Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 18. junija 1956
Štev. 137. Leto K. (X\fil.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlfttvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / teleion urodnURva 3440, uprav« 2465 Ishaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 14. url / Valja mesečno prejetnan v upravi ali po poEti 10 Din, dostavljen na dom U Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ^Jutra" v Ljubljani t Po&tni čekovni račun it. 11.409
JUTRA
f9
P&ktki
VELIKA SKUPŠČINA JNS ZA MORAVSKO BANOVINO
bo v nedeljo v Nišu. Med druginl bodo govoril na omenjeni skupščini bivši ministrski predsednik Nikola Uzunovič ter senatorja dr. Albert Kramer in Jovan Ba, tijanin.
NOVI PREDSEDNIK UPRAV. SODIŠČA
V	CELJU.
Za predsednika upravnega sodišča v Celju je imenovan dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju.
RUDŽI ARAS V BEOGRADU.
Na potovanju li konferenci v Montreu | se je ustavila v Beogradu turška delega-: cija z zunanjim ministrom Ruždi Arasom I na čelu. Ruždi Aras je konferiral s pred-= sednikom vlade dr. Stojadinovičem in je bil sprejet tudi na Dedinju od kneza namestnika Pavla. Včeraj ob 22. uri je odpotoval s spremstvom v Pariz, od koder i- se poda v Montreux, kjer se prične dne ; 22. t. m. dardanelsika konferenca.
V	NEMČIJI »HOČEJO RAZDELITI CERKVENA POSESTVA.
List »Deutsche Arbeiterfront«, glasilo nemške delovne fronte, se zavzema za razdelitev veleposestev, zlasti pa za razdelitev zemlje, ki je last katoliške cerkve | in last Hohenzollerjev. Ta posestva naj bi se razdelila med revnejše sloje. Katoliška cerkev ima v Nemčiji, kakor poroča o-menjeni list, milijon hektarjev zemlje, Hohenzolernci pa 97.000 ha.
»OGNJENI KRIŽARJI« — STRANKA.
Desničarsko francosko časopisje objavlja manifest voditelja »Ognjenih križar-I icv« polkovnika De la Rocquea, v katerem se razglaša, da se bo desničarska ' organizacija Ognjenih križarjev konstituirala kot politična stranka.z obširnim | in velikim programom.
SCHACHT V BUDIMPEŠTI.
Dr. H. Schaclit je prispel z letalom v Budimpešto, kjer bo nadaljeval svoja po-i Rajanja, kakršna je uspešno zaključil z 1 balkanskimi državami.
DVOBOJI MADJARSKIH DRŽAVNIKOV.
Poslanec grof Aleksander Festetico ,ie Pozval brzojavno na dvoboj zannoga poslanca Tiborja Eckhardta, ki se trenutno 'nudi v Parizu radi njegovega najnovej-šcku govoru v parlamentu. Takšni dvoboji so med madjarskiini državniki precej v čislih,
OBČINSKE PREUREDITVE.
Notranji minister je izdal več uredb o wegrupacijah občin. Med drugim jc izšla uredba o ustanovitvi občine Remšnik v dravograjskem srezu. V sestav te občine Pridejo iz občine Brezna kraji Remšnik, Brezni vrli, Radelcu in Kozji vrh, iz občine Marenbefg kraj Vas. Uredba o pre-Krupacij občin Cankova, Strukovcii Tiši-I r>'a. Bodonci in Kupčinci predvideva izločitev kraja Skaltovci iz občine Strifkovci ter priključitev k ubčiUi Tišina. Kraj Stari Beznovcl iz občine Bodonci se priključi občini Strukovci. Novi Bcznovcl se Izločijo iz občine Bodonci in se priključijo občini Cankova. Kraja RankovCi in Vavča vas iz občine Kupčinci se priključita občini Tišinu. Občini Gornja Radgo-"u in Gornja Radgona-okolica se zdrtiž:-hi v občino Gornja Radgona.
PREISKAVA RADI ATENTATA NA DR. STOJAD1NOVIČA.
Državni tožilec ]>ri sodišču za zaščito držuve ie dostavil preiskovalnemu sodnike vse spise, ki se nanašajo na preiskavo
ifoftag in Bediu se
uc&aloti?
Senzačne vesti o pogajanjih med obema državama
PRAGA, 18. junija. Po dobro poučenih informacijah se vršijo med Dunajem in Berlinom pogajanja, ki naj ustvarijo med Nemčijo in Avstrijo zadovoljive odnošaje in ki naj napeto stanje med obema državama likvidirajo. Na Mussolinijev predlog naj bi se med obema državama sklenii petletni dogovor s sledečimi točkami: 1. Nemčija priznava neodvisnost Avstrije- 2. Nemška vlada odpravi takso 1000 mark za nemške državljane, ki hočejo letovati v avstrijskih kopališčih in letoviščih. 3. Razpust avstrijskih legij v Nemčiji. 4. Sklenitev dogovora glede obojestranskega nevmešavanja v notranje zadeve. 5. Sklenitev trgovinske pogodbe na kompenzacijski podlagi. 6. Podpis konvencije, s katero naj bi se napravil konec raznim nevšečnim polemikam v časopisju. Avstrija pa bi se na drugi strani obvezala, da omogoči narodno socialističnim pripadnikom sprejem v državno službo in Do-movinsko fronto. Pozneje naj bi tudi eksponenti narodnega socializma stopili v dunajsko vlado. Zaenkrat naj bi v vlado vstopili dve osebi, ki sta v dobrih odnošajih z narodnimi socialisti. 2. Avstrija naj bi razglasila general no amnestijo za politične delikte, izvzemši slučaj dr. Rintelena. 3. Prosto vrnitev vseh narodno socialističnih emigrantov v Avstrijo. 4. Nemški državljani naj bi imeli pravico nositi v Avstriji narodno socialistične znake. 5-Dunajska vlada naj bi podpirala berlinsko politiko, v kolikor ne bi ista imela osti proti Italiji ali Madžarski. Na osnovi teh točk se po zaneslivlh zagoto vilih vršijo pogajanja.
DUNAJ, 18. junija. Z ozirom na vesti o pogajanjih med Nemčijo in Avstrijo so službeni krogi Izjavili zastopnikom časopisja, da o takšnih pogajanjih ničesar ne vedo.
Btitimka vtado. \e	<$mk&
pttu&a
LONDON, 18. junija, kakor poroča *>Daily Telegrapli« je angleška vlada že pred osmimi dnevi sklenila, da se ukinejo gospodarske sankcije proti Italiji. Na včerajšnji seji se je vlada pečala izključno s pripravami za današnjo debato v spodnji zbornici. Pristaši Društva narodov v spodnji zbornici so pričeli zbirati podpise za spomenico, v kateri se celo zahteva poostritev sankcij. V vladnih krogih pa se bolj kakor s sankcijskim vprašanjem, pečajo s posledicami tega sklepa. Po poročilih iz Rima bi namreč odprava sankcij ne imela za Italijo nikakšnih posledic zboljšanja, ker je Mussolini odločen, da nadaljuje politiko proti sankcijam, brez ozira na to, če Društvo narodov ukinitev sankcij sklene ali ne. Italija je k temu prisiljena, ker nima nobenih deviz za odplačilo inozemskega blaga. V kolikor pa so na razpolago, zadoščajo komaj za izplačilo blaga iz držav izven sankcij.
ŽENEVA, 18. junija. V tukajšnjih krogih se različno presoja sklep britanske vlade glede ukinitve sankcij proti Italiji. Nekateri so mnenja, da je to hud udarec zn Društvo narodov, zas topniki izven evropskih držav, zlasti ame riških, pa pozdravljajo ta sklep britanske vlade.
us&vutm „£evmUke dtžaue"
PARIZ, 18. junija. Včeraj je bila na Quui d’ Orsayu velika konferenca vseh višjih funkcionarjev in predstavnikov generalnega štaba, na kateri se je sklenilo, da bo Francija jeseni proglasila neodvisnost svojih mandatnih področij v Siriji in Libanonu, kakor jc Velika Britanija napravila z Irakom. Obe ti republiki se boste spojili v celoto pod nazivom »Levantske države«, ki se bodo sprejele v Društvo narodov. Pripravljata sc pogodbi s Sirijo in Libanonom, v smislu katerih se obe ti državi združita in postaneta francoski zaveznici. Francija bi imela samo enega predstavnika v levantski državi v činu poslanika, ki bo izmenično ura doval v glavnih mestih v eni in drugi državi v Damasku in Beyrutu. Francoska vojska bi ostala v Siriji na osnovi posebnega skupnega dogovora. Ustanovitev samostojnih levantskih držav naj hi bil nov dokaz za težnjo Francije, da povsod dela za svobodo in enakopravnost posameznih narodov.
