Šiev. 285. Posamezna številka stane 1 Din. V Lfonnasi. v torek die«. decemura 1923. LeiO LL KLLi-iJ Naročnina za državo SHS: do preklica: >) po poitt mesečno Oia K b, dostavil«! j na dom mesečno.....„ 12 za inozemstvo: metečuo .,,,,.. Oia 23 = Sobotna izdaja: ~ v Jugoslaviji.....Om 20 v mosemstm ..... „ 40 s. Cene inseratomras F.nustolpn« oetlioa vrsta mali oglasi po Otn 1*50 tn Din. 8'—t valiu oglati nad 4S mm vi« Sine po Oin. 2 50, posiaaa itd. po 0>u. 4 —. Pri več|am naročila popust Izbaja vsak dan livzomil ponedeljka in dneva po ptax< nika ob 5. url zjutraj. lam S39T Oredoištvo le v Kopitarjevi ulioi Itev. 6/UL Rosopisl se ne vračajo; nelrsniliana pism* se ae sprejemalo. Uredn. telei. štv. 50, oprava. Itv. 328. Političen Ust za slovenski narod. Oprava j« v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske it. 850 sa naročnino In M. 349 sa oglasa, ngreb39.011. šarile.. 7563. pražite in duša). 24.797. Nov načrt vlade. Belgrad, 15. decembra. Zvedelo se je, da je vlada na petkovi leji sklenila zapreti Radiča, če se vrne domov. Sklep se glasi v tem smislu, da bi bil Radič citiran pred sodišče radi pregreškov, ki jih je storil v Zagrebu in radi činov, ki jih je baje zagrešil proti državi sedaj v Londonu. Radi londonskih pregreškov bi Radič bil sojen v Belgradu, vsled česar bi se tudi izvršila delegacija v Belgrad radi zagrebških. Sojen biti v Belgradu — to pa veliko pomeni za Radiča. Zato se opravičeno sumi, da je vlada storila ta sklep zato, da bi Radiča preplašila in ga zadržala v tujini. Da Radič ostane zunaj in se ne vrne na Hrvatsko, to je v nujnem interesu najnovejšo vladne politike. Vlada hoče za vsako ceno razbiti enotno fronto slovenskega in hrvatskega naroda. To so opozicionalni govorniki o priliki debate o dvanajstinah danes tudi že poudarjali. Za Hrvatsko obstoja načrt, razbiti Radičeve mase s pomočjo dela hrvatske inteligence. Motor oele te akcije na Hrvatskem je znani dr. Drinkovič. Te dni se ta poslanec, ki je sicer le redko v Belgradu, mudi tu z dr. Dežmanom. O priliki njunega bivanja se je dognalo, da imata tu neko posebno nalogo. V hrvatski žurnalistiki se pripravljajo značilne spremembe. Hrvatsko časopisje je doslej bilo v rokah treh konzorcijev. En konzorcij, ki sta ga vodila Arko in Praprotnik ter je bil financiran od Sla-venske banke, je gospodaril nad Novostmi in Zagreber Tagblattom. Drugi konzorcij je \sl Eskontne banke. Imel je liste: Jutarnji list, Obzor, Morgen in Večer. Nosilca sta bila dr. Dežman in Evgen Demetrovič. Tretji konzorcij je bil za vzdrževanje demokratske vRijeei«. To je konzorcij za plačevanje dolgov. Sedaj tečeta paralelno dve akciji: gospodarska in politična. Ker je vzdrževanje listov silno drago, hočejo združiti vse te konzorcije tako, da bodo uredništva vseh teh listov radi manjših stroškov imela skupen telefon, skupno poročanje itd. Politična akcija pa gre za tem, da se tem potom vse hrvatsko časopisje spravi pod gotov vpliv, ki naj bi potem stalno v gotovi smeri obdeloval Hrvate. Vloge bi bile razdeljene. Listi drugega konzorcija bi delali sicer še hrvatsko, a kompromisno politiko, naperjeno predvsem proti Radiču. S tem bi se hrvatska inteligenca, organizirana v »Hrvatski Zajednici«, ločila od Radiča in šla proti njemu. Zanimivo je, da se pri tem aranžmanu imenuje tudi ime največjega Ra-dičevega prijatelja in njegovega finančnika veleindustrijalca P e r p i č a. Listi, ki pripadajo prvemu konzorciju (Praprotnik), bi prikrito pisali v prilog radikalov, dočim bi »Riječ« še nadalje vsaj začasno vodila demokratsko politiko. V danem položaju pa bi ta skupina morebiti odkrito s Pribičevičem vred odšla v radikale. S Pribičevičem bi šel tudi dr. Žerjav in z »Riječjo« ljubljansko »Jutro«. Kajti to je gotovo, da se razkol med demokrati vedno bolj poglablja. To se je pokazalo posebno te dni, ko je šlo za kongres demokratske omladine, ki se ima vršiti te dni v Belgradu. Dr. Križman je kot član glavnega odbora mladinskih organizacij po nalogu Pribičeviča na seji predlagal, da se kongres odloži. Pribičevičeva struja je namreč v manjšini. Toda dr. Krizmanov predlog ni obveljal, vsled česar je dr. Križman odložil svoj mandat v tem odboru. Na drugi strani pa Davidovičeva struja dela vedno bolj odkrito za revizijo ustave ter je sprejela Marinkovičev ustavni načrt, ki je že mnogo bližji našemu načrtu ko centralizmu. Vsled vseh teh dogodkov se pričakuje, da mora priti cas, ko bo Pribičevič in za njim Žerjav prišel k Pašiču. Svojo posebno vlogo pa igra Praprotnik. On je spretno znal pridobiti radikale za svoja podjetja. Predsednik radikalnega kluba dr. Gjuričic je v upravnem svetu Sla-venske banke. Spretno je aranžiral za se Pašičevega sina Radeta, s katerim skupaj delata. Ker je pa medtem Praprotnik taktični gospodar '»Jutra« in »Slov. naroda«, je jasno, kaj mora v danem slučaju storili dr,' Žerjav. In dostavimo še, da sta v prej imenovanem konzorciju hrvatskih listo- zastopana tudi radikala dr. Laza Markovič in Rade Pašič s tretjino delnic! Tak je tedaj najnovejši načrt radikalov. Hrvatska javnost bo gotovo zahtevala razjasnitve, kaj je s to stvarjo. Mi pa vemo, kako se vse sile zbirajo, da zaduse s svojimi ogromnimi finančnimi sredstvi gi- banje ljudstva, ki se hoče znebiti ravno te hegemonije. Ta hegemonija ni hegemonija srbskega naroda, ampak hegemonija srbskih kapitalistov, da s pomočjo slovenskih in hrvatskih ohranijo centralizem in pa nje same. Iz tega je tudi jasno, kdo ima interes, da se centralizem pri nas vzdrži. Fr. —r. REKONSTRUKCIJA VLADE 0DG0DENA. Belgrad, 17. dec. (Izv.) V zvezi s celokupnim polžajem je radikalni klub na včerajšnji seji razpravljal o rekonstrukciji vlade in o demisiji ministra dr. J a n k o v i č a. Razen poslanca P o j e v i č a ni nihče drug govoril v prilog dr. Jankoviču, pač pa je mnogo poslancev ostro napadlo njegov zakonski predlog o brodarskem sindikatu. Tudi drugi ministri so, bili predmet hude kritike in ko je Pašič videl to . za vlado neprijazno razpoloženje, je v daljšem govoru pojasnil nevzdržnost sedanjega položaja, ki ga nesporazumi v klubu še bolj otežujejo. Zato je prosil, da se vprašanje rekonstrukcije vlade odloži, dokler se ne razčistijo nekateri novi momenti, ki so se pojar vili v cilju ustvarjanja novega političnega položaja. Prosil je klub, da osvoji to njegovo stališče in da odloži razpravo o rekonstrukciji, dokler on (Pašič) ne uvidi potrebe za to. Pašičev govor je bil hladno sprejet in ni bilo tistega navdušenja kakor si- cer, kadar je govoril Pašič. Tudi ni bil njegov predlog takoj sprejet, temveč so se še nadalje oglašali govorniki proti Jankoviču in zahtevali, da se zadeva pospeši. Končno je radikalni klub sklenil, 1. da se rekonstrukcija vlade odloži začasno, 2. da mora odbor petorice za proučevanje zakona o brodarskem sindikatu pospešiti svoje delovanje in 3. da mora ožji odbor za proučevanje afer dr. Laze Markoviča po obtožbah poslanca Rankoviča čimprej predložiti klubu rezultate svoje preiskave. Ti sklepi so zelo zanimivi, ker dokazujejo, da je Pašič v principu s svojim predlogom propadel kljub prvemu sklepu, kajti ostala dva sklepa sta odločno naperjena proti Pašičevima zaupnikoma dr. Jankoviču in dr. Markoviču. Namesto navdušenega odobravanja je Pašič dobil ponoven dokaz, da bo moral svoje dosedanje metor'e temeljito popraviti ali pa popustiti svoje mesto drugi osebi. Belgrad, 17. dec. (Izv.) Danes popoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri je razpravljal o proračunu ministrstva za trgovino. V imenu Jugoslovanskega kluba so govorili poslanci Pušenjak, Vesenjak in dr. Kulovec. Poslanec P u š e n j a k je kritiziral politiko ministra za trgovino in industrijo, i je izzvala ogorčenje Slovencev in Hrvatov in nezadovoljstvo vseh gospodarskih krogov. Biča odgovor ministra na vprašanje dr. Hohnjeca glede zapostavljanja prečanskih strokovnjakov pri sklepanju trgovskih pogodb. Zahteva, da se člen 123 finančnega zakona ukine. Dalje zahteva, da se čimprej predloži obrtni in trgovski zakon in pa računski zaključki državne hipotekarne banke in drugih drž. ustanov. Poslanec dr. Kulovec govori o trgovskih pogodbah in kritizira ministrovo politiko. Nadalje govori o naši trgovski bilanci in konstatira, da je ministrstvo v prvi vrsti krivo, da dosedaj naša trgovska bilanca ni bila taka, kakor bi lahko bila. Navaja zglede, kakšne težave so delali ministri pri izvozu lesa in mleka. Nato govori obširno o trgovskem in obrtnem šolstvu in zahteva zadostnih kreditov. Zahteva kreditov^za trgovsko akademijo in tehnično srednjo šo- lo v Ljubljani in za obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Govori o obrtnih kreditih in zahteva, da obrtniki dobe cenen kredit na razpolago. V tem oziru država ni ničesar storila. Nadalje zahteva tudi za obrtno zadružništvo kreditov in podpore. Minister je odgovarjal gledo obrtnega in trgovskega šolstva v Sloveniji in trdil, da dobi Slovenija mnogo več kot drugi kraji (!) Vsa opozicija je burno protestirala in ugotovila, da to ni res. Posl. Pušenjak zahteva program in referat o uspehih tega ministrstva. Obširnejše govori o vinski trgovini in zahteva pojasnila, koliko je ministrstvo ščitilo interese te nase velevažne gospodarske panoge. Poslanec pogreša resne in natančne statistike, ki bi služila našemu uvozu in izvozu. Naša trgovska informativna služba je pod vsako kritiko. Vpraša, kdaj bode izplačani trgovski šoli v Mariboru honorarji. Zahteva posebej program o trgovskem in obrtnem šolstvu. Dosedaj je menda program lo, da se ovira in ruši, kar že obstoji. — Po daljšem odgovoru ministra je bil proračun sprejet, kakor ga je predložila sekcija. Nato se je začela razprava o proračunu ministrstva za vere. Najprej je govoril ze-mljoradnik Miletič, ki je ubiral kultumo-bojne strune, pa tudi pokazal veliko nepo-znanje predmeta. Napoti so mu cerkve in kapele v Sloveniji, češ, da absorbirajo te zgradbe četrtino delovne moči ljudstva. Trdi dalje, da je v Sloveniji vsak osmi človek duhovnik. Predlaga, da še reducirajo v Sloveniji