siev. 201.
iT
. mmm m 9oimem ^ stane 3 om Leto Lm.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta ..... .120 sa celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstvu.... . 80
prilogro „ Ilustrirani Slovenec
Cene lnserotom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'90 ln Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*90. veliki po Din 3-— In 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri veCJom naročilu popust
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/01. Rokopisi se ne vračajo; neiranbirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.		Političen	\	ist za slovenski narod	■	Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
K mariborskemu delavskemu dnevu.
Dne 7. in 8. septembra bodo zborovali v Mariboru kršč.-soc. delavski odposlanci in se posvetovali o načelnih in praktičnih vprašanjih sodobnega delavskega pokreta. 2e letošnji I. kongres krščanskih socialistov v Ljubljani. ki je bil široko idejen, je pokazal, da bo treba delavstvo še in še zbirati na večje in manjše, na splošne in špecielne kongrese, ki naj rode praktično močne in možate delavske organizacije, kljubujoče nekrščanskemu kapitalizmu in njega izrastkom. Zato morda ne bo odveč, ako si vsaj nekoliko ogledamo gibalne ideje krščansko-socialncga delavskega pokreta.
Moderno darvinistično naziranje je tudi v gospodarskem življenju uveljavilo takozva-no pravico močnejšega s tem, da je praktično uzakonilo kapitalistični gospodarski princip, da bogatejši izrablja slabejšega. Človek jc postal orodje v rokah delodajalcev, sredstvo za pridobivanje denarja. Dobili smo na eni strani tip prolctarca, na drugi strani pa tip ekonomičnega človeka, kapitalista; sredine med obema ni.
Bedna in izkoriščana masa proletarijata jc začela boj zoper to krivično stanje v družbi, v modernem industrijsk. času se jc začelo delavsko gibanje z dvojnega stališča, krščanskega in protikrščanskega. Nekrščansko delavstvo je pod vodstvom komunizma in so-cialdemokratizma skušalo in še sedaj skuša s silo preobrniti red, izrabljajoč isti darvini-stični princip sile močnejšega, ki se ga tako dosledno poslužuje kapitalistični zistem. Tudi krščansko delavstvo je izrabilo organizacijo v svoj prid, a nc zato, da s silo in kri-vičnostjo preobrne red, temveč da v njem uveljavi naravno-krščanska načela pravičnosti in ljubezni.
Socialdemokratično in komunistično delavstvo ni socialncga zla ozdravilo, tudi tam ne, kjer izključno prevladuje, n. pr. v Rusiji, temveč staro zlo ohranilo, spremenile so sc samo osebe, ostal pa je stari krivični zatiralski zistem. Krščansko delavstvo pa gre na korenino vsega zla s tem, da sili kot taki ne pripoznava odločilne besede v gospodarstvu, temveč načelom, idejam.
Katera so tista načela, ki jim naj služi gospodarstvo, po mnenju krščansko-socialne-ga delavstva? Ta načela je razvil slavni H. Pesch v svoji nacionalni ekonomiji. Nanašajo se na gospodarske dobrine, na človeka, ki rabi te dobrine, in na življenjsko skupnost države, ki se v njej ljudje gospodarsko udej-stvujejo.
Krščanski delavci so trdno prepričani, da je edini zmisel gospodarskih dobrin, da služijo človeškim potrebam. Brezmejno le na profit se nanašajoče proizvajanje dobrin je protinaravno, ki sc samoposebi maščuje s krizami, ki pretresajo tako gospodarstvo. Glavno po tem nazoru ni producent, temveč konsu-ment.
Ker imajo gospodarske dobrine podrejeno vrednost, sledi iz tega drugo važno načelo krščansko-socialncga delavstva, da je človek kot osebnost središče vsega gospodarstva, človek zavzema kot duševno-nravno bitje dominantno stališče nasproti vsem samo gospodarskim dobrinam. Človeku morajo služiti vse gospodarske vrednote, ne pa človek stvarem. Človek ima tako najvišjo osebnostno pravico do lastnine. Vsak gospodarski zistem, ki ruši te temeljne zahteve človečnosti, je proti-naraven.
Tretje temeljno načelo krščanskih socialistov jc, da ima gospodarsko ustvarjanje so-cia'ni značaj, ozirati se mora na skupnost v cai gospodarski enoti (državi) soživečih ljudi. Vsak posameznik mora v gospodarstvu upoštevati gospodarske pravice bližnjega in celote. To tretje načelo ni nič drugega kakor načelo gmotnega blagostanja vseh sorojakov v istem ljudskem občestvu.
Ta princip splošnega ljudskega blagostanja pa ni formalen in šablonski, kakor da bi morali imeti vsi posamezniki čisto enako posest in dohodke. Popolna Sablonska enakost v posesti in dohodkih ni niti mogoča niti koristna. Ravnoisti H. Pesch pregnantno poudarja: »Razločki so predvsem neobhodni predpogoji intenzivnega kulturnega napredka.* Vendar imajo ti razločki v okviru ljudske enote svoje mejc, ker dileienciranjc ac sme
iti tako daleč, da bi narod razpal v dve polovici, eno zelo bogato, eno zelo ubogo, tako-rekoč v dve naciji.
" Ta princip splošnega ljudskega blagostanja tudi najbolj upošteva vedno napredujoči kulturni razvoj in vedno se množeče potrebe. Načelo splošnega ljudskega blagostanja namreč samoposebi zahteva, da se vedno rastoče ljudstvo oskrbi z viemi potrebnimi sredstvi, ki so nujna v napredujoči kulturi. Krščansko delavstvo noče s poudarjanjem krščanskih načel nikakor ovirati napredujočega razvoja tehnike in industrije, temveč hoče le pravično razdelitev zunanjih dobrin, kakor lo odgovarja načelu splošnega ljudskega blagostanja.
To so trije temeljni principi v nazorih krščanskega delavstva. Poduhovljenjc gospodarskega življenja ne pomenja konkretno nič drugega kakor dosledno uvcljavljcnjc teh načel. Gospodarstvo jc samo sredstvo, nižja vrednota, ki mora služiti višjim vrednotam skupnosti in duševnim vrednotam osebnosti.
Važno je zato, da se po teh nazorih nc sme vrednost delavca v zasebnem podjetju occnjevati (slično kakor stroja) po tem, kolikor proizvaja. Delavec je več kakor stroj, ne sme sc, ako se izdela in izgara, vreči proč. Delavec je tudi osebnost, zato pomeni načelo splošnega ljudskega blagostanja, da sc mora najti organična izravnava med plačama za delovni uspeli in osebnostno potrebnost. Ravno s tega vidika gre oženjenemu delavcu ne samo individualna, temveč družinska plača. Znižanje pod to socialno merilo bi bilo dovoljeno le ob izrednih prilikah v časih pretresujočih gospodarskih kriz, ko je celokupna ljudska blaginja ogrožena.
Še bolj kakor gospodarsko enakopravnost
Belgrad, 5. septembra. (Izv.) Danes se je po dolgem presledku zopet vršila seja ministrskega sveta, ki ii je predsedoval kot namestnik ministrskega predsednika Marko Gjuričič, pravosodni minister. V pretres seje ministrskega sveta je prišlo mnogo vprašanj. Sklepi današnje seje so bili sledeči: 1. Ministru prosvete se odobri kredit za vzdrževanje 50 absolviranih visokošolcev v inozem-shu; 2. Sarajevskemu kulturnemu društvu »Napredak« je bila dovoljena podpora 50.000 dinarjev ob priliki proslave 1000 letnice hrvatskega kraljestva; ?>. Odobril se je kredit pol miljona dinarjev kot prva pomoč onim
Itfilgrad. o. septembra. (Izv.) Opaža se latentua akcija za fuzijo med DS in HZ. Govori se, da bo že ua konferenci H Z in Badi-čevih disidentov, ki se vrši 13. t. m. v Splitu, prišlo do tozadevnih konkretnih sklepov. Iz krogov, ki stoje blizu HZ, pa se na te vesti izjavlja, da se o tem vprašanju ne vodi nobena akcija in da so vse vesti o tem samo kombinacije; pač pa ni izključeno stremljenje, ki gre za čim tesnejše sodelovanje med DS in HZ. DS se je bila opredelila odločno za revizijo ustave in je zalo umljivo, da išče IIZ ožjega kontakta z DS.
Belgrad, 5. sepl. (Izv.) Danes so se sestali člani glavnega odbora Demokratske stranke h konferenci, na kateri se je odločilo, da se takoj izda komunike.
Vsekakor jo karakteristična včerajšnja izjava dr. Voja Marinkoviča zastopniku bel-grajskih 2 Novosti.'. Z ozirom na svoje agi-tacijsko potovanje po Dalmaciji je izjavil, da je z doseženimi uspehi jako zadovoljen in
Iz Davidovičevega tabora.
Belgrad, 5. sept. (Izv.) Kakor smo žc poročali, je odpotoval šef DS Ljuba Davidovič z nekaterimi člani glavnega odbora v Kragu-jevac radi konfcrcncc, ki sc jutri tam vrši. Ostali demokratski poslanci v Belgradu pa so se podali med svoje volivce. Sploh se v zadnjem času opaža v političnem življenju podvojena živahnost demokratskih poslancev.
zahtea. krščansko delavstvo na podlagi istega principa splošnega gospodarskega blagostanja, da sc z njim ravna kakor s človekom. Ravnoisti princip splošnega blagostanja ni namreč formalen, temveč vsebinsko določen, v konkretnih zgodovinskih prilikah razvoja zahteva novim razmeram primerno preuredbo, nadaljevanje in preobrazbo socialnih in pravnih norm. Poslcdicc teh zahtev so naše sedanjo delavsko pravo, državno in mednarodno, vsa pravna zaščita delavstva, v kolikor se je v posameznih državah in pri nas uveljavila. Krščansko-socialno delavstvo vedno bolj energično zahteva spremenitev obstoječih nazadnjaških norm v široko na vse ljudske sloje in splošno ljudsko blagobit se ozi-rajočo socialno zakonodajo. Stopnjcma sc bori za te svoje pravice proti privilegiranim slojem, ki nočejo priznati v njih enakopravnega človeka.
Po istih načelih daje duševna zrelost našega delavstva in naravno pravo, ki je po njem zemlja namenjena vsem, ki na njej prebivajo, delavccm v sedanjem gospodarskem razvoju, ki ga mi doživljamo, pravico do soude-ležitve in odgovornosti na lastnini. — To ni in tudi ne bo nobena nasilna uzurpacija od strani delavstva, temveč samo primerna uporaba naravnega principa splošnega ljudskega blagostanja na sedanje čase in razmere. Krščansko-socialno delavstvo se zaveda, da s tem nekaj velikega, za sedanje gospodarske mogočnikc nezaslišanega zahteva, a s svojim resnim kulturnim stremljenjem in izobrazbo dokazuje, da je zrelo za to gospodarsko reformo, ki mora priti, da se upostavi zopet ono prvotno naravno stanje, da ima svojino kcV.kor mogoče veliko število ljudi.
vasem v Južni Srbiji, ki so te dni postale žrtev požara; 4. Iz rezervnih proračunskih postavk se dovoli znesek tvornici lokomotiv in železniških vozov v Brodu na Savi ter Subotici; 5. Prizma se uagrada 30.000 Din onim delavcem, ki so popravljali progo Zagreb—Brod.
Nadalje se je določil minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, da prisostvuje v imenu vlade otvoritvi razstave v Zagrebu, ki se vrši 8. t. m. v Zagrebu. Končno se je še sklepalo o proslavi rojstnega dne prestolonaslednika Petra v Belgradu.
da se tamkajšnje prebivalstvo brez razlike strankarske pripadnosti nahaja v pričakovanju, kako se bo vršil nadaljni razvoj pod sedanjo vlado, in da je zato še prezgodaj govoriti o tem, kako se bodo tam mase politično grupirale in opredelile. V nadaljnem jo dr. Marinkovič izjavil, da je preokret sušaškega ^Novega lista« v Radičevo smer ostal v našem političnem življenju samo izoliran pojav.
Z oziram ua govorice o fuziji med DS in JMO pa je dr. Marinkovič dejal, da se J<* ob priliki razgovorov z nekaterimi zastopniki JMO prepričal, da obstoja faktično razpoloženje za zbližan je med obema grupama. Vendar pa je on mišljenja, da ni nobenega razloga, da bi se v tem oziru hitelo. To MarinkoviČe-vem osebnem prepričanju gre za enkrat samo za zbližanje; o faktični spojitvi obeh strank pa bo mogoče govoriti takrat, ko bo k tcanu sililo razpoloženje od spodaj. Vendar pa meni dr. Marinkovič, da ne bo dolgo trajalo, da do tega pride.
KONTROVERZA ANDJELINOVIČ— PRIBIČEVIČ.
Belgrad, 5. septembra. (Izv.) Z ozirom na nedavne izjave demokratskega poslanca dr. Andjelinoviča, v katerih jc orisal minimalne uspehe Pribičcvičcvc agitacijskc turneje po Dalmaciji, je Svctozar Pribičevič poslal bcl-grajskemu »Vremenu« telegram kot odgovor na tc dr. Andjelinovičevc izjave. Vsebina lega telegrama jc taka, da sc v političnih krogih označuje kot jako neokusna ter neprimerna.
V zadnjem času so začeli razni listi zopet pisati o različnih slrujah v SLS. O tem je vedel mnogo po\edati posebno režimski »Jutarnji list«, za njim pa seveda ne morejo zaostajali naši domači prijatelji iz »Jutrovih« vrst. Kdo se pri tem ne spomni na slična razmotrivanja iu pričakovanja v letih 1920 do 1923. Tudi takrat ui skoraj prešel dan, da ne bi brali v enem ali drugem ^dobroiufor-mirauem nasprotnem listu napovedi, kdaj io kje se bo SLS razcepila in razdrobila v male samostojne politične drobce. Takrat uaj bi bili vzrok uotranje razdrapanosti različni pogledi na razna socialna vprašanja in am-bicijozne težnje voditeljev posameznih organizacij po vodilnem položaju v stranki. Pisanja, ugibanj in zavajanja javnosti je bilo več kot preveč, končuj efekt vsega tega je pa bila naravnost triumfalna zmaga SLS pri skupščinskih volitvah leta 1923. To je bil odgovor pristašev in vodstva SLS na preprijazna pričakovanja naših političnih nasprotnikov.
Ali je pa čudno, če se tudi danes režimska glasila in ugasle zvezde samostojnih demokratov tolažijo s tem, da bi le eveutuelen razcep v SLS mogel omajati dominantno politično pozicijo SI^S v Sloveuiji in nasprotnim strančicam odpreti žarek upauja na večje ali manjše uspehe v avtonomistični Sloveniji? Ni nam nepoznano, da so dosedaj še skrite sile, ki naj bi tvorile nekak zametek tako zvane napredne koncentracije, marljivo na delu, da bi zanesle kal razpora v SLS. Te prikrite sile bi bile pripravljene — kolikor to zavisi od njih samih — vse storiti, da bi v tem oziru prišle bliže svojemu cilju. Ne izdamo tudi nobeno skrivnosti, če povemo, da so se pri-lično ugledne politične osebnosti približevale poedinim mandatarjem SLS, da bi jih z mamljivimi vabami in ponudbami omehčale za eventuelen afront proti SLS. Še več je zuano in dognano! Režim pričakuje v Sloveniji uspeha od metod, ki jih je uporabljal med volitvami in po volitvah na Hrvatskem. En del režima je bil aktivni, drugi pasivni del teh metod, oba skupaj imata pa po izkustvih potrjeno prepričanje, da je tudi nasilje v gotovih situacijah in poedinih strankah sigurna garancija uspeha.
To naj bi bila po mišljenju naših »pri« jateljev« izven SLS zunanja fasada razpok, ki se pripravljajo v SLS. Vsekako je to dokaj nesiguren kalkul za razdvojenje mogočne stavbe, ki jo SLS — pa bodi to našim nasprotnikom drago ali nedrago — predstavlja v slovenskem političnem življenju. Ako ni v notranjosti SLS same globljih akutnih vprašanj, ki bi mogle kaliti njeno mirno samozavestno površino, potem seveda noben sunek od zunaj, pa naj l>i bil še tako spretno pripravljen, ne bi nudil garancije za kakršenkoli uspeh. Nasprotniki menijo, da imajo dovolj razlogov za svoje trditve, če pišejo in govorijo o notranjih sporih v SLS. Most iz-potike v SLS je baje preorientacija celotne njene politike, tako taktike kakor politike same. V tem vprašanju si nasprotujejo po govorjenju in pisavi teh ljudi tako vodilne osebe v stranki kakor tudi široke plasti pristašev SLS. Eni so za dosedanjo politiko, drugi za kapitulacijo po načinu, kakor jo je izvedla Radičeva stranka s svojim vstopom v vlado in s svojo izjavo v vladni deklaraciji. To vprašanje uaj bi torej kalilo in vzbur-kavalo vrste SLS. To uaj bi pognalo del poslancev na strogo levo krilo, drugi del na strogo desno krilo. V sredi je pa velik prepad, ki ga bo težko, morda zelo težko premostiti.
To je torej up in nada vseh onih, o katerih smo zgoraj govorili. V naprej moramo koustatirati, da so ti upi in te nade ničeve in gole fate morgane. Če nasprotniki nimajo drugih razlogov in vzrokov za svoje tako bahato govorjenje iluzije, potem bo SLS stala tudi zanaprej edina in složna kakor dosedaj. Pozuamo nekoliko ozadje politike SLS, poznamo ludi mišljenje vodilnih krogov v stranki, in nič manj mišljenje širokih plasti volivcev Slovenske ljudske stranke in po vsem tem moramo reči, da nam ni o kakem notranjem nesoglasju, še manj pa o kakem notranjem prepiru prav nič znano. Mi vemo le eno, da je^ Slovenska ljudska stranka dobila zaupanje svojih volivcev na program, ki jo vsem znan iu od katerega se do danes Slo-> cn&ka ljudska stranka, ni odmaknila ju to ja
Vprašanje spojitve opozicionaSnih strank.
SO ministrskega sveta pod predsedstvom ministra Gjoričioa.
NOBENEGA VAŽNEGA SKLEPA. — OTVORITEV RAZSTAVE V ZAGREBU. - PROSLAVA ROJSTNEGA DNE PRESTOLONASLEDNIKA.
program slovenske individualnosti. To Je program slovenskega naroda, /.a katerega so se slovenski volivci v velikanski večini izrekli. Ta mandat je Slovenska ljudska stranka pri volitvah dobila iu ta mandat mora kot slovenska politična stranka tudi v javnosti izvrševati. To je njena maršruta. O tem ni nobenega prepiranja in tudi nobenega dvoma. O tem tudi ne more biti za SLS nobenega dvoma tako dolgo, dokler je za tem mandatom odločna volja velike večine slovenskega naroda. In prav nič ne dvomimo, da bo za tem programom, ki je edini slovenski program, tudi velika večina slovenskega naroda tudi v bodoče stala. S tem, ko so dali volivci Slovenski ljudski stranki ta mandat in ji poverili svoje zaupanje, so ji tudi poverili svobodo, da ubira v izvrševanju svojega mandata po svojem najboljšem prepričanju in uvidevnosti svojo taktiko. Kako taktiko bo SLS v tem oziru izbirala, zavisi edino — poudarjamo še enkrat — edinole od SLS m njenih svobodno izvoljenih instanc. Nihče drugi nima tu ničesar predpisovati in nam ne bo ničesar predpisoval. Tudi glede taktike smo soglasni. Eno je pa izključeno, da bi se glede taktike razšli. Različne taktike so mogoče, tudi to je povsem interna stvar Slovenske ljudske stranke. Le ena taktika je izključena — kapitulacija.
Dr. Kulovec.
ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ V TPJOZEMŠTVU.
Belgrad, 5. septembra. (Izvir.) Minister prosvete Velja Vukičevič je odredil, da bodo odslej dobivali samo absolvirani in diplomirani visokošolci štipendije za študij v inozemstvu. Prošnje se bodo morale vlagati izključno preko vodstev univerzitetnih zavodov.
BOLGARSKI KOMITSKI VODJA UBIT.
Belgrad, 5. sept. (Izv.) Potrjujejo se ve-stisti o ubojstvu znanega komitskega vodje Jovana Berla. V Sofiji se skuša smrt tega komita spravljati v zvezo z nedavno odločitvijo naše vlade, da bo ob prvem vpadu ko-mitskih band preko naše meje pristopila k energičnim represalijam.
BOLGARSKI MINISTER KALFOV NA POTU V ŽENEVO.
Belgrad, 5. sept. (Izv.) Bolgarski minister za zunanje zadeve g. Kalfov je odpotoval skoz Belgrad v Ženevo. Na belgrajski postaji ni dal nobenih političnih izjav.
ŠT HAJK BANČNIH URADNIKOV V PARIZU.
Pariz. 5. sept. (Izv.) Bančni uradniki so danes na velikem zborovanju sklenili štrajk nadaljevati.
Za pomoč Avstriji
Ženeva, 5. sept. (Izv.) Tajništvo Društva narodov objavlja izvleček iz poročila, ki sta ga sestavila gospodarska strokovnjaka Lay-ton in Rist za Društvo narodov o gospodarskem položaju Avstrije. Poročilo ugotavlja, da je Avstrija sposobna samostojnega gospodarskega življenja, potrebno pa je. da se podpre njena industrija. Največja ovira za razvoj avstrijske industrije je carinska politika nasledstvenih držav, ki bi rade vsaka zase ustanovile svojo lastno industrijo. Ta težnja povzroča po vseh srednjeevropskih, zlasti pa v podonavskih deželah občutno pomanjkanje kapitala, v Avstriji pa silno brezposelnost
Kanton m Hong-kono-
Veliko trgovsko mesto Kanton leži ob »biserni reki« in je eno najvažnejših kitajskih tržišč. V Kantonu se zbirajo ogromne količine kitajskih pridelkov in izdelkov za izvoz na vse strani sveta, iz Kantona ven pa razpošiljajo evropsko, ameriško in japonsko blago daleč v notranjost Kitajske vse tja do Dedostopne tibetanske visoke planote.
Ob izlivu »biserne reke« leži drugo veliko kitajsko tržišče Hong-kong. Pred Kantonom ima Hong-kong to prednost, da leži ob morju. To prednost Hong-konga so Angleži že zdavnaj spoznali in so si že takrat, ko je Kitajec še živel v veri, da so Evropejci vsega-mogoč.ni, to važno tržišče prisvojili in ga postavili pod angleško oblast. Angleška podjit-nost in tudi brezobzirnost je napravila iz Hong-konga eno največjih svetovnih tržišč, kjer se dnevno razpeča blaga v vrednosti <reč stotisoč funtov.
Odkar so Angleži zasedli Hong-kong in otok Šameen v »biserni rekk, ki leži neposredno pred Kantonom, se je razvila med Hong-kongom in Kantonom huda borba za trgovsko prvenstvo. Domačim kitajskim trgovcem je bilo težko konkurirati z Angleži, ki bo imeli v svojih rokah kontrolo nad plovbo in nad carinami in so s temi močnimi sredstvi razumeli prav dobro kitajsko trgovino ovirati, angleško pa pospeševati.
Trgovski konkurenčni boj med Kantonom in Hong-kongom pa je zavzel jako ostre oblike, odkar so je začelo kitajsko ljudstvo nacijonal-no probujati in se zavedati ogromne moči svojega števila. Naravno je, da je našel na-cijonalni odpor proti tujcem sploh, zlasti pa proti Angležem, najugodnejša tla ravno tam, kjer je vladalo že gospodarsko nerazpolo-ženje proti tujcem, to je v Kantonu. »
Kitajski politik Sunjatsen je organiziral v Kantonu močno politično kitajsko stransko (kuomintan). Po njegovi smrti sta se pojavili v stranki dve struji. Zmernejša struja ni izključevala začasnih kompromisov tudi s tujci, radikalna, struja pa je začela zelo sinipatizi-rati z ruskim boljševizmom. Iz radikalne struje so izšli takozvani Vamper-kadeti, ki so zanetili v mestu krvav upor in se z orožjem v roki polastili vlade v Kantonu.
Radikalna nacijonalno-kitajska več ali manj boljševiškega duha navzeta struja je pričela boj za osvoboditev kitajskega naroda na točki, ki je zlasti za Angleže najbolj občutljiva, v Ilong-kongu in proti Hong-kongu. Namreč proti angleškemu Hong-kongu. Kan-tonska vlada ni le strogo izvedla po celi Kitajski propagiranega bojkota nad angleškim blagom, ampak je kratkomalo prepovedala angleškim ladjam, prihajajočim iz Hong-konga, dostop v Kanton. V Kantonu so smele pristati le one ladje, ki so se Hong-konga pri svojem prihodu in pri odhodu izognile.
Za angleško trgovino v Hong-kongu je bila ta odredba nove kantonske vlade silen udarec. Angleški trgovci so knjižili vsak dna ogromne izgube in so nujno zahtevali pomoč od svoje vlade.
Za proteste angleškega konzula Jamesona se kantonska vlada ni mnogo menila, kar je spravilo angleško vlado v neljubo zadrego. V Londonu so se zavedali dalokosežnosti ostrih represalij, ki bi pomenile vojno napoved celi Kitajski. Na drugi strani pa je londonska vlada uvidela, da je njen prestiž v resni le-varnosti, če popolnoma popusti. Zato so začeli misiliti na kompromis, ki naj bi končno rešitev angleško-kitajskega spora saj zavlekel za nedoločen čas. Kompromisnim potem hočejo Angleži dovoliti Kitajcem lepe koncesijo, kakor jih dovoljujejo polagoma vsem svojim kolonijam, zlasti take, ki bi vsaj nekoliko zadovoljile naciionalno občutljivost Mlado-kitajcev.
Mogoče se bodo Mladokitajci s ponuja-nimi koncesijami začasno zadovoljili, ker se niso dovolj močni in pripravljeni za odločilen boj, trajno pa gotovo ne. Mladokitajci se zavedajo svoje lastne moči in uživajo tudi veliko oporo in podporo pri ruski vladi. Boj med Kantonom in Hong-Kongom potemtakem ni le krajevnega značaja, ampak je le prva laza velike borbe med Anglijo in Rusijo.
ki se hočejo poceni preskrbeti z
Jfl^ MANUFAKTURNIM BLAGOM
priporočamo, da si ogledajo razstavo
:: OBLAČILNEGA BI.AGA PRI :
TEKSTILBAZARJU - Ljubljana
Krekov trg 10	prvo nadstropje
Politične vest!.
»Samouprava« proti koncentracijski vladi.
Na razne glasove o koncentracijski vladi, ki bi se imela sestaviti na jesen, odgovarja »Samouprava« v uvodniku med drugim: »Predlagati koncentracijsko vlado danes, ko čaka toliko resnih in važnih problemov notranjepolitičnega značaja na pametno in premišljeno rešitev, pomeni predlagati nespumet; to pomeni zahtevati položaj, v katerem morajo že principijelna nesoglasja med onimi, ki to predlagajo, preprečiti vsako delo; to pomeni napraviti zmešnjavo, v kateri se morajo polomiti vse konstruktivne sile države.« Takšno je mnenje g. dr. Laze Markoviča, ki smatra za edini konstruktivni sili države radikale in radičevce.
Cenj. obiskovalcem velesejma priporoča tvrdka
Dunajska cesta 17 (Medijatova hiša)
svojo bogato zalogo pohištva in tapetniških izdelkov.	Cene solidnel
Razstava bratov Kralj.
(V akademskem domu na Miklošičevi cesti, traja od 23. avgusta do 9. septembra 1925.)
Brata Kralja sta po daljšem presledku te dni zopet enkrat, sama in skupno razstavila. Komaj sedemnajst slik in kipov sta pokazala, toda dala sta vpogled v svojo najnovejšo slil-norazvojno točko, ki jc važen mejnik v njunem razvoju, pa nemara tudi v razvoju celokupne slovenske moderne.
Da bomo kulturni pomen novosti, ki io odgrinja ta razstava, bolje razumeli, naj sc kratko ozremo v dosedanje delo Kraljev in s tem v zvezi pogledamo, kaj je pravzaprav z njuno novo umetnostjo.
Začetke umetnosti Kraljev srečamo šc globoko v impresionizmu, vendar Kralja nikoli nista pripadala tej struji. Nasprotno, njuni začetki kažejo znatne skupnosti s Klimi-Schielejevo dekorativno strujo, s katero ju veže živ čut za duhovno izraznost črte in za simboliko barve, elementa, ki pomenita prvo kal za poznejšo takozvano izrazno umetnost. S temi pridobitvami pozne seccsionističnc struje sta se naša umetnika okoristila, jih po svoje porabila in ustvarila s časom in sledeč modernim umetnostnim potrebam, novo umet-
nost, z duševnim ozadjem svetovnega nazora novonastopivše gcneracije. Bil je to v nasprotju z naturalizmom impresionistov nov vdzionarno-idealističen stil, ki se je izražal v brezprostorju in z nerealnimi bitji, v nasprotju s starim 1-art-pur-l-artizmom nova, izrazito vsebinska umetnost, ki s človekom ni bila v razmerju estetskega čutnega mika nego razumske »ideje-trombe«. Ta umetnost je bila izraz viška modernega subjektivizma-indivi-dualizma Evrope, saj so ji le prečesto očitali, da je »razumljiva« samo umetnikoma, pa nikomur drugemu več. Kdo bi n. pr. sam našel »idejo« plastike: Umetnik? (Glej katalog te razstave, ki je izšel z retrospektivno monografijo izpod peresa dr. Steleta, reprod. 6.) Glej n. pr. Tonetov »Pasijon« na desetih tri-kotih iz leta 1923: na enem trikotu tri palmove veje (= cvetna nedelja, vse drugo razen palmovih vej si gledalec mora sam zraven misliti k »cvetni nedelji«), na drugem roka z denarjem (= Judeževo izdajstvo), na tretjem krvav kos mesa (=: bičanje Kristusa)! — Ta umetnost je našla svoj višek in konec v letih 1923 in 1924 v najglobljem subjektiviz-mu, najglobljem protmaturalizmu, v najzgovornejši pridigovalnosti, ki so ji očitali prazno literarnost, ki ne učinkuje z močjo »umetnosti«. In vendar jo hila taka umetnost tudi potreba polpreteklega časa, majhne žilice v razvoju moderne, ki se bo iz razdalje sto let morda izgubila, preko katere pa razvoj morda ni mogel... Kdo bi to danes presodili Vendar, ta umetnost je dobila tla in napravila šolo — torej je bila (Sloveniji potrebna.
Komaj pa smo jo imeli, to novo umetnost, in še preden je dosegla svoj višek, šc preden si je osvojila vso Slovenijo, je svet duševno že drvet v drug ekstrem, kakor se danes vidi, temu spiritualnemu ravno nasproten. Struja, ki je pobijala vrednost metafizičnega spoznanja, mistike in subjektivnega nazora, ki je nastopila za matematično-objektivne vrednote, je jela prodirati v evropski duševnosti. Postopoma si je osvojila moderno znanost, ki vpo-števa le strogo objektivna spoznanja, ki se dajo izraziti v številih mere in tehtanja... Na zapadu se je uveljavila ta struja s ku-bizmom v umetnosti že sredi prvega desetletja našega stoletja, v srednji Evropi se uveljavlja šele zadnja leta. Pri nas jo je prvi umetnostno izrazil Pilcn, ki jo je pa menda za naše razmer prekmalu prinesel k nam iz naprednejšega inozemstva. Organski si je šele sedaj našla izraza pri nas v najnovejši umetnosti Kraljev. Ta faza je začetek nove, objektivne umetnosti, in obenem konec stare, subjektivne.
Že leta 1922. je od brata naprednejši Franc naslikal »Magdaleno« (Katal. repr. 10) -namesto v brezprostorju kakor prej, v krajini, v kateri je vsa telesa močno modeliral, dočim jih jc poprej le obrisno podal, kot fantome brez oblike in teže. Leta 1924, mu je sledil Tone z »Delavcem pred tovarno« (Katalog!), idejne, pripovedne vsebine revno sliko, katere »vsebina« je predvsem govor ku-bičnotelesnih oblik in logike ravnovesja mas, slike, na kateri je povsem ugasnila simbolna izraznost barve, ki je le šc svetlotemni izraz oblike teles, istotako ima luč samo še vlogo ponazoriti kakovost oblike. Ugasnil je simbolizem, konec jc spiritualizma prejšnjih časov, j Letos je slikal Franc »Jajčarice« (Katalog!) samo v črno belem, samo z nakazom gole obličnosti, prej kričeča, zgovorna »ideja-tromba« je čisto utihnila, je naslikal Tone »Težake« (Katalog!) kakor bi jih bili v zgodnji italijanski renesansi morda objektivni na-turalisti Castagno, Pollainolo, Signorelli, Po vsem prejšnjem duševnem in idejnem ognju je zavladala v sedanji umetnosti Kraljev logična nujnost objektivno, otipljivo-konkretno podane oblike, ki je edino, kar moremo objektivno zaznati na zunanjem svetu in izraziti v meri in teži, kar res je in se nam ne »zdi« samo, da je,
To je nova umetnost, z novim svetovno-nazornim ozadjem, konkretna umetnost pri-hodnjosti, ki bo računala le s »tistim, kar je in se da vsem enako evidentno dokazati, da je,« nc več s tistim, »kar se zdi, ali sanja posamezniku, da je«. To je nova faza v umetnosti Kraljev in morda začetek nove umetnosti na Slovenskem, izraz novega razmerja človeka do sveta, konkretnega, objektivnega razmerja, izraz nazora, ki zavrača individualizem in subjektivizem. Začetek bolj zdravega časa morda, ki bo preobrazil sedanji, bolni svet in zavel z duhom renesanse preko Evrope, vse razboljene. Bog, da bi!	V.
evsjarja
si oglrdajo na stojnici 645, paviljon »J« najnovejšo domačo iznajdbo, čevljarski merilni in risalni aparat patent »NOVO«, ki vzbuja po vsem svetu največje zanimanje vseh strokovnih krogov ter je razstavljen istočasno tudi na velesejmih v Subotici, Gradcu, Dunaju, I.ipskcm, Bratislavi, Pragi, Lwowu itd. S patentom »Novo« je vsak čevljar moj-sterski krojni risar in modelcr brez dosedanjih pripomočkov, kot transporter, šestilo, trikot ter brez komplic. geometričnih računov. Prvi slovenski albumi z 240 najmoder-nejših krojev! — Pojasnila daje tvrdka SERŠEN & STEGMOLLER, Maribor, oz\r. zastopnik g. Franc Zadražnik ml. — Kranj.
Kronskemu delovneim ljudstvu.
V	pondeljek 7. in v torek 8. septembra se vrši v Mariboru
delavski dan
s sledečim sporedom:
V	ponedeljek ob B popoldne se bodo vršila sledeča predavanja v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, nasproti frančiškanske cerkve:
Franjo Z e b o t : Viničarsko vprašanje in agrarna reforma;
Jože S t a b e j : Delavska zakonodaja;
Andrej S e m e n i 5 : Praktična izvedba organizacije.
Zvečer ob 8 se vrši istotam pozdravni večer, ki ga priredi mariborsko okrožje JSZ udeležencem.
V	torek ob 10 dopoldne se vršijo istotam sledeča predavanja:
Dr. Anton Korošec : Delavska stanovska kultura;
Dr. Andrej V e b 1 e : Delavska družina in dom, ter
Delodajalec in delavec ter delavno ob-čestvo.
Ob 2 popoldnr
Marko Kranjc: Delavski voditelji;
Dr. Andrej Gosar: Strokovna organizacija in zadružništvo;
Dr. Jože J e r a j : Delavska prosveta.
Prireditev se bo končala tako, da se udeleženci lahko vrnejo z večernimi vlaki.
Pripravljalni odbor.
kupite najbolje in naicenešje pri tvrdki
J—-	palača »Ljubljanske kre-
CsOf^S ditne t,anke* Sn Gospo-svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogtl
Cerkveni vestnik.
V	Križankah ima ondotna moška Mar. družba prihodnji Mar. praznik dne 8. t. m. pri večernem slovesnem shodu sprejem novih članov. Pričetek slioda ob 6. Zjutraj duhovno opravilo ob 6: 9v. maša s skupnim sv. obhajilom.
Orlovski vestnik.
Zlet srenje Celje in Žalcr v Petrovčo 8. septembra. Za to prireditev je dovoljena polovična vožnja na vseh progah v Sloveniji. Izkaznice se dobe v Celju v tajništvu SLS. Istotam so vstopnice v predprodaji. Kdor pa izkaznice ne bo proj dobil, jo bo lahko prejel na telovadnem prostoru, kjer se bodo izkaznice žigosale. Železniške zvezo so zelo ugodne, tako proti Celju kot proti Dravogradu. Prireditev ima tudi namen slovesno proslavili 15 letnico ustanovitve odseka Pctrovče. Na svidenje v Petrovcah!
Orlovski odsek v Borovnici bo priredil na Mali Šmaren popoldne na dvorišču pred Društvenim domom v Borovnici odsekovno javno telovadbo. Začetek ob pol 4. Po telovadbi srečolov in prosta zabava. Igrala bo delavska godba iz D. M. v Polju. Prijatelji orlovske mladine, posetite to prireditev v obilnem številu!
Maznanila.
Ljubljanski skavti! Danes je stegova skupščina. Zbirališče ob pol 3 na realki. Vsi v kroju!
Prostovoljno gasilno društvo na Rudniku pri Ljubljani priredi dne C. septembra veliko vrtno veselico na vrtu g. J. Ustnik. Začetek ob 3 popoldne. Poskrbljeno je za jed in pijačo. Pridite na obisk. V slučaju slabega vremena se veselica pro-loži na 8. september.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
6.	septembra: Drama: Manners: »Pegica mojega
srca«.
Opera: a) Mascagni: »Cavalleria rusticana<.
b) Leoncavallo: »Glumači« (I Pagliacci).
7.	septembra: Opera: Strauss: »Netopir«.
8.	septembra: Opera: Verdi: »Aida«.
Narodno gledališče v Ljubljani ima danes dve predstavi in sicer se pojeta v operi Mascagni-jeva »Cavalleria rusticana« in Leoncavallovi »Glumači«. V prvi operi nastopijo ge Thierry-Kavčni-kova, 1'oličeva in Kopasova ter gg. kovač in Bala-ban. V »Glumačilu pa ga Jonikova ter gg. llolod-kov, Orlov in Mohorič. Vlogo Silvija poje v tej operi prvič na našem odru g. Janko. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi in na večer predstave v gledališčih. Opora začne ob pol 8, drama pa ob 8 zvečer, kjer se vprizori angleška veseloigra »Pegica mojega srca« z go Sari če vo, Medvedovo, Danilovo in Gorjupovo ter gg. Cesarjem, Danilom, Drenovcem, Lovarjom in Pcčkom.
V	pondeljek se poje na našem odru Straus-sova komična opereta »Netopir« v deloma novi zasedbi in v režiji g. Josipa Povheta. IJozalindo poje ga Lovšetova, knez Orlovski je ga Vera Danilova, Franka g. Janko, Alfreda g. Kovač in Froša g. Povhe. Ostale vloge so v isti zasedbi kakor lansko leto. —
V	torek, na praznik, sp poje kot zaključna velesejmska predstava Verdijeva opera »Aida«, v kateri poje vlogo Amonasra g. Ilolodkov. Po teh izrednih velescjmskih prestavah nastopi kratek odmor in se bo intenzivno pripravljal novi repertoar za začetek redne sezone oktobra 1925. Študirajo se sledeča dela: I)'Albert »Mrtve oči« z go Caletovo in ilolodkovom v glavnih partijah; Mas-senet »Manon« z go Lovšetovo, gg. Banovcem, Ba-labanom in Betettom v glavnih vlogah ter Foor-sterjeva »Eva« z go Thierryjevo, gg. Banovcem in Ilolodkovom v glnvnih partijah. Poleg toga so pripravljajo še Mozartova »Figarova svatba«, »Tnnn-hiiuser« in »Jongleur de Notredame«. — Prvi domači preniijeri |>a bosta Gcrbičeva opora »Nabor« in Hatzejev »Povratek«.
..LUKULO" dišave v zavolih so najbolfše!
Dnevne