Hmd (ttehnu^a Hdfoiand v utam-
atitua ttdkiaji/a
LONDON, 18. junija. Iz krogov britanske admiralitetc doznava »Daily Telegraph«, da so Nemci začeli *s edinstvenim utrjevanjem otoka Hclgolanda, ki naj se pretvori v nezavzetno trdnjavo.
Ho&a kaf se puium % kapitala
PARIZ, 18. junija. Da sc prepreči beg kapitala iz Francije, je odredila francoska vlada, da se vsi potniki z letali preiščejo, dali nosijo s seboj zlato in večje vsote denarja. Izvoz papirnatega in zlatega denarja sicer ni zabranjen, potrebno pa je, da »e kuuttalita.
v zvezi s svoječasnim poskušenim atentatom na predsednika vlade dr. Stojadi-noviča v Narodni skupščini. Spisi so se vrnili preiskovalnemu sodniku z nalogom, da izpopolni preiskavo. Cini bo pre iskava dokončno zaključena, se bo izrekla odločitev glede razprave proti aret' ranim narodnim poslancem.
ZLATI BLOK V RAZSULU.
Od nekoč tako mogočnega zlatega bloka je ostal samo še blok treh držav, Fran cije Nizozemske in Švice. Vse pa kaže, da se niti ta blok ne bo mogel ohraniti, ker postaja devalvacija franka vsak dan bolj verjetna. Glavni zagovornik zlate veljave Tannery ni več v Francoski banki, njegov naslednik pa se ne bo pro-tivil razvrednotenju franka,-če bi Jo zahtevala francoska vlada. Med levičarskimi strankami pa je vedno več pristašev devalvacije franka, ker ni mogoče brez te zvišati delavskih plač.
Casu&ke
GOVORICE
»Murska Krajina« piše: »Gotovi krog:, ki jim je trn v peti bukareški sestanek, razširjajo namigavanja o tem. češ da konferenci državnih poglavarjev ni prisostvoval naš zunanji minister dr. Sto-jadinovič. Zato je bilo uradno objavljeno, da je bilo že 6. maja dogovorjeno, da bo prišel s knezom namestnikom v Bukarešto minister prometa dr. Spaho, ker predsednik Vlade ne more zapustiti države v času, ko kneza namestnika ni doma. V kratkem bo dr. Stojadinovic or cielno obiskal Bukarešto.«
O KORUPCIJI BELGIJSKIH KLEF?r
KALNIH VELJAKOV.
V	nedeljskem »Slovencu« smo v uvodniku čitali nekaj »lepih« besed, tned katerimi smo našli sledeče misli z zvezi s pojavom reksizma v Belgiji: »Degrelle se je namreč proti nekaterim vodjem katoliške stranke pognal z veliko silo in jih dolžil, da so strankino stvar zdrržili s svojimi finančnimi interesi. Vrgel jim je v obraz korupcijo, besedo, ki je na pravem mestu, ako ie namreč res tako. kakor trdi Degrelle. Za nekatere teh oseb očitki Degrella veljajo brez dvoma, toda vse trditve o teh stvareh niso brez sence.« Bogve. kakšne zanimive stvari bi mogle priti na dan. če bi se tudi iz lujših katoliških vrst pognal takšen Degrelle. In bogve, kako bi se potem zadržalo naše glavno radlkalsko glasilo 7\ dravsko banovino . . .?
JZBRUHI PLEMENSKE MRŽNJE PREGANJAJO LETOVIŠČARJE.
Značilno je poročilo, ki ga prinaša organ JRZ »Samouprava« o dalmatinskih prilikah: »Mnogi naši sodržavljani iz Srbije, pa tudi drugod, so morali prekiniti svoje bivanje na našem Primorju, ker so bili inzulliranl in žaljeni od strani nekaterih neodgovornih mladeničev, ki so žalili njihovo plemensko čustvovanje. One, ki vodijo računa o interesih turizma, je treba opozoriti, da storijo s svoje strani vse, da se to več ne pripeti in da naučijo pameti neodgovorno dečad. Verujemo, da bodo (imeli naši Dalmatinci to preprečiti če ne zlepa, pa zgrda. Ko prihajajo bratje na letovanje in puščajo tamkaj svoj denar, je pač najmanj, kar morejo zahtevati, da se spoštujejo njihova nacionalna čustva, kakor tudi oni samo spoštujejo nacionalna čustva -■ kogar.«
Soko&ske Mtfft
Nastop Sokola Marenberg - Vuhred
Na Telovo je imel Sokol Marenberg-Vuhred svoj letni telovadni nastop na svojem letnem telovadišču v Vuhredu.
Poleg domačih so nastopili tudi Sokoli sosednjih društev, in sicer vuzeniški in slovenjgraški. Nastopili so vsi oddelki.
Pred nastopom je spregovoril starosta br. inž. Pahernik, nato pa okrožni pod-načelnik br. Mravljak. Nastop je vodila načelnica s. Poharjeva ter načelnik br.
Mravljak. Najlepše je nastopila večja deca ter žela največ odobravanja, saj so bile tudi vaje srčkane in malčki dobro pripravljeni. Moški naraščaj iz Vuzenice je poleg obveznih vaj, kjer je manjkala godba, izvedel nekaj vaj, ki so zelo ugajale. Ženski naraščaj je zadovoljil. Najboljše so bile članice, ki so dokaj skladno in precizno izvajale obvezne subotiške vaje.
Slavnostni koncert ..Tabora
povsod predaval o znanstvenem napredku dela z ozirom na poljedelstvo in narodno obrambo, jaz pa sem govoril o občih principih znanstvene organizacije dela in o narodnem blagostanju.
Kakšen je bil praktičen učinek Vaše turneje?
Z dr. Špačekom sva prepričana, da je potrebno uresničenje programa Masary-kove akademije dela tudi v Jugoslaviji. Z najinimi predavanji je bilo zanimanje
poživljeno in se nadejava, da so tla za udejstvovanje Masarykove akademije dela pripravljena. Prvi učinek se je pokazal z ustanovitvijo »Matice rada« v Beogradu kot znanstvene organizacije, ki bo podobno Masarykovi akademiji sistematično gojila smisel za znanstvenost med Jugosloveni. Iskreno želiva, da bi tudi Slovenci aktivno sodelovali pri tej »Matici dela«.