župnije in da postanejo duhovniki uradniki države. Demokrat Vukosavljevič je govoril načelno o verstvu in to na način, da bi ta načela mogli v splošnem sprejeti. Njegov govor je dokaz, da srbski demokrati ne morejo odobravati kulturnobojnih načel in metod slovenskih demokratov okoli »Jutra« in »Naroda«. Sklep neodvisne radikalne stranke. Belgrad, 17. decembra. (Izv.) Pristaši Protičeve neodvisne radikalne stranke so imeli včeraj sestanek- na katerem so sklenili, da se v kratkem vrši kongres stranke in da zopet pričnejo izdajati list »Radikal« z ozirom na razdrapane razmere v radikalnem klubu. Pomožna akcija za po povodnji prizadete kraje. Belgrad, 17. dec. (Izv.) Včeraj so je v dvorani narodne skupščine vršil sestanek zastopnikov parlamentarnih klubov in raznih humanitarnih in drugih organizacij glede akcije za pomoč po povodnji prizadetim krajem. Na sestanku je v dolgem in ganljivem govoru poslanec Sušnik opisal veliko nesrečo, ki je zadela velik del slovenskega ljudstva. Dokazal je, kako velika je škoda in kako nujno je potrebna izdatna pomoč. Po govorih raznih govornikov in notranjega ministra V u j i č i č a so sklenili, da bo akcijo vodil »Rdeči križ<, ki mu bo pomagal poseben odbor, v katerem so posl. Sušnik, j>osl. Š t a m b u k in bivši predsednik parlamenta dr. R i b a r. Pred koncem sestanka se je poslanec Sušnik zahvalil vsem navzočim in posebno predsedniku Ljubi J o v a n o v i č u. Vladna akcija proti vrnitvi Radiča. Belgrad, 17. decembra. (Izv.) Odločen odgovor dr. Ninčiča glede Radičevega bivanja v Londonu je precej iznenadil jn ni bil ravno simpatično sprejete izvzemši pri demokratih Pribičevičevega kova. Ker pa jc jasno, da dr. Ninčič brez sporazunm z vlado ne bi mogel zavzeti takega stališča, smo se o tej stvari informirali v vladnih krogih in zvedeli, da je vlada dobila pozitivna poroTia, da je vodstvo HRSS sklenilo, da se mora Radič takoj vrniti v Zagreb, češ da je njegova prisotnost y domovini nujno potrebna z ozirom na pojačano akcijo režimu prijaznih in od režima kupljenih ljudi na Hrvatskem. Ker je vlada dalje dobila poročila iz Londona, da se namerava Radič temu pozivu odzvati in da je že storil korake v svrho skorajšnje vrnitve, je vlada smatrala za potrebno, da za ta slučaj precizira svoje stališče in je na podlagi poročil londonskega poslaništva storila sledeče sklepe: 1. Radič se takoj postavi pred sodišče. 2. Za »protidržavno« propagando se sodi v Belgradu. 3. Z ozirom na enotnost sodnega postopanja se sodi Radie istočasno v Belgradu tudi za vse druge do« likle per delegationeni. Glasom izjave uglednega člana vlade je ministrski svet. naročil pravosodnemu ministru, da zahteva vse tozadevne akte cd zagrebškega sodišča, — Tako informacije iz vladnih krogov. Da-siravno je ležko verjeli, da bi se vlada upala proti voditelju hrvatskega naroda nastopati na tak način, je vendar verjetno, da bi vlada za slučaj Radičeve vrnitve brez dvoma proti njemu nastopila, da omogoči izvršitev novih političnih kombinacij na Hrvatskem, ki jih Belgrad z vso silo podpira. Belgrad, 17. decembra. (Izv.) Zadnji čas prinašajo listi vsakovrstne vesti o rešitvi vprašanja uradniških doklad. Po naših informacijah je preuranjeno govoriti o kakršnikoli definitivni rešitvi. Nasprotno se v vladnih krogih opaža tendenca, da se to vprašanje čimbolj zavleče. Kar se tiče vesti, da bodo uradniki dobili nekak predujem, so te vesti samo v toliko točne, da namerava vlada dati uradnikom manjše vsote kot predujem za januar, februar in marec, kar je tembolj značilno, ker bi morali uradniki dobiti povišane doklade že od oktobra ne pa šele od januarja. Kar se tiče vprašanja razvrstitve uradništva na kategorije, so vesti istih listov o sklepih nekih interministerialnih komisij popolnoma brez podlage. To vprašanje se nahaja pred narodno skupščino, kjer je izvoljena posebna sekcija za proučevanje naredbe o razvrstitvi državnih nameščencev na kategorije in skupine. Značilno pa je za vladne namere, da vladna večina spioh ne sklicuje sej te sekcije in da doslej še ni bilo nobene seje. Vprašanje doklad pa se brez predhodne rešitve razvrstitve na kategorije ne more definitivno urediti. Resolucije uradniškega kongresa. Resolucije uradniškega kongresa. Belgrad, 17. decembra. (Izv.) Danes popoldne je bil končan kongres državnih' uradnikov, ki se je vršil v Novem Sadu. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Da se že v decembru pred Božičem izplača vsem javnim nameščencem in vpo-kojencem predujem v višini enomesečno plače, a od januarja se izplačuje redni mesečni predujem; 2. Da doklade aktivnih državnih uradnikov ostanejo iste; 3. Da se pri definitivni redakciji uredbe o razvrsti h'i upoštevajo zahteve uradništva. Protestira se proti nekaterim reakcionarnim točkam uradniškega zakona ter se zahteva, da stanovanjski zakon ostane v: veljavi Še eno leto samo za uradnike. KONGRES DEMOKRATSKE MLADINE Belgrad, 17. dec. (Izv.) Včeraj in da-nes se je vršil v Belgradu kongres demokratske mladine. Obisk je bil zelo plab. —• Kongres je ostal v javnosti čisto neopažen. Sklenjene so bile resolucije proti režimu. ZMAGA VENIZELISTOV V GRČIJI? Atene, 17. dec. (Izv.) Volitve so potekle jx>p>olnoma mirno. Od vseh strani javljajo zmago venizelistov. Končni rezultati bodo znani šele jutri zjutraj. AMEPIKA ZA OMILJEN,!E POGOJEV OD- PLAČEVANJA DOLGA FRANCIJE. Pariz, 17. dec. (Izv.) Iz Newyorka poročajo, da se ameriška vlada ne bi protivila dovoliti Franciji milejših pogojev za odplačilo vojnega posojila kakor jih je ameriška vlada dovolila Angliji. Amerika je pripravljena Franciji iti v tem oziru kolikor mogočo na roko, gram. Mi se hočemo lotiti vodivnih poslov in izzvati druge stranke. Ako odklonijo naš program, c« »e bomo mogli izvršiti. Ko bo treba zopel na narod apelirati, bomo lahko povedali, kaj smo hoteli za blagor ljudstva storiti. Koalicije pa L. P. ne sklene z nikomer. * Razjasnitev položaja v Angliji. Konservativci so se odločili, da prepustijo vlado delavski stranki. 8. januarja otvori Bald-\vin parlament. Delavska stranka bo v smislu sklepa svojega izvrševalnega odbora Balchvina interpelirala: 1. glede nameravane prodaje akcij Anglo-Persian Oii Comp. in 2. kaj je ukrenil z ozirom na brezposelnost. Ker Baldwinov odgovor parlamenta ne bo zadovoljil, bo vlada odstopila, na kar bo kralj sestavo nove vlade poveril Mac Donaklu. En del konservativcev je bil za koalicijo z liberalci. Toda velika večina je proti temu, ker bi ta koalicija dolgo ne trajala in bi izzvala silen odpor ma:, ki bi jo razumela kot reakcijo. — Liberalci so tudi po veliki večini zoper zvezo s konservativci in bodo podpirali labouriste, ker jim nudi v parlamentu najugodnejšo pozicijo in jih masam priporoča kot prijatelje socialnih reform. Seveda bodo mo "li labouristi pustiti zaenkrat pasti oddajo premoženja in nacionalizacijo industrije ter se omejiti na druge manj radikalne socialne reforme. Macdonald je baje na to pripravljen, dasi bo imel s tem proti sebi opozicijo v lastnih vrstah. Skoro gotovo pa je, da bodo moralo angleške stranke najbrže še letos iti v nove volitve. * Izboljšanje razmerja med Nemčijo in Francijo je nastopilo takoj, ko je nastopil vlado drž. kancler Marx. Kancler je Franciji sporočil, da želi začeti z njo resna pogajanja in imenovati za Pariz poslanika. Francoska vlada pogajanj ne odklanja in je očividno veliko mehkejša kakor preje. Pogajanja bi se tikala upostavitve gospodarskega stanja v Porenju in Poruhrju, kjer pa francosko-belgijska okupacija v eni ali drugi obliki ostane, dokler se reparacijsko vprašanje ne reši v celoti. Francija tudi ne bo podpirala separatističnega gibanja v Porenju, je pa zato, da dežela dobi svoj avtonomni statut in hoče imeti svojo mejo zavarovano proti morebitnemu napadu. — Francoski pogoji niso nesprejemljivi, seveda so v marsikaterem oziru težki. Zlasti se Nemčija upira obnovitev delovanja mednarodne kontrolne komisije nad Nemčijo. Nekateri mislijo, da hoče Francija skleniti z Nemčijo uj len aranžma, da postavi eventualno vlado Macdonald—Lloyd George pred gotova dejstva. Drugi pa menijo, da vodi Poincareja ravno ozir na izpremenjeni kurs v Angliji do večje dobrohotnosti napram Nemčiji. vesti. -f Za dobro časopisje. V »JutriK agi-iira za »napredno« časopisje tajništvo JDS., posebno za >Domovino«, češ, kako je »prijazna in dobro urejevana«. Obenem zabavlja zoper časopisje SLS., ki da jo »banditsko in zločinsko«, »dela za porfu-rovljenje ljudstva« in »ščuva proti narodu in državi«. Slovensko ljudstvo pa ve, da nihče tako ne sramoti Slovenije, da nihče tako ue zaničuje njegovih verskih in kulturnih svetinj, da nihče tako ne prodaja naše politično in gospodarske samostojnosti Belgradu, da nihče ne obrekuje in blati slovenskih poslancev, da nihče tako ne širi bankokratske korupcije kakor takozvano napredno časopisje, počenši od »Jutra in »Naroda« pa do prostaske :>Do-movine-. Zato noben zaveden Slovenec, ki ljubi svojo vero, jezik in kulturo, no bo naročal laži-naprednih časopisov, ampak le ono časopisje, ki brani pravice Slovencev, stremi za politično svobodo in gospodarsko neodvisnost Slovenije ter za pravi napredek slovenstva, to je časopisje SLS., v prvi vrsti »Slovenec«, »Domoljub«, »P r a v i c a«, »S t r a ž a« hi »Slovenski Gospodar«! Vsi somišljeniki ljudske stranke, vse politične in katoliške izobraževalno organizacije, ob novem letu na delo za krščansko slovensko časopisje! + Demokratska polomija v Dragatušu. Demokratom se skomina po vladnih loncih. Te bi jim mogla približati samo Koncentracija naprednih sil. Zato sedaj vse sile napenjajo, da bi zbrali svoje razpršene drobce in pokazali, da jih je še nekaj. Pa nimajo sreče. Ljudstvo jih je obsodilo in nima nobenega povoda, da bi to obsodbo revidiralo. V nedeljo so poskušali v Belokra-jini. Doživeli pa so popoln polom že na prvem shodu v Dragatušu, kamor je prišel g. dr. Rapč. Ko se vsuje iz cerkve kakih 1000 ljudi in občinski klicar še ni končal naznanila o njegovem prihodu, je že g. doktor »prevzel« predsedstvo shoda in si podelil besedo. Komaj pa je odprl usta in izrekel svoj anathema nad SLS in dr. Korošcem, jo zaorilo po vsem trgu: »Živio dr. Korošec! Živela SLS! Centralistov ne maramo!