Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratilse sprejemajo in velja tristopna petit-vrgta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 toče se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Eokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/»6. uri popoludne. Štev. 41. V Ljubljani, v torek 19. februarija 1889. Letnil* XVII. Socijalni rod in socijalnih demokratov program. vi. Taka je tudi z zidovi in framasoni pri nas. Vse imajo, kakor Aman, vse se jim uklanja, kakor Amanu, vse jim služi, kakor Amanu — denar sveta vladar, — samo katoliška cerkev se jim noče uklanjati, ne jim služiti, zato niso s tem. kar imajo, že zadovoljni, dokler eerkve ne pogazijo, kakor je Aman hotel Mardoheja. Ali se jim bo sešlo bolj po sreči, kakor Amanu, bomo kasneje povedali. Delavci, socijalisti in drugi nezadovoljneži so jim zdaj le orožje zoper cerkev, katero lahko po dobljeui zmagi proč vržejo. Vojska ta zopor cerkev ne bo težka. Cerkev nima vojakov, nimažandarmov ne policajev, n;ma ječ ne verig, cerkev ne pozna Sibirije ne Cayenne, torej strahu ni treba imeti nobenega za slučaj, da ne zmagate, če pa zmagate, utegne nekaj „trinkgelda" pasti. Kadar bo cerkveno premoženje srečno prenešeno, potem pride na vrsto ono velicih posestnikov, knezov, grofov, markezov, baronov, vitezov, plemenitih in neplemenitih posestnikov, ki niso še v zvezi z židovsko-framasonsko ligo. Tudi s temi ne bo veliko dela, več pa že ko s cerkvenim. Zdaj pa ima vse — k(lo? Socijalni demokratje ali pa židovska liga. Kakor dandanes reči stoje in kakor se iz dosedanjega razvoja sme sklepati na prihodnjost, je stanje tako-le: Dosedaj so se pri tem prenašanju cerkvenega premoženja vselej židje in tovariši okoristili, reveži so pa trpeli. Glejte zgodovino. Židje so že dolgo na svetu, pa do leta 1780 ne najdemo nobenega tako bogatega, mogočnega, prevzetnega in gospodujočega, kakor jih imamo dandanes na kupe. — Če ve kdo za katerega, naj ga vredništvu „Slovenca" blagovoljno naznani. — Od leta 1780 naprej so pa jeli urno bogateti. Kako je to? Tako-le. Francoska revolucija in jožefiništvo sta jim pot pripravila in ko so začeli prenašati cerkveno premoženje ob času Jožefovem v Avstriji in z „assignati" na Francoskem, se je zgubilo večji del v žepih židovskih. To je zgodovina. Kdor ne verjame, naj gre preiskavati po virih — seveda židovska poročila nič o tem ne vedo. če po vsem tem napravimo ta-le sklep: Kakor je bilo pri prenašanju cerkvenega premoženja do sedaj vselej, tako bo tudi skoraj gotovo v prihodnje, mu ne more nihče kaj veljavnega ugovarjati. Ne bo se več tako zgodilo, odgovarjajo socijalisti, zato bo skrbel proletarijat v dobri organizaciji. Kdo je to — proletarijat? Ta beseda pred časom ni imela nič dobrega glasu, zdaj pa je dobila boljši po gibanju socijalnih demokratov. Proletarijat je bilo prej skupno ime za vse tiste, ki so bili zdravi, trdni in za delo sposobni, pa delati niso marali, ampak so raje lenobo pasli in ob žuljih drugih živeli. Takih ljudij je bilo vselej nekoliko na svetu, so dandanes tudi in jih v prihodnji socijalnih demokratov državi ne bo manjkalo. V smislu socijalnih demokratov pa ima beseda proletarijat ves drug pomen. Kdor ima kaj stalnega — posestvo, hiše, tovarne, obligacije, obrtnije, kupčije, službe s stalno plačo in pokojnino — kar ga more živiti tudi v bolezni in pomanjkanji