Do^adkt («6 svetu
Danes: velika ..borba sto!etia“
V	okvir svečanosti prosvetnega in podpornega društva »Nanosa« se je dostojno uvrstil koncert umetne in narodne pesmi, ki ga je v soboto 13. junija izvedel mešani zbor društva »T a b o r« iz Ljubljane. Zbor je letos v marcu slavil svojo petletnico. Vodi ga skladatelj F. Venturini, ki je znan zlasti po svoji mašni skladbi. Začeli so z državno him no, nato pa so zapeli dve nabožni: I. R o-tov široko grajeni Oče naš in prisrčno P r e 1 o v č e v o Zdravo Marijo s sopranskim samospevom, ki ga je prav lepo podala koncertna pevka Tinka Dolen-č e v a. Tinkin glas je zdrav in domala povsem izenačen. Pri harmoniju je Pre-lovčevo skladbo spremljal profesor S. Š a n t e 1. Venec istarskih popevaka združuje osem biserčkov. Prof. Š a n t e 1 jih je zbral in povezal že 1. 1917. Med posamezne popevke je vstavil medigre in opremi! sploh ves venec s spremljavo za klavir in harmonij. Šopek tvorijo sledeče pesmice: Sedela tužna grlica, Vrbniče nad morem, Primorkinja konja jaše, Hodi Mare moje, Nije meni, Bilo navek veselo, Ustaj gore Jelice in Pleši, pleši, crni kos. Dvoglasni ženski zbor jih je zapel preprosto, neprisiljeno in globoko do-življeno. Spremljala sta prof. Š a n t e 1 (klavir) in Hvala (harmonij). — V o-d o piv če v Boter polž je prijetna skladba. Kratek vložek je zapel baritonist K a v č i č, ki ima naravno lep, svetel glas in jasno vokalizacijo. Lajovčev Ples kralja Matjaža ni lahek, kljub temu pa so ga Taborjani pogumno in živahno podali. — Posebnost sta tvorili Š a n t 1 o v i novi, letos nastali pesmi za sopranski solo Moja zemlja in Moj sin, obe na besedilo Dragota Gervaisa v istrskem narečju. Skladatelj je vtisnil skladbama svojsko obeležje. Prva je prisrčen slavospev domovini Istri, v drugi pa je izražena bol za sinom, ki trpi v ječi. Dolenčeva Tinka je ob spremljanju prof. Šantla oba samospeva zapela s toplim razumevanjem. — Mešani zbor je nato izvajal same narodne:	Istrskima.
Popuhnul je tihi vetar in Lipa Mare v novi. zanimivi Š a n t 1 o v i priredbi so sledile Ve n tu ri n i j e ve harmonizacije tržaških narodnih: po besedilu sentimentalna, v napevu pa precej razigrana
»Tedaj pa z Bogom, dekle«, ki jo je zbor na burno zahtevo občinstva ponovil, meh ' ko doneča Temna noč se je storila in pre-! prosta narodna budnica Ze jutro vstaja,1 ki bi pa v krepkejši izvedbi postala še j bolj udarna. Od goriških narodnih smo slišali tri. Se davno mrači je splošno pri- 1 ljubljena. Silva Ponikvarjeva je samospev v drugi kitici (Ze lunca sveti) ob brenčečem spremljanju prav iz srca zapela. V otožnem Slovesu se je postavil baritonist Kavčič. Omenjeni pesmi je priredil F. V e n t u r i n i, A d a m i č pa je preprosto obdelal živahno Drežni-ško. ki so jo morali ponoviti. Korotan je bil zastopan z lepo Da b’ biva v A d a-m i č e v i in s prisrčno Ej vigred je to v K r a m o 1 č e v i harmonizaciji. Prav dobra je bila izvedba prekmurske narodne Dil, dil, duda v priredbi V. Z g a n c a.
V	šaljivi štajerski Ptičji svatbi (harmo-niziral V c n t u r i n i) so solistične vložke zapeli Dolenčeva Tinka, Ponikvarjeva Silva in Kavčič. Ugajala je tako, da jo je bilo treba še enkrat zapeti. V e n t u r i-n i j e v a Pesem primorskih emigrantov (besede Alberta Široka) je vžigajoča skladba. Močna je zlasti tretja kitica (Kmalu pokliče nas Trst in Gorica), ki jo ob rahlem, sekanem spremljanju ostalega zbora složno pojejo basi. — Zbor šteje dvajsetšest pevk in dvajsetpet pevcev. Vsi so primorski emigranti. Pozna se jim. da gojijo našo pesem z veliko ljubeznijo. Dirigent Venturini posveča zboru vse svoje glasbeno znanje iti toplo vnemo. Znal je doseči lepo disciplino med pevci, ki pojejo navdušeno in zbrano. Soprani so prijetni, prožni, ponekod malo prelahki, alti so obzirni, te-nori nekoliko šibki, basi pa donijo v vseh legah polno in izdatno. Celota zveni precej ubrano in se bo v tej smeri seveda še izpopolnjevala. Krasno sliko nudijo ženske narodne noše goriške, tržaške, čičke. istrske in dalmatinske. Koncert je bil pri-lično obiskan in je ves čas spajala prisrčna vez pevce z občinstvom. Bil je lep večer. Slišali smo mnogo pesmi, ki jih dozdaj v Mariboru še nihče ni izvajal. Hvaležni smo zanje zborovodji Venturiniju in njegovim vrlim Taborjanom, našim bratom in sestram iz Primorja.
-—v —c.
«1
Danes se bodo zgrnile na ne\vyorškem stadionu Vankee velikanske množice ljudi. 100.000 ljudi in še več se pričakuje. Na sporedu je velika »Borba stoletja«. Siloviti preizkus sile in moči. V Zedinjenih državah ameriških se je utrnila nova, svetla zvezda. Njeno ime se čita vsaki dan v ogromnih črpak v stolpcih ameriških listov. Ta zvezda je temne barve in ima tudi dve močni težki pesti. Ta zvezda potrebuje takšne pesti, ker je boksar. Imenuje se Josef Louis Barrou. Na kratko mu' pravijo Joe Louis. Že več dni sem so njegovi rojaki po cerkvah ttewyorške zamorske četrti Harlema molili na kolenih za zmago svojega krvnega brata. S Schmelingom bo danes bil borbo Joe Louis. Louis je v Ameriki silovito popularna oseba. Pred nedavnim je bil s svojo ženo na nekem baptističnem shodu v Detroitu. Na tisoče ljudi se je zgrnilo o-koli njega, črni duhovnik pa je dejal: »Ti si nam bližnji nego kdorkoli od časa Abra
hama Lincolna pa do današnjega dne. »Borba stoletja«! To je obče geslo na današnji dan v Newyorku. Dejstvo je, da od Jacka Dempseya sem ni zbudila nobena takšna »borba stoletja« tako ogrom nega zanimanja, kakor današnji spoprijem orjaškega črnca z Nemcem Schmel-lingotm. Kdo bo zmagovalec? Ta črnkasti »bombaž iz Detroita« kakor nazivajo Joe Louisa ima že marsikaj za seboj. Tekom zadnjih dveh let je marsikoga zdrobil pod silo svojih pesti. Vsi so padli knock-out. Nadvladal je »clowna« Maksa Bae-raa »meseno goro« Carnero, »železnega« Paolina iz Španije in še marsikoga drugega. Obstoja neka stara boksarska re-čenica, ki poteka od Dempseya. V smislu te rečenice ni doslej nobenemu in nikomur, ki je izgubil naslov svetovnega boksarskega prvaka, uspelo, da si ta naslov znova pribori. Ta rečenica je doslej držala. Bo tudi držala pri današnja »borbi stoletja«?
Mmša&ske Amte
Kako naj tudi v Jugoslaviji uresničimo vzvišena načela Masarykove akademije dela?
Delegata Masarykove akademije dela dr. Spaček in dr. Žmavc sta se na tur-
neji v naši državi pomudila tudi v našem obmejnem Mariboru. Po predavanju, ki je bilo 9. t. m. v Ljudski univerzi, se je dr. Spaček podal na obalo našega Jadrana, dr. Žmavc pa je bil gost pri svojem bratu, upokojenem direktorju Andreju Žmavcu v Mariboru. Tu ga je obiskal pred njegovim odhodom naš sotrudnik in g. dr. Žmavc ga je ljubeznjivo sprejel in prav tako ljubeznivo odgovoril na naslednja vprašanja:
Kdo Vam je dal pobudo za turnejo po naši državi?
Inicijativo so dale beograjske kulturne organizacije, najin namen pa je podpiral Centralni presbiro. ž g. dr. špačekom se moramo zahvaliti za prijazen sprejem v prvi vrsti bivšemu ministru Bogomilu Vošnjaku, generalnemu ravnatelju inž. Koprivniku in ggeneralu Maksimoviču. V Kolarčevi Ljudski univerzi
sva predavala z dr. Spačekom 18. in 19. maja. Dr. Spaček pa je predaval tudi v Oficirskem domu, kjer so za njegova izvajanja pokazali velik interes jugosloven ski vojaški krogi. Iz Beograda sva se podala v Zagreb na povabilo tamkajšnje Ljudske univerze. Špačekovo in moje predavanje je bilo tudi v Zagrebu dobro obiskano. Ker iz Ljubljane nisva prejela nobenega povabila radi že zaključene sezone predavanj, sva se z veseljem odzvala vabilu mariborske Ljudske univc* ze. Z obiskom in z zanimanjem za predavanje, ki sem ga imel v torek 9. t. m-, sem bil tudi v Mariboru prav zadovoljen,
Kakšen je namen Vaših znanstvenih predavanj?