« G. doktor je napel vse svoje registre, da bi zadonela centralistična himna, pa njegove orglice so utonile v mogočnih ljudskih akordih! »Oropani smo, lačni, strgani! Naši fantje umirajo in jih bodo požrle macedonske stenice in uši! Dajte nam nazaj naš denar, ki ste ga nam oropali tri četrtine!« Taki klici so se slišali in g. dr. Rape je obupal. Posestnik Lakner predlaga nato nezaupnico demokratski stranki in zaupnioo SLS. Ves trg odjekne od ploskanja in odobravanja. G. dr. Rape se je lahko prepričal, da je tudi v Belokrajini SLS in njenim pre-vdarnim somišljenikom se ima zahvaliti, da za svojo centralistično robo ni kaj hujšega skusil. 4- Spomladno cvrSanje. Še je zima, lastavice iz režimskega tabora pa se že oglašajo s prav milimi glasovi. To je vedno tako, kadar režim poka. Takrat se obrača na Slovence in Hrvate in prerokuje čudežne čase. Zdaj poje pesmico o »jadranski orientaciji države«, pod katero naj si vsak predstavlja, kar si hoče. Napoveduje »mogočno zaščito aktualnih gospodarskih in javnih potreb prečanskih krajev.« In še čivkajo režimske lastavice o »konstruktivni in aktivni politiki«, o hrvatskem banu, ki bo princ kraljeve hiše in o nekem — surogatu slovenske avtonomije. Če bi mi teh tičic ne poznali! Kadar je režimu voda v grlo tekla, je vabil prečane, češ, par ministrstev vam damo, par postavk v proračunu zvišamo, tudi velike župane dobite, »jadransko orientacijo« začnemo, rešite nas! No tako po ceni ne bo šlo. Mi Belgradu, kjer »uvidevajo, da je treba državo orentirati na zapad« (glej »Slov. Narod« štev. 287), ničesar ne verjamemo, odkar je prečane neštetokrat prevaril. Belgrad je imel večkrat možnost, tla se orientira na zapad«, pa je rajši ostal v orijentu, je vse obljubljal, pa je obljube snedel, kadar je mislil, da sedi varno. Za to, da se Belgrad orientira na zapad, je treba zelo resnih, dejanskih in radikalnih jamstev radikalnega preobrata. Brez revizije ustave sploh ni govora o kakršnemkoli sodelovanju prečanov z Belgradorn. Ta revizija mora prinesti Sloveniji popolno z a k o no-d a j n o samoupravo (avtonomijo) dočim se g surogati lahko zadovoljijo gospodje akcionarji od »Slovenskega Naroda«. Predvsem pa mora Slovenija dobiti neokrnjeno finančno avtonomijo za vse svoje po- trebe, dogovorno kvoto od državnih do. hodkov in gospodarskih potreb. Vrhtega se morajo sanirati vse od režima prizadete nam dosedanje krivice v upravi in armadi. Državnim nameščencem se mora zasigurati poštena eksistenca, kmetskemu in delavskemu stanu pa stanovsko zastop. stvo in socialnopolitična ter agrarna po. stavodaja. Korupcija se ima s koreninami izruvati. To bo prava »orientacija na za-pad«, vse drugo, kar režimske lastavice pojo, pa je larifari. Prof. dr. I. S.: Dijaške predstave v našem gledališču. Uprava ljubljanskega gledališča je uvo. dla popoldanske dijaške predstave. Prav in hvalevredno. Toda z repertoarjem teh dijaških predstav se ne moremo strinjati V soboto, dne 15. t m. so igrali kot dijaško predstavo Hebblovo dramo »Judit«. Predvsem moram ugotoviti, da »dijaška« predstava ne bi smela biti isto kar »mladinska« predstava. Če moram »Judit« že z dijaške« ga repertoarja odločno odklanjati, ne vem, kaj naj rečem k dejstvu, da so tvorili tretjino navzočega občinstva pri tej predstavi otroci obojega spola. Tudi ne vem, kaj je bolj obsodbe vredno, ali brezobzirna, cinična podjetnost gledališke uprave, ki ji ni prav nič na tem, kaj nudi mladini za razprodane vstopnice, ali starši in njihovi namestniki, ki puščajo nedorasle ljudi k predstavam, kakršna je »Judit«. Igra je od začetka do konca polna seksualne atmosfere — Juditina poročna noč, Holofernova divja strast do Judite, njen strah, da ne bi od Holoferna dobila potomca — vse tajnosti seksualnega življenja se razkrivajo v tej igri. Dvomim, da bi bilo gledališče primerno sredstvo za seksualni pouk naše mladine. Parkrat smo čuli pri tej predstavi ii mladega občinstva značilen smeh, ki bi ga raje slišal od mesarskih vajencev nego od našega dijaštva. Ta Bmeh znači, da ta naša »zrela« mladina za take predstave še ni dozorela. Ugovora, da je treba mladino čira prej seksualno poučiti, da se bo znala sama varovati, ne priznavam, ker je zmoten Prava seksualna pedagogika je: Mladega človeka odvračaj od udejstvovanja in poznanja seksualnosti, dokler je mogoče; ko pride do gotove starosti ali kr opazi na sebi gotove pojave, ki si jih ne zna razkriti, tedaj ga pouči, kolikor je treba. Že stara Sokratova zmota je, da človek dela prav, če v e, kaj je prav; ta zmota ne upošteva človekove volje in njegovega nagnjfr nja k slabemu. Ni tu mesto, da bi razprav ljal, odkod to slabo nagnjenje, dejstvo ji, da obvladuje vsakega človeka in s tem moramo v pedagogiki računati. Katastrofalne posledice bi imela ta Sokratova zmota, če bi jo hoteli uporabljati v seksualni pedagogiki, ko vemo, kako si silna privlačnost seksualnih aktov usužnji zmožnost človeskegi spoznavanja in hotenja. Zadnji kateliški shod je v šolskih resolucijah opozoril na nevarnosti, ki jim je naša šolska mladina izpostavljena v gledališču in kinu. Če se je sestavil kak permanentni odbor, ki ima nalogo delati za realizacijo resolucij, tedaj ga opozarjam na to zadevo. Mislim pa, da je tudi stvar višjega šolskega sveta in šolskih oblasti sploh, da nadzirajo tudi dijaške predstave. Če imamo cenzuro za kino, bi jo morali imeti tudi za mladinske in dijaške predstave. Gledališki upravi šolske mladine — tudi srednješolske — ne moremo zaupati. Mladine naj nam nihče ne kvari, tudi umetnost in gledališče ne. Krwni$tlčna zarota v Genovi. Rim, 17. decembra. (Izv.) V Genovi go prišli na sled komunistični zaroti. Vsled tega so izvršili pri trgovskem zastopstvu sovjetske Rusije v Genovi kljub protestom in kljub pozivu na eksteritorijalnost hišno preiskavo in zaplenili veliko število raznih pisem. CLEMENCEAU PONESREČIL. Pariz, 17. decembra. (Izv.) Ciemen-eeau se je danes v St. Germainu pri avtomobilski vožnji ponesrečil. Njegov šofer se je hotel izogniti nekemu drugemu avtomobilu, pri tem pa je a svojim vozom zadel ob neko drevo s tako močjo, da so se razbile šipe in so stekleni drobci Clemen-ceau-a ranili po obrazu in na rokah. Prepeljali so ga najprej v bolnico v St. Ger-tnain, potem pa na njegovo stanovanje v Parizu. Nevarnosti za njegovo življenje ni. SODELOVANJE MED LIBERALCI IN LABOURISTI? Pariz, 17. decembra. (Izv.) Z ozirom ha nameravano podporo liberalne stranke labouristom javlja »Temps«, da bi liberalna stranka podpirala delavsko vlado samo v njeni borbi proti brezposelnosti, v odpravi stanovanjske krize in v vnanji politiki v toliko, kolikor bi se tikala vzpo-stave normalnih gospodarskih otlnošajev v Evropi. DEMISIJA PREDSEDNIKA SAKSONSKE VLADE. Berlin, 17. decembra. (Izv.) Predsednik saksonske vlade Feiliseh, vodja umerjenih socialistov, je demisijoniral, ker ni hotel pristati na neke koncesije na korist komunistom glede koalicijske svobode. »PROBUJAJOČI SE MAŽARI.« Budimpešta, 17. dec. (Izv.) Za predsednika organizacije »probujajočih se Ma-žarov« je bil izvoljen bivši poslanec Tibor Eckardt. V svojem nagovoru je naglašal potrebo združitve vseh nacionalističnih organizacij vseh dežel proti rdeči in zlati inter-nacionali. MAŽARSKO POSOJILO. Budimpešta, 17. dec. (Izv.) Pogajanja Paradi posojila Mažarski v Parizu povolj-no napredujejo in je upati, da bodo januarja meseca končana. SKODA PO POTRESU NA JAPONSKEM. Tokio, 17. dec. (Izv.) Uradno poročajo, 4a je potres na Japonskem povzročil 10 milijard jenov (jen je pol dolarja) škode. ČLOVEŠKE ŽRTVE POTRESA V KOLUMBIJI. London, 17. dec. (Izv.) Angleški listi poročajo, da je pri potresu v Kolumbiji izgubilo življenje okoli 200 oseb. POŽAR NAJVEČJE SLADKORNE TOVARNE NA SVETU. Mactfehnrg, 17. dec. Hzv.) Danes je Izbruhnil iz neznanega vzroka ob pol 3. fcjutraj požar v sladkorni tovarni v Tangor-miinde, ki je največja na svetu. Tovarna je iničena. * Veliko zaupnico je dobil Mac Do-nald 13. t. m. na seji izvrševalnega odbora L. P., kar kaže, da je ogromna večina stranke za njegov politični program. Njegovo naziranje o predstoječem notranjem problemu Anglije izraža »Daily Herald« sledeče: »Delavska stranka naj izjavi: Mi hočemo prevzeti vlado, Mi smo edina stranka, ki ima jasen zunanjepolitičen pro- M. J. Lermontov: »Bela«. (Iz ruščino prevedel —r—.) (Dalje.) Medtem sva izpila čaj; zunaj so čakali konji, ki so bili že davno napreženi; mesec {e bledel na zapadu in zdaj in zdaj se je lotel skriti za temne oblake, ki so viseli nad daljnimi gorami kot težko zagrinjalo. Odšli smo iz dvorane. Vkljub napovedi mojega sopotnika se je vreme izboljšalo in obetalo se je tiho jutro. Zbori zvezda so se svetlikali na daljnem nebosklonu in ugašali eden za drugim, čimbolj se je razlivala svetla jutranja zarja preko neba. Na levo in na desno so Črneli mračni, skrivnostni propadi; in megle so se vlačile in so polzele kakor kačo po golih skalovjih sosednjih gora, kakor da jih je strah pred bližajočim se dnevom. Vse nn nebu in na zemlji je bilo tiho ln mimo, kakor v srcu človeka, ki moli jutranjo molitev; od časa do časa je le privel hladen veter iz vzhoda, vihral je grivo konj, ki je bila vsa bela od ivja. Podali smo se na pot; s težavo je pet kljuset vleklo naš voz po vijugasti poti na Gud-goro. Mi smo Sli zadaj in smo podkladali kamenje pod kolesa, kadar so konji upehani obstali; zdelo se je, kakor da pot vodi v nebesa, kajti kadarkoli sem dvignil oči, sem videl breg kred seboj, ki se je prav zgodaj izgubljal v temnem oblaku; sneg ie hrošča! Dod našimi nogami; zrak je bil tako redek, da si komaj dihal; kri mi je trenotno šinila v glavo, toda ob vsem tem so je nekako čudno čuvstvo razlilo po mojih žilah, in obšlo me je silno veselje, da sem tako visoko nad svetom; otročje veselje, saj priznam, toda kadar se oddaljujemo ljudski gneči in se približujemo prirodi, vedno bolj postajamo otroci: vse kar jo odveč, odpade od dušo in ona je iznova zopet taka kakor je bila nekdaj in kakor bo najbrž zopet nekoč. Oni, ki je tud?, kakor jaz brodil po gorah in dolgo dolgo upiral svoj pogled v njihovo lepoto, in srkal žejno čisti njihov zrak, bo gotovo razumel mojo željo, da bi tu skromno podal njihove veličastno podobo. In tako smo končno prilezli nn Gud-goro, se ustavili in se ozrli okoli sebe; na njej je visel siv oblak, čigar hlad je grozil z viharjem; a nu vzhodu je bilo vse tako jasno in zlato, da sva s štabnim stotnikom ob pogledu tja vse pozabila. Da, tudi štabni stotnik: preprosti ljudje imajo mnogo več čuta za lepoto in veličast prirode kakor pa mi, ki smo se razvadili ob lepih besedah na papirju. »Vi ste se menda že popolnoma privadili na te prekrasne podobe?