh ne prenehajo. Tsto velja pa tudi za narode. Ka-eri narod bo delaven in marljiv, a doseže visoko starost, druga-'e pa propade in naj bo še tako mnogoštevilen.
Občina z lastno pekarijo.
Občinski zastop v Moskvi je otvoril 1. 1913. za poizkušnjo prodajalno za kruh, namenjeno pred vsem revnim slojem. Poizkus se je obnesel prav dobro. V občinski prodajalni kruha so proda-
3BE
lb=3E
Za smeh in kratek čas.
NOVA SLUŽKINJA.

M
—	Ali
—	Če
znate molčati?	[
me boste zmerjali, Vam sploh odgovora ne
bom dala.
Vojaška*
Korporal: "Zakaj ne sme vojak nikdar glave izgubiti?"
Vojak: '"Zato ne, ker bi potlej ne imel kam čake postaviti."
Težava.
—	Kako to prijatelj, da sedaj nič več ne staviš?
—	Ni tako lahko kot si misliš. Če izgubim, me žena krega, čepa dobim, ji moram kupiti novo o-bleko.
Upanje,
Samospoznanje.
vam povzdignil dušo in telo. O dispozirija, dober koren kakor ( lepih krajih, dobrih ljudeh, osvo-lpravi narod. Dostikrat pa upli- • JaIi kis«-d črni kruh za 10 do 25
bodi
in kulturi, o vsem lepem, j vajo tudi zunanji momenti
za-
		jt-				
□0	t aa._	mm		OB	i ■	i ■
L1U		■■		□ta		
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vase tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. linijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako di ostro, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO
da ste zadovoljni • tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. Predno se obrnete kam drugaaa, pišite k nam po cene za vsako tiskovine, lci jo potrebujete. Pri nu je vedno cenej«.
CLEVELANDSKA AMERIKA
aloremaki dToUdaik.
6119 St dar Aw., Clevctud, Ob
odstotkov ceneje kakor pri za sebnili . podjetjih, sladek črni kruh za 20 do 30 odstotkov ceneje in bel kruh za 30 odstotkov. Kljub nizkim cenam in pa izbor ni kakovosti kruha je imela občina še nekaj dobička. V prodajalno je prihajalo na dan približno 3000 ljudi. Denarnega prometa je imela od jeseni 1913 po do februarja 1914. 100,000 rub-ljev. Ugodni uspehi te prodajalne so povzročili, da bo zgradila občina lastno pekarno za kruh in ustanovila po vsem mestu lastne prodajalne. Stroški za te naprave so proračunjeni na 600,000 rubljev.
Wiener H.
Afera Svihova postaja vedno bolj zamotana. V socijalno-deino-kratičnem glasilu "Deželne zveze obrtnikov" 'Živnostnik', je članek z napisom "Wiener 11.", v katerem se zahteva pojasnilo, koliko je resnice na splošnih govoricah, da je pravi Wiener zbornični svetnik Sebastijan Traeger, ki je bil tajnik /narodno-socijal-ne osredns delavske šole ki se je izdajal za trgovskega poslovodjo v trgovini s posušenim sadjem, in ki je bil izvoljen v trgovinsko zbornico na podlagi mladočeško-narodno-socijalnega kompromisa, čeprav ni bil nikdar trgove, pa tudi ne poslovodja. 'Živnostnik' zahteva, da hoee doseči, da bi so "Wiener II." branil, ee je nedolžen, "kajti vedno šepetanje o raznih osebah" — pravi list — "da so tudi v policijski službi, postaja že bolezen časa in izgleda tako, kakor v začetku socija-listično-anarhističnega gibanja, ko državljani drug drugemu niso vee zaupali ter videli pred seboj samo špicle."
Dama: — Vaš bogati stric bo pa še dolgo časa živel.
— Upam, da ne, ker si je kupil včeraj avtomobil.
Ponos.
Poročnik gleda, kako slabo vadijo vojaki, ki jih korporal ko-mandira. Naenkrat zavpije: "O-brnite se!" pa le nekaj moštva uboga. — Nato korporal nejevoljen: "Butelji, zapomnite si, če gospod lajtnant komandira, morate ravno tako ubogati, kakor če komaiidiram jaz!"
—	Učitelj mi je rekel, da sem prezabit, da bi se kaj naučil. Zakaj me vendar pošiljajo v šolo, če je tako?
Izgovor.
—	Zaenkrat vam še ne morem plačati, gospodar. Vest - kaj! Ker vas drugače ne morem potolažiti, vam dovolim, da mi zvišate stanarino.
Kinematografska reklama.
Najnovejši film: "Prekletstvo naših očetov"
2500 metrov dolgo.
Migljaj.
i
—	Gospodična, vi ste najkras-nej.ša ženska na svetu.
—	Kaj zato! Taka lepota je primeroma po ceni.
VRJETNO.
/
i
—	Tak dolg povzroča pozneje Človeku velike skrbi?