V	Jugoslaviji, moram reči, je živo zanimanje za znanstven napredek dela, zlasti med inženerji, zdravniki, prirodosloven pa tudi med vojaškimi krogi. Prav zato so bila najina predavanja vsepovsod izredno dobro obiskana. Dr. Spaček je
O bridkostih in sladkostih natakarice Angele
Iz prijav in poročil, ki so sotrudnikom tiska sleherni dan na razpolago pri pred-stojništvu mestne policije, se v verni sliki odraža življenje, kj ga živimo Mariborčani vsak po svoje. Poleg prijav o vlo m ih, tatvinah, pretepih, nezgodah in nesrečah, o moralnih deliktih in drugih številnih prestopkih zakona in postave so tudi poročila, iz katerih bi mogel zajeti pisec zanimivo snov celo za romane. Živ Ijneje samo piše romane in ga je tako napisalo tudi komaj 19 letni natakarici Angeli, ki je služila nekje na periferiji našega mesta.
Težaven je natakarski poklic za mlado in lepo dekle, ki je stalno izpostavljena nevarnostim življenja. Angela je bila poštenega srca in je izpočetka dosledno odbijala vsiljivost vinjenih moških. V gostilno k Angeli pa je stalno zahajal mlad in eleganten brivski pomočnik. Angela se za mladega fanta ni dosti brigala, ker je imel v svojih krempljih njeno srce drugi, ki je skrbno čuval svoja čustva do mlade natakarice pred svojo ženo, svojimi gosti in svetom. Neizkušena Angela pa njegovih čustev ni vzela tako skrivnostno in je nekega večera vse zaupala mlademu brivskemu pomočniku, ko je snubil njeno srce. Sledil je oster obračun na samotnem kraju med obema rivaloma. Ob tej priliki je prvi rival pošteno premikasti! mladega brivskega pomočnika radi govoric in groženj. V Angelo zaljubljeni fant ga je prijavil oblasti, ki je uvedla preiskavo. Preiskava pa je bila usodna tudi za mlado Angelo Prišle so na dan zadeve in zadevice, ki so mlado natakarico tako hudo obremenile, da se bo morala zagovarjati še pred sodnikom. Njena mlada lju bežen ni ostala namreč brez posledic, ki pa jih ;•-> na prepovedan način skrbno skrila in izbrisala. Sama je priznala, da je ugonobila že živ sad in bo zato kazen za njen greh hujša in večja.
Putoikove navite
slučaju plačati celo vozno karto za povra tek. Tuzemski gostje morajo dati razen vozne karto žigosati še »Potrdilo o biva-
Žigosanle voznih kart na povratku iz turističnih krajev. Tujsko prometna Zveza v Mariboru prosi vse tujskoprometne ustanove, zdraviliške komisije in uprave hotelov, penzijonov in gostišč, da opozorijo turiste, da morajo dati žigosati pred povratkom iz ddtičnega kraja, vozne karte, s katerimi so se pripeljali, pri Putniku ali na železniški postal, v svrho brezplačnega povratka, ker morajo v nasprotnem
11JU«.	.
Prihodnjj Putnikovi izleti z autokarom.
Na podlagi jugoslovensko-avstrijske turistične konvencije z dne 2. avgusta 19.35 priredi Putnik v Mariboru sledeče izlete z autokarom: 28.—29. junija v Maria Zeli in Graz, 3.—4. julija, 7.-8. julija, 9.—10. julija v Maria Zeli. vozna cena Din 200, ter 5. julija v Klagenfurt in na Vrbsko jezero, vozna cena Din 120. Vse nadaljnje informacije in prijave pri Putniku v Mariboru, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22.
Krožna potovanje »Kraljice Marije«
po Jadranu in Sredozemskem morju slovijo nele pri nas, ampak tudi po vsej Srednji Evropi kot najzanimivejši, najlepši, najkoristnejši in pri tem najcenejši dopust. Opozarjamo na II. potovanje od 5. do 19. julija: Dalmacija - Grčija - Turčija (od Din 3.500 dalje), na III. potovanje od 20. julija do 5. avgusta: Dalmacija
-	Malta - Španija - Francoska rivijera -Korzika - Grčija (od Din 4.300 dalje), na
IV. potovanje od 6. do 27. avgusta: Dalmacija - Malta - Severna Afrika - Španija - Portugal (od Din 5.000 dalje) in na
V. potovanje od 5. do 28. oktobra: Dalmacija - Grčija - Kirija - Palestina - Egipt (od 5.000 dalje). Vse informacije, prospekti, rezervacija kabin, nabava valut po najboljših dnevnih cenah pri Putniku Maribor, Celje in Rogaška Slatina. Opozarjamo na krasne fotografije, ki so razstavljene v propagandnem kiosku »Potnika« na aveniji Kralja Aleksandra.
Punčec, Palada, Kukulievič in Mitič odlikovani. Na predlog ministrstva za telesno vzgojo naroda je bila četverica naših belih mušketirjev odlikdvana z redon1 Jugoslovenske krone V. stopnje.
Okrožni odbor L.N. Podsaveza v Mu* riboru, službeno. V nedeljo dne 21. juniju se vrši v Murski Soboti na igrišču SK Mure prijateljska nogometna tekma SK Lendava:SK Mura. Pričetek tekme ob 15. uri. Službujoči odbornik g. RaouLPeterka.	_____________
PRVA AVTOBUSNA PROGA V AD1S ABEBI.1
Te dni je bila v Adis Abebi otvorjeflU prva avtobusna proga, ki so jo uvedli M® lijani po okupaciji Abesinije. Proga, ki h bodo sledile krpdlu druge, je dolga 27 km* Opaziti je da/ Italijani polagajo prvenstveno .vkrb ureditvi javnega prometa J11 cest. /
Z jutrišnjim dnem zaključujemo naš roman »Maščevanje profesorja Kabaja«. V teku prihodnjega tedna zaključimo tudi naš podlistek »Krvavi Maroko«. Začetkom julija pa prične v našem listu izhajati krasen zgodovinski roman, ki bo radi napete vsebine nedvomno ugajal našim čitateljem ter naročnikom in o katerem bomo še poročali.
OBEŠENEC NA KRAVJI VERIGI.
Predvčerajšnjim zjutraj so našli na nekem tramu v hlevu visečega posestniškega sina 24 letnega Franca Šilca iz Selc Pri Spodnji Voličini v Slov. goricah. Fant je bil zadnje dni nekam otožen in umaknjen ter ni spregovoril z domačini skoraj nobene besede. Mrtvega so ga našli v lilevu, kjer se je obesil na kravji verigi, kakršne se kravam ovijejo okoli vratu. Točen vzrok samoumora mladeničevega ni znan.
Za včeraj je predsedstvo »Harmonije« sklicalo v- drugič izredni in redni občni zbor. Točno ob 19. uri je članstvo obeh harmonikarskih skupin zasedlo prostorni kino bar. Predsednica je ugotovila sklepčnost ter nato otvorila občni zbor. Pozdravila je vse navzoče članstvo, posebej pa prestojnika mestne policije g. dr. Trstenjaka, kateremu je predala besedo. Predstojnik mestne policije je navzočemu članstvu obrazložil odlok mestne policije z dne 25. V. 1936 št. 141/10-36, s katerim se je na pritožbo starih članov »Harmonije« razveljavil letošnji izredni kakor tudi redni občni zbor. Ker se je staro članstvo Harmonije ponovno pritožilo zoper sklicanje včerajšnjega in današnjega občnega zbora, je predstojnik mestne policije pozval stari odbor »Harmonije« in vlagatelje pritožbe v posebno sobo na konferenco, pri kateri se je sestavil službeni zapisnik, na podlagi katerega se je ugotovila nepravilnost sklicanja včeraj šnjega in današnjega občnega zbora, poleg tega pa tudi ovrgla izključitev tajnika Rada Lebana, ter postavila Harmonijo v prvotno stanje. Po zaključeni konferenci so na isti zbrani člani podpisali zapisnik in se vrnili v zborovalni prostor. Tu je predstojnik mestne policije g. dr. Trstenjak sporočil članstvu, da sta iz go-rr navedenih razlogov ponovno razveljavljena včerajšnji in današnji občni zbor Predstojnik mestne policije je ob zaključku ljubeznivo apeliral na članstvo, naj bi to idealno in humano društvo, ki je zaslovelo že daleč preko naših meja, zopet poživelo svoje vzorno delovanje, ki naj tudi vnaprej prinaša Mariboru sloves in veljavo. Njegov apel so vsi tiavzočni spre jeli-s toplim odobravanjem.