<■ sem mu rekel. »Da, še na žvižg krogljo se lahko privadiš, to se pravi, se privadiš zakriti trepet srca.c »Slišal sem celo, da je starim vojakom ta godba celo prijetna.« »Soveda. čo hočete, tudi prijetna, toda le za to, ker srce hitreje bije. Poglejte,« je pristavil, »kako čudovit kraj.« Pokazal je na vzhod. In res, takega prizora ne bom nikdar več videl; pod nami je ležala Kojšnarska dolina, katero je prerezala Aragva in druga reka kakor srebrna nit; belkaste megle so plule po njej in se skrivale v sosednji tesni prod toplo jutranjo svetlobo; na levo in na dosno grebeni gora, drug višji od drugega, in suegovi na njih so žareli z rumenim bleskom tako veselo in tako jarko, da bi tam mogel ostati in živeti na veke. Solnce se je baš prikazalo izza temnosinjih gora, ki bi jih samo odjedene oči mogle ločiti od grozečih oblakov; nad solncem pa je bil krvav pas, na katerega je moj tovariš bil posebno pozoren. »Saj sem vam pravil, da ne bo nič z vremenom; treba bo pohiteti, drugače nas ujame ploha na Krištofovi gori. »Hifro, hitro!« je zaklical voznikom. Podložili so coklje pod kolesa, da ne bi zdrseli; prijoli so konje za uzde in se začeli spuščati; na desno jo bila strma stena, na levo pa tak prepad, da se ti je gruča voz v dnu zdela kakor jata lastavic; ves som se stresel ob misli, da po ravno tej poti, kjer se dva vozova ne bi mogla srečati, vozi kak kurir po desetkrat na leto, ne da bi zlezel z voza. Toda morda želite izvedeti, kako so jo končala Belinn zgodba? Prvič jaz ne pišem povesti, ampak potne zapiske; zato ne morem zahtevati od štabnega stotnika, da bi uovoril orejc, predno bi so mu zljubilo. Vendar, počakajte, ali pa, če že hočete prelista jte nekoliko strani; samo tega vam ne svetujem, kajti vredno jo biti radoveden, kako prideš čez Krištofovo goro (učeni Gamba jo imenuje le Mont St. Cristophe). Torej spuščali smo se z Gud gore v Čerto vo dolino. Romantiško ime, kaj ne! Morda že vidite gnezdo zlega duha skrito med ne-pristopnimi pečinami; ime Čertova dolina pride ocl besede »čerta« in ne od besede »čort«, kajti tu je nekdaj tekla meja Gruzijo. »Glejte, tam je Krištofova gora!« je re< kel štabni stotnik, ko smo se spustili v Čer-tovo dolino in pokazal na strmino vso pokrito s snegom. Pot je bila silno nevarna! na desno so viseli nad nami plazovi, ki so bili pripravljeni, da vsak čas zagrme v do* lino, pot jo bila deloma pokrita s snegom, deloma pa z ledom, tako, da smo mi sami komaj prodirali naprej. Konji so padali. Na levo je zijal globok prepad, po katerem je šumel potok, pokrit z ledeno skorjo. P° dveh urah smo obšli Krištofovo goro; dva kilometra v dveh urah. Med tem pa so st oblaki spustili nižje in usul se je dež, toča in sneg. Veter je pihal, da jo kar piskaU> Križ, ki se je pravkar belil pred nami, je tudi izginil v gosti megli. Ta križ je postavil Peter i., ko ie prekoračil Kavkaz. Pred nami je bilo še kakih pet kilo metrov po oludenelih skalah in mehken snegu, tia b: dospeli do postaje Kob!. Konji so bili izmučeni, mi pa premočeni. Zame'1 so bili vedno hujši in hujši. (Dalie riedl.) — Kmetska zveza v Toplicah je na svojem občnem zboru dne 16. t. m., na katerem je poročal tajnik Munda, izrekla zaup-nioo Jugoslovanskemu klubu. — Mladinsko gibanje na Hrvatskem. V nedeljo se je vršil v Zagrebu občni zbor Hrvatskega kat. mladinskega saveza in Hrvatskega kat. orlovskega saveza. Sklenjena je bila združitev obeh zvez in pa sodelovanje s Slovenci. — Reorganizacija, katastrske službe. Uradno se objavlja: Kakor znano namerava generalna direkcija katastra na predlog finančne delegacije v Ljubljani reorganizirati katastrsko službo v ti smeri, da se manjši uradi zemljarinskega katastra sukcesivno ukinejo in ustvarijo npravne edinice večjega obsega. Prva etapa reforme se je že izvedla (Uradni list gt 110 ex 1923). Začetni povod k predlogu je dala redukcija osobja, ki se da naravno tem racionelneje izvesti, če se predvsem odpravijo nepotrebni uradi. Da pa sedanja relativno gosta mreža evidenčnih uradov ni potrebna, se razvidi Ee iz tega, da geometer — ako se ravna ir smislu predpisov — strankam kratkim potom niti ne sme dajati pojasnil, ki ne bi jih mogle povzeti tudi iz zemljiške knjige, iz map sodišča ali pa iz indikacij-skih skic in drugih zapiskov davčnega Urada. Koncentracija moči in s tem omogočeno štedenje ž njimi in stvarnimi izdatki se da torej tem bolj zagovarjati, ker je le v interesu celokupnosti, da se bsobje, ki ga pri nas lahko pogrešamo, dirigira v pokrajine, kjer ga primanjkuje. Bicer je pa delegacija svoj ne samo od tehničnega, ampak tudi od administrativnega referenta podpirani predlog, predno ga je predložila generalni direkciji, priobčila pokrajinski upravi in oddelku ministrstva za pravosodje v Ljubljani, in ugotavlja, da Rta oba organa brez pridržka v i -dirala akt, no da bi ugovarjala. Pojasnilo finančne delegacije v Ljubljani glede nameravanega ukinienja malih podeželskih zemljemerskih uradov po našem mnenju stvarno nikakor ne utemeljuje redukcije, čeprav sta vidirala do- j lični akt pokrajinska uprava in oddelek ministrstva za pravosodje v Ljubljani Z zemljiško knjigo je mapa nerazdružljiva in kdor pozna neštevilne procedure, ki se tičejo zemljiške knjige i n mape pri naših kmečkih posestvih, malih zemljemerskih Mracfov ne bo reduciral. Že zato ne, ker se fsled redukcije, geometrov gotovo ne bodo reducirale s tem uradom združene transakcije pri zemljiščih samih in bo v kratkem treba nastaviti pri centralah toliko več osobja. Kje je tu prihranek? Ali pa se osobje ne bo smelo pomnožiti, kar bo pa imelo za posledico, da se kmetje Vsled drage in daljne poti ne bodo za mapo več mnogo brigali. Kakšen bo postal v tem slučaju naš doslej vzorni kataster, si lahko vsak izračuna. Za ljudstvo, zlasti za kmečko, pa bo nameravana redukcija in ukinitev zemljemerskih uradov po deželi imela za posledico nova in vsled drage vožnje zelo občutna bremena, ki bodo mnogo višja kakor pa je bilo doslej vzdrževanje malih zamljemerskih uradov. To so gotovo uvidele tudi slavne oblasti ln zato si ne moremo misliti drugega me-rodajnega vzroka za ukinjenje teh zlasti za kmete važnih uradov, kakor potrebo po geometrih v drugih delih države. Mi lo potrebo priznamo, bodi nam pa dovoljena opazka, da tisti gospodar, ki obdela eno njivo na pol in drugo tudi na pol, ni dober gospodar, ker uči praksa, da je boljše eno njivo obdelati dobro kakor dve slabo. Zato smo prepričani, da se bodo naši gg. poslanci za to velevažno zadevo zanimali. Reducira in premešča naj se :am, kjer je to potrebno in kjer se da — akih prilik je več kot dovolj —, to pa, kar ,e dobro in potrebno, ni treba rušiti. To )i sa reklo ubijati muho in puščavnika po mani ljudskošolski povesti. — Zastopnika Rockefellerjeve ustanove * Zagrebu. V Zagreb sta prišla zastopnika Rockefellerjeve ustanove gg. Russel in Unn, da pregledata zdravstvene ustanove v Zagre bu. Iz Zagreba prideta tudi v Ljubljano. _ Aprovizacija južne železnic«. Železničar z dežele nam piše: V času potrebe — med vojno že — je ustanovila južna železnica za svoje uslužbence lastno aprovizacijsko trgovino. Takrat smo bili kolikor toliko zadovoljni z njo, pa tudi še kasneje do zadnjega časa. Zlasti podeželski železničarji smo bili kaj navezani nanjo, ker smo bili še dokaj dobro ali vsaj boljše postreženi kot po deželi. Tako je bilo do nedavnega časa. No, sedaj pa je nastal preobrat tudi pri tej železniški aproviza fiiji. NI dolgo tega, kar sem prišel nakupit si najpotrebnejših živil. In čudno: ta za nas namenjena trgovina je bila oblegana, da mi ni kilo mogoče priti na vrsto. Čakal sem celo dopoldne, a na vrsto nisem prišel. Moral sem oditi domov brez blaga. Pa kdo mislite da so bili ti odjemalci, ki se jim je moral umakniti železničar? Večinoma sami neželezni-Č a r j i. Mislim, da je dolžnost vodstva skrbeti v nrvi vrsti za svoje ljudi, potem šele za dru- ge. Tudi je zmanjkalo sladkorja, moke, zdroba, olja; vse je večinoma odnesel neželezni-čar. Ce se misli še nadalje tako delati, naj se železniška aprovizacija raje opusti, da ne bomo delali zastonj pota z dežele v Ljubljano, in da se ne bo mislilo, da imamo kdove kakšen priboljšek ali dobiček od lastne železnl-čarske organizacije. Bo pač dobiček kje drugod. — Železničar z dežele. — Nekaj o naših obmejnih stražarjih. Ko je sloviti general Wrangel prišel z razbitimi ostanki >svoje armade« k nam, ni imela naša vlada nujnejšega opravila, nego da je Wran-glovce namestila po naših mejah kot »progra-nične čete« na veliko škodo domačih uslužbencev, posebno pa v nadlego ln pokoro obmejnemu prebivalstvu. Pritožb je bilo v tem oziru več nego vse polno. Šikane od strani teh mogočnih stražarjev, pred katerimi je moralo ponekod pretrpeti naše obmejno prebivalstvo razne muke, so bile včasih naravnost grozne. Priznavamo pa, da je bilo ponekod ljudstvo z njimi zadovoljno, kjer so imeli dobre poveljnike. Imeli pa so naši ljudje tudi velike gmotne škode vsled nekvalificiranega postopanja obmejnih čet. Tako smo prav zadnji čas prejeli od nekega trgovca z Jezerskega obvestilo, da so mu ostali na dolgu ti ča stivredni junaki-poštenjaki za blago v vrednosti nič manj nego 23.2G4 kron, to se pravi: toliko so mu