dela, je gospod meščan, itd.; kdor nima nič tacega stalnega premoženja, koje bi ga brez dela moglo vsaj nekoliko časa živiti, ta je pro-1 e t ar i j e c. V tem smislu se štejejo k proletarijatu: vsi dninarji, vsi tednarji, vsi na mesec ali leto nastavljeni, ako se jim lahko služba kar odpove; torej vse, kar dela po tovarnah, po železnicah, pri zidavah in pri rudokopih, vsi hlapci in dekle, vsi strežaji in hišine, vsi rokodelski pomočniki, vsi razni komiji in diurnisti. To je res veliko število, večina ljudstva vsaj po mestih, kjer so tovarne in druge take naprave. Ta proletarijat bo skrbel, da pride enkrat, red v socijalno življenje, pravijo socijalni demokrati. Zdaj še ni sposoben za to težko nalogo, zato ga hočejo organizovati po teh-le sedmih pravilih: 1. Delavska stranka socijalnih demokratov v Avstriji je mednarodna, obsoja predpravice narodov in rojstva, posestva in pokolenja in oznanja, da je boj proti oplenitvi mednaroden, kakor je plenitev mednarodna. To prvo pravilo ima dobro zdravo jedro, pa ni prav postavljeno; glasiti bi se moralo popolnoma tako-le: Vsak človek brez ozira na stan, rod, ali narod ima pravico do vsega, kar je potrebno za razvoj duše in telesa in vsak človek se sme upirati vsemu, kar ga v tem razvoju zavira ali moti. 2. Za razširjanje socialističnih idej se porabijo kar se di vsi javni pripomočki, kakor časopisi, društva, shodi, da se dela na to, da se vse vezi prostega mnenja odpravijo. Vsak rabi za svoj namen pripravna sredstva, in če tudi socijalisti tako store, ne moremo jih obsoditi, ker so ta sredstva sama na sebi nedolžna. 3. Parlamentarizem je oblika modernega soei-jalnega reda in nima posebne vrednosti, vendar pa je dober pripomoček za agitacijo in organizacijo, zato dela stranka na občno volilno pravico in na poslance z dijetami. Zoper to pravilo ni kaj reči, če to dosežejo socijalisti, tudi nam ne bo škodovalo. 4. Kar se da v okviru sedanjega socijalnega reda še storiti, da delavci popolno ne propadejo v življenju in oliki, je celotno in resno delavsko zakono-dajstvo, kjer pri izpeljevanju posameznih postav tudi delavci sodelujejo; in organizacija delavcev po strokovnih društvih in splošno združevanje brez ovir. Tudi to je dobro in pametno in v tej točki je treba delavce krepko podpirati. 5. pravilo socijalistov je tako-le: Delavcem bo koristil najbolj posilni, brezplačni in brezverski pouk v ljudskih in nadaljevalnih šolah, in brezplačno obiskavanje vseh višjih učilišč. Da to dosežemo, mora se prej ločiti cerkev od države in vera razglasiti zasebno zadevo. K temu 5. pravilu dostavimo te-le opazke: Ako hočejo delavci posilnega pouka — nam je prav, da zahtevajo brezplačni pouk — razumevamo, da j i m j e v š e č s a m o b r e z v e rs k i, so v zmoti in se bodo še grozno k e s a 1 i, pa ako hočejo — mi jim ne bomo branili. Brezplačno obiskavanje višjih učilišč je tudi nam pogodu. Kar se tiče ločitve cerkve od države, bomo še pozneje o tem izpregovorili. 6. Velike stoječe vojne delajo veden strah, in odtegujejo ljudstvo od dela in denar od ljudi. Zato naj dela stranka na to, da se stoječe vojne odpravijo in splošno ljudsko oboroženje vpelje. To je premalo jasno in določno. Če se bo moglo tudi pozneje toliko vaditi in po vojašnicah preležati, kakor zdaj, ne bo stvar nič boljša, če pa se v orožji no bodo nič vadili, pa nič znali ne bodo. Zato je bolje vse vojske odpraviti in mednarodno sodišče za take prepire ustanoviti. Za red v deželi taj skrbe domače straže. 