Občinske volitve v Št. Vidu nad Ljubljano. Vendar se je pristojna oblast zganila in razpisala občinske volitve, ki se bodo vršile v nedeljo dno 27. septembra. Prvotno so bile menda določene na delavnik 22. septembra, ko bi se jih delavski sloji brez gmotne škode ne mogli udeležiti. Zadnje občinske volitve so se vršile v juniju 1924, izmed 25 odbornikov je dobila SLS 18. V občinskem odboru je naša stranka pokazala dovolj delazmožnosti in agilnosti, vse je bilo dobro zastavljeno, občina bi bila gotovo že to leto prišla do lastnega doma, katerega tako zelo pogreša. To je treba na vsak način preprečiti, so rekli demokrati in-za enkrat so res preprečili. Obenem se je začelo preganjanje našega krščanskega učiteljstva. Pa tudi to ni uklonilo našega poštenega ljudstva, dovolj jasuo je govorilo, da zahteva za svoje otroke krščansko vzgojo, ki jim jo more dati le krščansko učiteljstvo. Povejte, demokrati, kaj ste dosegli z vsemi ši-kanami? Mar menite, da bo sedaj ljudstvo pri volitvah šlo slepo za vami in volilo vaše kandidate, ki ste jih z največjo težavo skupaj spravili? Hudo se motite! Vedite že danes, da je gospod Matjan v naši občini gerent bil, da pa po 27. septembru ne bo več!
K bližajočim se občinskim volitvam v Zagorju ob Savi. Bližajoče občinske volitve sc bodo, kakor vse kaže, vršile tu v znamenju ostrega boja. Posebno nestrpnost kaže SDS, o čemur pričajo razne notice »Jutra«, katero se je blagovolilo obregniti tudi ob nas. SLS na to ne bo reagirala. SDS je stranka preteklosti. Kratka doba njenega reakcionarnega paševanja, ki so jo občutili na sebi zlasti naši vzorni učitelji, je za nami in s tem je tudi usoda SDS zapečatena. Volivci bodo v prihodnje pač toliko previdni, da ne lzroče te) stranki več biča v roke, kateri bi se potem obrnil lc proti njim samim. SLS stranka stopa pred svoje volivce, katerih zaupanja še ni nikdar izrabljala, v popolni samozavesti ter s čistim, določenim programom, svesta si svoje naloge in zmage. Skrb novih občinskih odbornikov SLS bo zlasti zgradba občinskega vodovoda. Dosedanji odbor, ki obstoja že 20 let, pa ni zgradil vodovoda, je treba osvoboditi te, zanj očividno pretežke naloge, in jo poveriti drugemu. Tudi neznosno stanovanjsko bedo je treba ublažiti. T. p. d. jc treba zgraditi zadostno število stanovanjskih hiš, za kar je prevzeti skrb inicijative novemu obč. odboru. Pospešiti je treba tudi gradbo nove bolnišnico v Zagorju. Kajti denar »Bratovskc skladnice« jc denar delavcev, ki mora ostati v Zagorju, da se z njim lajša beda naših bolnikov. Šolsko vprašanje je rešiti v smislu gospodarsko moči občine, to sc prav!, staro šolo jc prizidati, s čemur bo za silo ustreženo potrebam, ter ob enem izčrpana gospodarska moč občine. Zidava nove šoie po programu stranke SDS pa se naj odloži na boljše čase. Kajti že 30 milijonsko posojilo samo obremeni občino na samih obrestih za najmanj 3 milijone. Ako bi se pa tudi tu proračun prekoračil, kot se jc to zgodilo pri gradbi občinskih hiš, bi znašali stroški za šolo 60 miljonov ali 6 milijonov letnih obresti. Kje so pa potem šc drugi stroški in odplačilo glavnice!? Tudi davčna moč občine bi bila v tem Iz T. p. d. kot enako proccntno plačevalko, neznosno obremenjena. Vzemimo pa slučaj, da bi ne prodrl zakonski predlog, pripravljen za časa PP-režima, po katerem bi T. p. d. ne smeli obremeniti z nad 100 odstotno doklado na direktne davke. V tem slučaju bi morali prevzeti celokupno preostalo breme ostali davkoplačevalci, pri čemer bi narastla na več tisoč odstotkov doklada na direktne davke, kar bi pomenilo gospodarsko propast občanov. Zato pozivamo zagorske volivcc k treznemu premisleku ter jim priporočamo, da oddajo svoje j glasove SLS, v kateri so zastopani vsi stanovi, kateri jc bil in kateri bo tudi v nadalje le dobrobit ljudstva pred očmi.
Županski shod v Ribnici. Opozarjamo, da ima podzveza Županske zveze v torek, na Mali Šmaren, dne 8. t. m. v Ribnici svoj redni občni zbor. Še enkrat vabimo vse župane ribniškega in velikolaškega sodnega okraja, kakor tudi iz sosednih občin kočevskega okraja, da se tega zbora kar v največjem številu udeleže. Najvažnejše vprašanje, ld se bo obravnavalo na tem zborovanju, bo razširjenje organizacije, h kateri naj pristopijo prav vsi za to poklicani občinski zastopniki, katere tudi vabimo k najštevilnejši udeležbi. Občnega zbora se udeleži zastopnik glavnega odbora Županske zveze v Ljubljani. — Županska zveza.
Povišanje duhovniških plač. Po časopisih se je zadnje dni bobnalo: »Povišanje duhovniških plač«. Res, če dobiš mesečno tako sijajno plačo, 160 Din, pričakuješ nestrpno povišanja, vsaj desetkratno. Prišlo je pa s 1. septembrom »ponižanje« na 67 Din za celi mesec september, L j. dnevno 2 Din 22 par.
K povišanju duhovniških plač, o katerem sta toliko pisala »Jutro« in '-Domovina«, sporočam to-le: Danes sem prejel za cel mesec plače z draginjsko doklado vred znesek 12 Din (dvanajst dinarjev). Za preteklo šolsko leto nisem do danes prejel niti vinarja za poučevanje veronaukal »Jutro* in Domovina«, pl-šila šc naprej o mastnih duhovniških plačah! Zivio! — Kaplan.
V študijskem letu 1925/26 je rektor vse- j učilišča v Ljubljani dr. L. Pitamic, pro-
novice.
| rektor dr. P. Hinterlechner, "«eučili-ški tajnik pa dr. M. Šmalc. — Dekan filozofske fakultete je dr. N. Radojčič, juri-dične fakultete dr. M. Dolenc, medicinske fakultete dr. A. Šerko, tehniške fakultete dr. M. Vidmar, teološke fakultete dr. L. Ehrlich. — V poletnem semestru 1924/25 je bilo na filozofski fakulteti rednih in izrednih slušateljev 215, na juridični 343, na medicinski 67, na tehniški 484, na lx>goslovni 101, vsega skupaj 1210, in sicer 1171 rednih, 39 izrednih. Ženskih slušateljic je bilo vsega skupaj 81, to je 60 rednih in 2.1 izredndi, največ na filozofslu fakulteti in sicer 34 rednih in 11 izrednih.
Pafenje slovenskega jezika čedaljebolj napreduje, tako da s strahom vzameš v roke katerokoli slovensko priobčitev, najbolj seveda uradne, kajti, da uradna mesta v tem oziru slejkoprej prednjačijo, je posebiumevno. Da pa bodo po tej poti sledile tudi priobčitve vseučilišča v Ljubljani, ld je smatramo mi za slovensko, ne bi verjeli. V pravkar izdanem seznamu predav&nj najdemo na primer honorarne »nastavnike«. Čemu tukaj naglas na prvem a? Mi poznamo samo nastavnika ali nastavek, kar splošno pomeni to, kar se nastavlja; to pa, kar seznam predavanj slovenskega vseučilišča imenuje nastavuik, se po naše imenuje in se je vedno imenovalo učitelj, kar se mogoče ne sliši tako imenitno kakor nastavnik, pa je slovensko. Kajti kar srbohrvaščina zaznamuje z »nastavljati«, to se pri nas pravi učiti, nastavljajo se pa pri nas pasti za miši. Tudi v naših gospodarskih krogih se je mesto slovenskega jezika razpasla taka tatarščina, da človeka od uradnih ali ne-! uradnih objav teh gospodov, ki se imenujejo ^privrednike«, kar ušesa bole; tako n. pr. trdijo ti naši »privredniki« v enomer, da dinar »porašča«, samo da ne povedo, s čem ne-t ki, ali z mahom ali s kocinami. Najbrilantnej-šo (oprostite za božjo voljo tujko!) slovenšči-. no pa vsekakor pišejo služabniki svetega Bi-! rokracija. »Antona Podrguca se še ui našlo, 1 ldjub temu, da se ga je iskalo; če bi se iste-i ga zasledilo, naj se ga javi nadležnemu obla-stvu.« Te gorostasnosti se smatrajo zdaj kot tista jugoslovenščina, h kateri jadrajo politiki pri demokratskem časopisju, ki so in še dajo takt pri tej stvari. Kakšno žlobudro pa bodo še govorili naši zanamci, ki bodo izuče-ni v duhu naše j osnovne nastavee od naših doraščajočih »osnovnih nastavnikov»!
10. oktober 1925. Bližamo se peti obletnici nesrečnega izidu koroškega plebiscita in naša dolžnost je, da ta dan resno manifestiramo za koroške Slovence. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani pripravlja z vso intenzivnostjo resne manifestacije ši-rom Slovenije in se razpošiljajo prav te dni tozadevni dopisi in navodila na vse v poštev prihajajoče faktorje. Že danes prosimo, da »e pripravijo prav vsi kraji na to manifestacijo. Pokrajinski odbor bo šel vsem prirediteljem kolikor bo le mogoče na roko. Nemci v Avstriji pripravljajo za ta dan šumne veselice, mi pa se z resnimi prireditvami spomnimo koroških Slovencev in dajmo jim moči, da vztrajajo v njihovem boju za ohranitev svojega jezika hi svoje zemlje, kjer je tekla zibelka Slovenstva. Slovenci, pripravite se, da bo 10. oktober — Koroški dan — izpadel častno za nas in za brate onstran Karavank.
Jugoslovenska Matica.
Proti pornografiji in socialno - moralnim škodljivim publikacijam. Prejeli smo: V zadnjem času se pri nas širi pornografija s tako silo, da mislečega človeka obhaja groza. Marsikdo sc začudeno vprašuje, kaj da oblasti ničesar proti temu ne ukrenejo. Razširjcvalci in avtorji raznih brošur postajajo vedno bolj drzni. Tako je v Belgradu izšla brošura Dr. Holenderja z vabljivim naslovom, ki oznanjuje propagando idej najbolj umazanega materia-lizma in ubija narod v korenini — družini. Vsebuje namreč pouk, kako z raznimi manipulacijami in medikamenti zabraniti spočetje. Poslanec Škulj jc vložil ostro interpelacijo na ministra narodnega zdravja, v kateri opozarja na grozne posledice take propagande ter zahteva nujno policijsko zabranjanjc brošure, ki se prodaja žc v drugi izdaji in sc slastno čita od mladega sveta. Minister dr. SI. Miletič odgovarja na interpelacijo g. Škulja: »Usvajam Vaše mišljenje o škodljivosti brošure Dr. Ho-lendera, obračam sc objednem na ministra notranjih zadev s prošnjo, da postopa v smislu zakona.« To bodi skromen začetek energičnega boja proti strupenim brošuram, časopisnim člankom umazane vsebine, grdim slikam in sploh onem delu literature, ki napravi v našem narodu osobito mladini ogromno škodo. — K temu dostavljamo, da čl. 49. novega tiskovnega zakona vsako pornografijo, nemoralne inseratc in brošure, strogo zabra-njuje, oziroma kaznuje z zaporom do enega leta in denarno kaznijo do 10.000 Din.
V današnjem »Ilustriranem Slovencu« je ! na tretji strani zamenjana llohemvartova slika. Slika namreč ne predstavlja politika Karla Signuinda Hohemvarta, temveč prirodo-slovca Franca Jožefa H., ki je bil gubernijski svetnik v Ljubljani, več let predsednik muzejskega kuratorija in od 1. 1827. do 1834. predsednik »Kranjske kmetijske družbe , ter je daroval svoje bogate zbirke našemu muzeju	*
I« Trebnjega. Zadnji Čas se je razširjala zlonamerna govorica, da izgubi Trebnje sod-nijo. Županstvo se je takoj obrnilo na mero-dajno mesto v tej zadevi in jo dobilo povsem drug odgovor. Fakt je, da so nastale momen-talne težkoče radi obnovitve nove pogodbe za lokale, ker zahteva lastnik gradu opravičeno povišanje najemnine. Uvidevnost in dobra volja na obeh straneh bo nastale težkoče odstranila in pride v nekaj dneh do uove pogodbe. Vsakemu, ki pozna lego Trebnjega in naravnost idealno železniško zvezo na tri strani, se bo zdelo nemogoče odstraniti iz Trebnjega sodišče. Res je, da se Trebanjci vse premalo brigajo za tako važne stvari, kakor so davčni urad, sodišče in okraj. Pomisliti je pa treba, da tukaj ne pridejo Trebanjci kot taki v poštev, ampak cela okolica in sosednje občine, ker kmetu in drugim stanovom gotovo ni vse eno, če lahko opravijo svoj posel pri sodniji v eni uri in brez stroškov, ali pa če bi se moral z železnico daleč vstran voziti in trpeti veliko izgubo na zamud! časa in denarnih izdatkih Te važne okolnosti se bodo tudi od strani merodajnih oblasti uva-ževale.
Na lovsko razstavo in lovski kongres v Zagreb! Dne 8. septembra t. 1. se otvori v Zagrebu velika lovska razstava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor je bilo v časopisih že objavljeno. Po poročilih, ki jih dobivamo iz Zagreba, je razstava izredno bogata, tako da nudi posetnikom velik užitek. Tudi Slovenija je častno zastopana. Drugi dan 9. septembra dopoldne se prične lovski kongres, kjer se bodo obravnavale vse važnejše točke lovstva, kakor organizacija lovstva, kinologija, puškarstvo, lovska muni-cija itd. Ta kongres je za lovske kroge velikega pomena, ker bo to prvi enotni nastop lovcev v zaščito svojih interesov. Tudi slovenski lovci moramo biti na tem kongresu častno zastopani. Poživljamo vse svoje člane, naj poliite dne 9. septembra na kongres. Plačati je le polovično vožnjo in sicer je treba kupiti legitimacijo, ki jih prodajajo banke po 30 Din in celo železniško karto. Te karte se pa ne oddajo, marveč se dajo žigosati in ž njo se vsak posetnik razstave ozir. udeleženec kongresa pelje brezplačno domov. Na svidenje v Zagrebu! — S. L. D.
Hud naliv je bil od četrtka na petek v Gorenjem Logatcu. Deževalo je vso noč., proti jutru pa kot bi lilo iz škafa. Voda je narasla čez dva metra nad norinalo. Vsa nekoliko nižje ležeča pota so bila pod vodo. Prehod po državni cesti, ki pelje iz Logatca proti Kal-cem, je bil onemogočen, otroci niso mogli v šolo, uradniki ne v urade. Po nekaterih hišah je stala voda nad pol metra, kakor n. pr. v šoli. En posestnik je bil obdan okoli in okoli od vode, tako da sam ni mogel iz hiše, pa tudi nihče ni mogel do njega. Hvala Bogu, voda je kmalu začela upadati, vendar je naredila precej škode zlasti po polju. Krompir je bolj majhen in črn in gnije, a tudi drugi sadeži uiso kot bi morali biti. Takega poletja in takega naliva že zlepa ne pomnijo ljudje.
Toča. Iz Begunj nam pišejo: Ob 8 zvečer dno 2. sept. nas je presenetila toča in dokaj škode naredila na prosu, fižolu, sadju in zlasti ajdi. Prizadete so razen Begunj še Poljče, Zgoša in Dvorska vas. Doslej je letina obilo obetala.
Smrtna nesreča. Dne 2. sept. t 1. se je ponesrečil na poti od Čermošnjic proti Toplicam posestnik Jožef Novina iz Podturna, občina Toplice na Dol. Mož je peljal trame na kolodvor Straža-Toplice; ker se je bližal klanec, je voznik zavrl sprednji dve kolesi, nato stopil na zavoro in pri tem padel pod voz, da mu je zadnje kolo voza šlo čez prsa. Teža je bila ca. 2000 kg. Ponesrečenec je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in 10 otrok. Naj počiva v miru I
Rop za ropom se ponavlja v novomeški okolici, V torek po sv. Jerneju, ko jo bil sejem v Novem mestu, so se zvečer izvršili trije roparski napadi. Na gotenskem polju sta bila okoli 9. ure zvečer napadena dva kmeta: eden doma iz Orehka, drugi iz Crmošnjic. Edeu se je roparjev otresel in jim ubežal, drugega sla roparja vrgla na tla in mu vzela 300 Din. Še tisto noč o poluoči sta dva roparja z zakritimi obrazi napadla v Dol. Lakovnicah kmeta, ki je prodal na sejmu vole. Vdrla sta v hišo. Ko je žena klicala na pomoč, sta jo z glavo tolkla ob zid. Žena je ubežala skozi okno. Prihiteli so sosedje, roparja sta ubežala, ne da bi bila dobila denar. Kdo morejo biti ti roparji? Po Gorjancih se potikata že kfike tri ledne dva moška, eden mlad, drugi starejši. Pastirji iz Vinevasi ju večkrat vidijo. Ko je enega pastir vprašal, kaj tu dela, je začel grdo preklinjati, da njega to nič ne briga. V vas Konec zahaja večkrat nek mlad vojaški ubežnik, doma od Šmarjete na Dol. Je čedno opravljen in živi brez dela^ Podnevu sc oglasi v tej ali oni hiši, prenočuje pa kje ua prostem. Orožniki vedo zanj, pa ga ne morejo dobiti v roke. Sam pripoveduje, da se je enkrat z orožnikom že spoprijel, pa mu je ubežal. Ljudje se ga boje, ker žuga, da bo zažgal, če ga kdo naznani. Ali bi se ti nevarni ptiči raa ne dali spraviti pod ključ?
Z Gorenjskega. Nova šola dvorazrcdnica v Zmincu pri Škofji Loki šc sedaj čaka odrešenja. Dozidana jc, pokrita je, a sedaj jc žc nekaj časa poteklo, ko stoji vse delo. Zima bo prišla in ubogi šoloobvezni otroci iz tc občine bodo morali zopet daleč daleč v Go-
JESENSKI
Mednarodni velesejm v Pragi
©. do 13. septembra 1925.
SredISče irednjeevropejski trgovini in Industrije.
Posebna jugoslovanska razstava.
50% znižana vožnja
I na čohoslovaških in jugosl. železnicah.
23°', znižanja n«i avstrijskih tel.
Brezplodni vizum za potovanje nu Cehoslovaško. Pojasnila in legitimacijo daje:
Čehoslovaikl konzulat, Ljubljana Aloma Company, Ljubljana.
■^■■uiiBHiH^
renjovas in v Škofjo Loko k šolskemu pouku. Denarna kriza in nesoglasje sta kriva tej čudni situaciji. — Dobili smo vendar enkrat pravo sredstvo za pokončevanje poljskih miši, ki po Gorenjskem silno škodo delajo po por lju, travnikih in dobravah. G. Jak. Hladnik, okrajni živinorejski inštruktor v Kranju, daje navodila za naročevanjc neke tekočine, ki je prav cena in uničuje te hude škodljivce.
Snlrtna kosa. V Novem mestu je umrla v petek due 4. t. m. Jerica L e s j a k v visoki starosti 90 let, znana mnogim gospodom iz dijaških let kot >študentovska mati«. Pogreb bo danes ob 4 popoldne na mestno pokopališče.
Komunistične brošuro. Belgrajska policija je prišla na sled razširjevanju brošure »Teorija gospodarskega preporoda«, ki jo je napisal Buharin. Policija je dognala, da je brošuro prevedel iz nemščine na srbski jezik tajnik zveze bančnih uradnikov v Belgradu Nastas Petrovič. Petroviča so zaprli, na njegovem stanovanju pa so zaplenili nad 3000 izvodov omenjene brošure.
Sv. Gora pri Litiji (840 m) postnja vedno bolj priljubljena med našimi turisti. Letos ima kljub večno slabemu vremenu zaznamovati izredno visoko število gostov od blizu in daleč. Na Mali Šmaren je na Sv. Gori romarski shod, ki bo ob lepem vremenu gotovo privabil gori veliko ljudi, kakor vsako leto. Dostop na Sv. Goro je lahek iu prijeten, razgled pa na "vse strani jako slikovit. Litijska podružnica je nedavno oskrbela nove markacije od savske postaje gor in po drugi strani dol na Zagorje. Ljubljanskim turistom priporočamo sledečo hvaležno turo: s prvim jutranjim vlakom 5.27 do postaje Sava, od tam na Sv. Goro 2 uri hoda po zložnih potih, nazaj pa dol po gozdu na Medijo-Izlake (1.14 ure) oziroma do medijskih toplic, kjer je ugodna prilika za kopelj in dobra restavracija, potem pa na Zagorje (2 uri) in z večernjim vlakom nazaj na Ljubljano, ali pa v toplicah prenočiti in zjutraj na Zagorje. Ob nedeljah se vedno lahko dobi tudi avto ali voz: od Glažute pa do postaje Zagorje pa vozi avto redno k vsakemu vlaku.
Izlet poštnih uslužbencev v Split. Pod protektoratom Zveze poštnih nameščencev in pod vodstvom zagrebške organizacije se jo priredil v dneh od 5. do 8. t. m. za organizirane poštne nameščence in njih družinske člane izlet v Split. Program izleta je naslednji: Izletniki iz vseh pokrajin so se zbrali 4. sept. v Zagrebu. Odhod po novi železniški progi z brzovlakom ob 18. uri iz Zagreba proti Splitu. Dne 5. sept. prihod v Split, odmor, ogled Splita in kopanje. Dne 6. sept. ob o. uri izlet iz Splita s parobrodom na otoke Vis, Komižo, Biščevo (tu ogled znamenite »modre jame«) in livar. Zvečer okrog 23. ure povratek v Split. Dne 7. septembra izlet v Trogir. Kaštel in na solinske razvaline. Dne 8. septembra odhod iz Splita proti domu. Bratska organizacija v Splitu preskrbi lokalo z znižano oskrbo 35 do 50 Din dnevno. Izletni odbor je prosil za četrtinsko vožnjo II. in III. razreda v osebnih in brzih vlakih na vseh železniških progah države do Splita in nazaj za dobo od 1. do 15. septembra t. 1. Tako bi stal izlet približno 600 Din z vožnjo in vso oskrbo vred. Poštnemu osebju in njihovim družinskim članom se je nudila na ta način ugodna prilika, da si ogledajo za razmeroma majhen denar novo železnico, Dalmacijo, otoke, lepo dalmatinsko obal iu sinjo Adrijo.
V. redni kongres Zveze farmacevtov v kraljevini SHS se prične jutri dne C. t. m, v Mariboru in traja naslednjega 7. iu 8. t. m. Po prijavah bo udeležba zelo velika in prava manifestacija uslužbenih farmacevtov za zboljšanje svojega stanu. Obravnavala se bodo važna vprašanja kot lekarniška zbornica, v kateri tvorijo kondicijouirujoči magistri farni, sekcijo B., slovesna proglasitev vstopa v mednarodno zvezo koudicijonirujočih lekarnarjev. Da se uredi gmotno stanje starejših od mlajših magistrov, zahtevajo »Plačilno blagajno«. Mesto dosedanjih dveh let univerzitetnega študija zahtevajo popolno enakost z drugimi akademskimi poklici, to je štiri leta univerze, enako naj bi se ludi reguliral dotok
Krojaški atelje
M. Pučnik
Tavčarjeva ul. 3
najboltSr. angleško »togo
prvovrstno delo
k farmaciji. Uslužbena farmacevti pristopijo tudi k > Zvezi zasebnih nameščencev«, sekcija Slovenija, ki je že dosedaj organizirana v >Zvezi društev priv. nameščencev za Slovenijo«. Uteguo se skleniti, da se sedež zvezne uprave iz Belgrada preseli v kako drugo mesto.
Vojna glasbena šola v Vršeu sprejme letos 130 pripravnikov. Dečki, v starosti 12 do 16 let, ki žele biti sprejeti v to šolo, naj se javijo do 20. septembra 1925 pri kapelniku godbe Dravske Divizijske oblasti (kasarna Kralja Petra, Poljanska cesta št. 40 v Ljubljani), kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
Ob začetku šole je za uvod v novo šolsko življenje najbolj priporočljivo berivo Zgodovinskih anekdot, ki dijaka na lahek način pripeljejo iz počitniškega mišljenja do resnega šolskega dela. Tretji zvezek je izšel pred par mesecu
Bogato so izplača prehoditi 26 stopnic v prvo nadstropje, kjer se kupijo najboljši modemi čevlji in nogavice najceneje samo pri »Voika«, Ljubljana, Krekov trg 10.
Pri glavobolu, omotici, tesnobi v prsih, utripanju srca segajte po staro preizkušeni grenčici »Franz-Josef«. Poročila višjih zdravnikov s klinik za želodčne in črevesne bolezni zaznamujejo, da jo > Franz-Josef «-voda prav izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 52QJ Čudovito, kaj vse izdelujejo dandanes Tz čokolade! Ni čuda, da postanejo premnogim vodena usta, ko ogledujejo razstavljene izdelke tovarne čokolade »Mirim« na velesejmu, paviljon »H«. Priznati moramo, da je tovarna dosegla v svojih izdelkih tako dovršenost, kakor malokatera.	5516
To ti je živahno okrog ogromnega stolpa, ki ga je zgradila tovarna »Pekatete« na velesejmu v paviljonu >E«1
Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. oktobra t. 1. in trajajo štiri mesece. Vpisovanja in prospekti v trgovini s pisarniškimi stroji Ant Rud. Legal & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! 5973
Krasne otroške in damske obleke priporoča Krištoiič - Bučar, Ljubljana.
Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenj. naročila ključavničarstvo Avg. Martinčič, Ljubljana. Rimska c. 14. Več v današnjem oglasu na zadnji strani.
»Buddha« čaj na velesejmu — oglejte si »H« paviljon št. 461—465.
Parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« ho za časa velesejma odprto vsaki dan od 7.—18. zvečer.
Danes
dne 8. septembra ob 3 popoldne priredi »Orel Krakovo-Trnovo
na letnem telovadišču za cerkvijo (Karunova ulica 14)
JAVNO TELOVADBO
. ..i pa koncert, prosto zabavo itd.
V slučaju slabega vremnea se vrši prireditev na praznik 8. septembra.
Iz Ljubljane.
i-, tni dan prestolonaslednika. Danes, v nedeljo 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vieočanslva prestolonaslednika Petra se bo v ljubljanski stolnici ob enajstih vršila cerkvena svečanost, ki se je bodo udeležile civilne in vojaške oblasti v Ljubljani.
Mladinski pisatelj Julij Slapšak, kojega sliko z družino prinaša današnji »Uustrirani Slovenec«, šolski upravitelj na manjšinski šoli v Ljubljani. Slika ga predstavlja v krogu svoje številne družine dne 2. julija 1925, ko je obhajal njegov prvorojeni sin Julij novo sveto mašo v cerkvici mater karmeličank na Selu pri Ljubljani. Prva hči Jerica je učiteljica v Hrastniku, druga Ana v Rcpnjah, tretja Dora je letos dovršila učiteljišče, ostali otroci so v srednjih šolah, dva še v osnovni šoli. Slap-šakov delež v življenju jc trpljenje. Dasi je moral ob svetovni vojni prvi dan k vojakom in je prejel od vojaške oblasti tri priznanja, bi bil vendar, od »prijatelja« obdolžen proti-avstrijskih dejanj, izročen v roke avstrijskemu rablju, da ga ni še pravočasno rešil takratni radovljiški okrajni glavar. Posebno še za maj-niške deklaracije vnet ljubitelj škofov ni dobil zaraelitega prej ponujane mu in zaradi šolanja otrok težko zaželjene službe pri deželnem odboru kot gasibki nadzornik. Pod PP-režimom je kljub odlični kvalifikaciji in 20 priznanjem za šolsko in izvenšolsko delovanje postal dne 24. januarja t. 1. — po 281etni definitivni službeni dobi — zopet začasen, in, ako se uporabi zanj člen 24. uradn. zakona, nima v tej lastnosti niti pravice do napredovanja niti do penzije. Za 15. avgusta mu je napovedana vdrugič deložacija naturalnega stanovanja. Dasi ne more preboleti, da ga lastni ljudje preganjajo, vendar kljub težkim preizkušnjam nc kloni duha in jc skoraj vedno dobre volje. Poročen v svetem letu 1900, v Marijinem mesecu majniku, je obhajal 28. maja letos — tudi v svetem letu — srebrno poroko. Želimo mu, da dočaka še tretje redno sveto leto in ob-
haja v Marijinem mesecu majniku leta 1950. še zlato porokol Naj živi nai vrli Slapšak in njegova vzorna družina!
»Orel« Krakovo-Trnovo vabi vse prijatelje orlovske misli na telovadno prireditev, ki jo priredi danes točno ob 3 popoldne na letnem telovadišču za trnovsko cerkvijo. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za Jom, ki ga nameravamo postaviti na tem prostoru, pričakujemo obilne udeležbe. — Bog živi-
Dva sejma. V Ljubljani imamo sedaj dva sejma, dva velika in lepa sejma. Eden je pod Tivolijem in nosi ponosno ime velesejem. Na ta sejem prihaja dnevno na stotine in tisoče ljudi, mnogo domačinov in še več tujcev in zlasti tujci dajejo velesejmu neko posebno oznako, ki pa je nima vsak rad. Trgovcem je dohod tujcev že všeč, to verjamemo, ker tujec je navadno tudi kupec. Kar nas je pa domačinov bolj stare vrste, ki poznamo le vsakdanje sejme na Vodnikovem trgu, kjer se da tako lepo in srčkano prepirati z okoliškimi kmeticami in mestnimi Krakovčanka-mi in Trnovčankami za vsako peresce solate in za vsako koreninjico peteršilja, se pa te dni radi ustavljamo pod onima dvema velikima kostanjema pred nekdanjo Mahrovo hišo in gledamo zadovoljno oni drugi semenj, ki ga vsako leto otvarja, vodi ii zaključuje naša šolska mladina pod protektoratom dveh ali treh prodajalcev sladoleda in prodajalcev turškega medu in raznih pokalic. Daleč preko zelenjadnega trga doli do mesarskih stojnic se razlegajo zategli klici: za prvo-o-o-o za tre-e-etjo-o-o... za osmo-o-o-o... Slavni knjižni trg v Lipskem naj se kar skrije pred ljubljanskim, toliko blaga, novega, celega, dobro ohranjenega ali pa tudi že obrabljenega in raztrganega in z učenimi komentarji ali pa s pikrimi opazkami opremljenega knjižnega blaga zneso razposajeni mladički, umerjeui osmošolci in nagajive srednješolke na naš lepi domači semenj nasproti obeh kostanjev pred Mahrovo hišo. Kdor mora doplačati, žalostno vleče iz žepa kovače, ki so bili v mislih in sklepih že zdavnaj namenjeni za sladoled in za kino, dobri in srečni trgovci pa si zadovoljno inanejo roke, ližejo sladoled in zob-ljejo grozdje, dve ali tri popoldanske kino-predstave pa kronajo kričečega barantanja polni dan. Kateri sejem je lepši, naš sejem ali velesejem?
Blagajna dclegocije ministrstva financ, Krekov" trg št. 1, bo dne 10., 11. in 12. septembra 1925 zaradi glasnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta.
Poštni urad Ljubljana 7. Da Šiška, ld šteje več tisoč prebivalcev, poštni urad silno pogreša, je jasno, ko beli dan. Posebno neprijetno je pošiljateljem in prejemnikom paketnih pošiljk, ker jih morajo tako daleč prinašati oziroma odnašati s pošte. No, kakor se čuje, dobe Šiskarji svojo pošto sigurno do 1. oktobra. Želeti je le, da najde poštna uprava primeren lokal in na primernem kraju, cla bo z zopet no otvoritvijo poštnega urada občinstvu kolikor mogoče ustreženo.
Umrla je hčerka krojaškega mojstra g. Josipa Globelnika, trgovka vajenka Mal-či Globelnik. Pogreb v nedeljo ob pol 3 popoldan z Gosposvetske ceste št. 13.
Potres. Zavod za meteorologijo in geodi-namiko na ljubljanskem vseučilišču nam poroča: Včeraj ob 8. uri 45 minut sta seizmo-grafa zabeležila v ljubljanskem zavodu za geodinamiko močen potres. Zagugali so se tudi predmeti v pisarni zavoda. Prosimo vse one, ki 6o potres čutili, da javijo to zavodu, predvsem oni gospodje, ki so dobili potresne tiskovine, pa bilo ludi negativno. Dopisi so poštnine prosti.
Privatni pouk francoskega in ruskega jezika po najuspešnejših metodah dajejo inteligentne dame. Pojasnila se dobe pri uprav-ništvu »Slovenca«.
Privatni pouk v klavirju po najuspešnejši metodi daje inteligentna gospa. Pojasnila pri upravništvu »Slovenca«.
Ljubljana brez češpelj. Na sadnem trgu nI bilo včeraj na prodaj niti ene češplje, čeprav je sedaj »med mašami« največja sezona za to sadje. Gospodinje in kuharice so hodile od zelenjadnega trga na sadni trg in zopet nazaj, pa niso našle drugega kakor porogljive nasmehe in zbadljive opazke prodajalcev in prodajalk. Zakaj češpelj na trgu ni bilo, tega mi ne vemo, slišali pa smo, da se zanima za to tržna oblast, ki hoče dognati vzrok popolnega pomanjkanja češpelj. Kakor izvemo, je bila tržna oblast določila za
češplje maksimalno ceno 4 Dih za kilogram, kar je tudi čisto pravično.
Poskusen samomor v Ljubljanici. Pri Jugoslovanski tiskarni je skočila v noči' od petka na soboto v Ljubljanico neka ženska. Ko je padla v. vodo, pa je pričela strašno klicati ma pomoč, da so se zbudili vsi stanovalci in so se prižgale luči po vseh hišah. Pritekla sta na breg Ljubljanice stražnik Putinja in pa eden uslužbencev Jugoslovanske tiskarne. Stražnik je vrgel v vodo velik tram, ki je priletel tako, da se ga je žena lahko takoj oprijela in se je na ta način obdržala na površju vode. Uslužbenec tiskarne pa je obvestil rešilno postajo. Prihiteli so gasilci, ki so s pomočjo lestev in vrvi končno potegnili žensko iz vode. Ugotovili so, da je to Frančiška Ambrožič, žena krojača na Zrinjskega cesti. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnico, kjer so jo oddelili na opazovalni oddelek, ker obstoja sum, da je izvršila žena to obupno dejanje v hipni duševni zmedenosti. Žena sama ni dala še nobenih pojasnil, pač pa je kričala, ko je bila v vodi, da so ji »moža zaklali.«
Iz štajerske.
Orlovski dan v Petrovčah. Dne 8. septembra bo mogočno razprostrl celjski in savinski Orel silne peruti in bo poletel v kras in ponos savinjske doline — v prijazne Petrovče. Tu hoče orlovska organizacija manifestirati za vzvišene svoje ideje, hoče pred vsem izpovedati svoje prepričanje. Ali naj bo to manifestacija samo mladinske organizacije? Ali ne bo s to mladino — cvetom slovenske zemlje — manifestirala tudi ostala mladina, manifestiral slovenski oče in mati in z njimi vsak prijatelj orlovske organizacije? Prihiteli bodo bratje iz slikovite šaleške in ponosne savinjske doline, da pozdravijo Orle celjske strani. Naj lx> to dan, praznik orlovske ideje, naj bo praznik organizirane orlovske mladine! Na svidenje v Petrovčali 8. septembra!
Težka železniška nesreča v Št. Ilju v Slov. goricah. Včeraj, 5. t. m. zjutraj se je pri Št. Ilju odtrgalo od tovornega vlaka nekaj vagonov, ki so drveli proti Špilju. V te vagone je v zgodnji jutranji uri zavozil drug. tovorni vlak, ki je vozil v nasprotni smeri. Pri trčenju so sg vagoni prevrnili in močno poškodovali. Poškodovana je bila tudi proga. Zjutraj ob 4 pa je brzovlak, ki je vozil iz Maribora proti Gradcu, zadel ob te razvaline in se močno poškodoval. En potnik je težko ranjen, 5 pa lahko. Promet je bil za nekaj časa ustavljen.
V Kapeli so slavili 100 letnico cerkve in 55 letnico mašništva domačega župnika gosp. Martina Meška. Pri tej priliki so blagoslovili tudi nov 14 centov težak zvon.
Kopeališce ]Lip5!s
Jesenska sezona jc pričela Uspešno zdravljenje, moderna oprema, zelo nitke cene. Popolni pension vključno dobra oskrba, kupki in stanovanje z vsemi taksami počenši od 1. sept. za uradnike in druge pooblaščence 50—90 dinarjev
a za vse ostale 60—105 dinarjev dnevno Natančnejša pojasnila daje
Uprava kopališča Lipik
IZ MARIBORA.
Tovariši delavci! V zadnjem momentu je telefoničnim potom ukinjena polovična vožnja vsem udeležencem delavskega dneva. Tovariši! Stanovska čast in zavest zahteva, da se s požrtvovalnostjo, s katero se itak gradi vse naše delo, v s i prijavljenci udeležite našega delavskega dneva, čigar program in sotrudniki jamčijo, da boste imeli največje koristi od teh dnil
Delavski dan v Mariboru, ki ga prireja SLS, seveda »Slov. Narodu« ni všeč iu je iz-pustil proti temu pristno buržujski članek, ki se mu pozna iz katerih krogov je prišel in ki je brez vsake socialne misli in brez naj-manjega socialnega čuta. Kaj piše »Slov. Narod« o stvareh, ld so mu popolnoma tuje? In kaj bo imel delavec od praznih fraz? Treba
Za časa
velesejma popust! - V moderni konfekciji
JOS. ROJINA - Ljubljana.
mu je dejansko pomagati, treba je z njim čutiti, treba ga je razumeti. V taboru »Slov. Naroda« vsega tega ni, zato naš delavec tam tudi nikoli nI iskal zavetja in ga nikoli ne bo. In zato ga tudi ni delavca, ki bi sploh bral »Narodove« članke.
V spomin padlim vojakovi. Mnogi so že pozabili, da je bila vojska, ld je prizadjala vsem narodom, posebno pa slovenskemu .a-rodu, neizmerno gorja. Vojska nam je pobrala nešteto naših najboljših siuov, pripeljala ohole tujce, ki so z mečem gospodarili in vladali po naši ljubi slovenski zemlji, na žalost veliki kos slovenske zemlje tudi obdržali. Mi pa, ki smo še ostali na tem lepem koščku slovenske zemlje, pa ne smemo hi tudi ne moremo pozabiti na vojsko, pozabiti pa ne smemo tudi na naše sinove, ki jih je pobrala svetovna vojna, in leže njih trupla po vseh bojiščih in počivališčih rajnih. Ker so nam bili dragi v življenju, naj nam bodo ljubi tudi po smrti. In ker jih nočemo pozabiti, ker njih duh živi med nami, hočemo pomagati, da odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminolim vojakom v Mariboru, z našo pomočjo, dovrši čimprej svoj načrt, da bo kinalo stal v Maribora, mogočen spomenik v slavo padlim vojakom, sinovom lepe bivše zelene Štajerske, da bodo imeli vojaki, pokopani na Pobrežju, lepo urejeno zadnje počivališče. Zato pa naj vsak, kdor jo prejel prošnjo in položnico, zanesljivo pošlje vsaj majhen prispevek v zgorajšen namen, ter tako počasti spomin padlih vojakov.
Osebna vest. Minister za socijalno politiko je imenovat g. Ernesta Telepečka za poduradnika državne posredovalnice dela v Maribora.
Poroke v Mariboru. Dne 5. t. m. so se poročili v stolnici: Dr. Vlado Muha, sodnik iz Ptuja z gdč. Vando T r o s t, zasebno uradnico; g. Alojz H r a š o v e c, zasebni uradnik z gdč. Ljudmilo L a c k n e r, zaseb-nico; g. Ivan Copetti, trgovec z g. Ano C o p e 11 i, trgovčevo vdovo. Dne 2. t. m. pa se je poročil v frančiškanski cerkvi gosp. Tischler Ernest, trgovec v Vilanju z gdč. Emo Planine, gostilničarjevo hčerko.
Matura na driavnem moškem učiteljišču. Na državnem moškem učiteljišču so se vršili 3. in 4. t. m. pod predsedstvom ravnatelja M. Pirca zrelostni izpiti, h katerim se je priglasilo 7 kandidatov. Zrelim so se proglasili: Čič Albin, Erker Milan, F u r e k Roman, Jaklič Milan, Krepek K. in S k e r b i n c Franjo. En kandidat je dobil ponavljalni izpit
Nov odbor ljudskega odra v Mariboru. Dne 1. t. m. se je vršila skupščina Ljudskega odra, na kateri se je napravil načrt za zi^ko delo in izvolila uprava s predsednikom gosp. B a r 1 e t o m Jožetom na čelu.

.' . a'.ni stroji edino elegantni, najtrpežr.ej.š', «atn tudi najcenejši samo pri
JOS. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana.
IZ CELJA.
Muzej je redno odprt ob nedeljah od V do 12 dopoldne.
Rec. večer Danilo Gorinšek — Žarko Arnšek. Vstopnice po 5 Din se dobijo v trgovini Sirupi in pri večerni blagajni. Večer se vrši v pondeljek, dne 7. septembn ob 20.
Gremij trgovcev obvešča vse interesente, da se obrazci za prijave k trgovsko-industrij-ski izložbi v O s i j e k u, ki se bo vršila od 10, do 18. oktobra 1925 dobijo v tajništvu gremija, Savinjsko nabrežje 7 (poslopje carinarnice). Legitimacije za obisk mednarodnih vzorčnih velesejmov na Dunaju in Gradcu pa se dobijo pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani.
Nevaren požiralec je stal včernj pred poroto. Josip Dvoršak, rojen 1882 v Sromljah pri Brežicah, je bil obtožen, da je zažgal dne 21. februarja
1924	Ani Krošelj na Okljukovi gori 19 prj Brežicah gospodarsko poslopjet vredno Din 75.000. Isti večer, par minut pozneje, je pa pričelo goreti v bližini gospodarsko poslopje Marije Krošelj št. 21. Zgoreli so hlevi in pod v vrednosti Din 50.000. S tem pa še ni bilo konca požara. Dne 19. aprila
1925	jo v noči zgorel vinski hram z vsebino vred, last Ane Krošelj, vreden Din 150.000. Ljudski glas je takoj osumil teb požigov Josipa Dvoršaka, kateri je tudi prišel že v letu 1924 v preiskavo. Tu so mu je nn podlagi pričevanja njegove žene, ki u/.iva doma zelo slab glas, posrečilo dokazati, da je bil ob času požara doma. Spomladi letošnjega leta sta bila oba, Josip in Marija Dvoršak, obdol-žena tatvine nekoga vina. Tu sta biln obsojena, a obenem so prišli v tem procesu na dan novi dokazi, ki so prignali sedaj Dvoršaka pred porotni-ko. Po svoji predzgodovini je tn zločinec skrajno nevaren človek. Bil je kaznovan že 19 krat in se ga vsi domači ljudje boje in ga smatrajo sposobnega vsakega dejanja. Njegova fiziognomija jo
pravi izraz zločinca. Glasom obtožnice je izvršitev svojih zločinov izpeljal z neverjetno rnfiniranostjo. Namen, ki ga je imel pri tem, je izvirni iz maščevanja do družine Krošelj, s katero je imel neko kazensko razpravo, v kateri ie podlegel. Po pričevanju lastno dekle je ravno v onem času, v katerem je požar nastal, bil po večerji eno uro odsoten. Oruga prifn, Terezija Boštele, ki stanuje v bližini posestva Ano Krošeli, ie izDOvedala, da
!e ob Izbruhu požara hitela na pomoč in da je ▼ »lifini požara zagledala Dvoršaka, kako je bežal iz poti v trsje, ko ga je zagledala. Tudi I. Baličič ga je videl v bližini požara. Vse to pa Dvoršai taji in pravi, da je šel v svojo klet po vino. Tudi dne 10. aprila 1925 je osumljen Dvoršak izvršenega požara. Značilno jo. namreč to, da so vsi ti požari nastali na večer onih dni, ko sta bila Dvor-lakova pred sodiščem radi tatvin proti udeleženim poškodovancem kaznovana. Pri razpravi je skušal Dvoršak z raznimi alibi-dokazi porotnike prepričati, da ni on požigalec. Jokal se je in prosil porotnike kleče usmiljenja. Porotniki so pa vprašanja potrdili, tako da ga je sodni dvor obsodil na iosmrtno ječo.
Poslednji dan porote se je zagovarjal Ivan flaj&ek iz Ponikve pri Grobelnem radi_ goljufije In umora. Čas po prevratu je bil za obtoženca zelo osodepoln. Pri vojakih je služil za narednika in je vsled njegove strogosti in brezobzirnosti napram podloženih mu fantov zadobil pri višjih zaupanje. Polagoma je došel k provijantnemu oddelku, kjer je začel kupovati živež. Tu je videl, da se da s to kupčijo zaslužiti in je hotel isto nadaljevati tudi po prevratu. A ni imel ne denarja ne blaga. Zato je pričel kupčevati brez prvega in brez drugega Ta kupčija ga je dovedla v zvezo s trgovcem Karlotn Sarja v Mariboru in železniškim uradnikom Josipom Joštom v Celju. Iz obeh je izvabil mescea februarja 1919 zneske po Din 2SOO. Med tem ko prvi zadeve ni policijsko zasledoval, je vzel drugi stvar bolj resno v roke. Temu je namreč prodal 1000 kg masti po K 30 Iz obeh je izvabil meseca februarja 1919 zneske Din 2500. Ker masti od nobenega kraja ai bilo, ga je Jošt pričel prijemati, ta se je pa izgovarjal, da mu njegov dobavitelj masti ni dobavi). Na vprašanje, kje na.i bi bil ta dobavitelj, je Gajšek odgovoril, da stanuje v Grobelnem. Na Joštovo prigovarjanje se ie Gajšek odločil, da gresta pogledat v Grobelno, kaj je s tem trgovcem. Na ti-homa je pa Jošt vzel s seboj detektiva Ivana Ri-bariča, ker je sumil, da ga hoče Gajšek goljufati in ga je hotel dati pri tem aretirati. GajŠeku je pa Jošt detektiva predstavil kot trgovca, ki je kupil od Jo':a mast, katero je Gajšek Joštu prodal. Ko pridejo dne 28. marca 1910 vsi trije v Grobelno, ni bilo seveda nikjer onega namišljenega prodajalca masti. Pri tem sta mu detektiv in Jošt prigovarjala, da naj denar vrne. Ker denarja v Grobelnem ni dobil, je Gajšek obljubil, da bo zadevo v Celju poravnal in predlagal, da se naj vsi trije peljejo v Celje. Na to so vsi pristali in stopili ob 11 dopoldne ua vlak, ki pelje proti Celju. Ko se je pa pričel vlak že naprej pomikati, je Gajšek hitro skočil iz vlaka in hotel uteči. Takoj za njim ie skočil iz vlaka tudi detektiv Ri-barič, ga aretiral in odpeljal v Čakalnico. Tu se je dogodila ona nesreča, o kateri je svoiečasno vse govorilo. Slišala sta se dva poka. ua kar je pri-hitel iz čakalnice težko ranjeni Ribarič, ki je kričal na pomoč, Gajšek pa je pri drugih vratih ušel proti gozdu. Ribarič je bil ranjen dvakrat v trebuh in ie še pred svojo smrtjo izpovedal, da te Joštu napovedal v čakalnici ponovno aretacijo in mu pre-ledovol žepe. V enem žepu je našel 700 K densrii. katere je hotel prešteti. V tem momentu cds,''.oSi Gajšek dva koraka nazaj, potegne iz notranjega žepa svoj revolver in dvakrat ustreli proti delektfvove-mu trebuhu. Ribarič je dan nato v bolnici v Celju umrl Po izvršenem zločinu je Gajšek ušel mimo Maribora v Avstrijo, kjer se je skrival celili Test let. Tam je preživljal hude ča6e. Prvotno se je preživljal kot delavec, nato je pa spet pričel krasti in goljufati, tako da je prestal v letih 1G20 in 1922 dvakrat kazen težke ječe po 9 mesecev. Seveda ne pod svojim imenom, temveč pod imenom Johann Bergmann in Johaan March. Ko je dobil pozneje kot oskrbnik stalno službo, je prišel v Volfsberg na Koroškem, kjer se ie tudi poročil z neko domačinko. Živel je mirno in srečno, povedal svoji ženi, da ie njegovo pravo ime Gajšek, in vse ie kazalo, da zločinec ne bo prišel v roke pra,rici. A vendar so ga končno privedli meseca junija v celjske zapore. Pri razpravi pred porotniki se je Gajšek zagovarjal, da nI ustrelil detektiva. V čakalnici sta se namreč pričela z Ribaričem. o katerem ie še vedno mislil, da je trgovec z mastjo, ruvati in pri tem se je baje sprožil revolver tako nesrečno, da je zadel Ribariča v trebuh. Porotniki so vprašanje glede umora zanikali, potrdili pa vprašanje glede nboja, nakar ie bil Gajšek obsojen na sodom let težke ječe.
POVODENJ.
V noči od četrtka na petek je bil med silnim pišem naliv, kakor ga redko doživimo. Deževalo je skoro neprenehoma do pol 12 dopoldne. Posledica temu je bilo seveda splošno naraščanj« vode: Savinje, Sušnice in Voglnine. Vendar pa še ob 10 dopoldne struge niso bile polne, dasi so razna plavajoča bruna naznanjala prihod velikih vodnih mas. Najprej so pričeli otroci z lovom buč in desk, katere je donašaJa Sušnica. Stoječi na brvi so z velikim vriščem, v zabavo vseh radovednežev naokrog, tekali po vedno bolj naraščajoči vodi, se prepirali za razne kose in spravljali plen na varno mesto. Tudi danes smo videli, da vzgledi vlečejo, in po vzorcu mladine so pričeli tudi odrasli z lovom desk in brun. katere je nesla Savinja v ogromnih valovih. Opremljeni z dolgimi drogi, na koncih z zanjko iz žice, so lovili deske tn hlode, če je bil plen le pretežak. so »plezali drzneži po ogrodju mostu, oziroma brvi preko Savinje in privezali ulovljene predmete z vrvmi Središče vsem tem prizorom je bila brv preko Savinje v mestni park. Zbralo se je tekom časa doka; radovednega občinstva iu navdušenih športnikov, ki so mesto rib lovili kole in deske. V savinjskem kopališču mestne občine je usluž-beni personal i mrzliiuo naglico spravljal opremo kabin, zrcala in perilo na varno, kajti že je pljuskala voda ob ograji iu zanašala lahke valove proti vhodom kabin. Spodnji del parka ob Kapucinskem mostu je že dopoldne preplavljala do gležnja globoka voda. Vodostajno kazalo je kazalo 2.80 m nad ničlo.
Približno ob 2 popoldne je voda še bolj narasti a in prej le deloma poplavljena Glazija ob Ljubljanski cesti je stala globoko pod vodo. Ogromne množine vode, ki so se valile proti Savinji, oiso mogle več odtekati. Svet okrog gimnazije in ea vojašnico kralja Petra se je v kratkem času iz-premenil v jezero. Voda se je razlila preko Ljubljanske ceste in s tem zaprla pot pešcem, namenjo nim proti Žalcu. Vendar pa to m oviralo vojaške straže, ki je mirno korakala na izmeno skozi vodo tja in nazaj. Otroci so imeli seveda največjo zabavo. Najprej je padel na opolzki costi kolesar v eodo, poleni pa so dirjali vojaški konji in škropili oa vse strani. Avtomobili so povzročali prave vodomete in radovedneži so prišli na svoj račun.
Medtem pa se je na brvi v mestni park zbralo |e več občinstva, kajti vsakdo je hotel videti ogromne valove šumeče Savinje. Staro in mlado je lovilo za stavo. Toliko ljudi še menda ni stalo aikdar na brvi. Vsi so tako napeto zrli na vodno površino, da niso opazili prihod policije, ki je v kratkem času izpraznila most in s tem ustavila nadaljnji lov. žal je tudi vsled tega izgubila slik« na umimivosti,
Vodostajno kazalo ja kazalo na S, ko je pričela pritekati voda tudi v zgornji del parka. V lahkih potočkih so žuboreli valovi po potih io se stekali v vedno večje jezero.
Na Lavi pa je med tem časom prestopila Sušnica tudi na levi strani bregove in poplavila cesto ob bolnici. Stanovanje šefa bakterijološke stanice je bilo poplavljeno in tudi v vežah drugih hiš ob Sušnici je vedno višje naraščala voda, dokler ni ob pol 7 zvečer dosegla viška. Na vrtu bolnice so se pojavili izvirki in polagoma polnili kleti. Okoličani so bežali iz mesta in gazili go mrzli vodi. Elegantne dame in preproste kmečke ženice so sezule obutev in gazile proti domu. Bil je komičen pogled za neudeležence in neprizadete, za ostale pa najmanj neprijetna situacija.
Ob 8 zvečer je voda že za par centimetrov padla. Že v poznem mraku je vročekrvnež preplaval glazijo, redek športni dogodek, ki je zato vreden, da se na tem mestu zabeleži-
K sreči je večji del hmelja že obran, ker sicer bi bila kalastrofa še večja. Vendar pa ta po-vodenj in po njej povzročena škoda zopet apelira na merodajno oblast da počne tudi v spodnji Savinjski dolini z regulacijo. Poplave v zadnjih letih so pogosteje kot poprej in morebitna regulacija bi gotovo manj stala kot vsakoletne poplave in po njih povzročena škoda. Povečati pa bi se morali tudi jarki in prekopi ob savinjski železnici, katere nasip najbolj ovira hitro odtekanje voda in povzroča v nemali meri ono vlago in močvirno klimo okrog Celja. Ni namreč dovolj, če sloves Celja kot letovišče ohranimo, nikakor, povzdigniti ga moramo iu ravno skrb za zdravo podnebje in in okolico je najboljša propaganda.
Spccielno za gospode DUHOVNIKE nudi najceneje
zimske suknje, dežne Hu-
za 10% popusta
-m: ■.
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in neoreraoč-Ijirega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
FRAN LUKIČ — Pred škofijo štev. 19.
bertus-plašče
IZ TRBOVELJ,
Prakticiranje pri sprejemu v delo. Ko je včeraj neki tukajšnji domačin prosil na za-padnem okrožju za delo, se ga ni sprejelo z motivacijo, da se ne potrebuje, delavcev-. Ko je pa ta delavec še malo čakal pred pisarno, pride neki tujec, in dobil je takoj delo. Ali je to prav? '
Ministrska komisija :a rudnike se nam obeta od političnih strani v teku 1C—14 dni.
Deputacija se je mudila te dni v Ljubljani pri velikem županu, da se razreši sedanji in imenuje novi gereut.
Nesreča. Pod odrivač lokomotive je padel rudar Bervar Antou iz dnevnega odkopa ja Doberni in si pri tem zlomil desno nogo.
Plaz na dnevnem odkopu Doberna. Po hudem deževju so nastali na Doberni plazovi, ki ogrožajo, da se delni obrat začasno ustavi. Zgornji bager je deloma zasut, nova glavna železnica., ki je bila šele prejšnji mesec kolav-dirana je tudi v bližini spodnjega bagerja raztrgana, in je plaz odnesel pri tej železnici tudi štiri vagone. Plazovje se najbolj razširja med spodnjim bagerjem in novim vrtiljakom. Delavstvo je pridno na delu, da reši. kar se rešiti da. Tudi oa dnevnem odkopu obrata r. Nežac dela plazovje veliko škodo. Tu se je počela pa zgornja plast zemlje premikati proti nižje ležečim etažam. Tudi tu je obrat ogrožen.
fz ostale Ji
Nov kolodvor v Vel. Bečkereku. — Za zgradbo novega kolodvora v Vel. Bečkereku je vlada dovolda kredit 20 milijonov Din.
Nevihte v Srbiji in Rosni Okoli Vranje je napravila več. ur trajajoča nevihta silno škodo. Tudi okoli Kladruka, Drenove in Gornjega sela je na polju mnogo škode. Okoli Bosanskega Grahova pri Travniku pa je vihar opustošil 10 vasi. Posebno veliko škodo je napravil vihar v Marinkoveu, kjer je podrl 10 hiš. Poškodovanih je tudi več. ljudi.
Za časnikarja se je izdajal v Belgradu, v Vel. Bečkereku in v Novem Sadu neki Josip Obradovič, ki pa nikdar ni bil časnikar, ampak jako premeten slepar, ki je živel samo od neštevilnih goljufij. Sedaj ga zasleduje policija.
KateSietski vestnik.
jKatalogi, očrtani z rubrikami in razpre-delbaini kakor jih rabijo katehetje, se dobe v prodajalni K- T. D. (Ničman v Ljubljani) v različnem obsegu: za 320 učencev (6 Din), za 640 učencev (8 Din), za 800 učencev (10 dinarjev), za 1120 učencev (12 Din).
Na meščanskih šolah bo po zatrdilu iz kroga naših zastopnikov v Belgradu ostalo isto število ur, kakor doslej. (Kaj pa naj doseže katehet z eno tedensko uro, ki bo pa še tuintam odpadla, če ima v razredu nad 50 glav!) Dokler pa ne pride rešitev na papirju, bi bilo treba v 1. in 2. meščanskem razredu računati samo z eno uro na teden. Bo toroj z učnim redom dvakratno mučno in dolgotrajno delo, če se stvar ne reši danes ah jutri.
Za tretji osnovni razred se nasvetuje to-le: Ker še ni izdelan novi katekizem, naj se katehetje, kjer morejo, ravnajo po knjižici >Kršč. nauk za prvence«, I. izdaja. Zgodbe so bolj ah manj otrokom že znane; nanje sc naveže nekoliko več verskega nauka, kakor v drugem razredu. — Kdor si pa pomaga z velikim katekizmom, naj povzame iz celote glavne stvari, ki so za to starost bolj važne in potrebne.
Načrt ta itirirairedne meščanske šole ie na razpolago pri tajništvu katehetskega društva v Ljubljani, Pred škofijo 6. Kdor ga želi, naj pošlje v pismu 4 Din. — Ako ostane pri nesreči ene tedenske ure (v 1. in 2. razredu) —- t£®ba tvarino Drim&rno skrčiti,
Kralj Aleksander na velesejmu.
Ze dopoldne se je raznesla po Ljubljani vest, da pride na velesejem popoldne Nj. Vel. kralj Aleksander. Ob 3 popoldne že so se začeli zbirati pred sejmiščem ljudje. Ob 4.45 se je pripeljal kralj Aleksander s princem Pavlom. V spremstvu kralja so bili: Stevan Hadžič, 1. kraljevi adjutant in arm. general, Panta Gavrilovič, ministei dvora in pooblaščeni minister v Atenah, kav. polkovnik VeJimir Dimitrijevič, upravnik dvora in kapetan I. r. ord. oficir Janko Pogačnik. Mnogoštevilno zbrano ljudstvo, ki je stalo pred vhodom v Velesejem, je kralju priredilo spontane burne in prisrčne ovacije.
Nato si je kralj, potem ko se je vpisal v spominsko knjigo ogledal posamezne paviljone. Podrobnosti žal ne moremo poročati, ker so gotovi faktorji iz nam neznanih in ne-umljivih razlogov smatrali za potrebno onemogočiti tudi poročevalcem listov slediti poteku obiska Njegovega Veličanstva.
Po pregledu paviljonov je kralj, kakor smo čuli, izrazil svoje zadovoljstvo nad napredkom naše industrije in trgovine od njegovega zadnjega obiska sem, kakor tudi o lepo urejenih kojah in paviljonih. Zelo ugoden vtis je bil zlasti, ko so ljudje navdušeno klicali: »Zivioc, čim se je pojavil na presledku paviljonov.
Nato se je kralj odpeljal ob 6. uri nazaj na Bled.
SOBOTA.
Danes je obiskalo sejem po približno cenitvi okoli 8000 ljudi. Kakor je razvidno iz liste tujcev, katerim je stanovanjski urad velesejma preskrbel stanovanja, jih je teh od 4. t. m. prišlo okoli 5000. Glavni dotok je še pričako ati. Danes je obiskal sejem zelo mnogo kmetovalcev iz okolice. Izmed inozemcev je omeniti, da so prišli največ iz Italije, Avstrije in Nemčije. Med drugimi so zastopana mesta: Bolgona, Gradec, Praga, Monakovo, Trst, London itd.
Za nedeljo je pričakovati velikega obiska. Opozarjamo na živinorejsko razstavo, ki se otvori v nedeljo ob 9, premo vanje pa se vrši popoldne.
Umetno vrtnarstvo na leto&u.ioin relw.ejmu. Domači in tuji posetniki so posebno ugodno iz-nenadeni, ko vstopijo na sejmišče in jih takoj pri vhodu presenetijo bujni cvetlični nasadi, ki se vlačejo skozi celi stari del sejmisca do češkoslovaškega paviljona. Ti nasadi so posebnost Ljub-! ljanskega velesejma, ki je drugi velesejmi nimajo. Posebno pozornost vzbuja cvetlični aranžma z grbom mesta Ljubljane, sestavljen iz samih alther-nanter, ešever in spergul. Ostale gredice so obrobljene z izbranimi vrtnicami, ki so vse v bujnem cvetju. Vse to je delo naše ugledne domače vrtnarske tvrdke A. Ferant, Ljubljana, kateri gre vsa čast in priznanje, da se je tako zavzela in pomagala dvigniti celotni utis sejmišča.
Tovarna nogavic in pletenin M. Franzl in sinovi, Ljubljana, Privoz 10, je razstavila tudi letos na velesejmu v paviljonu I, koja 570, vzorce najsolidnejsih izdelkov nogavic, bluz, jumperjev, pletov itd. Ta tvrdka je prva, ki je uvozila že leta 18S8 pri nas plelilne stroje in obstoja torej že nad 37 let Vsled svoje soliduosti v cenah in izvršitvi je znana po vsej državi in daje vsakdo njenim izdelkom prednost pred izdelki, ki se uvažajo iz tujine k nam. Varstvena znamka tvrdke je »Mefisc.
Nadrobna razprodaja razstavljenih predmetov. Kakor nam poročajo, je uprava velesejma na željo obiskovalcev dovolila, da se vrši v pondeljek in torek detajlna razprodaja vzorcev. V tej razprodaji se bo dalo po nizki ceni dobiti marši- i katero blago.
Ekspozitura velesejmskcga urada ▼ Skoplju. Ker vlada glede ekspoziture veJesejmskega urada v Skoplju veliko interesiranje, je vodstvo te ekspoziture, ki se nahaja sedaj v Ljubljani, pripravljeno dati onim, ki se zanimajo za trgovske stike z Macedonijo, vse potrebne informacije. Povprašati je pri velesejmskem uradu.
Industrija železnega pohištva. Med razstav- , ljalci se nahaja tudi letos tvrdka »Zmaj< iz Zagreba, ki je, kakor čujemo, sklenila letos veliko več naročil nego na lanskem velesejmu.
And. Jakil, tovarna kož in čevljev, d. d. v Karlovcu, je razstavil na velesejmu v paviljonu I svoje solidne izdelke itd.
Chomotechna, d. z 0. z., razstavlja v lastnem paviljonu desinfekcijska sredstva: Sanitol, Sano-forin, Saneolin, preparate za pokončavanje škodljivcev na sadnem drevju: Arborin, gosenični lep, nadalje mazavo milo, cepilno smolo itd. Izdelki so prvovrstne kvalitete. Ker so tudi cene zmerne, je uvoz konkurenčnih preparatov (lizol, lizoform, kreolin, dendrin itd 1 iz inozemstva popolnoma nepotreben. Domača tvrdka, ki se lepo razvija, ima svoje poslovne prostore v Ljubljani, Mestni trg 10.
• • •
Poljska in njen gospodarski pomen. Od zagrebške trgovske in obrtniške zbornice smo prejeli brošuro z gornjim naslovom. Svrlia te brošure je informirati naše gospodarske kroge in ostalo javnost o gospodarskem stanju republike Poljske. Brošura vsebuje važon statistični materija!, katerega razvrstitev omogoča čitatelju stvorih si realno sliko o današni Poljski. Obdelan je zgodovinski razvoj Poljske, nato geografski položaj in populacija, državno ustrojstvo, šolstvo in publicistika, zunanja trgovina, rudarstvo, iudustrija, polje- j delstvo in živinoreja, promet, denarstvo, dr- , žavne finance in oknčno državni dolgovi. Na kratko je obdelana tudi valutna reforma in sanacija poljskih financ.
Stanje posevkov v prvi polovici avgu-tia t .1. Iz uradnega poročila poljedelskega ministrstva o stanju posevkov v dobi od 1. do 15. j avgusta t 1. posnemamo sledeče: Splošno sta- j uje gosevkov je zelo dobro (2}. Med ciobrim j
(3) in zelo dobrim (2) je stanje v ljubljanski in mariborski oblasti. Žetev žita je zaključena. Ravno se vrši žetev ovsa. Mlačva izkazuje zelo dobre rezultate. 2etev lanu in konoplje je zaključena; pridelek je dober. Sadje, kolikor ga je, je v dobrem stanju. V vinogradih se peronospora in oidij širita v manjši meri. Stanje živine je povoljno. Hrane je dosti in sicer je dosti zelo dobre sočne, zelene in zrnate hrane.
Kartel tvornic za popravo vagonov. Iz Belgrada ;>oročajo, da se pogajajo domače tvornice vagonov za sklenitev kartela.
Deklasifikacija lesa pri izvozu. Kakor javljajo iz Belgrada. je min. za promet podaljšal do 31. avg. t. 1. veljavno deklasifikacijo lesa pri izvozu ua zahtevo lesne industrije do 1. oktobra t. 1.
Sladkorna pesa. v Jugoslaviji. Po cenitvah strokovnjakov je letos kidtivi ranih s sladkorno peso v Jugoslaviij 36.000 ha napram 52.000 ha lani. Produkcijo sladkorja v kampanji 1925/26 cenijo na 100.000 ton, medtem ko je v kampanji 1924/25 znašala 142.000 ton
Kartel jugoslovanskih in mažarskib tvornic za umetna gnojila. Kakor poročajo iz Budimpešte, je v resnici prišlo do kartela jugoslovanskih in mažarskib tvornic umetnih gnojil. Kakor izvemo, gre tu samo za jugoslovansko Kornico ^Danica* v Zagrebu. Kondicije kartela je sprejela tudi mažarska državna tvornica v Magyarovar. Kartel je ugotovil cene tako, da je inozemska konkurenca izklju-čena. Pri uvozu umetnih gnojil v Mažarsko je plačati 1 zlato krono carine poleg transportnih stroškov iu s lo obremenitvijo je uvoz oz. plasiranje onemogočeno.
Znižanje diskonta v Avstriji. Po poročilih z Dunaja je avstrijska Narodna banka znižala diskontno obrestno mero od 10 na 9 odstotkov.
Kriza v italijanski sladkorni ihdustriii.
> Prager Presse«' poroča iz Trsia, da se nahaja italijanska sladkorna industrija v težki krizi. Od 53 tvornic sladkorja miruje 18. Zaradi davčne obremenitve italijanska sladkorna industrija ne more konkurirati z inozemstvom in s tem je razlagati, da je znašal uvoz sladkorja v Italijo od 1. avgusta 1924 do 30. junija t. 1. 1,050.000 stotov. Za ta import je plačala Italija ca. 2 milijona funtov šterlin-gov. V Italiji sami pa je na zalogi še 1,070.000 met stotov italijanskega sladkorja. Finančni minister Volpi bo v ministrskem svetu stavil predloge za izboljšanje položaja italijanske sladkorne industrije.
5. septembra 1925.
DENAR.
Zagreb. V današnjem prostem prometu sa bili sledeči tečaji: Italija 226.25 ( 224.10-226.50), London 273.50 (272.23—274.28), Newyork 56.30 (55.93—5a53), Pariz 266 (263.50-267.50). Praga 167.50 (165.85—167.85). Dunaj 7.97 (7.89 —7.99), Curih 10.90 (10.81—10.92).
Curih. (Predborza.) Belgrad 9.20 (i).20). Berlin 123.15 (123.25), Italija 20.80 ( 20.65), London 25.11 (25.09). Newvork 517.S0 (517.50). Pariz 24-30 (24.2?> i. Praga 15.36 (15.32).
PERILO
vsakovrstno, dobiš najceneje p' -dkl
LOŽAR *. BIZJAK
LJUBLJANA :-! Sv. Petra ceste štev. 20.
Razstavljeno češko in angleško sukno rs rr<ošk<. obleke, in damske kostume ra -
na Ljubljanskem vzorčnim velesejmu — paviljon »H« štev. 427—431.
se t>o od danes naprej prodajalo na drobno po
JOT- neverjetno nizkih ccnah. '"^t. Kdor si hoče pri nakupu obleke ali kostuma ror.o. go denarja prihraniti, naj nc zamudi ugod. prilike!
PREPRIČAJTE SE!	OGLEJTE ?I CRNl"!
Zadnji dan! Ste fi pozabili na kaj
7
Ce potrebujete kak oblačilni predmet, perilo, modne, potrebščine itd., pohitite na vclesejeta — paviljon »I« št. 615—617 — kjer dobite priznano dobro blago kar najceneje.
najboljši in vendar najcenejši stro) rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje.
J. Goreč, Ljub3»araa
palača Ljubljanske kreditne banke
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov caj.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. 0. Vilfan, Zagreb, Ilica 204
V boju zoper grižo
in druge nslezljivc bolezni je najuspešnejše dcs> infekcijsko (razkuzcvalno) sredstvo »SANITOL«. Zivžiti sredstva ne smeš! - Dobi sc v vseh lekarnah in drogerijah. — Izdeluje ga
"Chemotechna«. Ljubljana, Mestni trii 10.
Delu
f.. i & 1
(K mariborskima delavskima dnevoma 7. in 8. septembra 1925.)
Dr. J. E. Krek.
1 Šed!vy:
Naloga krščanskega socializma v Jugoslaviji.
Življenje nam je dokazalo bolj kakor vse učene knjige in razprave, da komunizem in socialna demokracija ne odgovarjala instinktu jugoslovanskega delavstva. Delavski voditelji namreč niso bili kos svoji nalogi in niso znali socializma prdagoditi zgodovinskemu razvoju in duši svojega ljudstva. Rapidno padanje komunističnih in socialnodemokratskih glasov pri državnozborskih volitvah zato ne pomeni zadovoljnosti delavcev s krivicami kapitalističnega družabnega reda. Le to se da sklepati iz teh in mnogih drugih pojavov, da bi se delavci radi oprijeli nečesa novega, kar bi odgovarjalo njihovim težnjam, njihovemu narodnemu značaju iu bi upoštevalo njihovo lastno osebnost. A samo z velikansko požrtvovalnostjo. z nesebičnostjo in z brezobzirnostjo na levo iu desno prepojena ljubezen bi mogla uspešno združiti delavske množice in jim pripomoči zakonitim potem do pravic, ki jim gredo. Na kršč. socializmu je sedaj red, da pokaže v življenju svojo pravico do obstoja v Jugoslaviji. Za uspešno širjenje kr.šč. socializma je prvi pogoj, da najde dovolj sposobnih in nesebičnih oznanjevalcev v inteligentnih krogih in da se prilagodi vsem narodnim individualnostim. Prištudirati bo treba kulturnozgodovinski razvoj ter doumeti bistvo v ori-jentalnem ali zapadnem kulturnem duhu vzrastle narodne duše. V tem oziru čaka glavna naloga Slovence, kjer se je krščanski socializem že precej ukoreninil.
Delo za širjenje krščanskega socializma izven mej Slovenije bi prineslo tudi več razumevanja za naše delavske organizacije. Nove metode bi rodilo že podpiranje krščanskega socialnega gibanja na Hrvatskem, kjer je tako veliko pomanjkanje moči in se stavijo temu tako izrazito krščanskemu gibanju zapreke celo tam, kjer bi se najmanj pričakovalo. Razširjanje med Srbi, kjer živi delavstvo v mnogo hujših razmerah ko pri nas, bi prepričalo naše delavce, kako 11111050 so že storile zanj organizacije. Kakor hitro bi prodrl kršč. socializem na Vzhod, bi moral poieg materialne strani še bolj povdarjali duševno plat. Stanovska izobrazba, naslonjena na zdrave temelje narodne preteklosti in na narodne običaje, bo igrala veliko vlogo v krščanskem socialnem gibanju na Vzhodu. Vsi vzhodni narodi namreč nekako podcenjujejo telo.
Vzajemnost med delavstvom v Jugoslaviji je nujno potrebna. Kajti samo z združenimi močmi je mogoče priti kapitalizmu v naši državi do živega. V Srbiji in na Hrvatskem je pa sedaj odpor proti kapitalističnemu izžema-nju tako malenkosten, da mu še tako strnjene vrste slovenskega delavstva ne morejo odole-ti. Popustljivost in slabost delavstva v eni pokrajini daje dobro organiziranemu kapitalizmu pogum, da nastopi z večjo smelostjo nasproti delavskim pravicam tudi v drugih pokrajinah. Manjša izobrazba in premajhna odločnost srbo-hrvatskega delavstva je dala jugoslovanskemu kapitalizmu trdne temelje in tako škodovala tudi slovenskemu delavstvu. Na drug' strani pa so pridobitve slovenskih delavcev postale nesigurne, ker jih njihovi srbski in hrvatski tovariši ne znajo dovolj ceniti in čuvati. Mnogo bi več moglo doseči slovensko delav stvo, če bi bili delavci v prestolnici dobro organizirani. Vladi pač ni nič tako neljubo kot veliki protestni shodi in obhodi v prestolnici pred zastopniki tujih držav in pred očmi tujih finančnikov, ki pazno zasledujejo vsako valovanje v gospodarskem in socialnem življenju.
Deistvo je, da bo slovensko delavstvo vedno bolj navezano na svoje ostale tovariše v Jugoslaviji. Osrednja lega Belgrada, izvan-redno ugodne vodne, železniške in z rak op lovne zveze, gospodarska in politična moč bel-grajskih bankokratov bodo podpirali njihove težnje po centralizaciji industrije v državni prestolnici. Vodne sile nudijo ceneno gonilno Bilo. planine pa skrivajo ogromno bogastvo večinoma še neizkopanih rudnih zakladov. Med razmeroma na nizki stopinji civilizacije stoječim ljudstvom pn si bo industrija lahko ustvarila dobro tržišče za svoje izdelke. Srbsko in hrvatsko delavstvo je sicer manj inici-jativno, manj vestno in bolj komodno, loda tudi bolj po ceni. Z dobrimi in energičnimi preddelavd in nadzorniki pa se jih prisili k veliki vztrajnosti. Tako se l>o v Srbiji začela čim dalje l>olj razvijati industrija. Srbsko delavstvo bo v državi odločilne važnosti. Usodna napaka bi bila šele takrat začeti sirili krščanske socialne ideje. Tedaj bi bilo potrebno boriti se za marsikatero pravico, ki je še sedaj v delavskih rokah. Pomanjkanje, dela v Sloveniji bo zlasti kvalificirane delavce navajalo iv Srbijo. Cim bolj bodo medtem že tudi v Srbiji in Hrvatski zavladala krščanska social-
na načela in se uveljavila stanovska izobrazba. temboljše bodo tudi razmere za Slovence. Zato naj se krščanski socializem sa bolj pori uševi in naj prodira na Vzhod!
Dr. Josip Jeraj:
Najbolj pereče vprašanje v delavski organizaciji je vprašanje delavske izobrazbe. Po tem, kako bo znala naša Strokovna zveza dajati delavstvu pravo izobrazbo, se bodo ravnali tudi njeni gospodarski, kulturni in politični uspehi. Trajne uspehe morejo doseči le izobraženi, kulturni ljudje. Vprašanje nastane, v kakem smislu se naj izobrazuje naše delavstvo?
Preden odgovorimo na lo vprašanje, moramo vedeti, kaj je sploh izobrazba!
Izobrazba ni isto kakor znanje, izobraževati koga se tudi nc pravi ga podučevati. Izobrazba ni posredovanje čisto novih resnic, temveč oblikovanje tega, kar je žc tu, razvijanje organičnih sil, ki so dano v kali. Rastlina se razvije, izobrazi iz semena, i z otroka sc razvije mož. Izobrazba je torej organiena rast, razvoj danega počela do polnosti. Človeka izobraziti se zatorej pravi vsemu njemu lastne sile razviti do polnega moža.
Napačno je torej, če kdo mis'i, da zadostuje samo podučevanje, ali sprejemanje ma-nja za izobrazbo. Če bi bilo to res, potem bi bil najbolj izobražen ''rti, ki >•* največ znanja natrpanega v glavi. To pa ni rec! Saj že v navadr.am življenju ne imenucmo o+rora izobraženega, čeravno ima že toliko znanja Ne zadostuje torej za izobrazbo imeti goMVo količino znarjs, temveč treba zunanje znanje znotraj prekuhati, sprejeti v svojo bst, im?ti možnost nasproti sprejetemu znanju tudi svobodno stališče zastopati. Izobražen postane človek, kadar izobrazba postane njegova notranja lasi, da pospešuje njegovo iasi.no bistvo. Tudi hrana šele takrat postane naša last, ko pomaga k naš: rasti, kadar jc ne samo sprejmemo, temveč s prebavili svojimi prekuhamo, da vzide v naše meso in kri.
Ako hočemo tako izobrazbo nuditi delavstvu, bomo morali v naših organizacijah orga-nično graditi izobrazbo, ns samo površno znanje posredovati. Neverjetno mnogo smo v dosedanjem delu v tem oziru grešili! Govorili smo o vseh mogočih vprašanjih, socialnih, gospodarskih, znanstvenih, s katerimi delavec sploh ni mel življenjskega slika. S tem pa smo z vsem izobraževalnim delom ostali popolnoma na površju. Vzgojili smo dostikrat namesto značajev, brbljave ljudi, politične hujskače, vsevedeže, frazerje, ki so znali govoriti o vseh vprašanjih in nobenem, prave notranje izobrazbe pa smo dali le malo.
Ako bomo hoteli doseči boljše uspehe, bomo morali naša prosvetno delo temeljil:') reformirati. Manj bo treba vlivati vsemogočega znanja, pa več oblikovati dano. K&r jc že v delavcu, bo treba čistiti, razvijat', dvigati. Delo pravega prosvetnega delavca ne bo toliko znanstveno govorjenje, temveč predvsem vzbujanje delavskega etosa. S tem bomo zgradili resnično delavsko stanovsko izobrazbo, ne pa kakega bastarda, internacionalno splošno pokveko, ki obvlada vsa in nobeno polje. Delavci narn bodo tudi bolj hvaležni, ker bodo čutili kmalu v svojih dušah novo življenje in veselje, ki jim je ob sedanji znanstveni navlaki popolnoma zamrlo.
Vprašanje še sedaj nastane o načinu ali metedi delavske izobrazbe in prosvete! Kako naj vzbujamo notranjo orgsnično izobrazbo v delavcu? Storiti moremo to ua več načinov. Glavno so sestanki, celotni sistem društvo« nega življenja. Na sestankih jim moramo govoriti na eni strani o strokovnih stvareh lji-hovega poklica, na drugi strani pa prav posebno o življenjskih stanovskih vprašanjih, ker vprav tu na tem polju potrebujejo posebnih navodil. Glavno fco doživljanje notranjega delavskega življenja, kramljanje z njimi o stanovskih vprašanjih, ne v obliki dolgih učenih govorov, temveč v kratkih nagovorih, posnetih iz resničnega njihovega življenja. Govoriti jim moramo o nalogah in težkočah njihovega delavskega družinskega življenja, vzgoji delavske mladine, o domovini, državi, ednosu do delodajalca, o pomenu vere za delavski stan, o vrednosti soudeložitve na župnijskem življenju. S tem bomo v njihovih dušah ouKrili nov svet, zanimati se bodo zaceli ra javno in državljansko življenje, domačo občino, nov svet domovinske ljubezni jim bomo odkrili, posebno če jim bomo pomagali z zadružno organizacijo, da si ustanovijo lasten družinski dom. Kajti šele potem, ko bodo imeli nekaj svojega, jim fco mogoče v polni meri dci.veti vse vrednote občestvenega življenja.
Da bo naše prosvetno delo vsestransko med delavci, jih moramo vpeljati v življenje naroda, v njegovo literaturo, umetnost, predvsem domačo. Važno pa je odpreti delavcem razumevanje za največje proizvode svetovne
literature, Shakespeareja, Danteja, Goetheja. Napačno je misliti, da jih delavec ne bo ume!. Velika dela imajo, kakor vsaka velika stvar, to lastnost, da so enako blizu prosvitljenemu in priprostemu človeku, dostikrat jih še pri-prosti človek lažje in globlje umeva, ker ima dušo bolj odprto in nepokvarjeno po privzgojenih konvencijonalnih predsodkih. Prešernov Krst pri Savici, Župančičevo »Dumo«, lepe Gregorčičeve in Aškerčeve pesnv, Jurčiča, Slomška i. dr. trsba samo v primerni ljudski izdaji s poljudnim komentarjem izdati. Na polju sociologije posamezna poglavja iz Kreka, Useničnika, seveda vse prav skrbno izbrano, dobro tolmačeno, preživeto in prekuhano v duši preclavateljevi, da se potem nekako potom sodoživljanja samopesebi prenese v Huše poslušalcev. Čakati še moramo na človeka, ki bo znal vse bogastvo naše dom&če jugoslovanske in svetovne literature izrabiti in jo v primerni obliki posredovati našemu ljudstvu, predvsem delavstvu. Seveda bo iz vsa te bogate zbirke predvsem tista dela izrabi5, ki so delavski duši posebno sorodna. Cankarja in drugih naših modernih ne bo precnašal brez pripomb, vzetih iz razmer in prilik ustvarja-jočega genija. Tako bo marsikatera pisana beseda dobila drugačno lice, našla tudi bolj plemenito razumevanje.
S takim prosvetnim delom bomo enkrat za vselej pc*';'ii mest, ki je delavca kot človeka druge vrste tiščal k tlom, ker ga bomo vpeljali v celotno življenje narodovo. Da pa bomo mogli delavstvo dvignili na to višino, bomo morali prirejati pedagogične in izobraževalne teča e za delavske voditelje, posebno ?% delavske tajnike, neke vrste delavske visoke šole, kjer bodo udeleženci praktično doživljali delavski etos in ga prenašati potem v ■Uroke delavske vrste.
feiovensl&n ^ogeslovcem,
akademikom in dijakom.
V Mariboru si bomo delavci 7. in 8 sept. postavljali svoj življenjski in stanovski program. Izlili bomo v ta svoj program celo svojo delavsko dušo, kakršna živi, misli in čuti, vri-, s.ka in joče v 2C. st 1., ki v njem živi. Udarjali bomo temelje za daljšo bodočnost, tudi za ! prihodnji rod. Zato vabimo vas, vi naši najmlajši in najdragocenejši del slovenskega ljudstva, da pridete med nas, da boste skupno z nami mislili, preudarjali in odločevali. Hočemo, da, kjer je delavstvo, največji stan zelene planinske Slovenije, je tudi naša inteligenčna mladina. Iz nas izhajate, pri nas živite, zato vas pozivamo, da tudi za nas delate in z nami ; sočustvujete.
Pripravljalni odbor za Delavski dan v Mariboru.
Dr. Anton Korošec se jc vrnil iz Francije j
I in prišel konec tega tedna v Maribor, da so-
deluje na
'.lavskem dnevu.
Dr. A. Veble:
Delavska družina in dom.
Delavstvu se čestokrat očita brezdomo-vinstvo. Poglejmo, ali je ta očitek upravičen in ali je v sedanjih socialnih razmerah utemeljen. Novodobni kapitalizem je dosedanje pojme o domu, domovini, o ljubezni do domovine spremenil do iemelja. Mednarodni kapital je v bistvu brezdomovinski, anacionulen in stremi za tem, da se udejstvuje brez ozira na krajevne in državne meje. Zato je podrl prejšnje ovire in je nastopil svojo zmagovito pot po celem svetu. Mi imamo danes svetovno gospodarstvo, svetovni kapitalizem. Industrijsko delavstvo pa je po Sombartu le senca kapitalizma. Kakor se človek ne more rešiti svoje last-ne sence, tako sc tudi kapitalizem ne da ločiti od proietarijala. Kapitalizem si je za.v /.-njil delavstvo, ga odtrgal od rodne grude in priklenil nase, da mu služi in sledi kaitor senca človeku. Kapitalizem je v delavcu zamoril pojem domovine, ker mu je vzel lodno grudo in lastni dom.
S tistim trenutkom, ko je bila vez med delavcem in domom zrahljana, pretrgana, je postal delavcc sicpo oroJje v rokah kapitalizma. Kakor se naj delavstvo navdušuje za domovino, ako pa živi v bednih, obupnih socialnih razmerah, ako nima nc doma, ne prave strehe, ne pravega stanovama, ako delavske družine stradajo in hodijo otrcci nagi in bosi? Dajte delavstvu najprej kruha, vrnite mu lastni dom! Zagoti. i te mu človeka vredno življenje in delavstvo bi zopet vzljubilo dom in domovino iu državo. Dokler pa domovina ne izpolni svoje socialnc dolžnosti nasproti delavstvu, toliko časa ne more terjati od njega, da te ogreva za nekaj, česar sploh nima in česar ne pozna; kriti lastni dcu na	grudi jc
podlaga pravi &>oicci&skj iiub&ui.
Že pred vojno smo poznali stanovanjsko bedo in že desetletja obstoja stanovanjsko vprašanje, ki je bistveni del socialnega vprašanja. Že pred vojne smo imeli občutno pomanjkanje stanovanji v mestih in industrijskih središčih. Naraščan e velikih mest je privabilo v svojo sredo vedno več ljudi, za katere ni bilo primernih bivališč. Stanovanjsko vprašanje obstoja že, >dkar je nastopil novodobni kapitalizem z vsemi svojimi slabimi posledicami. Posledice stanovanjske bede so znane: Telesno in duševno propadanje ljudstva!
Pred vojno sem si nekoč ogledal na Dunaju azil (zavetišče) za brezstanovanjce (Az/1 f u r Obdachlose); ne vem več, v katerem okraju. Kar sem tam videl, me je pretreslo do mozga. Videl sem red vs?m eno, kako strašno trpi družinsko življenje vs\»d slabih stanovanjskih razmer. Pomislite! IlcI-delavec je pi anec. Ima ženo in kopo otrok. Vse, kar zasluži, zapije. Otroci in žena nimajo ničesar za življenje, so lačn; in goli! Končno jih vržejo na cesto. V velikih mestih, kakor je n. pr. I. .:naj, imajo za take žrtve posebna zavetišča. Dunajska občina je zgradila v le svrhe cele kolonije hiš. Kako pa ie s tistimi, ki sploh nimajo strehe, ki prenočujejo pod zemljo, po kanalih? 0 teh raje ne govorimo, o teh govorijo glasne priče v sodnih dvoranah.
Po vo ski so se razmere še poostrile. Tudi mi imamo v naši mladi državi stanovanjsko vprašanje ;n občutno stanovanjsko bedo, kljub zaščiti najemnikov, kljub stanovanjskim uradom, oziroma stanovanjskim sodiščem ali pa morJa baš radi tega. Tudi pri nas so ie mesta povečala, prišlo je z dežele in pa iz drugih krajev več ljudi, za katere ni stanovanj. Mnogi ljudje imajo prevelika, preveč udobna stanovanja, drugi jih sploh nimajo. Le poglejte naše železničarje po vagonih! Ti va-gonarji so najglasnejše priče, kako malo socialnega smisla imajo tisti, !.i so v prvi vrsti poklicani, da storijo svojo dolžnost in pomagajo rešili stanovanjsko vprašanje. Zdi se, da so ti f-.iki.orji podobni ptici noju, ki tiči z glavo v grmu, samo da ničesar nc vidi n ničesar ne sliši. Tako je najbolj udobno in najbolj poceni. Pa ni tako poceni, ako pomislimo, kake posledice roc.ijo slabe stanovanjske razmere, kako ljua Ivo fizično, duševno in moralno pro pava, degenerira, kako sc širi tuberkuloza in kriminaliteta!
Eno je gotovo. Stanovanjsko vprašanje se mere reč.ti le s sodelovanjem vseh pristojnih činite'jev: državne oblasti, samoupravnih kor-poracij (občin) in zasebnih organizacij. Mi zahtevamo, da država vzame v roke velikopotezno stanovanjsko akcijo, da po vzoru tujih držav ustvari tiste ustanove in zakone, ki to za rešitev stanovanjskega vprašanja potrebni (stanovanjski kcmisaiijat, stanovanjsko nad-zorniotvo, stanovanjsko-gradbeni fond, stanovanjska statistika itd.), 'i i okvirni zakoni morajo zajamčiti občinam razlastitveno privico v izdatni meri, da se prepreči vsaka zemljiška špekulacija v mestih in v bližini mest, da pride zemljiška renta, ki je produkt delovanja cele družbe, zopet v prid celi družbi. Tudi občine morajo stopiti na plan! Pokazati morajo več socialnega smisla, pospeševati morajo vsako stanovanjsko gradbeno akcijo v izdatni meri, naj pride od katerekoli strani. Vsako cincanje se bridko maščuje in mora prenehati. Stanovanjska akcija in skrb za zidanje rovih enodružinskih ter dvodružinskih hišic z vrtovi bi morala postati središče občinske politike, vsaj v mestih in industrijskih središčih. Tudi zaseone organizacije (stavbene zadruge) morajo storiti svojo dolžnost ter naj skrbe vsaj za propagando, da se javnost vzdra-mi iz dosedanjega mrtvila; skrbeti morajo za propagandno literaturo, ki se po drugih državah, zlasti v Nemčiji bujno razvija.
Ako bi vsi ti činitelji storili svojo doli-nost, bi se začelo v večjem obsegu stavbe.io gibanje. Le od tega pa je pričakovati, da dobimo več ali boljših stanovanj. Samo z zidanjem novih zgradb je mogoče odpravili pomanjkanje stanovanj. Seveda še s tem n! rešeno stanovanjsko vprašanje v celoti. A tudi lo bi se polagoma rešilo, ako pridejo na d« ločilna mesta ljudje s širokim serialnim obzorjem in prožeti velike socialne odgovornosti in dolžnosti, česar žalibog dandanes zelo, zelo pogrešamo.
Da je vse to mogoče, vidimo na Češkem, kjer sc je začelo po vojni živahno stavbeno gibanje s pomočjo države, seveda v prvi vrsti za državne nameščence, civilne in vojake. Češko ministrstvo za javna dela v Pragi je posvetilo 1. !92'1. jn 1925. vso svojo pozornost stanovanjskemu vprašanju ter je nadaljevalo državno akcijo za zgradbo stanovanjskih hiš v lastni režiji za svoje nameščence, podpiralo pa jc tudi stavbeno gibanje občin, zadrug in zasebnikov v tehničnem oziru in s subvencijami. Iz tc.-aCevnega poročila češkega ministrstva javnih del sem posnel, da je češka vlada izdala 1. 1924. in 1925, velike vsote za stavbene svilie. L. 1924. ie dovriija češka vla-
da 55 hiš, 3 bloke in del kolonije s 739 stanovanji in so znašali gradbeni stroški 67 milijonov 165.000 Kč. Zgradba teh hiš se je začela že prejšnja leta. Stanovanja so namenjena državnim uradnikom. L. 1925. je bilo zopet dograjeno 20 hiš, 8 blokov in del kolonije s 554 stanovanji in gradbenimi stroški v znesku 50,550.000 Kč. Za vojaške gažiate je vlada začela zidati 57 hiš in znašajo proračn-aani stavbni stroški 31,700.000 Kč. Nadalje je le omeniti gradbeno loterijo, s katero hoče Češka vlada financirati zgradbo 24 hdš s 333 stanovanji s stroški v znesku 24,300.000 Kč. Izven tega dela je češko ministrstvo javnih del podpiralo tudi stavbeno gibanje občin, zadrug in zasebnikov na razne načine, osobito 5 pregledovanjem stavbenih načrtov in subvencijami. Od 1. 1. 1924 do 30. XI. 1924 so «e tako pretresal! načrti za zidanje 4689 hiš fe 16.617 stanovanji in proračunom stavbenih stroškov v znesku 1.144,299.615 Kč, L j. nad 1 milijardo čeških kron.
Tudi druge države storijo silno mnogo za re&iev stanovanjske krize, ne v zadnji meri Nemčija, kjer je stanovamjska literatura od nekdaj zelo razvita. Kdor se zanima za to literaturo, naj vzame v roko knjigo: Rudolf Eber-gtadt Handbuch des Wohnungswesens und der Wobnungsfrage, 4. izdaja iz leta 1920.
Ako je tako živahno stavbeno gibanje mogoče v drugih državah, zakaj bi to ne bilo mogoče pri nas! Je raogočel Samo začeti je treba.
Narodni poslanec Franjo Žebot:
Slovenski vinioar in njegova usoda.
Viničar! To Vam je stan, ki je po svojih posebnostih, svoji marljivosti in poštenju znan skoro samo na Slovenskem Štajerju. Viničar si podoben tovarniškemu delavcu, ne najemniku, ne dninanrju, on je v resnici prava štajerska posebnost. On stanuje s svojo družino v hiši, ki je last vinogradnikova. Stanovanje in uporaba gospodarskih poslopij mu je »brezplačna«, ali samo na videz. Viničar mora odplačevati uporabo stanovanja, gospodarskih poslopij in kar je s temi v zvezi, s svojim delom ia z delom svoje družine. Viničar ima navadno od gospodarja ludi v prosto uporabo lin obdelovanje nekaj zemlje: njivico, vrt, trav-taik, da si pridela nekaj koruze, krompirja, fižola in zelja. Senokoš ima v upcrabi, da lahko redi kravo. Viničar redi navadno tudi par svinj in nekaj kokoši. Za vse to mora obdelovati gospodarjev vinograd popolnoma ali pa izvrševati večja dela v vinogradu. Za to delo dobi le delno plačilo v denarju. Večji del svojega dela mora večina viničarjev izvrševati brezplačno kot odškodnino za uporabo stanovanja, kot »odslužek« za njivo, vrt itd. Denarna vsota, za katero se viničar pogodi z gospodarjem kot pavšal ra glavna dela v vinogradu, se imenuje po štajersko »štunt« ali
»Stani«, a za mala ia »»pogojena dela dobi dnino, po domače »taberh«.
Viničarje delimo v kmetske in goeposke viničarje. Je zelo različno razmerje med vini-čarjem, ki sluii kmetskemu gospodarju in med onim, ki je t »koči« gospodarja iz mesta. Kmetski viničar je, kadar izvršuje vinogradna dela izven »štunta«, večinoma na hrani pri gospodarju. Kmetski gospodar mo mora tudi zorati njivico, zapeljati drva in steljo, dočim je gosposki viničar »pri deri«, to se pravi, na lastni hrani. Gosposki viničar dobi malo več denarja, a je običajno zelo na slabem glede naturalij.
Vimčarju ni treba plačevati od hiše, v kateri stanuje s svojo družino ne davka, ne zavarovalnine in mu tudi ni treba popravljiti poslopij. Vse to je dolžnost in breme gospodarjevo.
Razmerje med gospodarjem in vini čar j 2m je regulirano dosedaj z deželnim zakonom za Štajersko z dne 2. maja 1886, dež. zak za Štaj. št. 26, s katerim se je ustanovil, oziroma preuredil viničarski red za Štajersko in dodatni zakon z dne 1. junija 1898, dež. zak. štaj. štev. 51, s katerim se je izpremenilo nekatere točke vin. reda iz 1. 1886. Ta zakon je starega, konzervativnega tipa. On ne predvideva prav nobenega socialnega zavarovanja, ampak regulira samo službeno razmerje med gospodarjem in viničarjem.
Od strani viničarjev in gospodarjev se je že opetovano pokrenilo vprašanje, da se viničarski zakon modernizira z ozirom na socialne potrebe viničarjev. V Mariboru se je vršilo že več anket; v neštevilnih skupnih in posebnih sejah sta obe prizadeti skupini reševali to vprašanje. V skupni veliki anketi dne 21. marca 1921 se je končno redigiralo predloženo spremembo viničarskega zakona in sicer v popolnem sporazumu med zastopniki vinogradnikov in viničarjev. Osnutek je bil predložen pokrajinski in po njej centralni vladi v odo-brenje, ali do danes še ta predlog žal ni postal zakon.
Viničarskih družin je na Štajerskem nad 40.000. Te družine obdelujejo ogromni kompleks vinogradov na Štajerskem.
Pravično bi bilo, da se razmerje med vi-ničarji in gospodarji povsod pravično uredi z novim zakonom, v katerem bi se absolutno moralo upoštevata žalostno socialno stanje viničarskih družin. Glede agrarne reforme je gotovo pravično naziranje, da bi se graščinska zemlja (njive, travniki, vrtovi), ki se namerava razdeliti, oziroma ekspropriirati, morala dati v prvi vrsti viničarju in njegovi družini.
Natančneje bomo o viničarskem vprašanju razpravljali ob priliki Delavskega dne v Mariboru in sicer v torek, 8. septembra.
Ni ljudske kulture brez stanovske delavske kulture.
Noben stan ne bo napredoval, če ne zna svojih članov napraviti najprej za ljudi, ki bi bili vredni člani človeštva.
Kmet mora imeti veselje na njivah, travnikih; vrtnar na prospevanju in bujnem razvoju rastlin; vsak delavec pa na svojem stanu. To je znamenje poklicanega človeka, da z dušo in srcem visi na stvari, ki svada r njegov poklic.
Posamezniki bodo umrli, ku novi pa bodo večno živeli.
'n-
Glavno je, da se bomo na celi črti oiresli nezdravega intelektualizma, ki hoče z golim pr osvetljevanjem znanstta rešiti globoke ira-cijonalne probleme duše, ki smo >7?» l-rr. le z
ljubeznijo in doživetjem.
*
Učenjak dela le z razumom, se obrača samo na razum, umetnik pa dela s dušo in sc obrača na dušo. Zalo more umetnost mnogo
več povedali in modrosti dati kol uienjaštvo. *
Posamezni delavci ne bodo rastli in se dvigali, ako se ne bodo z njimi, za i p dno dvigale delavske družine, občine ?'"	»ar-jd in država.
*
Le poklicani se morejo .-drt' i .; s-amv-sko občestvo. Kjer ni lc vesele zavesti poklica, le zavest siromaštva in notranje jeze \social-demokracija), tam ni mogoča stav~nr"ti%
temveč le razredno sovraštvo.
+
Zastonj bo ves trud za nove življcnske oblike, ako jim ne damo podlage o novi iiv-Ijenski zavesti.
Knjige Io revije.
Fran in Ton« Knilj. Ljubljana 1925. I: !al »Klub Mladih* ob IX. klubovi razstavi v Akademskem domu od 23. avgusta do 9. septembra. Izšla je lična monografija o bratih Kraljih. Vsebuje dvajset reprodukcij po njunih najznačilnejših delih iz leta 1913 do najnovejšega časa, med temi ena barvna reprodukcija, poleg teh še štiri pero-risbe v tekstu. Tekst je slovenski, francoski in nemški ter vsebuje najvažnejše podatke o življenju, delovanju in umetnosti obeh bratov, napisal ga je jedrnato dr. Fr. Štele. Monografijo naj si omisli vsak inteligent, imel bo z njo spomin in pobudo.
Bailjura Rud.: Klrincr Fiihrcr dur-h Slovo-
nien. Verlag Tourist-Office, Ljubljana. Strani 6fi s preglednim zemljevidom Slovenije. — Neumorni naš •vbedekerist - je izdal pod zgornjim naslovom zopet novo delce, ki bo jako dobro služilo svojemu namenu in moremo založništvu le svetovati, da ga izda čim prej tudi vsaj še v italijanskem, francoskem, angleškem, srbskem in češkem prevodu. Edino, kar pri knjižici pogrešamo je, da bi uvajal tnica v potovanja po naših krajih tudi kratek uvodič o našem narodu z najosnovnejšimi podatki o naši zgodovini, kulturi itd.
Giasba.
Oceni lahkih moških zborov na narodna besedila. Zložil in »Ljubljanskemu Zvonuc ob njegovi dvajsetletnici pokloni! Emil Adamič. Založilo in izdalo pevsko društvo ^Ljubljanski Zvone v Ljubljani. Cena izdaji na 16 straneh Din 20. Dobe se pa tudi posamezne pesmi (2 strani 1 Din 50 par). Lično izdajo lepih, melodijoznih in obenem lahkih moških zborov razpošilja založnik, dobiva se pa tudi v ljubljanskih knjigarnah. Naša
pevska društva je bodo brezdvomno zelo vesela, saj jim moških zborov najbolj primanjkuje. Toplo
priporočamo!
Turistika in šport.
OTVORITEV JESENSKE NOGOMETNE SEZONE V LJUBLJANI.
Ilirija : Jadran danes ob 17 nit igrišču Ilirije.
SK Ilirija otvori danes s tekmo proti Jadranu, po prvenstveni tabeli drugim ljubljanskim klubom, jesensko nogometno sezono v Ljubljani. Jadran je bil za Ilirijo vedno trd, ambicijozen protivnik, ki jo je znal primorati, da razvije vse svoje sile. V nedavni pokalni tekmi j-i glasil izid tesno 2 : 1 za Ilirijo. Današnja tekma obeta torej zanimivo in napeto borbo, katere izid se vnaprej ne more predvideti. Jadran je ojačil svoje prvo moštvo z nekaterimi igrači, ki so se povrnili od vojakov. Ilirija nastopi v glavnem z istimi močmi, ki so jo z uspehom zastopali v pretečeni sezoni. Pogačaria in Pevaleka 11, ki sta še vedno poškodovana, zamenjata Dolinar in Kreč II. Tekmo bo vodil mariborski sodnik Franki. Vporabljalo se bo že novo pravilo za of-side, ki omogoča mnogo hitrejši razvoj igre ter znatno olajšuje akcije napadalne vrste, v prvi vrsli pa funkcijo sodnika. — Predtek-ma med Panonijo in juniorji Ilirije se prične ob 15.30.
Na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesta, nastopi mariborski TŠK Merkur proti ASK Primorje. TŠK Merkur se je ustanovil šele pred enim letom, a je dosegel v tom kratkem času krasne uspehe. Vzrok temu je ta, da je vstopilo v Merkur mnogo dobrih igralcev vseh mariborskih klubov, predvsem pa Rapidovoev, ki so moštvo zelo ojačili. Dokaz temu je njegov uspeh proti naši Iliriji, koji je komaj uspelo, da zmaga s 3 : 2. Res je sicer, da je nastopila Ilirija z nekaterimi rezervami, vendar je gornji rezultat dovoljen dokaz o moči Merkurjevega moštva. Ljubljanskega Slovana je porazil s 4 • 1 Merkur nc goji nikake prave kombinacije, ki je dokaj lastna skoro vsem ljubljanskim klubom, temveč igra na kick and rush sistem, kar pa pomeni sedaj, ko se igra po novem pravilu off-sida, veliko prednos, in znači za nasprotnika, čeprav je la tehnično in kombinaeijsko boljši, veliko nevarnost. Moštvo ASK Primorje je skoro večji del počitnic uporabilo za tehnični trening, vendar bodo morali naši klubi vsled izmene prejšnjega off-side pravila polagati veliko važnost na brzino cele napadalne vrste. Napad brez te prednosti, čeravno tehnično na višini, ne bo mogel dosegati uspehov. Vsekakor bo nudila la tekma svoj užitek in je pričakovati lepe udeležbe. Tekma se prične ob IG, predtekmo (trening) ob 14.30 igrata rezerva ASK Primorje in SK Mars. Poslednji je dosegel v juniorskem turnirju, ki ga je priredila SK Ilirija, lepe rezultate. Dopoldne ob 10 nastopita juniorski moštvi ASK Primorje in SK Krakovo.
Železničar, Zagreb : ASK Primorje. Jesenska nogometna sezona bi morala biti otvorjena z mednarodno tekmo Ilirija : Kiniszi, ki pa vsled ovir v pogledu potnih listov odpade. V torek je ime! ASK Primorje dogovorjeno tekmo s tržaško Edero, ki je eden najboljših klubov Julijske Benečije. Tudi ta tekma odpade, ker je Edera isto nepričakovano odpovedala, ker mora odigrati kvalifikacijsko tekmo s SK Dolo iz Italije. Vendar se jo ASK Primorje posrečilo angažirati za torek zagrebške Železničarje, ki so poleg Gradjanskega, Concordije in Haška najboljši zagrebški klub. Njih uspehi, ki so jih dosegli letos tako doma kot zunaj, so nad vse lepi. Tekma se vrši na igrišču Primorja in prične ob 14.45.
^opjrj za sedeti, nova,
1'* J® naprodaj. - Tvrdka Panholzer, Pražakova 4.
Kdo POSODI ali PRODA
kenem-motor

Trgovski SOTRUDNIK
tneS. stroke, steklenine in porcelana, iščem službo v mesta ali na deželi. Govorim slov,, nem. in mažarski. Nastop takoj. - Naslov upravi »Slovenca« pod štev. 5995.
Mizarski POMOČNIK samostojen v stavbi in pohištvu, išče službe kot pomočnik ali vodilna moč. — Najboljše refernce. — Ponudbe na upravo »Slovenca«
pod šifro: »Zmožen« 6031.
2—5 KS ? Ponudbe na upra« vo lista pod: Motor« 6038.
3 E&S2Bn»BSiaVifc'i!
Strugar
ga železo, zanesljiv, z večletno prakso in z dobrimi spričevali, sc sprejme takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Strugar« štev. 650".
FRIZERKA!
dobra delavka, se išče! Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Zaslužek dober, cela oskrba v hiši. Potni troSek se vrne! Obrniti se je takoj na: »Eaton Berič« SPLIT, Bosanska 10 {Dal-m arija).___ 6039
Absolvent
Bieščanske šole z eno leto prakse, želi mesta v pisar-nL - Ponudbe pod »Marljiv« štev. 5870 na upravo lista.
DIJAKI
•e sprejmejo v vso oskrbo. - Istotam sc sprejmejo na hrano dijaki (-inje), ki sc vozijo zvečer domov. — Gosposvetska cesta 13, II. nadstropje, vrata št. 106. 5996
FRANCOŠČINO
poučuje učiteljica, izprašana v Parizu. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5955.
/ Šivane ODEJE
(kovtre)i rouge-perkal kom. 170 Din, tenis 690 Din, saten mode 220 Din, saten silk 280 Din, klot-klot 240 Din,
Manniaktura A. KRISPER Liubliana, Rožna ulica 19.
ruŠsus
s primerno šolsko izobrazbo sprejme »Carinsko posredništvo Drago lin ŠTRUCELJ«, Dunajska cesta 33/1. 6023
Kdo lii dovolil
začetniku, proti plačilu, vaditi se dnevno eno uro na glasovirju? - Ponudbe na upravo pod »Glasovir« 5937.
iti želi
mlad obrtnik dobrosrčno gospodično, čiste preteklosti, 18 do 26 let. Prednost imajo take s svojo hišo ali gotovino. - Dopise s sliko na upravo pod: »Zadovoljnost«.
POŠTENO
| Sedanji čas dobite najcenejše ■ sadje na trgu. Izrabite ugodno priliko! — Kuhajte ga v originalnih »WECK-ovih« kozarcih, ki iih dobite pri
»Fruetus« - Ljubljana
Krekov trg št. 10.
Oglejte si PAVILJON »G«, koja št. 327—329 na velesejmu.
ki je že služila kot hišna, sprejme takoj mala rodbina za čas od 7. dop. do 4. pop. za dobro plačo in hrano. -Predstavili se je: Pul.arjeva ul. 14/1 (za Narod, domom).
do sobote 12. septembra
Dobroldoče industr. podjetje v Sloveniji išče v svrho
povečanja svojega obrata
m
si ozir.
s kapitalom od 200—300.000 Din. - Event. ženitev lastnika z družabnico ni izključena. — Dopise na Oglasni zavod KOVAČIČ - Maribor, Slomškov trg 16.	6009
PRODAJALKA
meš. trg. stroke, prav dobra računarica, zmožna kavcije, ieli premeniti službo kjerkoli s 15. sept. ali 1. okt. -Ponudbe upravi lista pod »Skromnost* Stev. 5963.
Klavir (kratek)
popoln, prenovljen z dobrim glasom, ceno naprodaj. — Naslov v upravi pod: 6036.
šolske barve
»Pelikan« kakor vse druge potrebščine nudi najceneje
trgovina I. Potiho]
i nasproti cerkve Sv. Petra.
Iščem trg. POMOČNICO
pošteno in pridno, v starosti od 25 let naprej, ki bi že imela obrt ali jo lahko dobi.
-	Naj se zglasi na upravo lista pod šifro »PoStenost«.
Gospod ali dama
dober korespondent, se sprejme za družabnika takoj z vlogo 10.000 Din. Začetna plača 500 Din in delež na dobičku. — Ponudbe pod: »Sicherstellung« na upravo »Marb. Zeitung« - Maribor.
Iščem učenko
poštenih staršev, 14 do 15 let staro, s primerno Sol. izobrazbo in dobrimi spričevali, ki H imela veselje do trgovine, najraje z dežele. . Franc Pirkovič, trgov., meš. blaga, Ribnica — Dolenjsko.
Sprejme se:
1. POSLOVODJA, popolnoma vešč v lesni stroki, v nakupu in prodaji, ože-njen, prosto stanovanje in kurjava. Lastnoročno pisane ponudbe; 2 EKONOM, izvežb&n v vi-gradnistvo. - Lastnoročno pisane ponudbe;
3.	VINICARJIi
4.	KONJSKI HLAPCI.
—	Ponudbe na ELIJA PRE-DOVIČ. Frani pri Maribora.
Kuharica z*: ? r
brimi izpričevali, zmožna dobre kuhe in dela za bolj-šo hišo, se takoj sprejme; starost 20—35 let. - Naslov upravi lista pod Stev. 5928.
Brivski pomočnik
se sprejme s 15. sept. Plača in drugo po dogovoru. -BLAŽ ZUPANC v Lažkem.
Sprejmem pridno in poSteno
kuharico kvUeimPt
magati tudi pri trgovini. — Kje, pove upravništvo lista »Slovenec« pod Stev. 5927.
Blaaajničarka
ki je bila zadnji čas v seziji, ižče enako trajno službo, najraje izven Ljubljane. V trgovini bi pomagala tudi kot prodajalka. - Ponudbe pod »Poitena hiša« Stev. 5953.
čevljar, vajanca
marljivega in krepkega, poštenih staršev, sprejme takoj ALOJZIJ LOBODA, čevljar — Domžale.	5940.
Posestvo
pri Mariboru, 28 oralov, lepa poslopja, vse ravnina, proda ČUJEŠ — MARIBOR, Barvarska ulica 3. 5964
POUČUJE g. C. K U M A R , Vič - Glince St. 5. — Pride
na dom.	5937
Vstsjrao trgovce!
Slovita in največja tovarna mila v naši državi
** M earlm
Kraševac, Srtoaja
ima izložene vzorce umivalnega in pralnega mila na »Ljubljanskem velesejmu-' paviljon E št. 58-60 Cena in kakovost brez konkurence
¥3ŽHn 45 hI "bornega bi-Sill!w zeljčana, lastn. pridelka, letnik 1924, naprodaj. Odda se tudi v manjših količinah. Vzorci se nc pošiljajo. - K. del Colt, Breace.
Išče se v najem .1
Bencin rsiotor
10 HP, se ceno proda. — FRANC JAKIL, Ljubljana, Poljanska cesta 13. 5990
j po možnosti zraven gostilna ali restavracija v mestu ali na deželi. — Pismene ponud-i be na upravo »Slovenca« 1 pod: »Prometni kroj« 6032.
Izdelov. tamburic i2 Oozda m travnik
čebulo
vsako množino, po konkurenčni ceni razpošilja E. RESMAN, trgovec, Ptuj.
Vreče od soli
KUPIM. Prevzamem in plačam na mestu pri prodajalcu. - Ponudbe s količino in ceno na ROJC, Ljubljana, Dunajska centa 5. 5988
S
! SISAK, Kačičeva ul. 183
izdeluje najceneje tamburice iz suhega javorovega lesa na dobelo in na drobno. — Vsak trgovec ima 20% popusta. Zahtevajte cenik!
REDKA PRILOŽNOST!
Kcčija in omnibus z navadnimi in gumi-kolesi, omara za led, biliar iz tovar. »Sei-fert«, parni stroj 45 HP, parni kotel 25.00 m5 kurilne plošče. Omenjeni predmeti so vsi v prav dobrem stanju. — Pojasnila daje vratar v hotelu »Sluu« - LjuuljdUa.
Naprodaj je dobro ohranjeno
MOŠKO KOLO.
Naslov v upravi pod oQ34.
(1 ha 50 a 79 m', 25 a 03 m3) naprodaj v Podutiku nad Ljubljano. Cena po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 5999.
Krojenje
damsko in moško potom ui» nih rizb s točnim poukori potom pošte, poučuje med. narodna, v Parizu in Londonu oblastveno konccsion KROJNA ŠOLA, Židovska J Ljubljana. — S 1. oktobron krojni tečaj z najnovejšim programom 1925—26. Izdelč> vanje in razpošiljanje poljub nih krojev s točnim poukom
H A R M ONIJ
tvrdke R, Pajkr in Komp Koniggriitz, predvojno kras no delo, s spremeni. Forte Diapason, Exprcssion, Voi; hum., Melodia, Celcste, Voii jub., Forle, in za desno ko leno, brezhiben, radi staro sli lastnika naprodaj. Na. slov v upravi pod št. 6035
»Flamenova smrt«
idealni gasilni aparat, zelo enostaven v rabi brez mehanhma, ne zamrzne, vsled tega izključeno, da bi odpovedal, vedno porabljiv.
»Fiammentod«
i&ieiov. gasilnih priprav, Celovec.
Poskusno gašenje danes ob 5 popoldni pri zvonovih na velcscitnti.
NaročHa na razstavi »F« 238.
30 do 60 oralov, z vsemi po-elopji, event. tudi z letino.
Ponudbe na »Delta Stan« i— Zagreb, Ilica 22. 5893
50.000 Din POSOJILA
oa prvo musto išče Šteia-novič, Zarnikova ulica 9-II.
Moika SUKNJA
to POVRŠNIK - slike, ročno delo — ter nekaj starinskih stvari se proda po nizki ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5960.
"5? ^"SOBA
6 popolnoma separat. vho-dom, se takoj odda solidnemu gospodu. - Gosposka ul. 10/1, levo. — Na ogicd je »oba od 12 do 2, 5962
»Slovenca* pod ilev. 5956.
V zlato vrednost
naložiš denar in milijonar postaneš prej ali slej, ako kupiš turške srečke. Vsaka zadene. Pojasnila brezplačno. — Pisma pod: »Izguba nemogoča« 5480 na upravo.
^tf filc klobuki
kakor tudi v vsub modernih barvah v zalogi po nizkih cenih pri Minki HORVAT,
modistka, Ljublj., Stari trg 21.
Moško kolo
in cirkulama ŽAGA n a -
prodaj. - Poizve sc pri MIKLAVC, Ljubljana, Ko-
menskega ulica 36. 5864
Cnhn ra i ^ gospoda SUMU oddam. - Naslov V upravi lista pod št. 5959.
l^telVif dobro ohranjen, l\IQvll ceno naprodaj. -Naslov v upr. pqd št. 5982.
iV zlato vrednost
naložiš DENAR in milijonar postaneš prej ali slej, ako Lupiš turške srečke. Vsaka
zadene. Pojasnila brezplačno. — Pisma pod: »Izguba nemogoča« 5924 na upravo.
NAPRODAJ JE....."
le malo rabljena URARSKA MIZA. Izve se: Zelena jama, Pohlinova ul. 190/1, od 10. do 15. ure — Moste. 5925 !
AUTOMOBIL
mali dvosedežni, zadaj prostor za vzorcc ali za 1 sedež, skoro nov, zelo ekonomičen pri uporabi, solidno izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa večjega voza prod«. Pojasnila: A. Lampert, Ljubljana. Krekov trg St. 10.	5774
Enodruž. HIŠA
ob železnici, novozidana, z 12.000 m'J zemljišča, naprodaj za nizko c*no 70.000 Din. — Izredno ugodna prilika! — Naslov pri upravi v-Slovenca« pod Stev. 5887.
......................
Stroj. miz. delavnica
V bližini Ljubljane, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v najem oz. se proda. . Pojzve sc
pri Alosaa Company, „ Ljublj., Kongresni trg 3. J
!r Novem mestu štev. č, j e naprodaj za 12.000 Din. . Poizve sc v Strcližki ulici St. 8, Novo mesto.
IVAN KLEMEN, podobar -
Kamnit, prodam razstavljene * t/
KIPE
ob zakljjjku velesejma po najugodnejših cenah. 5/51
|/{o\:iij« kratek, dober listi V iii glas, ceno na-prodaj. - Kerlovska c. 26.
Proda se v Zagorju ob Savi po zelo ugodni ccni majhna
družinska
lisa
t nekaj sveta in sad. drevjem. Od ccrkve je oddaljena 5, od postaje p^ 10 min. Pojasnila Saje FL1SEK Vikt., Medija - Iziake.	6013
Pozor! Naprodaj! Tozor! Tovar, ostanki za perilo
istotam vsakovrstni predpasniki za natakarice, gospodinje in za šolo po polovični ali zelo znižani ceni. -Eesljeva ccsSa 30 I, desno.
Z OPREMO, blizu sodišča v Ljubljani, pripraven za trgovino (grosiste) ali za pisarno, s c takoj odda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5971.
Večje število popol. novih ženskih in otroških
Gonilna Jermena
prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter prima vosek za mazanje jermenov, nudi pr> najnižii konkurenčni četi tvrdka ČADEŽ in BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulj. ca St. 35. Zahtevajte cenik in vzorce!	5229
lljŠQ 1 lepimi sobami, go-»SltfSd spodarskim poslop. jem, velikim vrtom, sado-
nosnikom, lepim gozdom _
zlasti za penzionista ali ma-lega obrtnika — blizu cerkve in kolodvora, za takojšnjo vselitev, ugod. prodam radi preselitve. - černjavič, Sv. Il|, Slov. gorice. 5910
CVETLIČARNA
»P A L M A«
flastnik Franc Stres, Podčetrtek) _ na velesejmu PAVILJON »E« 37, pripo-
roča trfovcetn CVETLICE In CVETLIČNO LISTJE -nitke (prtitkel, vse zadevne predmete lastnega izdelka
po konkurenčni ceni. _
Trgovci dobe 10—25 odst. provizije.	5903
Redka prilika.
Da zmanjšam veliko zalogo ČEVLJEV, prodajam od danes naprej vse vrste, posebno pa ostanke pod lastno ceno, to samo ta čas, dokler traja zaloga. Nikdo naj ne zamudi izred. ugod. prilike za nakup ČEVLJEV.
HINKO SELJAK
Prešernova u'ica štev. 52 _
n.-j sproti glavne pošte.
radi opustitve trgovina: .
10 godb. AVTOJVIATOV I otomane. divane in druge m sicer 4 z elekirič., 4 s ; tapetniške izdelke, dobite tezalnim in 2 s p resnim ; najcenejše pri RUDOLFU pogonom. Cena 10.000 Din. j RADOVANU, tapetnika -LjUL-!|a:ia, Ivolodvarsla ulica , Krekov tri Stev. 7 (pold* štev. 30 — Kmetec. i Mestnega doma).	5732
Pozor I
Pozor! INTERESENTI!
Um jedilnice se proda!
Ker mi ni mogoče razstaviti na vzorčnem velesejmu moderne in solidno izdelane jedilne oprave, zato si jo izvolite ogledati na domu. Radi tega jc tudi cena zelo ugodna.
Avgpust Cente, splošno mizarstvo Zg. šiška 122.
Burnske klobuke
V vseh modnih barvah in najnovejših oblikah nudi
— Jvornica Mohukov ......
Spodnfa Šiška, Slovenska cesta
special. parlumerija in trgovina rokavic in nogavic — Ljubljana . STRITARJEVA
ulica štev. 2.
PAVILJON »E« 49, 51. saw» stsasa ma
»mara mtm vmavi
|! Premog-CeMnfi
Woilova asMca!. lin«
S Telfctor. itev. it. •• J3 b!--—-------,—■r.„' ,'h
t..«.*-'»p«m&etf.r- ••m Basi 33?»ess s sadusattes.
ilvalni stroj
Desetletno jamstvo
p&iača ljubljanske kreditne banke
modroce, posteljno mreže, " lezne pcstelje (zložljive),
I,i
te proda na JAVNI DRAŽBI
dne 9. septembra 1925 ob 9. uri dopoldne v sobi št. 19 okraj, sodišča v Ljubljani.
Naprodaj:
5 sodi, 18 do 20 hI, dobro ohranjeni; lovski voz, prvovrsten, doma izdelan, nov; veneetjanska žaga, nova, še ni sestavljena; porcelanast valjec za mlenje pšenice. -Tudi mlan ob okrajni cesti, stalna vodna moč, z elektr. razsvetljavo, en kamen in dvojni valjčni stol, vse v dobrem stanju, se takoj proda. V mlinu sta dve stanovanji. Mlin se proda z vrtom, eadonosnik in njivo, skupaj za 120.000 Din. Mletve vedno dosti. - Vpraša naj se v upravi lista pod St. 6010.
Banka jem lokal
ali tudi HIŠO
t prostim lokalom v nakup. - Ponudbe le za centralno ležeče lokale upravi lista pod BANČNI LOKAL«.
Drva in žaganje
bukove in hrastove odpadke
od parketov in žage do-itnvlja na dom po znatno ■nižanih cenah parna žaga
V. SCAGNETTI
ta gorenjskim kolodvorom.
7.(1 tri konic in dvorišče, sc 6dda t»-v najem. — Naslov upravništvo »Slovenca' pod itev. 5969,
Hlev
koj pove
vsrm puishovrtjcem velesejma
sc priporoča prvorazredna
rcsiavracija ,.LJUBLJANSKI OifOR
(poleg južnega kolodvora)
Prvovrsana donsoca in prlmoishs kungiiia SPECUALim/l: prtsfnl fcFaS&i! letiSH in dan P26R5KE ribe C»ine joho umerjene
Spoštovanjem
astnik
aaej22i33aafflS2S22Hac5!SJ3H5Efflaa8isaBaeaa>
k*.
li AflF
jdvstnik in javni notar 434 DIAMOND STREET - PITTSEURGH. pa, U. S. A.
Izvršuje hitro in točno vse posk v Severnoameriških Združenih Državah in v Kanadi, zlasti izterjatvo zapu-Sem, odškodnin m zavarovalnin. »Sodeluj* z odvetniki v domovini ra vse posle v Ameriki«.
Dopisovanje hrvatske.	?ndtc. na točen naslovi
» i

z dobro stilizacijo, ki je hiter strojepisec, starejši in zanesljiv,, se sprejme za Ljubljano. Zglasijo naj se samo oni, ki so srbo • hrvatskega periektno in gramati-kalno vešči. — Natančne ofertc z navedbo plače na »POŠTNI PREDAL 113« v Ljubljani.	5947

delikatesa, specerija in vinarna nasproti hotela „UNI0N"
Pavlllon na veleselmu veselicni prostor
Fosetnihi velesejma
oglejte si veliko zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev, orodja in strojev za rokodelce ter vsega v železninsko stroko spadajočega blaga pri
Schneider A. VerovSek
na Dunajski cesti itev. 16 Nizke cene I	Nizke cene!

mmgm
pi!<>. fc':'".
Izjemne cene samo za časa velesejma: Damski špaagerji, lak . . . .Din 160 — Damski špangerji, rjavi ševro . „ 160'— Moški, širni, polšimi ali amerikan. „ 220*— Deški in dekliški 26-30 . ... „ 40 — Otroški špangerji 20-25 . . , , „ 25'—
in vsi ostali čevlji in nogavice skoro ra polovično ceno samo pri:
VQIKA9 niiDifana.
ilrehov ira so, I. siuds^ropje
91
(i
d. z o. z.
KRANJ
mehanična tovarna pletenin in nogavic, največje podjetje te stroke, je razstavila svoje solidne in vsega priznanja vredne izdelke na velesejmu. Interesenti naj ne zamude prilike stopiti v zvezo a to domačo Industrijo.
Paviljon J" 61S-620-
Zaloita. strojenje, barvanje in izdelava
kožuhovine
Nahup Koz divjačine! Ludovlk Rot, Ljubljana
\ Gradišče i Krznarsfvo OradISCe 7
svm&im IR60VINA PERILA
Hed. Sare:
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica šL 5
Opreme asa neveste!
V/IN ](IX Id sin
Ljubljana, CospusveisKa »sta 2-
Najboljši ilvalni stroll in uietllnl stroji. — iuboma . oostrokoija in ela^s-ntna iz-1: šitftv iz tovarno v Linca. — i ^tunovltena 1.1887 — Vo»»ni» poučuje brezplačno. — Poea. i.iczni deli. — 10 letna raran-' lja. — Pisalni »troji ,ADX,EE' in .TntANIA*. Kolesa iz nrvib »va.ni .DCEKOPP, bTVRIA ,• ,WA.ITE>1UD' in ,KAYSEE'
M. Težak Zagreb,
GundulUeva ulka broj 13
priporoča cenj. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. I., strojilna olja ,,Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje še laka in tragantov.
Prometni zavod m premog d. d. V-LJUBLJANI
prodaja
I
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po origiualnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni Sehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d, V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15, II.
I
I
t
Najpopolnejši STOEWEH
šivalni stroji
ta šivilja, krojače In Čevljarje
ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
JU. BARAGA
:.iubl<ano icienburgova ulica 6/1.
Brezplačen pouk 15 let. jamstvo
Telefon itev. OSO.
mo4k« Iz JeJfcegj Sevuota Lr. fln» iuiiajika koniekclja Din 5S0. fina dannka volnena S! obleka Din 220. Damski plaSd Din 400. fan»o-vska obleka Din 190. dekliško obleka Din SO.
Razpošilia v«Ietc-govir>ta
R. Stermecki, celje §t.la
i!us:r;»ani cenik i tet 1000 slikami se »cilje vsakemu zaslon], vzore oi sukna Kamgarna in razne manufalcturi e robe pa samo ia 3 dr.i na oglec. Kd >r pride z vlakom osetno kupovat dol I nakupu primarno povrnitev vožnje. NarolHa i« Din M0 poštnine prosto. Trgovci eno-oss cene.

(GAMAŠE), prvovrstne (blank in špalt), ru-jave in 6rne, nudi po konkur. ceni izdelovatelj
lalVflj
trgovci POPUST.

TRGOVCI POPUST.
PavIIfoit. 1» 5>TO
Si-^Lra tovarna: nogavic in pletenin
Ustanovljena leta ltss
Lasfinilc: FELIKS F M AN S L Esjiiifeljžana, Prtvose tO
Telefon šte¥. 42S

3
da si ogledate na velesejmu paviljou »I« itev. (>43 vnanja stran, paviljon »K« Stev. 477, kjer dobite vseh vrst modne in športne čepice od Din 17.—, fu6ti-jan-klobuke za dcco in dame. od Din 32.—, usnjene klobuke v vseh oblikah od Din 82,— dalje ter copate, otroške Justijan-hlače (Štajerske) itd.
IVAN GOGALA, Jesenice - Fužine štev. 148.
Rosfal

« m n m
ul Li
Kr. angleška
poštna-p&robrodna linija.
General. 2astopstvo za kraljevino SHS;
Zagreb
Tra I. Stev. 17.
Redai potniiki promet
Hamburg—Cherbourg—Southampton v Novi JorR In Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava potnikov 1, 2. 3. razreda, - Kabine 3. raz. z 2 io i poatoliam Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Metkovič, Ivo Veraja. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkerek, Kralja Aleksandra 4. Brzojavni naslov za vsa gornja podzaatopstva ,,R0YMA1LPAC". L* Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke; 1'rnmetna banka.
NAJBOLJŠE
KDOR SI ŽELI KUPITI SOLIDNO IN POCENI POHIŠTVO
kakor: spalnico, Jedilnico, kuh. opravo, naj se obrne na
Pile rašsse
izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specijalna naročila po zmernih cenah
pilarna IVAN F I O AR,
LJublJanu, Hrenovo ulica Stev. IS.
prvovrstna, trpežna, izdelujem po najnižji ceni po naročilu.
se dobijo v restavraciji GROSUPLJE.
FRANC ISKRA - Vrhnika
Šent Vid nad Ljubljano.
Zadruga ima stalno v zalogi vse vrste pohištva. — Garantirano solidni izdelki. — Oglejte si ob priliki velesejma v Ljubljani tudi našo zalogo v Šent Vidu! — Daje tudi na obroke! — Zahtevajte cenik!
krasni, barvasti, svileni TRIKOT ŽEMPER z dolgimi rokavi, razpošilja po povzetju (poštnina posebej) tvrdka HENRIK KENDA, Ljubljana — Mestni trg št. 17. 5476
i	Pohištvo. *SSP	f
B	H
■	Velika zaloga kakor tudi izdelovanje od najpri-	J
®	prostejše do najfinejše izvršitve. Preproge, po-	S
d	steljnina itd. - Globoko znižane cene. - Prosto	Q|
•	ogledovanje. Ceniki zastonj. - Ne silimo k nakupu.	J®
I	ZALOGA POHIŠTVA IN PREPROG	S
|	ftARL PREIS - MARIBOR	j
«	Gosposka ulica 20.	g
a	EN GROSS. EN DETAIL.	a
ta	a aHBBBBBBBBBflBPCsGiaaBBaaBBsaBBBBaBBBBaiBi
Veliki župan mariborske ob!a,sii v Mariboru je z odlokom z dne 20. julija 1925, O. br. 356-3 ugodil prošnji za dovolitev kramar-skih sejmov, to je:
v čelrlek po pepelnici; dne 18. julija, in dne 24. oklobra vsakega leta. Na te dneve se bodo v bodoče obdrža-vali kramarski in živinski sejmi.
ŽUPANSTVO VELENJE,
dne 31. avgusta 1925.
J. Sfiepušin
Slsek
priporoča bolJSe tamb urice, strune, partt-ture toleln '	vae potreb-
žilne za vsa ■Aj?!? glasbila. Odlikovan na pariški razstavi. Ceniki franko
kleparstvo, kovinarstvo, vodno instalacijsko podjetje, industrija pločevinastih izdelkov, čistih kakor litografiranih
LfUBLiAM, Polfansko ccsfa n
Poselile razstavo v paviljonu
Cene najnižje!	Delo strogo solidno!
ARHITEKT
tn MESTNI STAVBENIK
RenaMlf-aiitonioliili danes neprenosljivi
za auto-takse
potnike, zdravnike in kot osebni, tovorni in autobus vozovi
ker so najsolidnejši. aajtrpežnejši in najcenejši pri
uporabi.
Zastopstvo za Slovenijo
A. LA.MPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10
Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10. — Telei. inter. 103. Ustanovljeno leta 1850.
Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
ima sl?.'no v zalogi prvov: j ST1ZSNO OPEKO, bo-brovec, kakor tudi znrc-r.n STREŠNIK, ŽLEBAKE in ZIDNO OPEKO. Po reio ugodni cer:. sc odda tudi drugovrstne zarezane stre"—i\ ; n bobrovec. Prodaja sc v pisarni STAVBNE Dr.ITŽCE, D. D. v Ljubljani, Levstikova ulica št. 19 — aH pi ~ opekarni na Viču.
z dolgimi rokavi — enobarvni Din 112,—. TUTANKHAMEN Din 125,— pravkar dospsli,
H ADIO ~ APfl^RTE
kamnoseški mojster
Ljubljana
Re sijev a cesta št. 30
priporoča bogato zalogo nagronih spomenikov od marmorja in granita, plošče za robnice, marmornate plošče za mobilije po na/nižjih cenah
DVOKOLESA. motorji,
otroški vozički, pneumatika najcencje! Prodaja na obr-roke, ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska , cesta št. 4.	4117
od dveh do deset cevi od 2000 do 1S.000 Din. Specialiteta dvocevni REFLEKS-APARAT »Shipton« a popolno napravo do 4500 Din. — Garancija za sprejem valov Evrope. — Vse potrebščine za radio araat»»V*, Najpreciznejši in najboljši material samo v
radia -odde'ku tir. Srečko Lajnšic
GOSPODARSKA PISARNA — MARIBOR Slovenska ulica 12.	Telefon 314<
Radio koncertni salon. — Vsak dan koncerti. — Pro* d.ijalci dobijo rabat. — Zastopniki se sprejmeio. Ceniki na razpolago! "3J-L
Sejem: LJUBLJANA. Paviljon: ŠPORTNI ODDELEK.
Mestni trg 17.
Razpošilja se po pošti.
Godbeni instrumenti tyom%™£*"^Tli°s>°
Posetite iCOjO 326,28 V paviljonu O na Ljubljanskem velesejmu.
dobavlja: strojna tovarna in livarna
za ase razmere s hšdra«*ličnffl-!sltras?- \ wg5r 7 <$b I^Hb W i i. ti B
niraii in el^ktra - adporni-sii regulatorji	$T. POITEN in Heici^nheim.
Do sedaj je postavljenih Cez 8000 turfoin S ca. 3,700.00 J k. S. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove, vse stroje za papirnice in celulozne in karton, tovarne, stroje za užigalice, transmisije itd. Znano solidni proizvodi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621
parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov Metelkova ulica 13	Telefon 110
priporoča
pravi malinovec, limonov sok, arome z:a nealkoholne pijače, sadne etere, esence za rum itd.
muarwm% es. s o. s
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
Izdelovanje čevljev. — Velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. — Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev itd.
oglejte si zbirko vseh
Naznanjam slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem, da sem preselil svojo dobro vpeljano trgovino špecerijske in kolonijalne robe ter deželnih pridelkov iz dosedanjih prostorov na Glavnem trgu, v svoje lastne na novo urejene prostore
nasproti Hotela Stare Pošte.
Priporočam se najtopleje za nadaljni obisk, obilna naročila ter cenjeno naklonjenost
Z odličnim spoštovanjem
Ignac Andrašič
Kranj
na dvorišču
Dunalska cesta št. 29
„1." 616. Motvoz
A. Šinkovec d. d. Grosuplje
2 stanovanji
v novih vilah ob Dunajski cesti oddaja Pokojninski zavod v Ljubljani - Aleksandrova cesta.	6015
Dr« Karel Brabec
okrožni zdravnik
Rogaška SSatina
je pričel 1. t. m.
ordinirati
v vili Pušnlk pri Sv. Križu
ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. _ Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost
vseh vlog.
Hranilna vloge znašajo nad 260 milijonov kron
Ljubljana, Gorupova ulica 17. — Telefon 621.
Izvršuje najceneje
vse naprave za sledenje premoga.
Čistilce patent »Neckar«. — Duplex - Mono, kontrolni aparati gorljivih plinov, vodovodne in turbinske naprave. — Centralne kurjave itd.
Nnjc eneiši nakup bakrene žice in ploščic za oblaganje zidu in tal.
za vino, žganje, olje, med, mast in petrolej, kakor tudi za transport in hrambo ima vedno v zalogi vsako množ.
FRAN REPIČ
sodar. podjetje v Ljubljani.
Istotam se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih ccnah. Solidno delo, točna postrežba.
200—380 litrov v brezhibnem stanju, deloma enkrat, deloma dvakrat rabljeni, SE ODDAJO po zelo nizki ceni. Vpraša in ogleda sc lahko pri tvrdki
»ALKO«, veletrgovina žganja
družba z o. z. — LJUBLJANA — Kolizej.
PAVILJON
VIDMAR nasl.
na veseličnem prostoru velesejma. - Prvovrstna vina. - Gorka in mrzla jedila.
616.
Lan, konoplja
A. Šinkovec d. d. Grosuplje
, LJubljana
Ustanovljeno 1912.
Stari trg štev. 20.
Velika zaloga stenskih ur in budilk iz znane to. vanre »Junghaus«, precizne švicarske žepne ure. — Velika izbira zlatnine in srebrnine,
NAJCENEJŠI NAKUP! Oglejte si zalogo na LJUBLJANSKEM VELE-SEJMU, PAVILJON G, PROSTOR 305.
3W* Prodaja se na drobno in na veliko. 'ItC
a

a m
a
IT
BBBBBBBBBBBBBBBBBflBBflBBBBBfl
PIPAN & CIE KTi
Ljubljana, Resljeva cesta št. 2
la amerikanska-penzilvanska vsakovrstna SfrOjIMl Oljni. iOYO.ll«! mast. Dencln. terpentin. Ia nor.
veško ribje olje, hem. m tehnični predmeti.
Ia angleško Solvay jedilno olje znamke »Homko«.
Surovine m usnfarne in mllnrne. Ljubljanski velesejem, paviljon E 79,81,83
B
aaBBBBBBBBraseEBBBBBflBBBBBBBB