ostali na dolgu za prejeta živila, ki so jih jemali »na puf«, potem pa jo lepo popihali. Še tega se nam manjka! Ali bo država tu storila svojo dolžnost, da pride težko oškodovani trgovec do svojega plačila? Kajti dvoma ni, da je država moralno soodgovorna za to, kar uganjajo njeni protežiranci. — Oviran pogreb. Na Ježici pri Ljubljani se je v nedeljo popoldne vršil pogreb ge. Alojzije Ahlin, gostilniearke »pri Jožetu« ob savskem mostu. Ko pride sprevod na pokopališče, izjavi mrliški ogleda, da se vsled prepovedi od strani orožništva pokop ne sme vršiti, ker je baje njen soprog povzročil njeno smrt Mnogoštevilni pogrebci so se morah z velikim začudenjem raziti in krsta se je odnesla v mrtvašnico. Zvečer je prišlo orožništvo, a ni moglo ničesar obtežilnega za soproga dognati, kakor da je vse govoričenje, na katero se je opiral mrliški ogleda, brez vsake podlage. Ker se je pa mrliški ogleda še taisti večer pr"d osebami v gostilni izrazil, da so bili v tem slučaju orožniki od soproga podkupljeni, se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Umrla se je v ponedeljek dostojno pokopala, a žalujočim je pa nepremišljeni nastop mrliškega ogleda povzročil neopravičeno sramoto. — Iz Macedonijo. V »Slovencu« sem bral o strašnih elementarnih nezgodah v Sloveniji, in sicer o dežju, snegu in povodnjih. Tu pri nas (v zapadni Macedoniji ob prespanskem jezeru) pa vlada pravcata spomlad, dasiravno smo nad 860 m nad morsko gladino. V vrtu imamo še vedno raznovrstne cvetlice, kakor da je mesec julij. Pred dvema dnevoma mi je odcvetela zadnja vrtnica, kliniki so še vedno kakor spomladi in na polju je še vedno videti črnordečih >purpar< in modrih plavile. Sneg je zapadel po nekaterih vrhovih, ki so do 2000 metrov in še višji. Ljudje hodijo bosi, starejši ljudje pa pripovedujejo, da že mnogo let ne pomnijo take jeseni. Lansk. jesen meseca decembra pa sta zmrznila dva potnika ob cesti Bitolj—Prespansko jezero. Bitoljska okolica je izvanredno topla, slično je baje na Ohridskem jezeru. Ta lepa jesen in gorkota pa daje komi-tom dovolj prilike, da napadajo in oropajo kar cele vlake. — Lokomotive. Svoj čas smo bili oddali veliko število lokomotiv na Češkoslovaško in Ogrsko v popravo. Te lokomotive so že davno popravljene, toda Praga in Budimpešta sta jih pridržali in sta jih voljni poslati le proti takojšnjemu plačilu. Sedaj je naša vlada v to svrho nakazala 40 milijonov dinarjev in bomo tako končno prišli do svojih lokomotiv. Upajmo, da se bo to v prometu tudi poznalo. — Nemci v Jugoslaviji za stradajoče v Nemčiji. V Novem Sadu se je ustanovil nemški pomožni odbor za pomoč stradajočim v Nemčiji. Sodelujejo vsi politični, gospodarski in cerkveni krogi tn korpnracije. Pokroviteljstvo je sprejel guverner Narodne banke Ge-org Weifert. — Zaplemba knjig. V Budimpešti je policija zaplenila pri več trgovcih okoli 10.000 izvodov Tolstojevih, Zollajevih in Maupassan tovih del ter jili sežgala na dvorišču policijskega poslopja. — Angleško časnikarstvo. Angleški časniki izhajajo samo ekrat na dan in so ob 10. dopoldne razprodani. Njihov obseg je velikanski, po 24 strani velikega formata z malim tiskom in neštetimi kolonami. Njihovo število je padlo v zadnjih letih od 6 na 3. Senzačni list je Daily Mail, ki ima dnevno VA milijonov naklade. »Daily Maik in podobne vrste listi so danes last samo 2 oseb, lorda Rotbermera in lorda Beaverbrooke, ki sta se po smrti »časnikarskega kralja« Nortchliffa polastila 14 časnikov, ki jih čita nad 10 milijonov ljudi. Ti listi so, kar se tiče resnice, nesolidni, grobi in senzačni. Večina teh listjv niso jutranji, ker so le-ti za navadnega človeka predragi. — Najvažnejši angleški listi so: 1. M o r n i n g - P o s t, ki je konservativna, izredno solidna in fina, sijajni so politični članki Garvinovi; glavni urednik je žen ska. 2. Daily Telegraph Ima dolgočasne članke, pač pa najboljše informacije celega sveta. Zavzema se za angleško-francosko antanto. 3. M a n c h e s t e r Guardian ie vodivnl list najvišjih inteligenčnih krogov; precej zavzet za Nemčijo. 4. Times Ima velik renorae, velik obseg, Je bil nekdaj vodi-ven; silno je raznovrsten in ima nebroj posebnih izdaj. — 5. D a i 1 y News je glasilo solidnega meščanstva. 6. Westminster Gazette ima Izvrstne politične članke, kakor Daily News, je liberalna. 7, Daily Chronicle je Lloyd Georgejev organ. 8. D a i 1 y Herald (ustanovljen 1919) je glasilo delavske stranke s solidno vsebino, iz-bornimi političnimi in socialnimi članki. Nalog 300.000. Drugi imenovani listi imajo okoli 1 milijona in več. — Ilustrovani listi so »Dai-ly Graphic«, Daily Mirror in Daily Sketcch. — Vlom v Sremifu. Vlomljeno je bilo v stanovanje Franca Budna. Tat je odnesel 2 moški obleki, klobuk, odejo, nekaj perila, žopno uro in de-drobiža in srebrna verižica v skupni vrednosti 12.000 kron. V hili je pustil vlomilec temnozelen klobuk, ki je bil kupljen pri trg. Franc Sturm, Radeče. — Razne nesreče. Lackner Emil, steklar v tovarni v Hrastniku se jo opekel v nosu, ker mu je tekoče steklo brizgnilo v nosnico; vsled tega je nastala infekcija. •— V predil-nlol in tkalnici v Tržiču se je delavka Mlinar Ana pri tkalnem stroju zmečkala desno roko. — V gozdu barona Borna pri sv. Katarini pri Tržiču si je drvar Šenk Aleš poškodoval desno oko vsled česar je moral v ljubljansko bolnico. — Pri okrajnem zastopu v Ormožu si je delavec Zidarič Vincenc zmečkal sredinec desne roke. — Mizarski pomočnik Golnar Lovrenc pri Murko Ljudevitu si je poškodoval levo roko. — Konig Josip, ključavničar pri elektrarni na Fali si je zlomil levo nogo. Oddan je bil v mariborsko bolnico. — V tvoraici »Oinal« v Celju je delavcu Kramperšak Josipu od letel košček železa v levo oko, odšel je v celjsko bolnico. — Na parni žagi inž. R. Gorjan v Pirčah so je na krožni žagi obrezal na desni roki Žagar Ignac Škantar. — V kovačnici »Aptienik Celje« v Zagradu p-ri Celju Re jo kovač Gonja Josip obrezal na desni roki. — Mizar Kralj Franc pri Korc Martinu v Ftadni st je zmečkal levo nogo. — Flderšek Franc, hlapec pri P. Starašina v Bukovcih pri Ptu.iu si je zmečkal desno nogo. Oddan je bil v ptujsko bolnico. IZREDNI OBČNI ZBOR POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENCE NA KOROŠKEM. Na zahtevo zaupnikov povodom zadnjih volitev je vodstvo Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem dne 22. novembra t. 1. sklicalo v Celovec izredni občni zbor. Kljub silno slabemu vremenu so prišli člani tudi iz najodaljenejših krajev ter je bila udeležba izredno velika. Podpredsednik Kraigher je v svojem otvoritvenem govoru pojasnil razlog sklicanju izrednega občnega zbora in naznanil odstop dosedanjega odbora. Nato je pojasnil velike težave odbora začasa volivnega boja, ko ni imel ljudi, ki bi se bili mogli popolnoma posvetiti samo političnemu delu. Zato so se pripetile napake, ki so se sicer kasneje poravnale, vendar odbor smatra za potrebno, da daje članom proste roke in odstopa. Po kratki razpravi je zbor na predlog g. Rutarja, staremu odboru soglasno izrekel zaupnico. Nato so sledile volitve novega odbora. Z ogromno večino glasov je bil za predsednika izvoljen poslanec dr. Petek, ki je takoj prevzel predsedstvo in izjavil, da se bo, zvest načelom in ciljem pol. in gosp. društva, boril za pravice koroških Slovencev, deloval za pametno ! vzgojo mladine na podlagi materinega jezika, da se bo vršil verski pouk povsodi v \ materinem jeziku, kakor predpisuje ka-; toliška cerkev. Z vsemi silami hoče delati za gospodarsko utrditev in povzdigo slovenskega ljudstva. Poziva in prosi vse Slovence, da pri tem delu sodelujejo. — V odbor so bili izvoljeni zastopniki raznih krajev, in sicer gg.: Kraiger iz Štebna, Warmut z Brda, Aichholzer iz Loč, ^chiU-telkonf iz Lipe, Groblacher iz Vernbprga, Vertič iz Borovelj, Stare iz Hodiš, Ogris iz Bilčovsa in. Vintar i7 Šmihe1«; • namestniki: Potočnik iz Pliberka, T apuš iz Št. Jan-ža in Kriegl iz Ziliske doline. Nato je zbor skrbno in temeljito pretresal vprašanje smernic za bodočnost in sprejel sledeče resolucije: 1. Ugotavljamo z največjim ogorčenjem, da po treh letih po plebiscitu še vedno niso bile rešene naše upravičene zahteve, zlasti glede šol, sprejema slovenskih duhovnikov, učiteljev in nastavljen-cev, ki so bili po plebiscitu odklonjeni. 2. Protestiramo proti preganjanju in zapostavljanju Slovencev s strani koroških oblasti. 3. Protestiramo proti vmešavanju Heimatdiensta in oboroženih formacij v uradne posle. 4. Protestiramo iznova proti krivici, ! da so bili na slovenskih farah nastavljeni j nemški, slovenščine nezmožni duhovniki; protestiramo slovesno proti zapostavljanju slovenskih duhovnikov, katere naravnost izključujejo od pasfirovanja med slovenskim ljudstvom. Zahtevamo, da se ta krivica popravi in da se dajo slovenskemu ljudstvu domači slovenski duhovniki. 5. Izrekamo gg. poslancema popolno zaupanje ter ju prosimo, da nastopita upoštevajoč političen položaj z vso odločnost- jo za pravice slovenske manjšine na Koroškem. Pri prvi seji novega odbora se je odbor sestavil sledeče: 1. podpredsednik g. Warmut, 2. podpredsednik g. Ogris, tajnik g. Stare, blagajnik g. Aichholzer. • • • k Predrzen načrt Heimatdiensta. «Koro-Iki Slovenec* razkriva nesramen načrt Heimatdiensta, ki gre za tem, da se prežene slovenski jezik in slovenska duhovščina iz zadnje cerkve na Koroškem. Ta načrt je razviden iz okrožnice, ki jo je izdal »Karntner Ileimat-diensk dne 21. novembra. Ta okrožnica slove: »Vsem zaupnikom 1 V jezikovno mešanem ozemlju so še sledeče župnije s samo slovenskim jezikom uradno zaznamovano: Olok, IIo-diše, Škofiče, Kazaze, Šmihel pri Pliberku, Suha, Rinkole, Žvabek, Dobrla vas, Apače, Obir-sko, št. Lipš, Galicija, Globasnica, Škocijau, Mohliče, Žitara vas, Štebenj, Kamen v Podju-ni, Št. Vid v Podjuni, Kapla na Dravi, Zavrh, Glinje, Golšovo, Št. Janž v Rožu, Kotmara vas, Podljubelj, Ljubelj, Bilčovs, Šmarjeta v Rožu, Sveče, Bajtiše, Slovenji Plajberk, Sele, Brdo, Ziljska Bistrica, Borlje, Gorjani, Melviče, Št. Štefan na Žili, Blače, Loga ves, Št. Ilj, Št. Jakob v Rožu, Lipa, Podgorje, Drava, Pečnica, Rožek, Št. Juri na Strmcu, St. Lipš, Podkrnos, Medgorje, Št. Peter, Pokrče, Radiše, Št. To-daž, Brnca, Loče, Št. Lenart, Marija na Žili, Štebenj, Djekše, Št. Juri, Gorenče, Vovbre* Krčanje, Šmarjeta, št. Peter na Vašinjah, Ruda, št. Štefan pri TruSinji, Klošter. Iz razumljivih vzrokov, o katerih natančneje ne moremo razpravljati, si moramo najnujnejše prizadevati, da te župnije spremenimo v jezikovno mešane (slovensko-nemške). Privoliti v to, oziroma izdati potrebne odredbe more izdati samo knezoškofijski ordinariat. Sprožiti to reč, oziroma prositi mora pa dotična občina. Zato je treba v vseh župnijah, kjer je upanje na uspeh, kakor mogoče hitro izvesti sledeče: Sklep občinskega sveta, v katerem se knezo-škofijski ordinariat prosi, da odredi za vsako drugo nedeljo nemško pridigo in proglasi do-tično župnijo ne več za slovensko, ampak za jezikovno mešano. Pri utemeljitvi se sklicujte na izid zadnjega ljudskega štetja. Ce hoče storiti katera občina še več, se priporoča pobiranje podpisov.