7. Socijalna stranka bo obravnavala vsa ime-nitnejša politična in narodnogospodarska vprašanja, bo se za delavce vselej potegovala, vse razlike med raznimi 60cijalnimi plastmi očitno odkrivala, in se povsod upirala, da delavcev ne porabijo za svoje namene gospodujoče stranke. Tudi to je svobodno, naj poskusijo, kam bodo po tem svojem novem potu prišli? Kozaki v Ahesiiiiji. Iz Tadžure prihaja vest, da je rusko cerkveno poslanstvo z arhimandritom Pajsijem na čelu na poti v Gondor. Poslanstvo povsod pozdravljajo radostno v Habešu. Ašinov z ruskimi kozaki gradi utrjeno naselbino „Moskvo" blizu habeških mej v smeru k tadžurskemu zalivu. Pajsij ima seboj ogromna denarna sredstva od moskovskih trgovcev, koji bodo za njim poslali svete podobe in cerkvene priprave, da bi se habeška cerkev približala ruski. Kako ogromne vspehe in dežele ima Ruska zahvaliti kozaški pogumnosti in podjetnosti. Kozaku ni nič nemožno! postalo je vže prislovica. V starih dobah bili so kozaki, ki so prihrumeli doli na Turško, in ne samo na lahkih svojih konjičih, temveč na lahkih ladjicah, na kojih so se prikazali celo pred Carjigrad. Kozaški boji s Tatari utrdili so rusko moč na črnem morji. Kozak Jermak priboril jo Sibirijo Ruski. Kozaki so bili, koji so razširili rusko oblast do Amura, da i za morjem do Amerike. Na šumečem Tereku in deročem Ku-banu tvorili so Kozaki dolgo prostovoljni predvoj ruski, kojemu je sledilo osvojenje Kavkaza. Ko je ruska moč dospela do srednje Azije, daleč tjii v njenem središči, našla je vže ruske naselbine, koje so ondi založili kozaki. Nihče jih ni poslal tja, nikdo jim ni kazal poti, toda vlekel jih je nek neznan nagon na stotine milj v končine, kamor so jim sledili po mnogih letih njih sodrugi. Sloboden kakor ptiček v ozračji poletava kozak iz svoje rodne zemlje v kraje, na katere je pričela Ruska obračati svojo pozornost. In ne iznenadi li vsacega najnovejše podjetje kozaško — poleteli so iz mrzlega severa do ravnikovih pokrajin krščanske države v Afriki, v Habes ali Abesinijo? Kakor smo omenili v začetku, dospela je vže tja odprava, med kojo se nahajajo pravoslavni duhovniki, iu kozaki gradijo si ondi utrjeno selišče svoje, Moskvo. Kakor nepremična skala sredi razburjenih valov ustavljala se je od vekov habeška država mohame-danskim navalom. Dasi je opešala sila njena in so skrčilo ozemlje, koje je bilo od pamtiveka zibelj krščanstva v Afriki; dasi je bila odločena od občevanja z ostalim svetom in je v krvavih bojih z mohamedani in pagani prosveta izginola, da celo krščanska zavest zelo opešala: vendar je ostala mogočen brauik in silna tvrdujava, ob katero so se razbijali divji napadi onih sovragov, ki so hoteli v teh gorskih bivališčih v prah poteptati znamenje sv. križa in na njegovo mesto zasaditi polumesec. 