Cercie franpais. Krožkovi, francoski o-troški tečaji bodo zaključili šolsko leto s slavnostno prireditvijo v soboto 20. tm. ob 16. uri v Vesni. Z deklamacijami, pet-iem in izvajanjem igre :>Rdeča kapica« hočejo otroci pokazati, kako so pod spret "im vodstvom gospa C. D’ Acaro in B. Vrečko napredovali v francoščini. K tej slavnosti vabimo vse, ki radi vzpodbujajo s svojim priznanjem mladino k nadaljne-•nu delu, posebno pa starše, ki želijo, da si njihovi otroci še pred vstopom v srednjo šolo na lahek način pridobijo osnovno znanje francoskega jezika. Vstopnine ni.
Za izložbe ob Slomškovih praznikih
dobite slike in kipe v Tiskarni sv. Cirila
v	Mariboru.
Obrtniška razstava na Mariborskem tednu. Vsi obrtniki, ki se zanimajo za letošnjo obrtniško razstavo, se nujno vabijo na sestanek, ki se vrši v petek dne 19. junija ob 20. uri v prostorih Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru Vetrinjska ulica 11 I. Ker .je do razstave čas itak že precej kratek, naj vsi intere-N-nti zanesljivo pridejo na ta sestanek, 'la katerem se bodo določile smernice za Potrebne priprave.
Maturanti humanistične gimnazije v ■ Mariboru 1. 1921 obhajajo 15 letnico mature v nedeljo 21. t. m. ob 20. uri v restavraciji Mariborski dvor. Prijave do naj kasneje jutri petek na naslov: dr. Fran Vatovec, Maribor, Gosposka ul. 11, ali Fr. Avsenak, Maribor, Strossmajerjeva Ul 28.
Mala matura na klasični gimnaziji. I<
izpitu se je prijavilo v IV. a razredu 28 rednih učencev in 8 rednih učenk iz letošnjega š. L, 1 ponavljalka nižj. teč. izp. iz lanskega š. 1. ter 3 privatisti, skupno 40 pripravnikov. Oproščeni polaganja sc bili (8+1): Druzovič Marija, Humar Dušan, Irgolič Maks, Janežič Stanislav, Pogačnik Bogdan, Robič Franc, Štabuc Fr., Vodopivec Miran, Vrabl Radovan. Napravili so izpit (19+7): Bitežnik Mihaela, Braunitzer Gerhard, Covnik Viljemina, Čakš Jožef, Galun Auguštin, Hojnik Branimir, Hrastnik Marija, Jančar Sonja, Jarc Anton, Korun Viktor, Kovačec Janko, Obersnu Zora, Okretič Milan, Perne Janez, Platovšek Jože, Polanec Franc. Seme Franc, Stadler Ivan, Stalzer Miroslav, Šramel Alojzija, Završnik Karel, Zorzut Danica, Zupec Franc, Marinšek Franc, Filipič Stanko (priv.), Šerijak. Josip (priv.) IV. b razred: k izpitu se je prijavilo 28 redn učencev, in 7 rednik učenk let. šol. leta in 3 privatisti, skupno 38 pripravnikov. Oproščeni polaganja so bili (8+1): Belej Janez, Derganc Adolf, Falež Štefan, Frangež Valentin, Gračner Ernest, Kovačič Janez, Majav Teodor, Pi-tiuo Maks. Zebot Dora. Napravili so izpit (19+4): Bajec Viktor, Baron Gerhard. Benčina Dušan, Čonč Josip, Čuček Bra-nivoj, Dekleva Igon, Fašun Franc, Felicijan Alojzij, Florian Elizabeta, Gaberc Slavko, Hornat Nada, Kalond Herbert. Kosar Franc, Mohor Milivoj, Simončič Marija, Simončič Vojko, Sinkovič Karl, Šebek Vlada, Šušte.rič Josip, Trobevšek Milan, Cugmas Janez (priv.), Opara Josip (priv.) Švab Ivan (priv.)
Iz prometne službe. Premeščeni so: prometnik Jožef Žen iz Poljčan za postajnega načelnika v Pesnici. Dragič Mihailovič iz Murske Sobote v Ljutomer. Josip Pristovnik iz Pragerskega v Maribor. Alojzij Pilaj iz Št. lija v Maribor. Nadzornik signala Jožef Škorjanec iz Maribora v železniške delavnice na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani. Franjo Požgaj iz Ljubljane k tukajšnjemu koroškemu kolodvoru.
Prometni red v Mariboru 21. in 29. tm. Predstojništvo mestne policije razglaša: Za dovoz, na Glavni trg in preko državnega mostu se morajo vsa vozila posluževati sledečih ulic: Aleksandrova cesta
-	Frančiškanska ulica - Tattenbachova ulica - cestno območje ob hiši Oseta Miloša proti državnemu mostu. — Za dovoz na Koroško cesto: državni most - Glavni trg mimo hiše Oseta Miloša - Tattenbachova ulica - Frančiškanska ulica - Aleksandrova cesta - Trg Svobode - Gregorčičeva ulica - Strossmajerjeva ulica -Gosposvetska ulica - Vrtna ulica - Koroška cesta. — Po vseh ostalih ulicah je dovoz in odvoz na Glavni trg prepovedan. Stanovalci teh ulic se opozarjajo, da ves nujni promet do njihovih stanovanj oskrbijo do 8. ure zjutraj. Za časa sprevoda je pa vsak promet z vozili po teh ulicah zabranjen. Prekrški te naredbe se kaznujejo po čl. 69 točke 3, zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10— 500 Din, v slučaju neplačila globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1—10 dni. Ta naredba velja samo dne 21. in 29. junija 1936 od 6. do 24. ure.
Iz poštne službe. Napredovali so: Za višjega svetnika v IV. Leopold Košenina pri mariborski pošti 2. Za tehničnega tajnika VI. skupine pri pošti Maribor 2 Ant. Ivnik in Jernej Cunta. Za tehničnega kon trolorja VII. skupine Anton Kecenik pri pošti Maribor I., v VIII. skupino Angela Novak v Slatini Radencih.
Vsi prodajalci alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah so dolžni pri-baviti si najkasneje do 25. junija 1936 dovoljenje dravske finančne direkcije v Ljubljani, ker brez tega dovoljenja ne smejo vršiti omenjene prodaje alkoholnih pijač. Proti prodajalcem, ki do tega roka ne zaprosijo za dovoljenje ali pa ne dobe predpisanega dovoljenja po lastni krivdi, ker nimajo po obrtnem zakonu pravice, da opravljajo takšno prodajo, a z njo nadaljujejo tudi po tem .roku,, se bp uvedlo kazensko postopanje v smislu čl' 46, pravilnika k tar. post. 62. taks. zakona. .
Jutri solnčni mrk! Jutri v petek je popolni sotačni mrk. Pridatek mrka je ob
3.45 zjutraj, začetek popolnega mrka ob 4.50 in traja do 7.50. Konec mrka je ob 8.55.
Likvidacija zadruge »Ribniška koča«.
V	Emeršičevi restavraciji je bil sinoči občni zbor zadruge Ribniška koča. Na občnem zboru, ki ga je vodil predsednik g. dr. Veble, je bila zadruga na podlagi zadružnih pravil končnoveljavno likvidirana.
Odprta noč in dan so groba vrata . . ,
Umrli so v Mariboru: Jožef Štrakl, žel. skladiščnik v pok., star 65 let, stanujoč v Loški ulici 5. Rozalija Veronik, zasebnica, stara 93 let, stanujoč na Koroški c. 172. Marija Stepišnikova, mizarjeva žena, stara 51 let. Žalujočim naše toplo sočutje!
Slomškova razstava se otvori dne 20. tm. ob 17. uri v spodnji dvorani Kazine. Pozdravni govor ima prelat dr. Kovačič, razstavo bo obrazložil prof. Franjo Baš.
V	zvezi z drznim vlomom v studenško cerkev sv. Jožefa, o čemer smo včeraj poročali in pri katerem so pretkani vlomilci odnesli iz vseh puščic okoli 1000 dinarjev, vršijo orožniki temeljite poizvedbe, da bi ugotovili krivce, ki so se bili splazili po dnevi v cerkev in se pustili v cerkev zakleniti, nato pa preko noči izvršili svoj vlomilski posel in izginili v noč skozi stranska vrata, skozi 'katera so si pomagali na ta način, da so izvlekli vijake na vratnih tečajih in se tako izmuznili na prosto.
Hladi pohotnež. V Hrastju so orožniki aretirali nekega 221etnega delavca, ki se je zadnje čase klatil v okolici Limbuša. Včeraj popoldne je nakradel nekje sladkih črešenj in nameraval izvabiti z njimi neko 14 letno Jožico na samoten kraj. Ker je Jožica odbila njegovo vabilo, jo je s silo vrgel na tla. Prestrašeno dekle je pričelo kričati in klicati na pomoč. Njene klice je slišala neka ženska, ki se je približala samotnemu kraju. Ko jo je opazil pohotnež jo je naglo odkuril. Orožniki so ga izročili sodišču.
Zlat uhan z briljantom, vreden nad 1500 dinarjev, je izgubila včeraj popodne na promenadi neka mariborska trgovka.
Listnica s 1200 dinarji. V delavnico čev ljarskega mojstra Ivana Horvata v Prešernovi ulici je prišel včeraj neznan moški. Ko se je Horvat za trenotek odstranil, je segel neznanec v predal in mu u-kradel listnico v kateri je bilo 1200 Din. Horvat je prijavil tatvino policiji.
Pobegli ptički. Petnajstletna Jožica B. in sedemnajstletna Anica Š. sta se že v zgodnji mladosti izgubili v življenju. Obe sta stari znanki mariborske policije in zakotnih mariborskih gostiln. Pred dnevi sta bili obe aretirani in oddani v splošno bolnišnico na veneričen oddelek. Jožici in Anici pa se je zahotelo zlate svobode. Ukradli sta potrebno obleko neki Mariji Kamferjevi in Avguštini Miklasovi ter po legli preteklo noč iz bolnišnice. Ne bo dolgo in pobegli ptički se bosta ujeli v po licijsko mrežo.
Prekletstvo nezvestobe. 'Ko je včeraj popoldne šivilja Erna Standekerjeva našla pred vratmi mestnega skladišča v Strmi ulici dve leti staro deklico, ki je nemilo jokala, se je pozneje na policiji odkrila zakonska nesreča v mestni gramoznici zaposlenega delavca Alojzija Kranjca, ki je na policiji odkril svojo življensko zgod bo. Kranjc se je pred leti oženil, pa mu je ženo izpridil neki moški. Zadnje čase je žena pričela popolnoma zanemarjati u-bogega Kranjca in otroka, ki mu je dala življenje pred dvema letoma. Kranjc je lahkomiselno ženo svaril, toda vsi njego-
vi	opomini so bili zaman. Včeraj popoldne, ko je bil mož v gramoznici, pa se je žena odpravila k svojemu ljubčku, otroka pa odložila pred vratmi mestnega skladišča, kjer ga je našla Standeker>3va, ki ga je prinesla na policijo. Ubogo deklico je prevzela v oskrbo Kranjčeva mati.
Bratec ustrelil bratca. Po nesrečnem naključju je pred dnevi v hiši posestnika Tomaža Žmavca v Zavrhu v Slovenskih goricah ustrelil s puško 7 letni Stanko svojega 3 letnega bratca Franceta.
Kako bo z vremenom. Sedanje toplo vreme bo najbrže trajalo dalje in bodo morda le ponekod kratke nevihte. Temperatura se bo še dvignila. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek, Savostova in Minafikova lekarna, jutri v petek Albaneževa in Ko-nigova.
Premiiera vetefilma izredno napete vsebine »Demaskiran« z Gustav Frobli-chom, Rose Stradner in Heinrich Georga. Union Kino.
Tatovi v studenški cerkvi. Na podoben način kakor v Limbušu, so drzni vlomilci izpraznili tudi v studenški cerkvi sv. Jožefa štiri puščice, v katerih jd bilo po mnenju očetov kapucinov nad 1000 Din. Ker je cerkovnik zvečer cerkev skrbno zaklenil so se vlomilci vtihotapili v cerkev že popoldne, ponoči pa nemoteno izvršili svoj posel. S plenom so pobegnili skozi stranska vrata in so odmaknili spovednico, ki je stala pred vratmi. Za vlomilci poizvedujejo orožniki.
Sejmarske zgodbe. K .zadevni notici v včerajšnji številki nam sporočajo, da je povzročil dotični tepež neki inedičar iz Maribora (ne kramar kakor se je glasilo včerajšnje poročilo).
Htvavi Htotolta!
Nisem se nameraval protiviti arabskim običajem in nisem cincal. Ljudem sem zapovedal, naj izbero in odvedejo živino iz mojega hleva. Razen tega sem poslal njeni materi v dar dragoceno preprogo in dve blazini, njenemu očetu pa mošnjo z eno pestjo zlatega prahu.
Cez tri dni so na svečan način privedli dekle v moj harem. V moie veliko presenečenje je tej svečanosti prisostvoval sam Abd el Krim.
Tudi to mi ni bilo dovolj. Domala sem imel kot šejk Mers al Kebira, poglavar planinskega plemena, poglavar arabske artilerije in prvi adjutant Abd el Krima v svojem haremu dvanaist zakonitih žena. Leto dni pozneje sem bil oče sedmih otrok.
Da sem si priskrbel vse te žene, ki so odgovarjale mojemu evroDskemu okusu, sem izdal celo bogastvo. Ni čudno, saj sem želel, da ne bi imel v haremu samo 12 žena, temveč 12 nailepših žena. Razen tega je najstarejši ženi v mojem haremu bilo komaj 14 let.
Spočetka, sem se težko znašel v tem haremu. Nisem še popolnoma poznal nravi Arabk. Gotvo pa ne tako mladih deklet. Bile so muhaste in razen tega jako ljubosumne ena na drugo. Občutil sem, da niti ena izmed njih ne goji do mene mržnje, temveč da na spretni način skrivajo svojo ljubosumnost. Vse so si prizadevale, da mi na katerikoli način izrazijo svoje oboževanje. Trudil sem se, da nisem bil prerobat in niti ne prenežen, da ne bi izzval med njimi prepira. Niti ene izmed njih nisem zapostavljal. Sprejemal sem jih po določenem redu in nikdar nisem poklical več kakor ene.
Edino pri jutranjem kopanju in pri obedu smo bili vsi skupaj. Kopanje se je vršilo vsaki dan v granitnem bazenu sredi harema. Ko sem včasih zahajal v njihove velike sobane, kjer so se zabavale z godbo in s petjem, sem se obnašal popolnoma mirno iti pazil, da z objemom ali poljubom ne bi razžalil Čustva drugih. V tem sem se tako izuril, da se nisem pregrešil niti tedaj, kadar sem se opil s palminim vinom.