« — Tu imamo pred seboj dokument, ki do kosti razkrinkava koroški po-nemčevalni sistem in avstrijske vladne kroge, ki hlinijo na zunaj največjo pripravljenost, da zadoste vsem v pogodbah zajamčenim zahtevam glede narodnih manjšin in se delajo v vprašanju nasilne germanizacije na Koroškem čisto nevedne in nedolžne kakor novorojeno dete. Dejansko pa prepušč? avstrijska vlada Hitlerjevcem na Koroškem proti slovenskemu prebivalstvu ne-le popolnoma proste roke, ampak jim nudi potom raznih oblasti tudi vso oporo in pomoč. Le tako je mogoče, da si upajo Hitlerjev« uvesti tak obsežen naskok na cerkev samo. Kar se tiče načrta samega, je značilen za koroški ponemčevalni sistem. Saj je zamišljen tako, da naj pri naskoku na cerkev sodeluje »ljudstvo«: občinski za-stopi naj sprejemajo željene sklepe, pobirajo naj se podpisi. Jasno je, da se poštenim potom taki sklepi in podpisi ne bodo dali doseči. Tu se otvarja poprišče za udejstvovanje Hitler-jevcev; grožnje, obeti, prevara, gorjača, nož in revolver bodo bojna sredstva. Vsa sreča, da je stvar že sedaj prišla na dan. Tako sta pravočasno opozorjeni cerkvena in politična oblast v Avstriji kakor tudi evropska javnost Prvi dve bosta sedaj pač vedeli, kaj jima je storiti. k Nemškonacionalistične nakane na cerkev. »Koroški Slovenec« dne 12. t m. poroča, da mu je došel člnnek, ki razkriva načrt, katerega so si ustvarili narodni nasprotniki, da izpodrinejo iz starodavnih slovenskih cerkva slovenščino in preženejo po malem še te slovenske duhovnike ,ki so še ostali. Na članek, ki izide v prihodnji številki, opozarja vnaprej slovenske občinske odbornike in vso slovensko javnost. — »Koroški Slovenece« so naroča pod nuslovom: »Koroški Slovenec«, Wien V., Margaretenplatz 7. Za Jugoslavijo stane četrtletno 25 Din. k Pod bičem nemškega valpta. Na Witt* gensteinnvem veleposestvu — prej fidejko-mis Ditrichstein — v Bekštajnu je v zadnjem času prevzel upravo neki Meincllhuber. Ta človek uvaja nasproti kmetom tako ravnanje, kakor bi bili še globoko v dobi tlačanstva. Za vsako živinče, ki zaide na veleposestniško ozemlje, morajo kmetje plačevati drago kazen, čeprav ni žival napravila nobene škode. Od nove ceste, ki jo je zgradilo veleposestvo od Starega gradu do Brezovca in ki teče tudi po kmetskih zemljiščih, pobira od vsakega kmeta, ki hoče voziti po njej, visoke pristojbine. Od revnih kočarjev zahteva naravnost oderuško najemnino in če ne morejo plačati, jim grozi s tožbo. V Avstriji je še mnogo gnilega. k »Miklova Zala«. V »Miklovi Zali« ima. jo koroški Slovenci svojo narodno-zgodovinsko igro, ki vedno ponovno osvaja njih srca. Letos so jo samo v Št. Jakobu izgrali devetkrat, vselej ob polni dvorani. Ko so jo nato uprizorili v št Janžu, so gledalci mova napolnili dvorano. »■■BnoBBaBBBcainaaBffiasaaHB Pridobivajte novih naročnikov! Gospodarstvo. GOSPODARSKO AMERIŠKO PISMO. V oktobru je bilo ameriško gospodarstvo telo nestalno. Nekatere stvari bo se v ceni znižale, druge so Sle pa gor, nekatere industrije »o svoj obrat povečale, druge so ga zmanjšale. Finančno stanje je pa ostalo v vsem mesecu nespremenjeno. Za akcije ln obligacije ni bilo dosti povpraševanja, in so se kurzi nalahno znižali Ugoden je bil položaj železne in jeklene industrije. Dočim se je dnevna produkcija železa v mesecu septembru znižala od 111.000 na 10.400 ton, se je v oir-tobru zvišala spet na 110.000 ton. Sicer ni dosti zanesljivih podatkov, vendar sklepajo, da je bila tudi produkcija jekla izdatnejša. In prav isto se je v obeh panogah ponavljalo v novembru. Izdelovalci jekla so bili prepričani, da se bodo cene držale na isti višini do konca leta, in se menda ni6o zmotili Nikakor pa ni zadovoljiv položaj tekstilne industrije; cene surovin so previsoke. Tako malo je bilo včasih naročil, da so morale nekatere tovarne na severu omejiti obrat na štiri dni na teden. Zelo ugoden je bil pa — kakor sploh v zad njem času — položaj avtomobilne industrije; delala je z vsemi 100% svoje kapacitete, nakupila je silno veliko jekla. Samo Ford je v enem tednu napravil v svojih delavnicah 47 tisoč avtomobilov, enkrat v enem dnevu 10 tisoč. V oktobru je znašala skupna produkcija motorjev okoli 300.000. In sicer je imela ta Industrija dosti dela bodisi glede osebnih kakor glede tovornih voz. Na pomlad pa pričakujejo silno hudo tekmovanje in nekatere tovarne so začele že sedaj z znižanjem cen. Splošni obseg trgovine je ostal precej stabilen. Blaga je bilo malo, nakupovanje se je vršilo le za kratek rok naprej. Upi za prihodnje mesece niso bogve kako veliki, trgovci ne pričakujejo dosti in le v nekaterih strokah smatrajo bodoči položaj za zadovoljiv. Mezde »o še zmeraj za več kot 200% nad predvojnimi, dočim so cene v navadnem življenju po-orečno 160% mirovnih cen. V veletrgovini, izraženi v cenah na svetovnem trgu, nam pa poročajo za povojna leta sledeče cene: Ce vzamemo za leto 1914. kot poprečno Številko za blago vseh vrst 100. znaša najvišja številka za leto 1920. 227, za 1921. 135, 1922. 150, za letošnje mesece do vključno oktobra pa: 149, 151, 151, 148, 145, 143, 139, 141, 142, 143. To se pravi: če si dal leta 1914. za raznovrstno blago 100 dolarjev, si jih moral odšteti leta 1920. 227 itd. Zelo ugodno je bilo leto 1921, ki je bilo komaj za dobro tretjino nad mirovnimi cenami. Bolj neugodno je bilo lansko leto; nezadovoljiv je bil tudi letošnji začetek, nato so pa začele cene padati in so dosegle meseca julija najnižjo stopnjo. Od tedaj naprej vidimo, da gredo spet nalahno navzgor. O kakšnem podobnem zvišanju kakor je pri nas, seveda ni govora. Amerika je še najbolj na dobrem; takoj za njo je Holandska, nato švedska in Anglija. Italija je imela v septembru številko 563. * * * g Žitni trg. Na novosadski produktni boril notirajo žitu sledeče cene: pšenica 345 do 347.50 Din, oves 220 Din, koruza 235 D m, pšenična moka št. 0 515 Din, št 6 320—325 D. g Cene kolonijalnemu blagu. Na zagrebškem trgu so cene na kolonijalnem trgu sledeče: sladkor v kockah 21.50 Din, kristal 19.50 Din, kava: Rio 7, 32.50 Din, Rio 6, 33.50 Din, Rio 5, 35 Din, Rio 4, 36 Din, Rio 3, 38 Din, Santos sup. 29.50 Din, Santos prime 40.50 D, Minos srednji 37.50 Din, Minos fini 39 Din, Minos Ca ve 40 Din, Rio Cave 38.50 Din, Guata-mala 57 Din, Portorico 60 Din; riž: italijanski Glace Splendor 10 Din, Moulmein 9 Din, Ara ein glace 9. 25 Din, Burma II 8 Din; olje: Soja v sodčkih 26 Din, v zabojih po 20 kg 26.50 Din. — Na tržaškem kolonijalnem trgu pa v lirah sledeče cene: Sladkor v kockah 2.85, kristal 2.72, kava Rio 7, 5.70, Rio 6, 5.90, Rio 5, 6, Rio 4, 6.20, Rio 3, 6.50, Santos sup. 7, Santos prime 7.20, Minos srednji 6.90, Minos fini 7, Minos lave 7.10, Rio lave 6.70, Guatemala 10.50, Portorico 11, riž: italijanski Glace Splendor 1.75, MoulmaLn 1.70, Arancin glace 1. 70, Burma II 1.55, olje: Soja v sodčkih 6.40. g Cene medu t Zagrebu. — V soboto so prodajali v Zagrebu med iz Slavonije po 28 dinarjev kilo, med iz Like po 25 dinarjev in med iz Bosne po 20 dinarjev. g Cene masti in slanini so bile te dni sledeče (na debelo): v sodčkih po 200 kg 38 Din kg, po 100 kg 38.25 Din, po 50 kg 38.50 Din plus 2% embalaže. Soljena debela slanina po 39 Din kg. g Trgovina i Jajci. Situacija na tržišču Jajci se ni izpremenila. Cene so ostale iste kakor pred tednom. Eksport naših jajc na londonski trg postaja živahnejši, ker se krijejo že potrebe pred prazniki. Tu se imajo naši Izvozniki boriti predvsem z ruskim blagom, ki prihaja preko Rige ln Libave. g »FruSkogorska banka t plačilnih težavah. Največja banka v Sremu, »Fruškogorska banka«, je prišla v plačilne težave. Banka je začela graditi velik hotel, toda v zadnjih dveh tednih jI je zmanjkalo denarja, da ni mogla Izplačati svojih delavcev. Pri tem zavodu je angažirana tudi Zadružna banka v Novem Sadu s poldrugim milijonom dinarjev in Uprava fondova z 1 milijonom dinarjev. Tudi nekateri zagrebški zavodi so prizadeti. izkazu Narodne g Obtok bankovcev. Po banke z dne 8. t m. je bilo v obtoku za 5 milijard 847, 808.230 dinarjev bankovcev In je obtok v teku 8 dni narastel za 21 milijonov. Istočasno se Je zvečala metalna podlaga na 451.6 milijonov dinarjev. g Iivoi češkega surovega sladkorja je po najnovejših vesteh iz Prage prepovedan. g Cene železa na Češkem. Kakor poročajo lz Prage, so se cene češkoslovaškemu železu znižale. g Polom italijanske tekstilne tvrdke. —- Velika tekstilna tvrdka v Milanu »Industrie Riunitte di Filati« je postala insolventna. Pasiva znašajo okoli 40 milijonov lir. g Zračne linije v Rusiji. Sovjetska Ima sedr.j po zraku zvezo z Kfinigsbergom (v vzhodni Prusiji) in dve liniji do Nižnega Nov-goroda. Ena pelje preko Ivanovo Voznesen-ska, središča tekstilne industrije, druga pa vodi preko Vladimir. To so redne stalne linije. Sezonske linije so še: Moskva—Petrograd, Moskva—Harkov—Rostow in Moskva—Oren-burg. V zadnjih časih govore -lelo o zračnem prometu Moskve z Vladi vostokom, ki ga nameravajo otvoriti v