'M', In seru, v te (Ulme (Ježele, koje ločijo morje in dežele, prišl» je čet* podjetpib Iwitw. d» si tu založi trajno nt|«iSfie. Umevno ja, da je ni poslala ruska vlad». Na svojo pest lotili so kozaki tega podjetja. Tod» istotako je umevna tudi pozornost, kojo mu obračajo države, ki so y teh krajih prizadete, osobito Italija in Anglija. S|j ni treb»|o poti, ki jo je nastopil novodo^M feetm»« iSUov « sfojo ate«len«ko družbo, nikomur kftz^ti, k« jo jo dobro pomal. To je oni Ašinov, ki je pred leti zapustil ruski Kavkaz s svojimi kozaki in se naselil zaradi večje svobode na turškem Armenskem. Ko so pa let» 1877 Rusi prekoračili meje, pozdravljali so je ti kozaki zopet kot svoje zaveznike in osvoboditelje in bili so jim voditelji v neznanih, tujih krajih. Po ruski zmagi bil je namreč Ašinov, ki je po Evfratu in pesku perečih puščav Arabije dospel s sodrugi do Rudečega morja in odtod čez morje v Habeš. Za te društvo se je takrat svet malo brigal, ali nasledek mu je bil, da se je deset let pozneje odpravilo cerkveno odposlanstvo habeško v spremstvu onih kozakov na Rusko, kjer se je lani vdeležilo proslave tisočletnice uvedenja krščanstva na Ruskem. Odgovor Ruske na to odposlanstvo je torej odprava arhimandrita Pajsije z mnogimi duhovniki v Gondar, stolno mesto Habeša. Ašinov s svojimi kozaki mu je kažipot. Pajsij se morebiti povrne, izvršivši svoj diplomatiški namen, Ašinov pa s svojimi kozaki, ki so seboj pri-veli i svoje žene, namerava se stalno naseliti v novi založeni Moskvi nad tadžurskim zalivom. Ruska, Habeš, kozaška Moskva v Afriki — ne slove to kakor romantična bajka, kako lepo se to čita, toda le malo verjame? Na prvi pogled gotovo. Ne glede na to, da so se slično vršile vse dosedanje kozaške odprave, bijejo tu v oči gotovo popolnoma praktične okoliščine. Pajsij sam je osob-nost, izšolana v Garjigradu, kjer je bil mnogo let prideljen ruskemu poslaništvu in je izborno poučen v iztočnih zadevah. Nese seboj obrano in približanje habeške cerkve z rusko, Habeša z Rusko. Kozaška Moskva se pa gradi na jako važnih krajih. Pri Tadžuri je ožina, ki deli Rudeče morje od Perzijskega in ima za svetovno spojenje veliko važnost, zlasti glede mornarstva med Suecom in Indijo. Ruska stanica v teh krajih z ozadjem Habeša bi dokaj povzdignila rusko svetovno moč. Kakor je videti, more to kozaško podjetje imeti jako važne posledice, morebiti je prvi korak nove primorske politike na svetu. Odtod pa tudi pohaja ona ne/aup-nost in iznenadenost, ki se pojavlja na laškem dvoru, v Londonu in Kalkuti. Politični pregled. V Ljubljani, 19. februarija. Notranje dežele. Predvčeraj, kakor znano, so se darovale votivne sv. maše za cesarsko hišo na Dunaji v cerkvi sv. Štefana ter farnih cerkvah v Leopoldstadtu in Mariahilfu. V cerkev sv. Štefana so prišli nadvojvoda Karol Ludovik s soprogo in hčerami, nadvoj-vodinja Marija Imakulata s hčerjo Marijo Terezijo in sinovoma Ludovikom Salvatorjem in Albrehtom Salvatorjem, nadvojvodi Albreht in Viljem, nadvoj-vodinji Elizabeta in Adelgunda ter mnogo dvornih dostojanstvenikov. Pri sv. maši v mariahilfski cerkvi je bila prisotna vojvodinja Maria Terezija Virtem-berška. Grof Wolkenatein je osebno izročil ruskemu carju lastnoročno pismo avstrijskega cesarja, ki se mu s prisrčnimi besedami zahvaljuje za sočutje povodom žalostnega dogodka v Meyerlingu. Lvovski vojaški krogi so dobili vest, da bo postal gališki deželni poveljnik namestu princa Virtemborškega FZM. baron Catty, sedaj poveljnik v Požunu. Zoper oroino postavo so se predvčeraj vršili shodi v Temišvaru, Prešoru, Ogerski Sobotici in mnogih drugih mestih. Volilci so svojim poslancem naročili, naj glasujejo zoper predlogo. V nanje države. Črnogorski knoz bo v kratkem, morda že prihodnji mesec obiskal vse kraje svoje kneževine, da zopet pride v osebno dotiko z narodom. V