—	Pozneje ? Nikakor ne! Prej mu jih povzroča, prej t

■• rv ;

GLAS NARODA, 9. JULIJA, 1914.
j, ^r-r-f.^!^-
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	j bar potegnil iz žepa nož in z njim
Vlcm. Dne 1:1. junija »o obiska- (sunil stražnika v nogo, kjer ga je li ne/nani tatovi na samem stoje-'znatno poškodoval. Ker ni bilo ■'•o hišico vdovca Naželja v Novem drugega izhoda za ukročenje na-tn«-st u. Mož živi in obdeluje ob- silneža, je varnostni organ poteg širno polje že dokaj let s sv
kot "divjak" od socialistične or- kurat predavanje o alkoholizmu ganizacije nobene stavkovne pod-'za vsak bataljon posebej, ker ni prre; ko pa je v sili sprejel neko^1«^ prostora za vse naenkrat.
tlelo, so mu soeialisti grozili, da Teh predavanj se je vdeležilo o-piride njegovo ime v" strokovni koli 800 vojakov, od katerih se je list in ne bo dobil potem-nikjer'vpisalo v protialkoholno društvo dela. Porotno sodišče je oprostilo("Sveta vojska" 243, ki so veči-Matašiča obtožbe poskušenega u- noma popolni abstinenti. Polkov-moia. pač pa mu je prisodilo te-'nik, ki je sam abstinent, in Čast-
ivojo nil sabljo ter z njo udaril Hribar- den dni zapora, ker se je pregre-(niki so protialkoholnemu gibanju
gega zapora in 281etnega hlapca Janeza Pokliča iz Uerenožič na 10
Po ceni vožnja.
amm Pobrali so mu vsejnemu organu na pomoč mimoido- Gorjupa iz Mislinja zaradi pona- (več. napisov v širokih okvirih, ki dežnike, obleko in tudi^i topniear, s katerim sta ga ko-,lajanja denarja m tri tedne stro- proslavljajo "dobro" kypljico
maj ukrotila in s silo odpeljala v Knaflovo ulico, kjer je prišel
stražniku na pomoč še njegov to- mesecev težke ječe, ker je posilil variš in tako je Hribar slednjič 'neko 12 let staro deklico, le dospel na policijo. Razume sej Tiskovna pravda proti taredni-da seje nabrala pri prizoru nešte- ku "Štajerca". Linhartu, ki bi se vilna množica občinstva, ki je vse morala 19. junija vršiti v Mari-obsojalo napad nasilneža. Hribar boru, je preložena, je, kakor že povedano, notoričen' O pevodnji, ki je preplavila in žganjar ter baje tudi ni popolno- poblatila travnike, poročajo iz
mnogih krajev v Pesniški dolini.
preje .
obuval
po denarju so stikali, ta pa je bil pod njim v postelji in ga zato niso dobili. Tatovi ko bili ciganje.
V vednjaku utoitil. I)ne 16. junija je (»letni posestnikov sin Jožef Mehle izginil iz hiše svojih starišev v Ponovi vasi. Še le po dolgem iskanju so ga našli utopljenega v domačem vodnjaku.
Umrli so v Ljubljani: Marjeta Kabin, mestna uboga. 72 let. — Albin Khmaver. bivši fotograf, 73 let. — Josip Kumer, rejenec, 8 nn secev. Liberat Zoberer, vojak-pešee, 211 let. — Ciril Karlič, črko-slikaraki vajenec, 10 let. — Ivana Bolčina, rejenka, 4 leta. — Ivan Okom, krojač, 55 let. — Despot Vojnovič, dninar let. — Frančiška Gorjup, kuharica.
S prvega nadstrepja ja padla. Dne i s. junija ob pol 5. zjutraj je padla na trnovskem pristanu v Ljubljani hčerka kontrolorja Mestne hranilnice Trstenjaka, ki je gojen ka 3. letnika učiteljišča, s prvega > nadstropja na pritlični tlak. Hotela je menda vloviti neki robec, ki ga je odnesel veter /. vrvi, na kateri se je sušil, pri čemer je izgubila ravnotežje. Dobili' je smrtnohevarne poškodbe.
Umrla je v Šmartnem pri Litiji lil. junija vrla gospodinja Frančiška Kastelic, po domače*Femka.
S pilo se je zabodel pod srce. 19 let stari Fran Vole. delavec v Vi-dieevi opekarni na Viču, se je 19. junija prepiral v pijanosti s svojim bratom ter se je v razburjenosti zabodel s pilo pod srce. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Pri levu na pedgane ponesrečil. 23 let stari Janko Pogačar, trgovski korespondent pri Krisperjti v Ifjubljani. je v prostem Času stre-1 al v Krisperjevem skladišču s flobert-pištolo podgane. Dne 19. junija se je naslonil z roko na nabasano pištolo, ki pa se je sprožila in mu kroglja prebila dlan desne roke. Iskati je moral zdravniške pomoči.
Zabave slona. Ko so 19. junija peljali iz cirkusa Kludskv po Du najski cesti v Ljubljani slone na kolodvor, zlomil je eden od njih pri mitnici lesen tram ter prevrnil neki voz s kamenjem. Ker so se otroci smejali in ga dražili, u-bral jo je za njimi ter prišel ko-nečno v kuhinjo nekega železniškega uslužbenca, ičjer si je privoščil večjo množino fižola in pojedel cel črešnjev zavitek. Zelje, ki se je na štedilniku kuhalo, pa mu ni ugajalo in je vrgel vse skupaj s posodo tega je pobil tie, ko so pa med tem časom prišli ponj, se je mirno dal odpeljati na kolodvor. Posestnik cirkusa je moral plačati železniškemu uslužbencu za zabavo slona in za njegovo večerjo 70 kron.
Dva nova gosta so dobili 20. junija v ljubljanski prisilni delavnici, in sicer 361etnega Jožefa Kožuha iz Dromelj pri Celju in 39-letnega Jožefa Urha iz Cerkelj, okraj Kranj.
Smrtna nesreča pri kuhanju. 231etna kuharica Justina Misel, ki je bila uslužbena na Bleiwei-sevi cesti št. 11 v Ljubljani, se je 21. junija smrtno ponesrečila. S samovarom je tako nerodno ravnala, da je bencin eksplodiral.
vred v strop. Razen več kuhinjske poso-
ma normalen.
Ponesrečeni izvošček. Ko je 19.
junija dopoldne peljal izvošček Ferdinand Zargi po Ižanski cesti v Ljubljani, mu pride nasproti nek tovorni voz. s katerim sta s
PRIMORSKO.
Hočejo same slovenske napise.
V Cerknem stavi država novo u-radno poslopje za sodnijo in dav-
tako močjo skupaj trčila, da je kari jo. Zgradbo je prevzel in iz-Žargi padel s kozla ter zadobil pri vršil domači zidarski mojster Ka-padcu tako poškodbo, da je neza- ein ter stoji ista tik pred kolav-vesteu obležal na cesti. Poklicali dacijo. Izvršiti je le še nekaj po-so rešilni voz, s katerim so ga pri- drobnosti, med temi tudi napisne peljali v deželno bolnišnico.	table pri posameznih uradih, liod-
Staii grehi. Pred 3 leti so se vr-j ni kili in sobah. Podjetnik je dal šile ra/.ne tatvine v Leskovcu pri napraviti slovensko-nemške napi-Krškem in okolici. Že takrat je se, kar pa je v Cerknem nedo ljudstvo sumilo Anžeta Ančimer,
njegovo sorodstvo in nekega Struclja. Ančimer se je konečno umaknil na Hrvatsko. Druge so seveda prijeli in zaprli. Bili so tudi občutno kaznovani. Ančimer misleč, da je že vse pozabljeno, se je letos pregrešil zoper vlaču-garski zakon in neke tatvine v inozemstvu. Po prestani kazni so ga oddali po odgonu v občino Krško. Ko je prišel na Dunaj, so tamošnji policijski organi kousta-tirali. tla fanta išče sodišče v Ru-dolfovem. Zaprli so ga v deželno sodišče na Dunaju, to ga je pa dalo po eskorti prepeljati v Novo mesto, da mu tam izplačajo stari dolg.
Cesar je daroval za pogorelee v Podhosti pol. okraj Novo mesto, 1000 K iz svojih zasebnih sredstev.
Smrtna nesreča. V Spodnjem Podbrezju je šel 141etni posestnikov sin Peter Justin na polje ter vzel s seboj tudi flobertovo pištolo. Ravnal pa je v šali z orožjem tako neprevidno, da se je pištola sprožila in je strel zadel nesrečneža v želodec. Deček je še isti dan umrl.
Čudno maščevanje. V stanovanje posestnice Palerucci v Godo-viču pri Kamniku sta prišla okoli 9. zvečer dva neznanca, ki sta vdrla v spalnico omenjene ter jo pričela v postelji pretepati. Konečno sta izvlekla posestnico iz postelje ter ji izpulila več las in jo še pošteno obrcala. Nato sta napadalca hitro pobegnila. Eden od njiju je izgubil pri begu klobuk. .\apadak% sta bila zakrinkana in domneva napadena po-sestnica, da sta bili v možko obleko oblečeni ženski. Najbrže sta se hoteli na ta način maščevati nad posestnico Palerucci.
ŠTAJERSKO.
Imenovanje slovenskega profesorja v naučno ministrstvo. Gimnazijski profesor dr. Ivan Arnejc v Mariboru je prideljen za stalno v službovanje v naučnem ministrstvu.
Samomor. Iz Zidanega mosta poročajo: Hčerka železničarja Kammerdienerja je 15. junija neznano kam izginila. Drugi dan so jo našli v bližnjem gozdu mrtvo. Pognala si je krogljo v srce. Dekle je bilo 21 let staro in si je bojda zaradi
Kuharici se je vnela obleka in se končalo življenje je nesreč niča tako zelo opekla, da \ nesrečne ljubezni, je se popoldne umrla v bolnišnici, kamor so jo prepeljali.
Stražnika na ulici zabodel. Dne
Okraden ■ poslanec. Še meseca decembra Janskega leta je bilo v vili poslanca Henrika AVastiana
21. junija okoli pol 8. ure zvečer pokradene več obleke, perila itd., je po Dunajski cesti v Ljubljani j ne da bi tatovom mogli priti na proti posti prikolovratil notorični sled. Pred nekaj časom pa je bil /ganjar Janez Hribar iz Laverec aretiran in okrožnemu sodišču v ter se skozinskoz spotikal nad pa- -Mariboru izročen neki Jožef Go-santi. Pred pošto službujoči straž- lob, za katerega so dognali, da je nik Hauptmann ga je opozoril na izvršil tatvino še z nekim drugim dostojnost, kar pa ni nič izdalo, svojim tovarišem, katerega ime je Hribar je šel dalje po Šrlenbur-'sodišču že znano in upajo, da tu-govi ulici ter napravil pred Kos^di ta tič pride preje ali sleje v ro-lerjevo hišo tak škandal, da mu ko pravice.
je moral stražnik napovedati are-' Fred porotnim sodiščem v tacijo, kateri se pa žganjar. velik Gradcu se je obravnaval 18. juhi močan hrust, ni udal. V tem, nija zanimiv slučaj. Ob času ko sta se z varnostnim organom stavke krojaških pomočnikov v spoprijela, mu je Hribar izpodbil Gradcu je napadel neki pomočnik nogo, da je stražnik padel, a tudi Matašič tajnika socialne strokov-Hribar je telebnil na tlak. Straž- ne organizacije Kosela z revolver
mik
Parnik Avstro-Americana črte
BELVEDERE
odpluje 18. julija 1914.
ARGENTINA
odpluje 22. julija 1914.
Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $25.00 Ljubljane	$26.18
Zagreba	$26.08
Vožnje listke je dobiti pri:
FftANK SAKSER,
82 Cortlandt St.. New York City.
__
pustno. Cerkljanski sodni okraj je skozi stoletja izključno slovenski in tudi pri zadnjem ljudskem štetju ni bil izkazan v celem sodnem okraju niti e'den Nemec, Italijan ali pripadnik h kaki drugi kakor slovenski narodnosti. Tako narodno čistih in enotnih sodnih okrajev je najbrže v celi državi zelo malo, zato enostavno pritiče-jo tudi na uradno poslopje samo-slovenski napisi. Stavbeno vodstvo ima v rokah baje zagrizen Italijan inženir Geier in ta je zabičal podjetništvu, da mora postaviti ncmško-slovenske napise, kakoršne je sedaj isto že tudi naročilo. Ta vest je vzbudila veliko ogorčenje. V tej zadevi se je obrnilo cerkljansko županstvo in obe politični društvi v Cerknem naravnost na namestnika princa llo-henlohe in zahtevalo, da odvrne krivieo, ki jo hoče izvršiti stavbeno vodstvo ter odredi, da se postavijo samoslovenski napisi.
Železniška nesreča. Dne 17. junija je ekspresni brzovlak Trst— Pariz na progi med Vižovljami in Devinom povozil poldrugo leto staro deklctee Olgo Antonič. Vso jo je razmesaril in njeno telo vlekel nad 10 m daleč. Mati deklice Katarina Antonič je bila odšla v Devin po opravkih in je pustila hčerko svojemu možu železniškemu čuvaju v varstvo. Ker je oče imel na progi posla, je pustil deklico samo, ki je zlezla na tir in bila tam povožena. Deželnozbcrske volitve v Istri.
Dne 19. junija so volile kmečke občine. Na slovensko-lirvatski strani so izvoljeni kandidat je Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri.
Krava je zabodla G51etno Tere-zo Slokar iz Lokavea. Krava jo je sunila v trebuh s tako silo, da so ji visela čreva iz trebuha. Prepeljali so jo v žensko bolnišnico v Gorico.
Ogenj na policiji v Gorici. V 2.
nadstropju v ulici Alvarez prebiva dr. Casapicola. Že več dni je opazil, da smrdi nekje sumljivo po ognju, pa nikjer ni mo'gel zaslediti nobene sumljivosti. Ko pa je vstal 19. junija zjutraj, je pa zaslišal nenavadno prasketanje, ki je prihajalo iz neke sobe podstrešja. Takoj je tekel navzgor in zapazil, da gore tla podstrešne sobe, ki je bila vsled popravljanja slučajno prazna. Poklicani so bili takoj drugi stražniki, ki so ogenj pogasili. Škoda je precejšnja, ker so trami precej ožgani. Ogenj je najbrže povzročil kateri delavec, ki je vrgel gorečo stvar na tla.
KOROŠKO.
Strašna nevarnost je grozila
koroškim Nemcem od strani Slovencev iz Kranjske. Slov. ljudska stranka je hotela prirediti romanje k Gospej sveti, ali nemški krik je dosegel, da je vlada to romanje prepovedala. Dne 19. junija je bil v Celovcu velik halo! Nemci so imeli shod in v zahvalo vladi so šli pred vladno poslopje deželnemu predsedniku zapet Die Wacht am Rhein! Veleznačilno za razmere na Koroškem.
Protialkoholno gibanj« med vojaštvom. V Celovcu je imel pri 17. v zavesti položaja, jc naglo jem in ga je na prsih ranil. Ta pešpolku, pri katerem slnžijo slo-il pokonci, v tem je pa Hri- napad je izvršil zato, ker ni dobil v.enski fantje, tamkajšnji vojaški
Iščem svojega polubrata JAKOBA JAKŠA, podomače Pekov iz Vrtač. Ker 11111 je umrla mati, zato bi prav rad zvedel za njegov naslov njegov polubrat : Štefan Jakša. Vrtače štev. 18, pošta Semič, Kranjsko, Austria (7-9—7)
HARMONIKE
bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem domu. v popravek vzamem kranjske kakor' vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEl, 1017 F. «2f»J S»M CUveTand C.
Brinjevo Olje
čisto in
Pint . Quart Gallon
naravno.
. $1.00 . ?.90 8.00
Vam je mogoče dobiti samo pri:
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102, ST. CLAIR AVE. CLEVELAND x: OHIO.
ROJAKI NAROČ AJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Prave Lubasove HARMONIKE
importirane iz Slovenjega Gradca imam v zalogi in sicer:
I
Model "H" trivrstna, dvakrat uglašena........ $ 45.00
"K" trivrstna, trikrat uglašena..........S 55.U0
"K" trivrstna, štirikrat uglašena........5 G5.<K)
,, "L" štiri vrstna, dvakrat uglašena........S 60.00
**MW štirivrstna, trikrat uglašena........S 05.00
„ "M" štirivrstna, štirikrat uglašena......$ 80 00
KranjsH model, trivrstna, dvakrat uglašena...... $ 45.00
Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena......$ 60.00
Kranjski modei, štiri vrstna, dvakrat uglašena.... $ '50 00
Kranjski model,'štirivrstna, trikrat uglašena----$ 70.00
Hromatično uglašena harmonika................ $ ''»0.00
Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po $ 5.0 O Za natančnejši popis harmonik pišite na:
ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, New York City.
Največja popustila prodaja.
KUPITE ZATVORNIŠKO CENO A $75 Fonograf z rogom za $40 A $40 Fonograf z rogom za $25
vitevii 12 ntjboljših slovensk.h. spevov zastonj.
Prodajamo te elegantne stroje na vse strani Zdr. držav in Can* de na lahke obroke po
LE 32.00 NA MESEC.
Vsaki stroj je jamčen za 15 let. —-Jamčimo tudi vrnitev denarja, ako pošiljatev ne ugaja. Pišite še danes po naš veliki ilustrirani cenik za stroie in plošče, katerega vam pošljemo ZASTONJ.
Naša pro-Jaialna je o-iprta zvefer in v nedeljo.
ATLANTIC TALKINO MACHINE CO.
46 E 7th St. Dept. 134 New Yoik.
VSTAJENJE NARODA
je prišlo, kakor hitro smo dobili importirana zdravila iz starega kraja, ki so prinesla srečo našemu narodu. Tisoče naših rojakov je bolehalo dolge mesece in leta, iskali so pomoči pri zdravnikih, plačevali draga zdravila, a vse jim 111 nič pomagalo. Obrnili so se na nas, da jim pošljemo zdravila iz starega kraja. Že prvi teden smo dobili vesela poročila, da so zdravila naredila presenetljivo lep uspeh, zdravje se jim povrnilo, počutijo se vesele in zadovoljne. Sedaj se nam zahvaljujejo za pomoč in hvalijo izvrstna zdravila, ki so le v starem kraju resnično zanesljiva za vsakovrstne bolezni. Prosijo nas, naj to to resnico razglasimo med svet, da bodo tudi drugi rojaki imeli priliko zvedeti o dobrih zdravilih in se tako za mal denar ozdraviti vseh bolezni. Marsikomu je žal, da že preje nismo razglasili te novice, da imamo zdravila iz starega kraja, ker bi marsikateri bil že davno zdrav in bi si mnogo denarja prihranil. Zato rojaki, svetujemo vam, ako ste bolni, obrnite se na nas, mi vam homo z veseljem pripomogli do zdravja, kakor smo v tem kratkem času toliko našim rojakom. Pišite na nas z vsem zaupanjem in pisma naslovite tako: Dom. Lekarna, "West All is Station,
Milwaukee, "Wis.
_(4x 2,6,9,13—7)_
NAJBOLJŠE
obdelane in neobdelane
Brzojavno poročilo z Dunaja!!!
Slov. Knjigarna je prejela z Dunaj a sledeči brzojav:
"Pripravite vse potrebno za tisk senzacijonalne knjige o groznem umoru avstrijskega prestolonaslednika in njegove žene. Hočemo vam poslati vse podrobnosti umora in pogreba, kakoršnega še svet ni videl. Natančen popis revolu-• cijskega gibanja in sedanjih krvavih dogodkov na jugu in v celi Avstriji. Avstrija jc pred revolucijo; Madžari se pripravljajo, Srbi se oborožujejo, Italija kuje zahrbtne načrte, v cesarstvu same ji se pripravlja revolucija. O vseh teh kritičnih dnevih vam pošljemo spis z vsemi zarimivimi slikami in življenjepisom Franc Ferdinanda. V Avstriji te knjige nesmemo izdati, zato jo tiskajte v Ameriki. Philczoph Junkič."
Takoj na to obvestilo smo pripravili vse potrebno, da gre knjiga v tisk, ko hitro pride spis s slikami. To bo ena najzanimivejših knjig sedanjega časa. .Ti dogodki so za vsa Avstrijce dalekosežneja pernena. zato je potreba da povemo petom te knjige popolno resnico o krvavih dnevih v naši stari očetnjavi. Ker bo knjiga bogato ilustrirana in obsežna, ji bo cena 1 dolar s poštnino vred. Ne-sme biti Slovenca,, ki bi bil brez te knjige, kajti to bo kažipot bodočnosti nesrečne države. Naroča se pri:
Slovenski Knjigarni
535 WASHINGTON ST.	MILWAUKEE, WiS.
Največ denarja iz Amerike nalaga se v
MESTNI HRANILNICI
LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
v okrajih Rusk In Chippewa, Wisconsin, blizu hitro napredujočih mest Ladysmith s 5000 in Chippewa Falls s 10.000 prebivalci.
Ozemlje križata dve glavni železniški progi na Duluth in Minneapolis. Vsa okolica-že gosto naseljena, kar najboljši dokaz za dobroto naše zemlje. — Težka ilovnata črna prst, ki se redkokje drugod dobi. Kupilo tam že več Slovencev, ki so polni hvale nad cvetočimi pokrajinami. Oglejte si svet in se sami prepričajte, kako lepo sedaj vse raste. Na zahtevo Vam pošljemo bfez-. plačno natančen popis naše zemlje.
Slov. MKttiubi družba
198-1 Ave , kilwaukee, Wis.

Denarni promet koscem leta 1913 je znašal nad Hranilnih vlog nad
43*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
700 milijonov kron.
Rezervnega ^zaklada nad
1,330.000 kron.
4%%
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega' pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAICSER,
82 Cortlandt St,	6104 St. Clair Ave, N. E,
MEW YOWL	CLEVELAND, 0.
GLAS NAKOPA, 9.: JULIJA, 1914.
Skrivnosti Pariza
PLXKA IZ Ulim ŽIVLJENJA.
- -;:-
Spisal Engen« Sne. Za "Glas Naroda" priredil k M.
{(Nadaljevanje.)
Ifromec jo j«1 vjel in izginil med množico.
—	(Jotovo imaš dovolj denarja, ker se podajaš na pot. Če ga ne daš, te umorim ! Pri belem dnevu zahtevam denar ali življenje.
V hipu je odprl vrata.
Rudolfu je pošla potrpežljivost. Stopil je iz voza z namenom, da bo handita aplašil. Okostnjak se je nekoliko časa umikal, slednjih pa je potegnil iz žepa nož in hotel planiti na Rudolfa.
Marija je strahu zakričala.
Gotovo bi ga bil bandit zaklal, če bi se pravočasno ne priril skozi gnečo Zbadae, ki je dobro poznal knezovo livrejo.
Ko je hotel Okostnjak zamahniti,' ga je prijel za roko in ga skušal vreči na tla. Bandit je imel še toliko moči, da sn je obrnil in pogledal Zbadaču v obraz. Ko ga je spoznal, je vzkliknil:
—	Mož z rjavim suknjičem iz l»a Force! Ne boj se, sedaj mi ne boš več ušel!
In z bliskovito naglieo mu je zarinil nož do ročaja v prsi.
Zbadae se je opotekel, padel pa ni. Množica je stala kakor o-kamenela.
—	Straža! Straža prihaja!
Pri teh besedah so se ljudje razkropili, boječ se, da bi ne imeli zaradi umora kaj opravka s sodnijo.
Ko se je približala straža kurirju, ni bilo na pozorišču razen Rudolfa, M arije in Zbadača, ki je ležal v krvi, nikogar.
Vse to se je izvršilo z bliskovito naglieo.
Knez je vzel svojo hčer v naročje in zapovedal služabnikom, kateri so se bili strahu naslonili na drevje:
—	Nesite moža v gostilno. Ti se pa odpelji po doktorja Davida. Bij konje kolikor hočeš, samo da se se pravočasno vrneš!
Kakor bi trenil so s-1 izvršila vsa povelja.
Rudolf je pogladil svojo hčer po laseh rekoč:
—	Otrok moj, najboljše bi bilo, če bi par ur počivala. Nesel te bom v sobo. Ootovo ima gostilničar kako stanovanje na razpolago. M o/a, ki mi je rešil življenje, pa tudi ne morem prepustiti tujim ljudjem.
Nikar me ne zapdščajte oče! Vmrla l)i! Pustite me, da ostanem pri vas..
----Njegove rane ne boš mogla gledati.
Temu možu se morava vendar oba zahvaliti za življenje. Dovolite mi, da se mu zahvalim osebno.
Knez je bil v veliki zadregi. Slednjič je vendar stopil v gostilno. Po dolgem prigovarjanju jo je spremil v precej lično opravljeno sobo, sam je pa stopil v pritličje, kjer se je nahajal ranjenec.
Zbadae je odprl oči in se žalostno nasmehnil.
—	<!o«;>od Rudolf, kaj ne, da je bilo prav, da sem pravočasno prišel.
Še veduo si tako pogumen kot si bil včasih. Še enkrat si mi toraj rešil življenje.
—	Hotel nem. .. vas zadnjič videti... in sreča, da me je mno-fica zadržala... Sieer seni pa vedel... da se... bo kaj takega... zgodilo... saj sem... Že Martialu... povedal... Slutil sem...
—	Slutil si praviš?...
—	Da. gospod Rudolf... včerajšnjo noč... se mi... je zopet .. . sanjalo o naredniku.. .
—	Ne govori o t to in upaj, rana gotovo ne bo smrtna.
—	Ne, ne.. . Okostnjak. .. je dobro pogodil. .. No, saj nič... ne škodi.*. . Moje besede so... se uresničile.. . Tudi črv i ot sem.. . jaz lahko.,, včasih... koristi velikemu-., gospodu.
—	Ponovno se ti moram zahvaliti za življenje.
Midva sva že poravnala... Rekli ste mi... da imam si-ee ... in da j«- še. . . poštenje.. . v meni. .. Milostljivi gospod... prosim vas... ponudite... mi roko... čutim, tla gre... h koncu...
Ne, to ni mogoče, ti boš še živel! — je vzkliknil Rudolf in mu poniulil roko. — Ti boš živel, ker moraš živeti!
Gospod Rudolf... tam... zgoraj je oni... Moril sem... druge... drugi so pa... umorili... mene... je nadaljeval z vedno slabšim glasom.
V tistem trenutku se je prikazala na stopnicah Marija. Zba-dačev pogled se je vjel z njenim.
—	Ah... moj... Bog... Plesalka___
—	Da... ona je moja hči. Hvaležna vam je, da ste ji ohranili
očeta.
—	Vi... vaša hči... Sedaj sem se spomnil, ko smo... se *je-znanili... hudi udarci so bili... F*a tudi... Okostnjak... me je... dobro zabodel... Jaz sem... klal... sedaj so... zaklali... mene ... Pravic*... se je... izkazala...
Glava mu je omahnila nazaj, in globoko je zadihal.
Pre<l hišo je zapeljala kočija. Vstopila sta David in Murf.
—	David — j" rekel Rudolf, si obrisal oči in pokazal na Zbadača — ali ni nobenega upanja več T
Nobenega, kraljeva Visokost — je rekel zdravnik, ko je ranjenca preiskal.
Medtem groznim prizorom je vstopila krčmariea "Belega kunca", katere pa ni bil Rudolf zapazil.
Ona ga je spoznala. Rekli so mu "kraljeva Visokost1 \ "milostljivi goepod", on je pa imenoval Plesalko svojo hčer.
Njene oči so se zapičile v Marijo, ki se je stresla, nato pa vsa bleda nepremično obstala.
Smrt Zbadača in nenadni prihod gostilničarke je napravil nanjo grozen utis. Zdelo se ji je, da vse to nekaj pomeni.
Kmalo po teh žalostnih dogodkih je zapustil Rudolf za
vedno Pariz.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ VRČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
kupon
— x« —
Premier Dictionary
9. julija 1914.
Ime.................................................................
Mesto..................................................i................
GEROLSTAJN.
KONEC SKRIVNOSTI PARIZA. I.
Princ Henrik Herkausen Oldenzaal grofu Maksimiljanu Kamine-
škemu.
Oldenzaal, 25. avgusta 1840*)
— Dragi 'Maks! Prihajam iz Gerolštajna, kjer sem se mudil tri mesece pri velikem vojvodu in njegovi družini. Mislil sem, da ni i>oš kaj pisal, in i:e veš. kako sem bil razoearan, ko sem zvedel, da se nahajaš že precej časa na Ogrskem. Obljubil si mi bil, da boš prišel sem, ker te pa ni bilo, ti moram pisati vse kar sem doživel.	-
Kaj naj ti povem? V zadnjih treh mesecih sem postal čisto drug človek. Ravno sedaj sem v tisti starosti, ko se mora človek brigati z svojo bodočnost. — Ti ne veš, kako mi manjka tvoje navzočnosti in tvojih nasvetov. Seveda, tega mi bo še dolgo časa manjkalo. Prosim te pa vseeno, da prideš, rotim te dragi prijatelj, .pridi! Moj <>•*?, ki je zelo slabega zdravje, me je poklical nazaj. Ker je ve«*no bolj slab, ga seveda ne morem zapustiti.
Ti ne veš, koliko ti imam povedati! Čuden slučaj! Se pred kratkim sva bila brata, takorekoe dvojčka, o katerima so mislili ljudje, de se ne bosta nikd?r ločila. Prijatelj moj, zakaj te ni tukaj? .Zakaj te ni bilo tukaj? Moje srce je že tri mesere prenapolnjeno z žalostno grenkimi občutki. — In sam sem bil — in še sedaj sem sam...
•) To se je dogajalo petnajst mesecev po Zbadačevi smrti. 'Dalje prihodmjii.)
<*) d) O) &
NAJBOLJŠA
d) ® O) &
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St.Clair Ave., N. E.
Ameriki in Amerikanei.
Spisal M5V. J. M. TRUNK. Slovenie Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANC1.
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi ▼ lasten poduk, bodisi kot darilo svojcema in posameznikov, na katerih f>'o v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Blovenio Publishing Co., 32 Cortlandt St.. New York, N.Y.
RED STAR LINE
*
Plovitba med New Yorkom in Antwerpnom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka.
ZEELLAND 11,304 tone
FINLAND
12,760 ton.
KROONLAND
12,760 ton.
VADERLAND 12,017 ton.
L.APLAND 18,694 ton.
Kratka in udobna pot in, potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hi vat-■kc in GalieijoAkejti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojne direktne železaiike zvez*.
Posebno se ie skrbi se udobnost potnikov medkrovje. TretJT Veired obstoj) od malih kabin ze 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Ze nadel jaa informacije, cene in volne listke obrniti ie je nai
RED ST AR LINE
No. 3'Broadway Newport 94 State Street Boston. Man. 1319 Walnut St. Philadelphia, Pa. 619 Second Ave. Seattle. Wash.
No. 14 No. Dearborn St. Chicago. 111.
1806 "F" St., N. W.
Washington. D. C.
210 St. Charles St.
New Orleans. La.
11 & Locust St. St. Louis. Mo.
233 Main St. Winnipeg. Man.
319 Geary St.
8 an FrancUko, CaL
121 So. 3rd St. Mlneapolis. Minn.
21 Hospital St. Mon treml. Canada.
b*. Slovar je pitan le v angleškem jeziku ter je torej dober ie za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna mar posebej, ker je knjiga obširna.
Za 1. in 2. ps* 6e; za I. pas 10c; za 4. pas 16e; se 5. pee : za 7. pes Jic: sa osmi f»« Sfc. — Za pas svojega kraja isve
Zapjitoinoj«
OOLil.
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Bk S Frank Petkovsek
-Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.	,..
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.	i- . • ■'
W Denar mečete proč! "VI
ako ne podpirate svojega rojaka. Pri mani dobite
izvrstno domače vino
galon po 75 c. in več.
Pri odjemu vefi kot 10 gelon dajem pc-pust, U-r se posebno pri porotam elarnim slovenskim društvam ob priliki kake t sec-lice, tudi onim sa svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstne grocerijsko blago, katerega ljubi nat narod. Pošiljam densr na vas
strani sveta in parobrodne listke sa vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam m kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frink Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker s javni notar. (Notary Public.)
PRANK 18S1 V. 22el Strast,
JURJOVBC Ckkese.
t S ■ ZASTOPNIKI. r so eeoDlaSčeni pobirati nareSrtnc I las Narode" In knjiga, kakor tu*! j v nafto stroka seeSaJsis
N A 4 I a eter I *e "Oils vsa Srues
Jenny Lin*. Ar k. |n okolice: Michael
Clear.
•en PrSncleco. Csl.t Jekob Lovttn. Denver, Cole.: Joka Dobava ta A * Tarbora.
Leaevllie. Colo-1 J wry Jsaanfk •uobio. C«*« !	Culls bt J. ■
Roitz in Frank Janesh.
SellCs, Goto. In oMitcas (Tbe Bank Saloon). , Wales*bor*. Čete. i Ante* Intflanopolls. Ind.: Frank Urajnar. IIL: Dan. Badovtaae. III.: Frank Jurjuiee Le Se lie. Iti.: Mat Komp. Joliet, lil.: Frank Laurlch In John ZaleteL
Ulnerel, Kana. t John Stale. Waukesan. IIL:. Frank Math. Osrls. So. Chleaoe, IN. s Frank •pHnffleld, lil.: Matija Fronten so. Kane. In ekelleoi UM.
M littery, Kana. in okolloo: Martin Kos Oeiuntet, Mich m ckollooz Pavel Shalta
ta M. F. Koba.
Little Felle. N. . . Cleveland, Ohio: Frank
rin«č, Chae. Karllnser ln vačie.
Bridgeport. Ohle ta ekelleei
r. J.
■erbeton. O. In okolloo i Alois Coillnwoo*, Ohle. Math. Oapn!k. Lorain, O. In okolico: John IMS. K. Mth SL Youngetown, O.: Anton KlkalJ. Oreocn City. Ore«.: M. Jnstta-Allegheny, Psu In okolico: M. ShU •raddock. Pa.: Ivan O arm ■rldgevliia Pa.: Rudolf PletnrSak. line Pa. |n okolico* John IM
CoMmaufh, Pa. t Ivan Pajfc. Cleridge, Pa.: Anton Jarlna. Canonabura, Pa.: John KokWeh. ■roufthen. Pa. bi ekeUaex Antes
sr.
[Xpert, Pa. in ekollee: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar la
bKM
Perrell, Pa.: latwi Ta Irwin. Pa. in okolice: Frank Johnstown, Pa: Frank Oahrenjn.
F Chtehoi
M lah. la
Im, Minn.: K. Medved In Frank Zaaar Dwluth, Minn.: Joseph ■ly, Minn. In okolico: Ivan k oh tkerjane ln M L. ~ >1 Jurij
Je-
MHMb Mlhhlns. Minn.: Ivan Nashwauh. Minn.: Oee Virginia, Minn.: Anton M Laule. Me. i 1 Moot.:
Moon Run, Pa. ,a okolico: Fr. Pittsburgh, Pa.i Ignacij "
Ignaz Magister, Frank BamblC JahSe.
Unity Sta., Pa.: Jeaeph 8kerlJ. •taelton. Pa.: Anton M. PapUL WHieck, Pa.: Frank Soma in Jeaep»
In
Wlnterquertere, Uteh: Lnl •tack Diamond, Wheh.: Or ftavenedale. Weeh.: Jakob ▼hooiee, w. Vs. me eei Kerteu la Franks Orefton, Wle.j John Milwaukee, Wleii Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodov nik in Frank Mah.
Cemjemm rojakom priporoiaai svoja
MARAVHA TOT A
Ii najboljšega grocija.
Lansko rudeče vino po 401 gaL« staro radece vino po 451 gfdona, lansko belo vino po 451 g&L in najboljše staro belo vino po 604 gaL 100 proof mo^&a tropinjeves 4y2 galone $12, 10 galon pa $26.
Vino poiUjam po 18 in H gaL Vinana in distillerijjt Jhiis« K staje.
Pošljite vsa pisma nat Stephen Jacks«, 5oz KI.	8t_ Helens, CaL
Gompagnie Generale T^nsedeilip
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Postni paraiki so:
*LA PROVENCE" na dra vijaka
i-LA SAVOa."
!■■ dra Tijiiu
1A LORRAINE** ca dri vijaka:
TA FRANCE**
aatthiTilak«
Podp-eaal • je iznaviitelj (F^eW	t\ rajuspeinej -
IrUr*	a Š" tinkture na
M	•	■ evetu Alpen-
tf.dfl	V tinkture in
- ■*"	• Alpenoiwde
- Ženskam ln možkim. kateri jo rabijo, zrastejo ▼ testih tednih lasjo popolnoma, ne bedo Izpadali in ne bodo oaiveli.
__Ravno tako
zraate možem' v Miat cvinih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo poetale sive. O teka 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. koetibol. tr-sanje po rokah, no^ah in hrbtenici. Rane. opekline, bala. tare. krasta in knrja ofesa. bradavice. Dotenje no«. zebHna itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washin^tona, znamenje, da so čista in najbolj oapešna. Pišite takoj po cenik! Potljem sa zastonj.
JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, U bi rabil moja zdravila brez oapeha. plačam $500.
Szpresni parniki bo i
"Chicago", "La Toaraine", "Rochambcan" "Niagara"
6farna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chetebrough Building,
Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
57 M. E.
t FRANCE	15. julija 1914.
*LA TOT RATNE 22. julija lf)M. *LA SAVO IE 29. julija 1914.
Expresni parniki odplnjejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
eNIAGARA 11. julija 1914. *CHICAGO 29. avgusta fRO('HAMBEATJ 8. avg. 1914. °L.\ TOFRATXE 5. sept. "FLORIDE" direktna do Bordeaux-a 4. julija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
•LA LORRAINE 5. avg. •LA PROVENCE 12. avg. rFRANCE	19. avg.
1914, 1914. 1911.
1914.
1914.
Avstro - Amerikaiiska črta
(preje Bratje Cosullch.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate.
*3r
Itrl nraik mm Ivs vt|»ks "Mabvma Washiv«vom"I
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reko,
i mm Oena vožnih listkov ix New Torka sa m. raxred so do?
TRSTA ........................ ...... cr.r.TO« i25.0i
LJUBLJANE ■••...•■..•.••>• •	$26.18
REKE ..........................w^.v.v.x«^ $25.00
G ZAGREBA .......................$26.08
EARLOVCA ...............................................$26.2§
OPOMBA. Cena.karte za parnik Kaiser Franz Joseph L bi Martha Washington znaša $4.00 več.
II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Josej^i L od $65.00 do $70.00.
Vei drugi parniki od $50.00 do $60.00.
Pkelps Bros ft Co., Gen, Agents, 2 Washington Street, New York, % Y.
11 i i.....i	.......Mm mmHuMUliniiii
TH sfoda] havedenl nofl brodi na dva vijaka imajo
brezžični brzojnV %IACM,	LAUBX,
Marta WAimNoroit ARGENTINA. OCEANIA,
Franz joamm h