prihodnjem letu. g Stroški »a obnove na Japonskem. Japonski finančni minister ceni kredite, ki so potrebni za vzpostavitev razrušenih pokrajin, na 700 milijonov jenov. g Sovjetska naročila v češkoslovaški. Sovjetska vlada je naročila v Češkoslovaški poljedelskih strojev za 50 milijonov zlatih kron in sicer proti petletnem kreditu. g Bankovci v Francji. Po zadnjem izkazu Franooske banke se je nahajalo v obtoku ra37929 milijonov frankov papirnatega denarja. BORZA. Curih, 17. decembra. (Izv.) Holandija 219)4, Newyurk 573%, London 25.09, Pariz 30.30, Milan 24.92, Praga 16.77H, Budimpešta 0.0301, Belgrad 6.50, SoHja 4.10, Dunaj 0 0087'/», avstr. krone 0.0081. lj Umrla je v nedeljo, dne 16. L m. gdč. Fani P i r k o v i č. Pogreb bo danes ob 2. popoldne. N. p. v m.! lj Ljudska visoka šola v Ljubljani. V nedeljo je govoril viš. šolski nadzornik dr. J. We-ster o srednji šoli. G. predavatelj je najprej govoril o ustroju srednješolskih zavodov, katerih imamo v Sloveniji 14, kar zadošča po- trebam. Vseh srednješolcev je 5294. Nadalje je govoril o namenu srednje šole; ob tej priliki je podal kritiko o nameravani reformi srednje šole; poudarjal Je važnost klasičnih jezikov in za nas spec. potrebo učenja nemščine že v nižji srednji SolL Omenil je delo in potrebe profesorjev, ki se danes ne morejo izpopolnjevati v svojem poklicu, ker jim ne-dostaja materijalnih sredstev; zanimiva je bila dalje karakterizacija srednješolcev, Id jo je posnel g. nadzornik po izpovedih srednješolcev samih. Pri tem je grajal delovanje javnosti, ki upliva kvarno na mladino; poudarjal je potrebo sodelovanja šole in doma na podlagi zaupanja v profesorje. V debati, ki je sledila, so prisotni poudarjali potrebo, da se začne nemščina poučevati že v prvem ali v drugem razredu nižje srednje šole. Poslušalci so z zanimanjem sledili govoru in število prisotnih dokazuje potrebo ljudske visoke šole in kaže, da so zadeve, ki se tu obravnavajo, res aktualne. lj Ponovno opozarjam« na današnje predavanje g. Božidarja Severja o trpljenju Jugoslovenov v maiarskih ječah in o današnji Mažarski. Pripominjamo, da je predavanje g. Sever j? doživelo v Zagrebu in v Belgradu največje zanimanje in uspeh. Predavanje se vrši v Mestnem domu. Začetek točno ob osmih zvečer. Vstopnina prosta, pobirajo se samo prostovoljni prispevki v korist Jugoslovenske Matice. Ker so nam mažarske razmere večinoma le malo znane, das! spada Mažarska med naše najzagrizenejše sovražnike, upamo, da bo Ljubljana v največjem številu prišla na predavanje. lj Šentpeterski Orel v Ljubljani. V sredo 19. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Prosvetnega društva običajni četrtletni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Udeležba za redne člane obvezna, starešine vabljeni. lj Restavracija P. Košak, preje Ferline, Krekov trg, toči od 12. L m. Colarič-Falesklni: dolenjska žametna črnina, Kerinovo: belo vino iz »Gadove peči«, lastni pridelek, prvovrstno vino priznanih vinogradnikov. Specialiteta letošnji »bur-gundec«. lj Izkaz posredovalnice Slov. trgov, društva Merkur v Ljubljani od 15. deeembra 1923. V službo se sprejemejo: 1 poslovodja, 1 zastopnik za ma-nufakturo, 6 potnikov, 7 pomočnikov, 2 korespon-dentinji, 1 poslovodkinja, 5 kontoristinj (tudi za Prekmurje in Hrvatsko), 2 nemški stenografinji, 4 prodajalke, 7 učencev, 8 učenk. — Službe iščejo: 1 knjigovodij, 12 kontoristov, 8 poslovodij, 5 potnikov, 9 skladiščnikov, 64 pomočnikov, 2 knjigo-vodkinji, 24 kontoristinj, 33 strojepisk. 14 blagaj-ničark, 39 prodajalk, 15 učencev, 26 učenk. Dr. Joža Glonar: Sla ta obrti« Pod tem naslovom je izšel sedaj na 583 straneh kot izdaja ministrstva za trgovino in industrijo tretji del publikacije, ki jo je napisal Milivoj M. Savič, načelnik v imenovanem ministrstvu. Pregledne slike teh naših gospodarskih panog knjiga ne podaja; glede preglednosti kakor tudi glede popolnosti zaostaja knjiga za na-:imi udre-sarji in za publikacijami, kakor sta jih napisala n. pr. Lakaioš in Njegovan. Sestavljene so namreč vse tri knjige prav mehanično in brez vsakega sistema iz člankov, ki jih je bil Savič najprej priobdl v »Carinskem Glasniku« in ki sc se potem ponatisnili v treh knjigah, "vanje so sprejeti tudi razni članki o carinski politiki in industrijskem položaju predvojne Srbije, ki imajo v prvi vrsti historično vrednost, vendar pa dajo mislečemu bravcu tudi možnost, da lahko vidi in presodi, v koliko se je predvojna praksa in politika Srbije na tem polju prenesla tudi v našo državo. Dejstvo, da se Savič kot načelnik ministrstva vkljub raznim režimskim spremembam trdno drži na svojem mestu, je dokaz, ua uživa na tem polju veliko zaupanje vseh odločilnih krogov. Zato so vse te tri knjige bolj ko za orientacijo o našem taktičnem položaju na polju obrti iu industrije, ki ga itak ne kažejo v pregledni in celotni sliki, važne po glosah, s katerimi pisec svoje večkrat zelo mehanično naštevanje spremlja; v njih se odkrivalo politične tendence na tem polju, ki so skozi in skozi centralistične in militarisl'~ne. Kar prvi zvezek, v katerem se je kot glavna naloga industrijske politike naše države učilo, da se naj vsa naša industrija, kar je leži na periferiji — in to je nje ogromna večina! — kratkomalo prestavi v centralne dele države, kjer bo v slučaju vojske manj ogrožena, so teoretiki in praktiki soglasno odklonili. Saj so nad tako primitivnim umevanjem industrije in nje predpogojev pač po pravici lahko zmajevali z glavami! Zahteva, ki jo ie Savič izrečno zapisal, da se naj n. pr. Jesenice kratkomalo transferirajo kam v srednjo Bosno, je v resnici absurdna! Postanek in razvoj industrije namreč ni odvisen samo od njene potrebe, omogoči ga šele nebroj predpogojev, ki so za to potrebni in ki se ne dajo rešiti tako lahko, kakor se n. pr. kje kupi in postavi lokomobilat Brez teh predpogojev bi tudi n. pr. silni razvoj ameriške industrije, ki ga mogoče ta ali oni preonostrasko mehanično razumeva, nikdar ne bil mogoč! Tudi sklicevanje na narodno obrambo in nio potrebe je naivno. Saj se vojaška oblast pač sama zaveda dejstva, da so baš mejo pri vsaki državi naj- občutljivejša točka, ki jo je treba na vsak način zavarovati. \ ojaški ukrepi s te slra-ni merijo v prvi vrsti na zaščito državne meje in s tem t vredno ščitijo tudi industrijo cb nji. Saj je vendar jasno čemu so M s tako s io prodrli preko svoje industrijske zapadne ?je globoko v Eelgijo in Francijo. Ali pa naj mogoče ludi moje kam bolj v sredii.o prenesemo? — V ostalem pa se v takih teoretičnih zrhtevaii a-rao odkriva ona duševnost, ki vidi vse naloge sedanjosti in bodočnosti v nekakem otroškem eksperimentiranju, ker ne uvidi, da je r?zvoj in napredek mc^oč le tcljj, če os to, kar že je in se je obneslo siste-mat.aio razširi in izgradi, drugod pa p.e-eJT' .v, k. trei :o začne. Nasr.otne teorije b metode so nam prinele že mnogo škode in zla 'n gf Se b::"o! Nekoliko se je Cavičevo stališče v tej tretu knjigi res že obrnilo na boljše; to se vidi že iz številnih naslovov, v katerih govori ne le o »potrebi« kake industrije pri nas, ampak tudi o njeni »možnosti«. Vendar pa ga njegovo stališče še vedno preganja; tnko govori o priliki razprave o naših tvornicah za žvepleno kislino (Hrastnik, Celje, Koprivnica, Subotica) pridno o eksponirpni meji in potrebah našega vojaštva, dasi sam priznava, da te tvornice ne izdelujejo žveplenr kisline, ki bi bila za vojaške svrhe porabra. Pač pa v zvezi s tem nodaja celo vrsto nasvetov, kje in Kako i j naj taka tvornica ustvari. V zvezi s fal^ko elektrarno, ki se kaj-j>ada ne la prenesti, opozaria na zanimivo dejstvo, da vsled njene nezaposlenosti (??) izvažamo bakreno rudo z Bora tja k nija-garskim slapovom, da se tam električno rafinira in da vozimo železno rudo iz Lju-bije na Nemško! Nepreglednost publikacije je vsaj deloma popravljena z cbširn;m in, kolikor sem mogel kontrolirati, tudi zanesljivim imenskim kazalom tvrdk in sistematičnim kazalom obravnavane materije. Kazalo je pripojeno tretjemu zvezku in velja za vse tri zvezke. Važnost publikadie sega daleč preko onih krogov, ki so ob njej direktno interesiran'. torej naŠMi obrtnikov in industrijcev. Za Slovenca pa je zelo mučno gledati, kako popolnoma tuja so Saviču slovenska kra'evna imena; »n Poljanah nad Škofja Loka« in enake nestvore srečaš na vsaki strani, kjer se Savič dotakne slovenske industrije. Tudi je skoro neverjetno, da bi načelnik v Ministrstvu za trgovino in industrijo ne vedel, kako se prav za rrav piše oni »gospodin Ark... u 7agre-bu o katerem govori r. strani 117! Socialni vestnik. r Nevarna nezaposlenost na Angleškem. Lord Birkenliead je izjavil, ko je govoril v klubu konservativcev, da ne vidi najmanjšega sledu čudežnega sredstva proti zmešnjavam » Evropi. Nobena nada na Uboljšanje neiapo-slenosti v prvih bodočih dveh letih se ne more opirati na izboljšanje evropskih razmer. Francoska je nenavadno utrdila svojo stališče. Njeni odnošaji so se izboljšali skoro slednje leto po podpisanem miru. Angleška stoji pred dejstvom, da Francoz doslej še ni Imel za potrebno, da bi omejil svoje oboroževanje. Lah je poslednja leta precej poravnal svoje dolge. V Ameriki ni nezaposlenosti, na Francoskem tudi ne ter na Laškem skoraj nič. To so de-žele z zaščitno carino. Angleška je edina država na svetu, ki je poravnala svoje dolge, a kljub temu trpi zaradi nezaposlenosti, ki bi uničila Anglijo in Britansko v treh letih, če Je ne odpravimo. Edino vprašanje je pomnožitev trgov, a tega Angleška ne bo nikoli dosegla, ako ne omogoči svojim delavcem in tvorni Carjem, da bi delali pod enakimi pogoji kako? delavci in tvorničarji ostalega sveta. r Stavke in odslovitve v Češkosloralld. Od vseh 31 slučajev kolektivnega ukinjenja dela je bilo 23 stavk s 6.095 nameščenci, od katerih je bilo 1810 žensk, 8 odslovitev z 2015 nameščenci, od katerih je bilo 830 žensk. V mesecu avgustu 1923 se je pričelo 18 novih stavk in odslovitev z 2565 nameščenci proti 29 novim stavkam in odslovitvam z 22.710 nameščenci v mesecu juliju 1923. Celotna izguba delovnih dni je znašata 92.550 proti Izgub! 