Peter-burg ne bo odpotoval, mogoče pa obišče dunajski dvor. — Bivši bosanski metropolit, Sava Kosanovic, je prišel kot gost v Cetinje k metropolitu Mitrofanu. Pozdravil je pri tej priložnosti tudi kneza, ki ga je «prejel z veliko prisrčnostjo. Sava Kosanovič se je knezu za to gostoljubnost zahvalil s pesmico, ki jo je objavil „Glas Črnogorca". V njej proslavlja pesnik rod Petrovičev kot steber arbstva. Srbski uradni list objavlja kraljev ukaz, s katerim se na podlagi členov 46 in 196 nove ustave ter § 7. postave o vojni organizaciji odrejuje nova oblika skuJ>ne arpi^de. Glavne določbe so: Vojna so razdeli v 5 divi|ija|fih o|tru*ij s 15 polkovuimi in 60 bftt»!jonskimi okr%ji. Stalna vojn» bo obsegala 5 peipolkov po 4 bataljone, 1 kofljijko brigado s 3 polki po 3 eškadrone, 5 topničarakih polkov po 0 baterij, 1 baterijo ua koujih s 6 tapi, 1 gorski tODničirski polk po 5 baterij, vsaka s 4 topi, 1 trdnjavbki topničarski bataljon s 4 trdnjavskimi etotnijami in 1 train-stotnijo, 1 pirotehnična stot- I nija, 1 žen i | ski b|taljon a 5 pijonirskimi stotnijami, 1 ženijfki bataljon s 3 stotnijami za želejiuično in brzojavno službo, pol bataljona za mostove, 5 sanitetnih stotnij, 5 vozarskih eškadronov in 5 oskrbnih oddelkov. — Ministerstvo Kristicevo ne bo ša tako hitro odstopilo. Vladni belgrajski krogi napovedujejo, da bo v uradnem listu izšla izjava, ki bo pojasnila ministerstveno krizo. Radikalci so silili na to, da se pomilosti Pasic, kralj pa je vsled tega pretrgal obravnave z radikalno stranko ter j,e odpotoval v Niš, od koder se je povrnil minolo soboto. Vlada je bajè tudi v roke dobila pisma Tavšanoviceva, ki jasno dokazujejo, da je slednji v zvezi z vstajnimi ubežniki. Nemški cesar je v znak posebne naklonjenosti poklical grofa Walderseeja v gospodsko zbornico. V včerajšnji seji je storil svečano obljubo ; koncem postavne formale je Waldersee samovoljno in proti običajem dostavil besede: „Po Jezusu Kristusu v izveličanje. Amen!" — Neki nemški diplomat se je izjavil, kakor trdijo „Hamburger Nach-richten", da bi bilo jako dobro za Nemčijo, ako bi se Rusija povrnila k svojemu kulturnemu delu v Aziji, ker bi se pri tem zamotala v zmešnjave z Anglijo, morda tudi s Kitajem. Tako bi dobila Nemčija za več let proste roko. Nemčija je odje-njala gledé Samoe, ker mora pri sedanjih razmerah v vsaki zadevi računati tudi s Francijo. Francoski ministerski predsednik Floquet je računal, da ga bode revizijsko vprašanje vzdržalo v sedlu, tudi če senat nasproti zbornici odkloni potrebo presoje. Da je imel Floquet ta načrt, jo jasno; še sedaj ga skušajo razne republikanske skupine pregovoriti, naj prekliče svojo ostavko. Toda on je toliko politično previden, ter vé, da je svojo vlogo vsaj za sedaj izigral kot ministerski predsednik, ki nima večine za seboj niti v zbornici, niti v senatu, ter mu manjka vsaka zaslomba tudi pri predsedniku republike. Združenje oportuncev z desničarji pri osodepolnem glasovanji ni bilo dogovorjeno, marveč prti nikakor niso vedeli, da bodo vrgli ministerstvo. Radikalec Douville-Maillefeu je stavil znani predlog prav za prav na korist ministerstvu, kateremu je hotel vsaj za prvi trenotek pomagati iz zadrege. Zbornica začetkoma ni pripisovala njegovemu predlogu nikakoršnega pomena, ter so desničarski poslanci vže začeli oddajati modre listke; v zadnjem trenotku še jih je