IEE3I3
SSBI
Prva dalmatinska tvornica
Gilardi & Bettiza — Split ustanovljena leta 1865, torej najstarejša tvornica le vrste v Dalmaciji
Izdeluje:
prvovrsten Portland cement
zastopnik za Slovenijo Pestoinih in drug, Ljubiiana
iz st&re renomirane tvgrnice
znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom
.LengenfsSder cerosnf Mojstrana- Dovje
tu- in inozemskih uradnih preiskuševališč jc ugotovila, da spada med najboljše vrste cementa v državi.
jeva cesta 3
Tel. int.
Naročila sprejema in daje informacije.
Prodajni urad
»Portland cementa Mojstrana«
Ljublasja, Jadranska Podonavska banka.
m
E8
E g
EB
es
i E3
«
99
——K—Bil— II | HI
A ntoii
lllii ii Bregu §h Savi
na tri gonilna kolesa, 160 konjskih sil vodne moči, stanovanjsko hišo in preko 1 'A ha zemljišča, gozda in kamnoloma PRODA takoj zapuščina pok. VINKO MAJDIČA v Kranju, kamor naj se pošljejo ponudbe.
Čudo pisalnega stroja I
Najnovejši model za urade in privatno rabo
Sistem „F HOIIO" kompleten samo ©SO*— Din
Normalna dolžina valjca omogoča 8 istočasnih kopij. Premenljiv valjec tako za latinico kot za cirilico ji druge jezike. Ima 84 znakov. Najsolidnejša konstrukcija t Vsak lahko takoj in brez pouka piše. Za urade posebno pogoden. V zadnjih 6 mesecih je bilo prodano 2000 komadov. Zahtevajte takoj prospekt C od trgovine s pisalnimi stroji, z opremo za urade, s trakovi iu potrebščinami
Ljubomir Bertič - Zagreb
Hatzova ulica 25
99
I." 816. 1
Zbirališče sejmskih obiskovalcev
ie
Vekoslav Bolničar
na veselščnem prostoru
Mrzla in gorka jedila	Izborna vina
Turška kava	Večerni koncerti
Vsak dan zabavne predstave Ture.
Ljubljana, Gosposvetska C. 13 (pred velesejmom).
PRIPOROČA: »Elektrozen« aparate; najboljše sredstvo za lečenje revme, trganja, glavobola, nervoze. Služi v odstranitev solčnih peg, kurjih očes in drugo potom elektrike. Aparat je uporaben za vsako napetost in ima garancijo.
Poskušnje, ceniki in pojasnila v trgovini. "^BC
TOVARNIŠKA ZALOGA vsega elektrotehničnega inštal. materiala za šibki in močni tok kakor tudi motorjev, dynamo strojev, vsakovrstnih žic za napeljave, aparatov, instrumentov, kuhalnikov, likal-nikov, telefonov, zvoncev, lestencev in namiznih svetilk itd. itd.
RADIO — posamezni deli in kompletni aparati ter najboljše anodne baterije.
Vsi izdelki iz prvovrstnih tovarn nižjih cenah.
po priznano naj-
Oglejte si bogato opremljeni povečani paviljon H 483, 485 na vtlesejmu, kjer najdete veliko zalogo vsakovrstnih kožuhovinastib izdelkov tvrdke
ELIGIJ EDEtt, krznar, zaloga in popravljalnica kožnhovin Ljubljana, Kongresni Irci 7
Bukovo oglje
najceneje in najboljše — na vagone in na posamezne vreče H. SKALA, Ljubljana = Mirje (t. 4.	4620
• H O « Ituilip. m KllftUII KOVSČiČ
tovarna peči, štedSlpSkov in temčerce posode
(Tržaška cesta 35 tcvarna) l|U&)B|3in3 (PreSerno»a ul. 3 glavna pisarna)
nudi obže priznano prvovrstno blsga po izdatno znižanih cenah, in sicer: glinaste peži modernih oblik v raznih barvah, kmečke peii in lepe bele c-jmaia pernice za štedilnike, Cisto bele čeSke emalj piošiice za obioittsv sten, Štedilnikov, kuhinj, kopalnic itd.
Hajboljša, točna in solidna postrežba.

E^ossoirl
Iranko na doml
Najugodnejši nakup naravnost od tovarne!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, sncžno-bela in Kovinska industrija INŽ.J .&H.B0Hl,MaribDr.SJtS
>l/if.nl!n<!n	1 \ 1. . . 1 _	_	/	A L-1__________, - . . . i._ < '
desetletja trpežna. — Dobavlja se

AkM.m)rore uit, tu. 4.
nroti nrednlariln nli no nov7ptin fll<i> •>! re ugsjalo, sa «ime rsiievolle nazai. ■ Naročite tako), ker ne proti preopiacnu atl po povzetju, Vcmo, če nam bodo razmere dopustile vzdržati trajno to ugoi
ugodno ponudbo.
Posode držijo ln sicer gornja vrsta od leve na deseto po ca 2 «/«. i «/, In 1'/, 1, ln spodnja vrsta po ca l,.l"/4. 1'/» 1% 1. premer ponve 20 cm. Za cenik znamka 1 Din. Inscrat priložiti.
M3M3MTS

anrairairsmi
imstra
am
Msi^rRomilo.
Podpisana tvrdka, nahajajoča sc v Ljubljani, Mestni trg štev. 18 _
že nad 30 let, naznanja vsem svojim častitim odjemalcem, da se zaradi prodaje hiše JBF" PRESELI koncem avgusta t. 1. v novo urejene prostore
WoIfova ulica 5, prejšnja trgovina Anion Krejci, voga! MZveide"
Tem povodom sc tvrdka vsem dosedanjim p, n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih prosi, da ji ostanejo tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvovrstnim, trpežnim blagom, priznano najboljših tovarn, po zmernih in solidnih cenah. Zlasti pa opozarja na veliko izbiro volne, svile, bombaža za vsa ročna dela. D. M. C preje vseh vrst, potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavicc, nogavice vseh vrst in velikosti, moško in žensko trikot-perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumbe, galanterije itd. Velika izbira vezenin, ženskih ročnih del, vsakovrstnih čipk, glavnikov itd. — Predtiskarija ročnih del z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Prcdtiskanje in vezenje monograraov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove itd. Del tvrdke ostane do konca t. I. 5e v starem prostoru na Mestnem trgu 18. USTANOVLJENO 1887.	USTANOVLJENO 1887.
Velespoštovanjem:
r. s«ieriui nasl. L fiuin & St Geriova
U. M. tir. Valerija Valjavec
špecialistinja za otroške bolezni
bivša asistentinja na pediatriški kliniki univerze v Strasbourgu, _ ORDINIRA od sedaj v Mariboru, Maistrova ulica št. 13, od 11. do 12, in od 14. do ure.
Tovarniška zaloga posiliva
od najfinejše do najpriprostejše oprema po izredno znižanih cenah se dobi pri
ANDRO mmm. tovarna poliišfva
pppis*
i
St. Vid
nad Ljubljano
nasproti kolodvora Vižmarje
Na velesejmu
razstava v paviljonu
sc priporoča, da si ogledajo RAZSTAVO v pavilionu »I« Št. 624 — kjer je razstavila tvrdka
F, in S
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 29
predmete damske konfekcije lastnega izdelka in siceri plašče, bluze, oblekce, velike in otroške predpasnike itd. v krasni izbiri. — V tej trgovini se dobi ludi razno moško in žensko perilo po najnižjih cenah. — Gesto tvrdke je; Mali, a tem gostejši dobiček. — Za trgovce posebno nizke cenc I
iBflBBangSBBB£I^a!BiBESIS!IIS«BRSSIt!E!HBB
B
ZNIZANG CENE "3BU 0!
B ■
B ■
Najbolje se kupi brez dvoma MPra n5®I«l ceni"
IOMACŽAROI
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 3
B	Nudi cenj. odjemalcem razno damsko, moško in
B	otroško perilo, razne nogavice v vseh barvali, svil-
B	nate flor-nogavicc za dume — velika izbera po- B
1	trebSčin za šivilje — kakor razne nakite, trese, svile, B
I vezenine itd,, dalje velika izbera potreb, za krojače. B | ______________
9 !W" ZNIŽANE "CENE TSCT g ■	B
BBBBiaBBSiaiSSg^KISiflSUHHBBBrcasaBHBK
EA
m
ta
18 k. s. motor
na surovo olje, nov, prodn za 45.000 Din Pokojninski zavod za nameščence, Lfub-j,.: i liaua - Aleksandrova c. 12-
Mreže
A. Šinkovec (t. d. tirosuplje
/
lepražarna kave fteznarič
o|
TRGOVCI, ZAHTEVAJTE VZORCE E* CENIKE I
5
Glavni trg 21
PodrnZnlce: Ellarlbor, Kamnih, Nooomesto, Ptnl, Rakek, Konjice, Slooenjgradec
Diinaisfea cesta šteo. 4 (o lastni stanM) Eftsnozlltura: PreoaSJe
Kapital in r^zerue Diši ^,000 000-—
Izoršiiie ose isanfine posle na$to£neie In naiiinlantnege
mflnn
j&rzoiaake: Tr^ooska Telefoni: 139, 146, 45S
Največja zaloga In najcenejšo: DVOKOLESA, motorji, otroški vozički, Šival, stroji ter pneumatika. Ceniki franko, prodaja na obroke. — ♦TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta it 4.	5546
LOKOMOBILI
Woll-Lanz do 600 HP
tovarniško novi ali generalno popravljeni s tovarniškim jamstvom tudi v najem
motor)! na sesalni d!!d,
Diesel- mot.org a
broi kompresorja,
motorji no surovo olje.
Generalno lastopstvo tovarna ia motorje DABMSTADT
mlinski stroji, transmJsije.
Poglejte naše skladišče! Plačilne polajšave. Kompletna montaža.
BrgCa Fischer d. d.
Zagreb, Pantovčak I b.
Fižol, lečo suhe gobe
kupuje SEVER in KOMP., Ljubljana, Wollova ulica 12.
Gasilski ¥8z
in landaver
v najboljšem stanju, oba na oljnatih oseh, PRODA
Franc ISKRA, Vrhnika.
lil-SODA trikrat izdatnejša od mila in vseh pralnih praškov.
v
Čudovito čisti.
psrkete iinolej
lesene izdelke, kovinske predmete, stekleno posodo, porcelan - lončeno posodo,marmor- steklene plošče, zrcal^-kristale.
TVORNICE - ZLATOROG - MARIBOR
MHnnasigsHHBnHHHBEHGaHBBBa
Delniška glasnica: 50,000.000 O!hi Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Olsn


m
podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Marisor, Meikovič, Novi Sati, Ptuj, Sa ajevo, Spiši!, Trsi. Agencija: Logatec.
Sc prtporofa za vse v bančno stroko spadajoče pošlo
Brzojavni naslov: Bani* a Ljubljana
Teieion štev.: 261, 413, 502, 5CS3 In 504
sama
iiiiiiiiiiinipiiiHiiiiiii iiHU't 'iiin—^iii iniiim" iii.Miini'1'nii'Pnii

67
Otroka kapitane i
(Potovanje okoli sveta.) JficancosM spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Bil je že sprajni čas, zakaj pet milj južno od njih se je razgrinjal po poljani visok in širok val in jo spreminjal v morje. Visoka trava je ginila kakor po-košena, deroča voda je ruvala šope mimoz, ki so plavale na vodi kot premični otoki. Vodena masa se je bližala v velikanskih valovih, ki se jim ni bilo mogoče ustavljati. Videlo se je, da je ena od pampskih rek predrla nasip, in tako so se vode reke Colorado na severu in reke Negro na jugu združile v eno samo strugo.
Vodena stena, ki jo je bil prvi zapazil Talkav, se je bližala s hitrostjo konja dirkača. Popotniki so so bežali pred njo kot oblak, ki ga žene vihar. Oko je zaman iskalo zatočišča. Nebo in voda sta se spajala na obzorju. Konji so bili vsled nevarnosti čisto iz uma. Spustili so se v blazen dir, da so se jezdeci komaj držali v sedlu. Glenarvan se je pogosto oziral.
»Dohiti nas, je pomislil.
— Anda, andak je vpil Talkav.
In še bolj so nagnali nesrečne živali. Jezdeci so jih tako zbadali z ostrogami, da jiin je začela curljati iz bokov kri, ki je puščala na vodi rdečo sled. Vrhu vse so se spodtikali ob krtine, zapletali v zakrito travo, padali. Če so jih spravili na noge, so padli zopet in zopet so jih spravili na noge. Voda je vidno naraščala. Dolgo valovanje je naznanjalo prihod vodne stene, ki je stresala svojo penasto glavo le še kaki dve milji za popotniki. Borba z najstrašnejšim od vseh elementov se je podaljšala še za čert ure. Ubežniki niso mogli niti približno vedeti kolika je razdalja, ki so jo preleteli. Sodeč po hitrosti jahanja, je morala biti precejšnja. Voda jo segla konjem do prsi. Lc s
težavo so jo še bredli. Glenarvan, Paganel, Austin vsi so že mislili, da so izgubljeni in obsojeni na strašno smrt ponesrečenih na morju. Konji so začeli izgubljati tla pod nogami in šest čevljev vode bi zadostovalo, da vsi potonejo. Čemu bi slikali strašen strah, ki se je zrcalil v obrazih osmorice, ki jo je zajemala plima. Zavedali so se svoje onemoglosti v borbi s prirodnimi silami, ki presegajo človeške moči. Rešitev ni bila več v njihovih rokah. Pet minut pozneje šo konji začeli plavati. Tok sam jih je gnal z brezprirnerno silo ter s hitrostjo, ki ni prav nič zaostajala za najhitrejšim dirom in je gotovo presegala dvajset milj na uro.
Zdelo se je, da je rešitev nemogoča, ko sc je oglasil major.
»Drevo, je dejal.
—	Drevo? je vzkliknil Glenarvan.
—	Tam, tam!« je odgovoril Talkav.
In s prstom je pokazal osemsto sežnjev
severu, kjer se je dvigal iz vode velikanski Tovarišem lega ni bilo treba reči dvakrat. Za ceno je bilo treba doseči drevo, ki jim je tako nepričakovano priskočilo na pomoč. Za konje sicer ni bilo pomoči, pač pa bi se vsaj ljudje lahko rešili. Tok jih je dobro nesel. V tem je Austinov konj že poslednjih zarezgetal in zginil pod vodo. Njegov gospodar se jc rešil stremen in začel krepko plavati.
»Primi se za moje sedlo, mu je zakričal Glenarvan.
—	Lepo zahvalim, blagorodje, je odgovoril Tom Austin. Roke so zadosti močne.
—In tvoj konj, Robert? se je obrnil Glenarvan k mlademu Gruntu.
—	Že gre, milord, že gre, plava kot riba.
—	Pozor!« je zavpil major z močnim glasom.
Komaj je bil izpregovoril te besede, že je bil
mogočni val tu. Orjaška, šlir'dcset čevljev visoka stena je zagrnila ubežnike s strahovitim hrumenjem. Ljudje in živali, vso jo izginilo v penečem so vrtincu.
proti oreh. vsako
Tekoča masa, ki je tehtala par milijonov ton, jih je zgrabila s svojimi razbesnelimi vodami. Ko se je stena oddaljila, so ljudje priplavali na površje in se v naglici prešteli. Konji pa so zginili za vedno, samo
Tavka je še nosila gospodarja.
»Le korajžo, le korajžo, je ponavljal Glenarvan, ki je držal z levico Paganela in z desnico plaval.
— Žc gre, že gre... je odgovoril častitljivi učenjak, pa še prav nič me ne žalosti...
Kaj ga ni prav nič žalostilo? Tega žal niso nikoli zvedeli, ker je ubožec moral požreti konec stavka hkrati z bokalom umazane vode. Major je plaval čisto mirno. Rezal je valove z enakomernimi sunki, ki bi delali čast vsakemu učitelju plavanja. Mornarja sla se vila v mokrem elementu kot dve jegulji. Robert se je prijel Tavke za grivo in plaval z njo. Indijancev konj je rezal valove s čudovito žilavestjo, pri tem pa se je po nagonu držal ravne črte k drevesu, kamor jih je gnal tok. Do drevesa ni bilo več kot dvajset sežnjev. V par sekundah ga je vsa družba dosegla. To je bila res izredna sreča, zakaj, da ni bilo tega pribežališča, bi bilo vsako upanje zaman, in vsi bi potonili.
Voda je segaia do vrha debla, do mesta, kjer se začno glavne veje. Zato je bilo zelo lahko oprijeti se jih. Talkav je pustil konja, pograbil Roberta in splezal prvi na drevo. Kmalu so njegove silne roke posadile na varno izčrpane plavače. Toda Tavka, ki jo je gnal tok, se je naglo oddaljevala. Obrnila je svojo pametno glavico proti gospodarju, stresla dolgo grivo in ga rezgetajoč poklicala.
»Ali jo boš ros pustil? ie dejal Paganel Talkavu.
Jaz! jc zavpil Indijanec.
Potopil sc je v deročo vodo in sc zopet prikazal deset sežnjev od drevesa. Par minut nato se je že oklenil Tavkinega vratu. Konj in jezdec sta sc skupno ! odplačevala proti meglenemu obzorju nn severu.
lEEflE
I-a
O
JS
9V>a4
PS
N O
o !>
TJ
5 i
O
83 Ja!
e r; 3 2 <3 S c t
«3
P

ftf U
CCifll
Si
< t..«
C ■
a
i-SC
"3
>
O
rmmi
<t®M
*(DK
u>
a
o -
• a>
S,-*
Cfi (73 fc.
oj o S « (ijj ■5 c
O cz
M
n —
„ a
-	af >
o
-i	D
O	Mfl
>	C
N	50 cS Lfl
H	Ih u
— 2 g
4) (J
4)

en —> C H TJ
« i
N	©
'm	4:

.Dalic slcdi.l
i =111=111
ZT
iložlte svoj denar v
Izjemni pusofiliiici
▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge sc obrestujejo
naiusodnelie.
Varnost nuidijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.

o
5
s
©
v m
Na drobno?
Drez honhurence!
Na debelo!


Oglejte si specialno detajlno in engros trgovino
vrvarskih lastnih izdelkov
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VrVl ZO ZVOnOVC, transmisije. dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprli ZO transinlslje (Miillergurten), oprti navadne vse ži-rokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Han-gematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, OgltjegaSne CCVl, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov,
bičev, gož, jermenov, morske trave. žime vseh vrs!,
konjske krtače, konjske odeje, neprenlOČlJIVe VOZIte piilllle. juta platno, ribarice, itd. nudi po najnižji ceni. — ŠpCClOlISO montiranje (Splaisan.le) vrvi za transmisije in dvigala sc izvrši solidno in točno. — Priporoča se
Prva Kranjska vrvarna In imovina s honoplllno
Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta št. 31
Telefon štev. 441.
Razstava v lastni hiši.
Podružnici:
MARIBOR, vetrinjsha ulica $1. 20. Teleion St. 454. KAMNIK, Sutna štev. 4.
2» »
3 i 63
Za mošnjo zlata! i£SSslab čevelj.
Nasprotno pa Vam splošno znana tovarna
KHRL POLLHK g: - LJIIBL Jlil
Sv. Petra cesta Stev. 66 da priložnost« da si
SAMO ZA ČASA SEJMA za MALO DENARJA
kupite PRVOVRSTNE CEV&JE.
Reklam, prodaja samo za časa sejma 7
H„„h„„ . r po Din 140 — 160'— 162— 164— 170 — na drobno za 1 par { ^ Djn	lg4._ m._
Prodaja dnevno, tudi v NEDELJAH in PRAZNIKIH, brez presledka od 7. ure zjutraj do 8. uje zvečer I
Bodite pozorni na naše letake!	tu«
xxKKKxmxxxxx3>cmmKXKXKXKmxxmKx
llsianovlleno 1.1079 relelon štev. 555
Hllučaoničarstoo
HUG11ST IIIllRTINElČ
LJUSLJH51E1, Rimska cesta 24
proo In edino pad|et{e za napraoo jeklenih oalčnlh zasteroo d Sloveniji
priporoča napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoča za naročilo
solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra.
Stalna zaloga StedllnlHoo v priznani vestni in solidni izvršitvi! Hofogeno usrznje in rezale
st
X K X X X X X X X X X X X X X X X
XX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX5CM3«^XXXXX
Prodam!
I Redka priložnost ?
KOČIJA in OMN1BUS z navadnimi in gumi-kolesi, OMARA za led, EILJAR iz tovarne »Seifert«, PARNI STROJ 45 HP, PARNI KOTEL 25 00 m3
kurilne plošče. Omenjeni predmeti so vsi v prav dobrem stanju. — Pojasnila daje VRATAR v hotelu »SLON« — Ljubljana,	5917
dobite po zelo ugodnih ccnali edino Ie pri
IG N. V O K, LJUBLJANA, So«Sna ul. 7
LJUBLJANA
Moderne pisarniške opreme
velesejem pav. H 44£ 4$$
Ima v izložbi sledeče : Brunsviga računske stroje, Royal pisalne stx-oje, Mercedes računske stroje, Dalton seštevalne stroje, Ro-neotype tiskar, stroje, Roneodex ležeča kartoteka, Roneo železna omara, Roneo nume-ralfa Flexa nabiralnik.
h Sit
$9UIH!flIŠČ€Va Ul 22
Ustanovljena L 1688,, od 1. 1767.— .1919. S&m

Čast. g. konzist. svetnik pater Hugolin Sattner je dne 26. avgusta v tej zvonarni preizkusil 5 bronastih zvonov za Komendo pri Kamniku in strokovnjaški
ugotovil: Dispozicija zvonov slove: B od 2692 kg, D od 1296 kg, F od 720 kg, G otl 551-5 kg in B od 335 kg, je torej harmončno-melo-dično zvonenje ena najlepših dispozicij za petero zvonov, ker temelji na toniki in da največje zadostilo.
Zvonovi so po livu, unauji obliki, okraskih neoporečni, materijal prvovrsten, glasovi mehki, trajni, čisti, med seboj v lepem razmerju pravilno uglašeni.
Zvonovi so razstavljeni na velesejmu in vzbujajo veliko pozornost.
Vsled vseh teh vrlin se izrekam za sprejem zvonov od strani cerkvenega predstojuištva.
Zahtevajte cenike! — Oglejte sa zvonarno! — Cene konkurenčne. — Izdelki umetniško mojstrski. — Kulantni pogoji. — Kratki dobavni roki.

:zkm 1
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva ccsta štev. 10
(v lastni palači vis a vis hotela „Union").	Telefon St. 67 in 470,
Hačun poštno-čekovnega urada za Slovenijo štov. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnice; CELJE, DJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbujo vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.



Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol čcE.
Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec.
Urednik. Franc Tcrscglav.