Arabske žene se sploh razlikujejo od' evropskih žena. Način njihovega življenja je zelo priprost in enoličen. Najvažnejše je pri njih, da obožujejo svojega moža. Tiste, ki so ubožnejše neumorno delajo, ko gredo možje na trg, jašejo na konju, dočim gre žena poleg njega peš, s težkim bremenom na plečih in se trudi, da ne zaostane daleč za njim. Možje pa jih nasprotno zelo malo spoštujejo in se zelo surovo poslavljajo od njih, kadar od hajajo kam daleč na trgovanje ali pa v boj. V tem času so popolnoma zaprte, obdane z visokim zidom, nevidne za ves svet
Pri bogatih je stvar drugačna. Ti prav tako ne spoštujejo svojih žena, toda vendar jim ne odbijajo prošenj. Večinoma jim priskrbe vse, kar si one zažele. Razumljivo je, da je tudi pri njih harem popolnoma zaprt in da tudi te žene ne zapuščajo teh zidov niti v slučaju velikih slovesnostih.
Stran
EVGENIJ SABANOV-
Mteščemtje fftofesoeja flafajo
roman
Inž. Gal in dr. Vang-Čeng sta v nekaj minutah dvignila na površje zemije vse vzrejevaiišče. Tako je posijala naravna dnevna luč v laboratorij in stranske prostore, kjer so stali voiaki in osvobojeni delavci, ki so hip na to planili na prosto, da se prepričajo, če so res svobodni. In bili so. Pred vzreje-vališčem so zagledali tuja letala in tuje oborožene ljudi.
Toda pot do hodnika ni bila tako lahka, dasi jo je inženjer Gal dobro poznal. Nikakor ni bilo mogoče najti pra* vilne kombinacije. za razmaknitev stene, ki je zapirala dohod do dvigala in poslužiti se je‘bilo treba sile. Morali so priskočiti na pomoč vojaki, ki so steno navrtali, podniinirali ni razstrelili. Prav tia isti način so morali razstreliti dvigalna vrata. Šele tedaj je bila pot do podzemskega, v grad vodečega hodnika prosta in uporabna. Kitajec in Gal bi se bila sedaj mogla takoj podati v grad, pa sta le še oklevala.
»Doslei smo imeli neverjetno srečo,« je dejal Gal, »a kako bo poslej?«
»Tudi mene skrbi,« je pritrdil dr. Vang-Ceng. »Tolaži pa me slutnja, da dr. Evarist sploh več ne misli na obrambo.«
»Ali pa čaka v zasedi...«
»Mogoče je, a vendar...«
»Kaj?«
»Moralo se mu je nekaj zgoditi.«
»Da bi bilo le res!«
»Bodi že kakorkoli, tu ne moremo obstati, ne da bi poizkusli priti v grad. Ostali bi na pol pota in brez zmage.«
»Res je,« je pritrdil inženjer. »Torej tvegajmo še to...«
»Da.«
»Sama?«
»Ne. Vzemiva s seboj častnika in še tri vojake.«
»Dobro.«
Ko je bilo vse pripravljeno in dogovorjeno ter so bila tudi dana vsa potrebna navodila za vsak primer, je Še-storica stopila v dvigalo in se pustila v temno globino-
Ko se je dvigalo ustavilo, so se nasprotna vrata sama odprla in znašli so se v malem prostoru, postajališču podzemskega vozila med vzrejevališčem in gradom.
»Sedaj gremo v zadnjo skrivnost in največjo nevarnost Maklena,« je dejal inženjer Gal.
Odgovoril mu ni nihče. Vsak je bil zase preveč zaposlen s svojimi mislimi in občutki. Molče so sedli v vozilo, ga spravili v tek in zdrčali v — neznano usodo, srečo in zmago ali pogin.
Vozilo se je na postajališču pod gradom ustavilo samo in sama so se zopet odprla vrata v dvigalo, ki jih je potegnilo v grajsko pritličje, tja, kjer je bil inženjer Gal doma, kjer je poznal vsak košček tal, zidov, stropov m opreme.
»Sedaj smo v gradu!« je vzkliknil. »Prišli smo srečno in kmalu izvemo, kaj se nam obeta. Čudno je le, da ni nikjer nikogar. Izgleda, kakor da je vse izumrlo, da ni tu nobene žive duše več...«
Toda prav tedaj, ko je izgovoril te besede je prištorkljal od nekod sluga Da-maz, si pomel oči kakor človek, ki se je prebudil iz spanja in nenadoma zagledal pred seboj čudesa. Skoraj bi se bil pokrižal.
»Damaz!« je vzkliknil Gal. »Pozdravljen Damaz! Kje imaš svojega gospoda?«
»Vi?« je zajecljal sluga. »Kako, vrnili ste se, pa so dejali, da . . .«
»Da sem pobegnil, ne?«
»Da.«
»Pobegnil sem, a sedaj se vračam, da vas vse osvobodim.«
»Gospod . . .«
Damaz je skočil k Galu in ga kakor ponorel od veselja objel.
»Da nas osvobodite . . .?«
»Vse izveš,« je dejal inženjer, »a najprej hočem vedeti, kje je doktor?«
»Ne vem gospod. Tu ga ni.«
»Je v svojem podkletju?«
»Mogoče.«
»Kdaj st ga videl zadnjič?«
»Predvčerajšnjim.«
»In potem?«
»Nič več.«
»Kje je profesor?«
»Tudi za tega ne vem. Vem samo to, kar se tu govori.«
»Kaj se govori?«
»Da sta se doktor in profesor sprla in . , .«
»In?«
»Je doktor profesorja s sile odpeljal v podkletje.«
»Moj Bog, pa ga ni . . .«
»Umoril? Menda ne; le zapil.«
»Kje so ostali uslužbenci?«
»Makarij je v kuhinji, Virgilij Rutin spi, ostali so vsak na svojem poslu.«
»Dobro. Skliči jih! Pomagati morate vsi!«
»Z veseljem.«
Damaz je odbrzel in ko se je vrnil, so prihiteli za njim še ostali maklenski uslužbenci. Ko so se pozdravili z Galom, so se napotili v dvigalu v podkletje. Kakor so pričakovali, so naleteli na nove, težke ovire, a so jih nazadnje vendar premagali in stali končno v skrivnostnem redišču vseh naprav. Dr. Vang-Čeng jih je po vrsti preizkusil in odstranil tudi stene, ki so zakrivale pot do celice, v kateri je ždel profesor Kabaj.
Prvi je vstopil inž. Gal in ga pozdravil, a starec se ni zmenil ne zanj ne za ostale. Obležal je na svojem ležišču, se samo napol obrnil in dejal sam sebi:
»Sedaj sem popolno božanstvo . . .« »Gospod profesor!« ga je znova ogovoril Gal. »Predramite se! Prišli smo, da vas osvobodimo.«
»Da,« je zamrmral starec, »božanstvo sem. Božanstvo? Kaj bi božanstvo brez človeštva? Ha-ha-ha ... Ljudi ni več . .«
»Ljudje smo še in bomo,« je dejal inženjer. »Pošastne vojske živalskih velikanov bo kmalu konec-«
»Še njega samega so pošasti požrle, njega, velikega doktorja Servacija Eva-rtsta, ha-ha-ha . . .«
»Kje je doktor?«
»Da, neke glasove slišim. Kdo govori?« »Jaz:, inž. Ataiiazij Gal.«
»Tega že daVno ni več.«
»Tu stojim. Poglejte, gospod profesor!«
Kabaj se je leno obrnil k njemu in ga
nekaj časa pozorno opazoval, potem pa dejal:
»VI? Ste pozabili, da ste mrtvi? Saj niste več vi, samo vaš duli je še. In duhovi drugih so ... Samo kje je Apolonijin duh?«
»Nismo duhovi; živi ljudje smo,« je odvrnil Gal; »in vaša hčerka vas pričakuje v prestolnici in trepeče za vašo usodo. Pojdite z nami!«
»Za mene? Jaz sem božanstvo in božanstvu se ne more nič slabega zgoditi. Sicer pa . . . rad bi videl, kako neki izgleda kot duh. In kako izgledajo drugi?«
»Naglo, naglo!« je silil dr- Vang-Čeng.
»Pa pojdimo,« je zamrmral profesor Kabaj in se skušal dvigniti, a šlo je le z velikim naporom in nesiguruo. Morali so ga prijeti pod pazduho, da je ostal na nogah in jih prestavljal.
Med tem se je dr. Vang-Čeng vrnil v centralo in zavrtel kolo stroja, ki je premikal grad. Velika stavba se je narahlo zamajala, kakor ob manjšem potresu, in se pričela dvigati. Dviganje je trajalo precej časa, a naposled je stal grad vendarle zopet v prejšnji legi, v tisti, v kateri so ga poznali vsi tedaj, ko še vedeli niso, da se da pogrezniti v globino in skriti, kakor da ga nikoli ni bilo. Kitajec je dobro zavaroval vse naprave in poveljujoči častnik je brezžično sporočil svojemu ministru, da je Maklen z vsemi svojimi napravami zavojevan brez boja in žrtev.
Na Maklenu samem je zavladalo nepopisno veselje. Vsi, ki so že mislili, da bodo do smrti ujetniki dr. Servacija Evari-sta, so se kakor otroci veselili nepričakovane svobode.
XXIV.
Dr. Servacij Evarist se je prebudil iz »panja šele pozno popoldne. Začudeno je odprl oči in se ozrl naokoli. Megla je bila izginila, nebo je bilo jasno in solnce je sijalo na zemljo z vsem svojim žarom. Starec se je v hipu spomnil prejšnjih dogodkov in se ozrl po rešitvi. Letalo je tičalo v močvirju nedaleč od trdnega brega in prva Evaristova skrb je tedai bila, da doseže ta breg. Z naporom vseh sil in veliko iznajdljivostjo se mu je to nazadnje tudi res posrečilo. Na bregu je pritrdil za močno drevo debelo kovinsko vrv, katero so potem motorji v letalu natezali in navijali, da se je na ta način letalo takorekoč samo izvleklo iz močvirskega blata na trdni breg.
Primerni kopalni trikot tudi za DJSJ-I.iji r~	■	..
možne/že dama prinaša BUClftfOlClt« GOSPOSkd llllCd
Rimske movUa
Mrhovino prodajal za sveže telečje me
so. V Drstelji pri Sv. Urbanu živi dobro situiran posestnik. Letošnjo spomlad mu je povrgla kobila žrebe, ki je bilo stalno v spremstvu svoje matere. Sredi meseca majnika pa je žrebe nenadoma izginilo in ga ni bilo videti več v spremstvu kobile. Prodal ga ni in tfidi, kakor se je ugotovilo, konjaču ga ni izročil. Dejstvo je, da jo žrebe poginilo, ne da bi lastnik o tem komu kaj naznanil. — Da bi pa prišel na svoj .račun in do odškodnine, žrebe krat-komalo raztelesil, naložil meso in kožo na voz ter se podal v Ptuj in se ustavil na Hrvatskem trgu. Na to je nabasal kose mesa v torbo, hodil od hiše do hižte, prodajal mrhovino za sveže teletino po 4 do 5 Din kg. — Ker je bila ccna zelo nizka, so ljudje kupovali tudi večje količine, tako da je tekom 2 ur razprodal vso mrhovino. Koncčno je še prodal nekemu
ptujskemu usnjarju tudi kožo. V domači vasi v Drstelji mrhovine seveda ni upal prodati, ker je tamkajSno ljudstvo vedelo. da mu jo žrebe poginilo. Iz tega nastale govorice so prišle na ušesa tudi oblasti, ki je uvedla obširno preiskavo. Ugo tovilo se je, da one stranke, ki so mrhovino spekle in isto primerno pripravile, niso prišle na sled, kaj so jedle, pač pa one stranke, ki so mrhovino kuhale, so začudeno opazile, da je meso pri kuhi popolnoma očrnelo in ni bilo užitno. Zadeva pride pred sodišče. Občinstvo pa se ponovno svari, da naj ne kupuje utiho-tapljenega mesa, ki ni pregledano po veterinarju, ki se s takim nepremišljenim nakupom mesa lahko zastrupijo cele družine.
Javno predavanie. V soboto dne 20. t. m. predava v dvorani Mladike s pričetkom ob 20. uri vseučiliški profesor g. Dr. Milico Kosi o zgodovinskem razvoju Slovenskih narodnostnih meja.
Rasno
DIN
svilene hlačke dobite Trpinu, Vetrinjska IB.
pn
mi
IZJAVA!
Podpisana Klara Zavee izjavljam, da z beseduml. ki sem jih dne 4. 6. 1936 govorila napram ge. Jerman, nisem imela namena žnjimi žaliti e. Mlakar Simona, pos. v Mariboru, Rajčeva ul. 3. Obenem se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. Klara Zavee. ?026
PLAČUJEM
odpadke železa, bakra, medenine. svinca, staro litino iil vsakovrstne stare stroje, cevi, kakor vse uporabljivo že* lezjo po najviSjih cenah. Prepričajte se samo pri Justinu Gustinčiču, Maribor. Tatten-bachova 14.	3035
Posest
LEPA HIŠA
2 sobi. 2 kuhinji, kabinet, cela hiša podkletena, s« poceni proda. Studenci, Kfalla Petra C. 132 b.	3025
Darujte za Pomožno akcijo!
ENODRUŽINSKA HIŠ V
z velikim vrtom kjot -tavbi-šCe naprodaj. Studenci, Ore-gorčlčeva 20.__________3030
Za miroljubnega kupca LEPO POSESTVO v Kamnici pri Marlbaru naprodaj. Cena Din lOO.ooO. Po
nudbe pod značko »Domovina« na upravo »Vcčernika«. 3036
Službo dobi
DVE LEPI UČENKI
do 18 let za glasbeno kapelo, stanovanjc In hrano, mesečno Din 200.-— so sprejmeta za 2 loti. Ponudbe na upravo lista pod »Faccola«. 3032
Več izvežb&nih
POMOČNIC za damsko krojaštvo se takoj sprejme. Vprašati pri Združenju krojačev, Slomškov trg St. 14.	2033
Prodam
NOVA. LEPA SPALNIC 4
za polovično ceno naprodaj. Glogovšek, mizar, Vojašniški trg.	3038
Sobo odda
MAJHNO SOBO s štedilnikom oddam s 1. julijem. Studertci, Kralja Petra c. 132 b.	3027
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam. Koroška c. 70.	,'>029
SOLNČNO STANOVANJE.
velika kuhinja, soba z balkonom in pritiklinami oddam. Tezno, Ptujska 99._____2990
Na stanovanje in hrano sprej. mem
DVA GOSPODA
v sobo s posebnim vhodom, Trg svobode 1, nad mlekar-no.	3002
SIRITE »VECERNIK«!
Oddam takoj
DVE STANOVANJI,
soba in kuhinja. Studenci, Gregorčičeva 21.	3028
LEPO STANOVANJE na Pobrežju, sobo in kuhinjo, oddam v najem. Vprašati v gostilni Riedl.	3031
liter Din 11*50
priporoča tvrdka
AndraSič
Maribor, Vodnikov trg 4
Naznanilo o Javni dražbi
Dne 22. t. m. se bo vršila pri Sreskem sodišču v Mariboru javna dražba sledečih nepremičftin:
1. Vinogradniško posestvo, vi. št. 146 k. o. Rošpoh, lepo arondirauo, obstojeCe iz dveh viničarlj, 6 oralov prvovrstnega vinograda, dobrega orala sadonosnika. 3 oralov njiv, gozda in pašnikov.
2. travnik, vi. št. 199 k. o. Rošpoh, v obsegu 6 oralov.
3. stanovanjska hiša v Mariboru, Ob bregu 24, vi. št. 332 k. o. Koroška vrata, z vrtno parcelo.
Cenilna vrednost nepremičnin ad 1) znaša Din 180.783.30, ad 2) Din 63.683.—, ad 3) Din 281.370; najmanjši ponudek pa Din 120.520.—, odnosno Din 42.456.— in Din 151.886.— Podrobna pojasnila daje
POSOJILNICA V MARIBORU r. z. z p. p.
Maribor, Narodni dom
Izdaja konzorcij »J-utra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.