pregovoril Cassagnac, da so zamenjali modre listke z belimi ter tako potrdili predlog. Novo ministerstvo bode moralo ali razpustiti zbornico, ali pa preložiti zasedanje do jesenskih volit«?. Položaj je jako težaven, vendar pa kriza niti na borzo ne vpliva. Sestavo ministerstva je prevzel Méline; kolikor dosedaj znano, oddal je srečno štiri portfelje, namreč one za poljedelstvo, notranje zadeve, pouk in trgovino. Govori se, da bode ministerstvo nastopno sestavljeno: Méline predsedstvo in poljedelstvo, Rouvier notranje zadeve, Ribot, ali senator Boulanger, ali pa Loubet finance, Kazimir Perier pouk, Billot vojna, Barbey mornarica, in Dautresme trgovina. Ako bode Freycinet odklonil portfelj zunanjih zadev, ponudil ga bode Méline Ribotu. Méline se je gledé ministerstva najprvo obrnil do radikalcev, a ker ni ničesa opravil, sklenil je vzeti si sodelavce iz vrst zmernih radikalcev. Freycineta je prosil, naj prevzame, kakor rečeno, portfelj zunanjih zadev, a slednji mu je odgovoril, da je po njegovem mnenji bolje, ako ostane pri dosedanjem poslu — pri vojni. Vsled nadaljnega prigovarjanja je konečno rekel Méline-gu, da se bode v tem oziru odločil še le drugi dan. Liberalno časopisje z velikim zadovoljstvom zasleduje prepir, ki je navstal mej belgijskim „na-prednjaško-katoliškim" „Journal de Bruxelles" in poslancem Ch. Woestem, vodjo konservativno-kato-Iiške večine mej narodom in v zbornici. Povod tem razpravam je bil predlog Woestejev, da se napravi postava, ki bi zboljšala položaj od leta 1879. uaprej odpuščenih katoliških učiteljev. „Journal de Bruxelles" je v tem slučaji le govoril za ministerstvo, osobito za ministra Lejeune-a, ki je nasprotnik napomina-nega predloga. „Journal de Bruxelles" objavlja članek za člankom zoper Woesteja, eden strastnejši od drugega, s tem pa je proizval nevarnost, da se del desničarjev obrne od vlade. Grška vlada je dovolila, da se blizu Larise zveže grška železnična proga s turško. To se bc že v kratkem zgodilo. Za zgradbo in vzdržavanje železnice mej Atenami, Lariso in grško mejo se ponuja več trdnih finančnih družb, mej njimi tudi zveza „comptoir d'escompte-avstrijska lilnderbank". Izvirni dopisi. Od kod? 17. febr. — Danes pride k meni prijatelj in naročnik „SI. Naroda" ter mi molče pomoli „SI. Narod" od dne 16. febr. Na obrazu in v očeh mu berem, da možu ni nekaj prav, zato ga hitrq vprašam: „No, kij Va» je? fcaj ste tako za-miM? Ali morda „Jjfooi" žf s«« sebi Jitjero" pôje?" smem tudi rtléi gosp<^, mi pre|ji|Jjeno »P poiaaj ^govori: „Moj (J^edanji prijatelj „tftrod" sicer ni še zamrl, dozdev* se mi pa, se gbnaša, jffkor po prvem udarom Zdaj î«rjawem, kar ste Vi pravili, da je oapireč „Slovenec" udaril oNanjd* «îkFM prav na ôelo, y <|r«go za 2ato «daj teko brca." — „No, kaj je *«pet?" mu seiem v besedo. On nadaljuje: „Gospod, včasih so bili menda orožniki, da so pazili na vsako pri-digiWjeiYP besedo, zdaj JI j« „Narod" prevzel to nalogo, skriva se Vam tudi za izpovednice. To je nedostojno, to je ostudno, rečem Vam na ves glas. Ubogi „Narod", kam si zabredel?! Kdo te je tako zapeljal? Strast !" S temi besedami je mož obmolknil. Komentara k temu ne treba. Jaz samo to pristavljam : Mož ima prav. In Vi možje „na Turjaškem trgu", le brez pomisleka mi verjemite, da to ni edini mož, ki Vas obsoja, ampak jih ima za seboj še veliko, nekateri izmed njih zdaj svoje mnenje še prikrivajo, drugi so se pa tudi že jeli oglašati. Kar je preveč, še s kruhom ni dobro. Zapomnite si to. Da bi tega treznomislečega moža ne ovadil pri „Narodovih" sotrudnikih, ali da bi tudi koga ne sumničili, zato naredil sem svojemu dopisu naslov : Od kod ? Na svidenje ! Tajnik. Iz Šiške, 18. febr. Akoravno je bila včeraj slovenska predstava in beneiica prve igralke in je bilo več drugih javnih veselic, vendar je privabila „Vodnikova beseda" toliko p. n. občinstva k Koslerju, da sme odbor čitalnice in gostilničar z materijalnim vspehom, vsi vdeležniki pa z izredno zabavo zadovoljni biti. Spored se je točno izvrševal, in vseh 8 točk dobilo je zasluženo pohvalo. Združena moč domačih sil omogočila je besedo, ki je povsem vredna imena „slavnostna beseda Vodnikova". Marljivo priučeni, ne lehki Fôrsterjev mešani zbor: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni" je bil najprimernejši začetek, kajti navzoča gospoda opozorjena je bila po besedah in melodijah slovenskemu narodu priljubljenih na etični smoter večera — na slavljenje „Vodnika". Tega zbora treba je bilo, da se obudé spomini na njega nevenljive zasluge, da postane občinstvo resno in sprejemljivo za prolog: „V spomin V. Vodniku", kateri je nadarjeni gosp. Peter Bizjan lepo govoril. Njegov prvi nastop kot govornik dal mu je dokaz, da se sme lotiti težkih deklamacij, odboru pa prepričanje, da ima društvo v njem lastno govorniško moč, ki obeta postati krepka podpora društvu pri besedah itd. V resnici ginljivo je bilo, ko mladi govornik pokaže na ovenčan Vodnikov kip, obdan z zelenjem in okrašen z zastavo društva, in navdušeno s prijetnim sonornim glasom kliče: „Ti, Vodnik, zvezdica o jasna !" Prolog dosegel je svoj namen popolno. Glasna pohvala občinstva naj bo mladenču plačilo za trud in v izpodbudo k napredku na potu, kateri je prvikrat tako srečno nastopil. Zbora „Ljuba domovina" in „Pesen brez imena", kojih skladatelj se za zvezdicami skriva, so tudi ljubke zvezdice na nebu narodnih pesni, zlasti poalednja se h krati vkrade v srce poslušalca in menda tudi pevca. Zanimiva točka programa je bila štiriročna igra na glasovirji Dvoržakovih „Slovanskih plesov". Le-ta točka prilegla se je in zelo prikupila. Skladba, sicer umetna, razumljiva je slovanskemu ušesu in srcu, če tudi ni muzikalno naobraženo. Za prepri-jeten ta užitek gré hvala v prvi vrsti gdč. učiteljici Zadnikarjevi in gosp. nadučitelju Govekarju, ki sta omenjeno skladbo igrala, in gospej Ivančičevi, ki je blagovoljno prepustila svoj dragoceni glasovir. „Slovanski plesi" so se tako prijetno poslušali, da bi jih občinstvo drugič poslušalo, in le zaradi daljnega sporeda treba je bilo hiteti do daljnih točk. Moški zbor: „Rojakom", besede Vodnikove, uglasbil L. Belar, in tercet „Cuj glas zvonov", v katerem je nastopilo šest pevk, pela sta se čisto in gladko in pri teh točkah ponovilo je občinstvo živahno priznanje, kakor pri prejšnjih točkah, pevcem in pevkam. Po kratkem presledku zapoje zvonček v znamenje, da prične opereta. Občinstvo se je za to zadnjo točko sporeda izredno zanimalo. Vzrok temu je pač to, da je opereta, če tudi malega obsega, vendar težka naloga za priproste vaške pevce, kajti pri taki spevoigri treba ne le pravilno peti, marveč tudi primerno igrati. Kako so pogodili g. Maurer (sodnik) in kmeta gg. Škarjovec in Strukel, to najbolje pové faktum, da so morali opereto ponoviti. Dasi utrujeni, vendar so ustregli gospodje burno izraženi želji navdušenega občinstva ter so si s to uljudnostjo stekli posebno zaslugo in zahvalo. Teiko bi bilo reči, kdo njih je svoj part bolje pel in igral. „Sodnik" nam je zelo ugajal po svoji živahnosti, a isto tako izvrstno umela sta predstavljati svoji nalogi „Blaž" in „Tomaž". Ce je začetek besede dober bil, bil je konec še boljši. Opereta bila je most od resnega dela besede k prosti zabavi. Iz Prage, 13. febr. Nadvojvoda Franc Ferdinand d' Este, kojega tu vže smatrajo za prihodnjega prestolonaslednika, vrnil 8e je zopet z Dunaja nazaj in se mudi na svojem posestvu Konopištč. Za nekaj ¿asa ostane še tu kot major v posadki, potem se pa preseli na Dunaj ter ostane ondi stalno. A tndi cesaričinja - vdova Štefanija pride sèm in ostane tu, ker se ji je Praga zelo omilila za dôbe njenih prvih let zakonske sreče s pokojnim Rudolfom. Rodbina „Este", ki se je te dni tako često imenovala po novinah, pohaja izmed najstarših in najslavniàih knežjih rodbin italijanskih. Leta 1070 razdelil se je rod v dve glavni koleni, to je, v nemško ali velfsko-estsko in laško ali julsko-estsko. Iz prve pohajata knežja rodova brunšviski in hanoveranski, iz laške mejni grofje d'Esté, kojim je bil leta 1452 podeljen naslov vojvod iz Modene in Reggije. Moški rod d' Este je izumrl leta 1803. Jedina hči njegova, Marija Beatricija Ricciarda, bila je omožena z nadvojvodo Ferdinandom, tretjim sinom cesarja Franca I. in Marije Terezije. Sin nadvojvodov, Frane IV., vsprejel je priimek „d'Esté" in je založil tako nov rod avstro-estski, ki je pa vže izumrl s sinom njegovim, vojvodo Francem V. modeuskim. Naziv „av6tro-estski" prešel je torej in z imovino rodbine na nadvojvodo Franca Ferdinanda, najstaršega sina brata cesarjevega, nadvojvodo Karola Ljudev.ta. Na Češkem poseduje ta rodbina allodijalno posestvo Hlumec na južnem Češkem; poleg tega pripada Fr. Ferdinandu na Češkem še bogato in plodonosuo vele-posestvo Konopištč, koje je zadnja leta kupil od kneza Fr. Lobkovica. Pariški „Figaro" piše o bodočih dedičih avstrijskega prestola: Nadvojvoda Karol Ludovik je lastnik nekega ruskega polka in mnogih posestev na Volinji. V Petrogradu je on zelo priljubljena osoba, in njega so tudi vselej poslali na Rusko, kadar je trebalo odstraniti gotove nepriličnosti. Nadvojvoda Ludovik je jako pobožen. Vzlic svoje naklonjenosti do Rusije je zelo priljubljen na Poljskem. Sin njegov, nadvojvoda Franc Ferdinand, v čegar prospeh bi se morebiti odpovedal Ludovik prestolonasledništvu, je istega mišljenja, kot oče njegov. Z zgradbo novih in prenovljenjem starih hiš v Pragi in v predmestjih narašča leto za letom sta-novništvo, seveda v tej meri pa tudi bolniki, ki iščejo pomoči v pražki občni bolnici. V zdravniške šole v bolnici je v minolem letu dohajalo svèta iskat nad 36.000 osob. Na raznih oddelkih se je tu zdravilo 14.627 bolnikov. Zdravnikov v tej bolnici, ki so se pečali z zdravenjem, bilo je 74. Povsem je pražka bolnica za dunajsko največja v Avstriji, in postane še obširnejša, ko se zgradi poslopje za nalezljive bolezni. Ravnatelj temu zavodu je zdaj gosp. med. dr. Jaroslav St'astny. Strežajnic je v bolnici 152 in 12 slug, V minolem letu umrlo je v tej bolnici 1279 oseb, kar ni veliko v primeri s toliko tisoč bolnikov, in če se uvažuje,