187.600 delovnih dni v juliju 1923. Izguba nameščencev na mezdi je znašala 2,150.000 č K proti izgubi 4,680.000 č K v juliju 1923. — Uspehi: v mesecu avgustu se je končalo 22 stavk in odslovitev s 5.285 nameščenci. Od teh sta se končali dve stavki in 2 odslovitvi s 310 uslužbenci z uspehom nameščencev; 4 stavke in 1 odslovitev s 655 nameščenci z uspehom podjetnikov; 10 stavk in 3 odslovitve s 4.320 nameščenci s tem, da sta obe stranki v spornih zadevah odnehali; 7 stavk in 2 odslovitvi s 2.825 nameščenci v mesecu avgustu še ni bi lo končanih. ^aroefno gledišče. ~~ DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 18. decembra: SVATBA KREČINSKEGA. — Izven. Sreda, 19. decembra: DANES BOMO TIČI. -Red A. Četrtek, 20. decembra: NJU. — Red D. Petek, 21. decembra: MOGOČNI PRSTAN, — Red C. Sobota, 22. decembra: NJU. — Red E Nedelja, 23. decembra ob 3 popoldne 2X2 = 5, ljudska predstava; ob 8. zvečer MOGOČNI PRSTAN — Izven. Ponedeljek, 24. decembra ZAPRTO. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 18. decembra: PSOGLAVCI. — Red F. Sreda, 19. decembra: SEVILSKI BRIVEC. -Red E. Četrtek, 20. decembra: MIGNON. — Red B. Petek, 21. decembra ZAPRTO, generalna vaja. Sobota, 22. decembra: NOTREDAMSKI ZVONAR. — Izven. • Nedelja, 23. decembra: TOSCA. — Izven. Ponedeljek, 24. decembra ZAPRTO. Nastop Elskega v »Svatbi Krečinskegac. Da nes nastopi v dramskem gledališču v naslovni vlogi komedije »Svatba Krečinskega< ruski igralec g Elski, ki je našemu občinstvu znan po svojem Ham letu. Vlogo Razplujeva igra g. Putjata. Predstav« se vrši izven abonmaja. Začetek ob 8. uri zvečer Cerkveni vestnik. e Odbornice kongregacije gospa pri sv. J» žefu imajo danes ob 4. pop. sejo. e V Križankah je v sredo, 19. t. m. zvečer oh pol 8. uri zvečer sestanek Članov ondotne Moške in mlad. Marijine družbe. Prosimo, polnoštevilno. Učiteljski vestnik. Člane in članice »Slomškove zvciec opozarja* jamo, da bomo imeli dne 27. L m. svoje običajno božično zborovanje. Poleg stanovskih razprav bomo imeli tudi zanimivo predavanje. Predaval bo g. prof. dr. Sarabon. Kraj in čas zborovanja naznanimo v »Slovencu« še ta teden. Člani in članice t dežele naj tedaj uravnajo 8voj prihod v Ljubljano tako, da se jim bo mogoče udeležiti zborovanja. K obilni udeležbi vabi osrednji odbor. Predavanje. V sredo bo predaval ob pol 5, v čitalnici Jugoslov. tiskarne dr. R o ž m a n : 0 socialni vzgoji. Vabljeni so tudi učitelji ljubljanski podružnice. — K. u. Dijaški vestnik. d Socialni seminar Danice, Zarje in Borb* ima tretji sestanek v torek, 18. L m. v Zarji ob 20. Rieferira dr. G o s a r o rešitvi socialne ga vprašanja a) individualizem — komunizem. MESNE KONSEfiVE Stev. 385 SLOVENEC, «m 18. decembra 1029, Stran 5, HI Iklt TSCE STANOVANJE * zaj- UlwHI\ trkom 7.a takoj. — Cenjene ponudbe pod SedinoSolec na upravo. iiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiininninininniiHiiuni STRUGAMA izvrstno samostojno mor Utemo za taholSnjt nastop. Ponudbe na OSJEtKU UOA-ONICii 2CEJEZA I T VODNICI! sinoim o. d. osijek. iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinm Gumbe Iz blaga i^j* govini »PRI GORENJKI«, poleg Buuo-unlja. Pogačarjev trgltev. 3, 7812 Nove plščall za ORGLE, ter vsa POPRAVILA orgel izvrtaj« strokovno v tu- ln inozemstvu ANTON DERNIČ, izdelovatelj orgel — RADOVLJICA, Slovenija. 8007 fjCI/l C ŽELI NASTOPITI SLUŽBO U!LS\6alU 27. decembra, samo v me-stu. Zna vsako delo, tudi nekoliko kuhati. — Pismene ponudbeje poslati do 22. dec. npravo pod «Pridna ln poltena«. Pletilko ffobro izurjeno v volnenem delu za stroj St. 8 takoj sprejmem proti dobri plač!. Naslov pri upravi lista pod Stav. 7995. ^Usnjarskega delavca IS se razume na lalcanje, IŠČEMO za Beograd. Prijaviti: Dion. druStvo za promet sirovina, ZAGREB. — Isto kupujei Želod, arovico, parklje, rogove, mezdro. Da se zmanjša moja ogromna zaloga perja in puha dajem' v cenah 20% POPUSTA! C. J. HAMANN, Ljubljana, Mestni trg 8. ČAJNO MASLO nudijo v vsaki množini po Din 70.— kg -ZDRUŽENE MLEKARNE« D. D. v Ljubljani. 7989 Družabnika J00—300 tisoč dinarjev posedujočega, za Irgovino, IŠČEM. - Ponudbe pod Šifro: iAGILEN« na upravo »Slovenca«. 7967 Celo hišno opravo iz trdega lesa: SPALNO SOBO — po-?olno f \LONSKO OPRAVO in vso KUHINJSKO OPRAVO poceni prode ANTON DERNIČ ■RADOVLJICA — LANCOVO ST. 33, MANJŠA špecerijska trgovina . OPRAVO, v sredini mesta, zelo CENO NAPRODAJ. — Ponudbe pod »Trgovina 8014« na upravo »Slovenca«. Pristno narav. MED ■ nudi cenj. gospodinjam za božične praznike po 30.— Din kilogram čebelar A. T, Ljubljana, Lia-tariova ulica Stev. 12. 7478 POZOR! Kupujem stare obleke tEVLJE in POHIŠTVO itd. Pridem tudi | os dom. — DRAME MARTIN, Ljubljana, St. Jakoba nabrežje 29. 7994 Elektro-motor maraka ELIN 220 Volt, 2 HP, za enakomerni tok, nov, ceno proda DROGER1JA KRANJ. 8004 Jeklene žične vrvi 300 m 30 mm, 300 m 25 mm, PRODAM. Vprašanja pod Šifro: oŽIČNA VRV« na upravo »Slovenca«. 8005 Tri vagone KROMPIRJA PRODAM. Naslov v upravi pod IL 7970. BRINJEVEC Stev. 39, pritličje. pristni j t. naprodaj SV. PETRA NASIP 7993 n TONA Brata POHL1N i* dr. TVORNICAt vlasnle. kl|nkfe, rta«'« za čevlje, kovlnastlh gumbov itd. L ublgana I* poštni predat 126 sprejema vsa naročila, ki se takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorec in cenik. Pri večjih uaročilih popust. Javna zahvala. Podpisani a tem lastnoročno potrjuje, da je tvrdka R Nipič in drutfovi postavila v našem lokalu »TOPLODAR«, ki jc takoj pri prvem poizkusu izvrstno funkcioniral ter toplota v primeri s prej postavljeno lončeno pečjo daleko nad-klljevala prejšnjo. Posebno je le omo-nlti, da je ta iznajdba priporočati kar najtopleje vsem tvrdkam, ker v istini nadkriljuje vse do sedaj nove iznajdbe. V primeri z malimi stroški, ki so potrebni za kurjavo te naprave, nikakor ni cena pretirana. — 'Triglav«, zavod za Rimsko industrijo, Mihael Murko, Maribor. — Naroča sc: R. Nipič in dr., Maribor ali »Jugometalija«, Ljnbljana, Kolodvorska ulica 18. 7988 Naprodaj je hiša it. 22. — Hlla |« v dobrem stanju in t opeko krita. — Več se izve pri Ustniku IVAN TRPINC, Dolga ulica, Novomesto. Tovarna za zrcala z vsein inventarjem NAPRODAJ po nizki ceni. Nahaja sc v ljubljanski okolici lik kolodvora. Reflektanti naj naslovijo ponudbe pod .TOVARNA ZRCAL* na ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg štev, 3. 8003 KOLO dobro ohranieno« KUPIM. — I*""" Ponudbe z opisom in navedbo cenc na: ŽUNKO, orožnik, Rakek. dvokolesa p;?™p;x*° niklja nje,: cmajltranjc z ognjem in shrambo preko zime. »TRIBUNA« F. B. L.i Karlovska cesta 4, Ljubljana, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Lepo meblovano SOBO ODDAM boljSemu solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava lista poa št. 7980. Poravnajte naročnino! Kupim večje posestvo eventuelno GRAŠČINO v Sloveniji. Natančni opis in cena pod: "POSESTVO* na Aloma Compan?, Ljubljana. 7960 Denar za Božič prihranite, čc kupite za obleke OSTANKE MOŠKEGA in ŽENSKEGA BLAGA pod lastno ceno pri: LENASI & GERKMAN, Ljubljana Ulovil* P Proskowetz, VVien, skoraj I\icmr nov, NAPRODAJ v Kamniku (Šutna 22/1). Dolg 160 cm: cena 25.000 dinarjev, — Cas ogleda le do 20. t. u. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BAKRENO KOTLARSTVOi "Jugometallia., Kolodvorska ulica St. 18, dvorišče. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE kan Bogataj, konce« elektrotehnično podtetle. Sv. Petra cesta 30. JoU MarkcL Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPAR jI: Renrfgar & Smer kol Mor tonsko ul. 13 Kom I, Poljansko cesta Stev 8. KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE: Ivan Hebein, Ljubljana, Gosposvetska cesta Itev. 14. STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fucha, Liubliana, Mine itev. 2. 4 dinarji.) | MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske, razmnoževalne in dnu ge pisarn stroje popravita In prenavlja Ladovik Baraga. Šeleohurgnva ulica 6/1, PARNA PEKARNA: Jeaa Sehreva oasled. Jakob KAVCI& Gradišče štev. 5. SPEDICIISKA PODIEDA: »Ceboalaviia« d. d.. Sodna ul. 3. Tel 461 Ranzinger R, Cesta no tui želc/n 7—9. TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCN1KI; MikuS L, Mestni trg 15 TROOV Z ŽELE7.NINO IN CEMENTOMi Pran (Erjavce, pri e ko^ npeyaHMaH.a po6e y 4m0piinH mehepa. npey3HMaae ueJio Kjnne KOJiHnane Mopa ce oČaBHTH naj/iajbe Mecen; na h a o n oOaBe-mieiba na je utniTianitja. o;iofipeHa. DoieTna uena aa .JiHtiHTnpair»o je 150 ziirnapa no KBHHTaJiy. .IlnnnTanHja je Kvntia, ofiaBeana o^Max, n aa ZInpeKira.jy no <5flo6pett>y F. MnmicTpa nominale pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji smejo optirati na vsakih šest starih delcic eno novo po tečapi Din 175.— tel quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem izmed subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki bi se jim v tem slučaju naznanilo. Odlomki izpod 6 delnic se ne upoštevajo. 2. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. 3. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. 4. Subskripcija traja od 20. decembra do 31. decembra 1923. 5. Kot subskripcijska mesta so določena: V Ljubljani, dne 15. decembra 1923. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI IN NJENE PODRUŽNICE V BREŽICAH, CELJU, ČRNOMLJU, GORICI, KRANJU, MARIBORU, METKOVIČU, NOVEM SADU, PTUJU, SARAJEVU, SPLITU IN TRSTU; HRVATSKO - SLAVONSKA ZEMAUSKA HIPOTEKARNA BAN-£A V ZAGREBU; ŽIVNOSTENSKA BANKA, FILIALKA WIEN; ŽIVNOSTENSKA BANKA V PRAGI. 6. Ostale delnice nove emisije prevzame garančni sindikat, ki ga-rentuje uspeh nove emisije. 7. Vse novo delnice so deležne dobička za leto 1924 in imajo kupon za leto 1924. 8. Nove delnice se izroče subskribentom po rednem občnem zboru, ki mu bo predložena bilanca za leto 1923, pri mestih, pri katerih so delnice vpisali. Upravni svet izd&ia konzordi »Slovenca« iiii^iiiiiliii^lliiiii^ii^i^^iigs^i ■a _ Jugoslovanska tiskarna v Lmbliam, - Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani