Si, w\mz m^Lfiia v serjvn i aaia imm :oa la im V « *oDoto 5* aprila 1924. Posamezna številka 20 cent* LefniH XLIX Izdaja, izvzemal pondeljek. v>ak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstropje Dopisi naj rezljajo uredništvu. Nefrankirana ^'r?čajv|fi?daj3telj in odgovor"'* »dnik J" k tisk i _ - •Ji- «-> - znata za mesec L 7.—, 3 mesece L lr , L 3ii /I J w>« »VI " P-——- -- [" J - - -X - pi.-ma se ne sprejemajo, rokopisi se u^vr,' Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna Edi £a inozemstvo mesečno 5 lir več: >?\*.JniStva Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo * Sirokosti ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglarf, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-67« tem val o- 1 etneljne točke tega progama so. | - na>odne skupščine, in izrazili da vse slovansko ohranite;/ m zagotovitev našega narod-f 1 d vrn?o domov na od_ izhaja iz volje in nega obsUnka, lojalnost napr^ drza^ ^^ ^^^nUf* ie čJast obvestiti gg. er to «dobro ljud- m sporazum zdrugcrcdnimi državljan* ^a poslance, da z ozirom na njih Zgodovina se oonavlja. Kolikor daleč nemu sedaj od strani kralja Italije! Poli-se-a naš spomin v minulost skoro štirih tični program dr.a Wilfana je program desetletij zgodovine političnih in narodnih vsega našega poštenega m zavednega bojev v teh naših krijih, se je eno ohra- ljudstva ! ni:G neizpremenjeno v vsem tem valo>-; lemeljne točke tega programa so: venju: večna trditev, da vse narodno gibanje ne s^ VOo 1 j ; u | j ^^^-y ^ t v ^ w - ^ p ______w c ;'a >e!i v miru živeti z italijanskimi načelu pravičnosti, enakopravnosti in . v/ehni marveč !e od par agitatorjev, medsebojnega spoštovanja! Ta program pa Jandistov bujskačev — mestatori in ni — to podčrtujemo zopet in zopet — . uffapopolL kakor pravijo oni — pan- program kake stranke marveč naše et-■■V na-ci'h od inozemstva! Nekdaj nične vkupnosti. Nič drugega ne zahte-ii rfr- "*r:M celo -uskih rubi jih. ki varno, nego da moremo v mejah Italije zi-slovansko gibanje V* teh veti kot italijanski državljani slovanskega ra ih" danes pa govorijo, 3a je vodstvo jezika! V tem je vsa tista pretvezna sra-v"-tske^a volilnega ribanja v Ljubljani! mota in naš zločin! . ■v.i -m dr::r>o podtikanje ravno včeraj Zahtevamo le, kar smo dolžni sebi m \ ne vir zavrnili po ?aslu'>i i svojemu narodnemu bistvu -in kar mo- odpadel minister zunanjih del g. dr. Nin-čić, na čigar mesto bi prišel g. dr. Ninko Perić ali Ljuba Jovanovič. To je posledica nezadovoljstva v radikalnem klubu. Prcdsedništvo narodne skupščine namerava poslati narodnim poslancem razglas, ki se glasi: «Gospodje narodni poslanci so se obrnili na predsedništvo narodne skupščine z vprašanjem, za kedaj je do- Domacin bodi prvi na domači zemlji! Država bodi tudi našemu ljudstvu dobra mati! Kdor se svoje pravice poslužuje, Nikomur ne škoduje! u auio-m iia3ii. ___ ~ rJno pravico zahtevati tudi od ^ nasprotnikov, da so ti slovanki1 države kot nje državljani, kakor zahteva noni^ k? da so se sami narinili na- ona od nas vršenje vseh dolžnosti napram :na je pesem od strani naših na- remo s polno pravico lrt|;uiiwjii,| rv! ot OPumi ----------------, , , srnu ljudstvu za voditelje, nepomirljivi nji. Zahtevamo, naj zadosti vsem našim ovratniki Italije in italijanskega naroda, potrebam v narodnem, kulturnem in ver--sraj pa je prišla vest o činu z najvišjega skem pogledu. Ali se morda v tej nasi esta italijanske države, ki pritiska vsem j zahtevi izraža sovraštvo do države in lta-■n podtikanjem žig klevete na čelo. I lijanskega naroda ? Ali je morda ta naša ~rdo je dr Otokar Rybaf? Z imenom zahteva v navzkrižju z interesi države? -a moža je tesno spojeno vse politično Naši tukajšnji narodni nasprotniki trdijo ljenje in narodno snovanje v primorski sicer tako, resnica pa m! Nasprotno je ereU. Skoro skozi dve desetletji je bil res. < . r Rvbar dejanski naš politični voditelj. Če bo država svojo manjsinsko politiko _______r_______ da z ozirom na upravičene želje in radi pravoslavnih, katoliških in muslimanskih praznikov, ne bo sklicalo seje pred velikonočnimi prazniki. O prihodnji seji bo gg. poslance obvestilo pravočasno pismenim- potom». Podpisan je podpredsednik Dragovič. BEOGRAD, 4. Snoči je imel opozicijo-nalni blok plenarno sejo, ki so se je udeležili tudi Nemci in zemljoradniki. Sklenili so protestirati pri predsedništvu narodne skupščine proti odložitvi skupščinskih sej in zahtevati, da se v smislu poslovnika takoj skliče seja narodne skupščine z dnevnim redom: verifikacija mandatov HRSS. Opozicija izjavlja, da bo v slučaju, da se seja narodne skupščine ne skliče, izvajala konsekvence. Te kon-sekvence bi baje obstojale v tem, da bi opozicija poslala predsedništvu narodne skupščine poseben memorandum, nato pa šla med ljudstvo. Po seji opozicijonalnega bloka so imeli poslanci HRSS svojo sejo, na kateri je g. W in, eiansKi nas poniicm vuui^ij. ^ - - ——>".— *----| C. :, -----. , ' ..' ' _ . ..__ sedanii voditelj naglaša nanram naši narodni manjšim usmerjala | Maček poročal o seji opozicijonalnega I " _ . .. r," , i* 1 i 1 .____»___L. 11, ~ T>--UPQs nncfnnanio nnfl. učitelj fanu j -a ^ i j ki priliki, da mu je bil dr. R/ba? teko, da bo imela na tem našem ozemlju n "olilični vzgojevalec. Dr. \VU- zadovoljne državljane, bo le služila svoji vse delovanje ob strani dr.a Ry- varnosti, svojemu ugledu, svojemu naj-ika dedščina, ki mu določa smer- višjemu interesu! Z raztegnitvijo vsega ;Cg -- delovanje njegovo kot narodnega italijanskega zakonodajstva — na polju cul te''a. Tudi dr.a Rybara so neprestano davkov, poljedelstva, trgovine, obrti^— na as1edo-ali ' očitanjem, da je «mesta- naše pokrajine, nastaja tem nujnejsa po-ore > hujskač, ki da zavaja ljudstvo k so- treba, da si naše ljudstvo izvoli iz svoje rašt it -roti Jtaliji in italijanskemu na- srede parlamentarne zastopnike, ki edini odu S* «?aj pa 'e Njegovo Veličanstvo morejo prav poznati nadlege in potrebe Valj lio^'e pcdelil teiru dr.u Rvbaru vi- njegove in ki bodo odkrito govorili vladi, odlikovanje, kakor so mogli posneti kaj teži naše ljudstvo. Od tega pa bo ita:e!jMz včerajšnje tozadevne vesti. Ali imela država le korist, ker bo ^aše par- tir. Rybar spre i enil svoje raz- lamentarno zastopstvo tvorilo most med t »zeitje napram Italiji in italijanskemu željami in potrebami ljudstva in vlado. Kdor bi tako sodil, ne pozna dr.a Ta most pa morejo biti le zastopniki nase Vara' Tak je kakor je bil vedno. Res- krvi, ki čutijo z ljudstvom. Kajti tudi v a'- ie ta, da dr. Rybaf spoštuje Italijo gospodarskih pogledih je treba opisovati italijanski'narod, kakor ja ie spoštoval stvari s srcem in ne samo z glavo, d-o" Ni pa dopuščal, da bi se tukajšnji, Še enkrat torej: vse govoričenje o knasprotniki — in med nj'aii pretveznem našem sovraštvu proti Italiji '"* \n Italijanom je le nesramna kleveta, ki anski ocSjjci^ii«.* — — — • -—-— ------ —-- , .. , : . ilnliiai^kim i-arodoia. Te naše narodne • naj bi zasLrasila m begaia nase ljudstvo! sprot like je pobijal dr. Rybar, nikdar Ničesar ne zahtevamo — ponavljamo še rr sovražil italijanskega naroda, mar- ; enkrat — kar bi bilo v navzkrižju z inte-edno želel, da bi prišlo do pošte-! resom države, ali kar bi bilo žaljivo za j razuma in mirnega sožifja s po^; Italijane. Mi ne poznamo sovraštva na-.-n; "živi ji s sodeželani druge'a p le-1 prm nikomur. Tako blaznost nam morejo na in — sedaj _ z italijansko državo, podtikati le brezvestni in obenem neumni Za ta cilj je deloval z vso svojo spre t-] ljudje. Mi zahtevamo le pravico — predio to in pošteno voljo, odkar mu je Ju- vsem pa najvišjo pravico, da bo moglo ;Vav'ki poverila veliko in kočljivo na-1 naše ljudstvo v tej državi živeti svoje i"i>'."c posredovalca na gospodarskih po^a-; življenje! Mi zahtevamo le jamstva za naš : -n5'h ne i njo in kraljevino italijansko, gospodarski, narodni in kulturni razvoj. Kralj Italije je odlikoval dr.a Ryba?a za Kdor vidi v tem sovraštvo do države, je, njegove zasluge kot predsednika oede- rojaki — vaš sovražnik in obenem naj-lje-Mia ra. izvršitev mednarodnih pogodb, večji škodljivec za korist države. V tej k sovražnik liaiije je in je bd dr, R/bar! j zadnji uri, pred voUtvami vam kličemo, Dl. istovetili J« a s? bloka. Poslanci HRSS so postopanje opozicijonalnega bloka odobrili. Nekateri radičevski poslanci so že odpotovali iz Beograda, g. Maček pa preti, da se ne bodo več vrnili, ker smatra sedanje stanje za protizakonito in da ne živimo niti v absolutistični monarhiji, temveč v navadnem Pašičevem pašaliku. Govori se, da bo imel opozicijonalni blok nov sestanek, na katerem se bo odločalo definitivno o na-daljni taktiki. Po zadnjih dogodkih izgleda, da bo še najmanj za mesec dni odložena rešitev in definitivni izhod iz sedanje krize. Po ugotovitvi opozicije se zdi, da bo še samo ena seja narodns skupščine, da bi se radikalom posrečilo dobiti volilni mandat. Potem bi bila vsa njihova akcija koncentrirana na to, da razpuste narodno skupščino. V opozicijonalnih krogih trdijo, da zelo lahko pride do tega, da bo opozicija na podlagi poslovnika imela mesto skupščinskih sej v častT* razpusta v narodni skupščini konference, ki jih predvideva poslovnik. Nekateri ekstremni opozicijo-nalci trde celo, da bi sedanja večina opozicije mogla vzeti oblast v svoje roke na ta način, da bi izvolila novo predsedništvo narodni skupščini. Te kombinacije pa ne smatrajo za resno. v'ilfan pa je bil njegov učenec in mu rojaki, ne puščajte se begati m strasiti ve en naslednik kot voditelj Slovanov: od takih slepilcev, ki bi hoteli iz vase v .Julijski Krajini. Koncept dr. Rybafeve kože rezati — jermene svojih zasebmh ko-politike ilede razmerja do italijanskega risti. # Diemena \e tudi koncept dr.a Wiliana! Z V tej zadnji uri pred-volitvami vam kli-Jruoc besedo: temu poslednjemu delajo čemo: v nedeljo vsi na volišče za naso r.ašf narodni nasprotniki krivico, kakor so slovansko kandidatsko listo — za svojo jo delali nekdaj dr.u Rybaru, odlikova- pravico, za svoje življenje!_ In fJ ! v Kampaniji za dobil popolnoma drugačno lice. 12 Uu RklOiU Uflluikfi^l f Svobodoljubni De Nicola ni gotovo rad gledal RIM, 4. Umevno je, da je vest o odpovedi vojaškega^ defiliranja oboroženih fašistov, ki bivšega predsednika zbornice. De Nicola, se ,e vršilo te dni v Napohju. «Mondo» pač vzbudila v vseh političnih krogih veliko pre- hoče reci, da se on De Nicola ne more stn-senečenje. Opozicija je seveda sprejela vest njati z gotovimi volilnimi metodami. /. zadoščenjem; vladni krogi pa tega niso mogli Nekateri listi so objavili izvlečke iz govora, sloiiii. Izguba on. De Nicola je za državno ki bi ga mora! imeti De Nicola v Napoliju. V lisiu n.prccenljivega pomena in bo imela ne- prvem delu svojega govora razpravlja De Ni-p os reden vpMv na izid volitev v južni Italiji; cola o 1 15-1 T"' apolju, kjer je De Nicola ob se izraža _ , . _ . . . . a dubii izmed vseh poslancev naj- tem, da je dal Mussoliniju nalog, da sestavi > v Poleg tega je bil De Nicola izvr- vlado, obvaroval Italijo pred državljansko rlamentarec. i3dlikoval se je posebno vojno. Mussolini je znal vzpostaviti avtoriteto o edsednik zbornice; znat je pomiriti raz- države. Parlamentarizem lahko doživi mrk, bi!-i ene t3oslancc tako taktno, da se je nrilju- toda zagotovo nikdar. Ob zaključku govori bil tudi opoziciji. V najbolj burnih prizorih, De Nicola o ustavi in njenih reformah. Bistvo \ kat Tih se je izražalo propadanje parlamen- ustave mora ostati neizpremenjeno; s tem pa. t ari zrna _ propadanje, ki ga moramo pripi- še ni rečeno, da je izključena vsaka revizija. sovati, kakor pravi De Nicola, ne poslancem, i ~3 " ampak abnormalni povojni dobi — v takih j Volilne počitnice na borzah priborih je ostal De Nicola popolnoma^miren. | 4. Minister za državno gospo- ia i i v t: i^Luia j xviivi( minister za urzavuu guspu- nosti je bil po sedanji vladi že ! darstvo poroča: Povodom političnih vo-_ r edsednika prihodnje zbornice. jitev hodo trgovske borze ostale zaprte v V vladnih krogih in v opoziciji je takoj po soboto 5. in v pondeljek 7. t. m. :,dsLo-'U ;n. De Nicola nastalo vprašanje, kaj j -- R: di teh lastnosti določen za p .ndar dovealo bivšega predsednika zbornice do tega, da se je v t2ko kritičnem tre- nutku odonvedal kandidaturi na državni listi. , v,, , , j Na to vprašanje odgovarjajo vladni kregi na Narodna skupščina bo odgodena en nafin, opozicijonalni pa na drugi. "Faši- \ držanje cpozic:;onalsega bloka stovski vladi prijazni listi trdijo, da se jej _______^ _ ____ ___________ skromni De Nicola odpovedal kandidaturi, ker | Ljuba Jovanovič na najvišjem mestu iz- se je bal incidentov med govorom, ki bi ga ' j aIa da se morej0' narodni poslanci moral imeti v Napoliju; komunisti s-o ga ^ » . , ' . . . , r .__. " ' „ „ po trudapolni proračunski debati za nekaj namreč zaprosili za razpravo po govoru, oi- f^ r f . . .... cer tudi De Nicola sam navaja v svvjem pismu časa odpociti, se je na včerajšnji seji na volilni odbor za državno listo ia vzrok; vlade sklenilo, da se seje skupščine od-teda /e^o trn ••-. ve rje no ie, da se ie iz boiazni lože na čas po Veliki noči. Med tem od-pred tncider i odpoveiai kandidaturi. Kajti morom bodo mogli poslanci pojasniti svo-incidpn^o'n bi se De Nicola lahko izognil 5 i jjm voliJcem svoje držanje. Posebno se ten;, da bi enostavno odpoved?! Jovor, vsled ' je|a na tenl) se onemogoči poslancem česar hi pa še vedno nstal kandidat. HRSS zborovanje v Sumadiji Trdi se, da Vzrcki, ki so dovedli De Nicola do tega ko- j krona ni mogla drugače odločiti, ker raka. so pač bolj splošni, bolj globoki m po-,ni in€,a prppričanja, da^ bi bilo delovanje pclnoma politični, kakor pise opozicijonalni | ^^ opozicijonalnega bloka možno. Radikalni poslanci so že odpotovali v no-I traniost države. Gg. Pašič in Ljuba Jova-^^ Nicola sprejel Musso- ! nović pa imata daije konference. Dela se i evo oonućbo. oa do danes, je volilni borna rekonstrukciji vlade v tej smeri, da bi Deistvo, da so komunisti zahtevali i ... . . azpravo po -Tovorniku De Nicola, je dalo pač 1 ^ ~a ni «Mondo» razpravo jY ■ ' i .1': . « i Hi Ig ms S.) Dr. ULIK.SE STANGER. 4.) Dr. STOJAN ERAJŠA, 5.) Inž. ANTON PODSORNIK. 6.) Dr. JOSIP BITEŽNK. Volilci! Jutri vsi na plan za te naše može, za našo pravično stvar. Vsi kot en mož složno in neustrašno na volišče! Potniki „Frangestana" rešeni \ ALEKSANDRIJA, 4. Anglciki parnik %T"rairgc^an», ki se je vnel .v Rdečem [morja, ne fs privlekel do višine Port Su-jdana, kjer je v zadnjem hipu prišel drugi pamik na pomoč ogroženim potnikom. Po-far se je naglo razširil, ker je bil parnik [ratovorjen z bombažem. Kapitan je dal .prenesli potnike na, parnik ter ukazal moštvu, da naj zapusti ponesrečeno ladjo, •Sam pa je ostal na svojem mestu do zadnjega trenutka. Smrt GL.vnc£a dika rja. LONDON, 4. «DaiJy News» izraža upa-• H-jdihni, lastnoročno trgal naše plakate z zi- » A* 0A k« rvne^a rn 1 rn M a aFIav« ^ ! n«« 4?lrlo. i rtnv _L1 __J n I« _- rtje, da se bo posrečilo MacDonaidu skleniti v kratkem z Italijo prijateljski sporazum glede Jubalanda. Velike važnosti je — zaključuje Ust —f da bi bili naši odnosa ji z Italijo postavljeni na podlago Odkritega prijateljstva, predno se prične razprava o splošnih evropskih vprašanjih. Turčija ustavila podporo bivšemu kalifu. ANGORA. 4. Narodna skupščina je na pred- DUNAJ, 4. V starosti 57 let je tu nenadoma iog ministrskega predsednika sklenila ustaviti umrl slikar in rJsar markiz Fran Bayros. Eno izmed njegovih največjih del v zadnjem Času je bilo ilustriranje iiantejevega pesniškega umotvora <^Divira Commedia*: te slike so bile podporo bivšemu kalifu radi protesta, ki ga je ta-le objavil proti svoji odstranitvi in kjer i« izjavil, da si hoče ohranili svoje pravice k.ot kalif. cio v. Varnostno oblastvo je prepovedalo misijonsko procesijo v Šturjah in jo dovolilo Sele v zadnjem hipu, pa bolj Budihm kakor znisi-jonu na čast Pa še to dovoljenje je bilo silno iluzorično. Ko je ljudstvo odhajalo s shoda k procesiji z Bratinovega dvorišča v Ajdovščini proti Šturskemu mostu, ga je z revolverji zadržava! in podil nazaj na shod fašistovski kordon. Posredovati so morali ajdovski karabi-nerji. Svirala se je «Giovinezza» in ker je bilo ljudstvu bolj pri srcu procesija kakor godba in se pesmi ni odkrilo, so planili fašisti za dobro vplivalo, zlasti radi tega, ker se je pred shodom od fašistovslie strani javno napovedovalo, da si ne bo upal. nihče nastopiti v Vipavi, in da tudi ne bodo tega dopustili. Dosedanje mrtvilo v vipavskem kotu se je umaknilo živahnemu delu in samozavesti, katero so ponesli navzočni voiilci s seboj po vseh okoliških vaseh. Te samozavesti ljudstva ni moglo oslabiti niti nekoliko bolj žalostno ugovarjanje vihravega in ljudstvu predobro znanega Krhneta, ki je na kričav način skušal oslabiti vpliv govornikov slovanske stranke. Uspeh Krhne lovega govora je bil v toliko va B-MEVME VESTI Vcl2ci! Sle vilo vaših glasov naj pove jutri vladi in svetu, da so naš« pravice s eodpravljive* Slovanskim otrokom slovenske šole/ Slovanskemu ljudstvu uradnike in sod-cpke, ki ga razumejo! Slovenskemu jeziku spoštovanje na naši rodni zemlji! Državi, kar je državnega, narodu, kar je narodovega! Volilni shod v Bazovici V sredo, 3. marca, se je vršil v društveni gostilni v Bazovici volilni sestanek, katerega se je udeležilo lepo število domačinov. Sestanek je otvoril ob 21. uri g. Medvešček, pozdravil udeležence v imenu Slovanskega vol. odbora v Trstu ter izročil pozdrav tudi v imenu nositelja naše liste, velezaslužnega našega prvoboritelja g. dr. Wilfana, ki se ni mogel udeležiti tega sestanka, ker zadržan na drugem shodu. Nato je predal besedo g. dr. Ražmu. ki je najprej pojasnil novi volilni red in način glasovanja, nato pa v lepih in prepričevalnih besedah razložil pomen teh volitev posebno onkraj meje. Ne gre namreč tu Te za naravno vplivanje jezika in plemena, marveč se je bati, da bo to delo izgubljeno iz gospodarskih vzrokov. Italijani hodijo v Gornje Poadižje le kot letoviščarji, dočim Nemci ostajajo tam dolgo časa in trosijo mnogo. Tako se gospodarsko središče premika zopet, ali ne napram jugu! Gospodarske razmere postajajo zopet izvrstne. Nemci v Poauižju vidijo — tozi Vaiori — da morejo biti pač politično odvisni od rimske vlade, obenem pa morejo delati kupčije s tujci. Tudi z delom poitalijančevanja potom šole ne more biti prav zadovoljen. Vlada je sicer — pravi — mnogo storila, ali ne vsekdar pravo. Uvedla je italijanski pouk. Pravično in prav je bilo tako kot dokaz volje in moči. Pri tem pa je treba pomisliti na velikansko žrtev in izčrpanje tolikih ubogih učiteljic ▼ tistih gorskih krajih, kjer ntkdo noče govoriti italijanski in kjer naj te dvajsetletne mladenke pred* stavljajo latinsko civilizacijo in Dantejev jezik proti nemški koaliciji župana, župnika, tajnika, lekarnarja, hišnega posest- za nas Slovane v Italiji. Poudarjal je, da mi _ z glasovanjem ne izvršimo le državljanskega nika in, na koncu konca, vsega prebivsd----J------*— gtva y fc^juji morejo se — pripominja čina, ampak da pokažemo tudi, da smo tukaj kot narod in da hočemo tukaj kot lak še nadalje ostati. Radi tega se naš nastop razlikuje od nastopa- drugih, ki stopajo v volilni boj kot stranke. Mi pa ne nastopamo kot stranka, arapak kot narod. Zato je tudi dolžnost vsakega Slovana brez ozira na njegovo politično prepričanje, da voli za listo svojega naroda. Zaključil je svoj lepi govor z navdušenim pozivom, da vsi neustrašno in enotno oddamo svoj glas za našo narodno listo. G. Medvešček je dodal še par pripomb k izvajanjem dr. Ražma posebno z ozirom na agitacijo nasprotnih strank, k.i lovijo glasove tudi med našim ljudstvom. Ožigosal je postopanje agitatorjev, ki širijo propagando za abstinenco kot enako velik zločin, ki bi ga zakrivili, ako bi propagirali neplačevanje davkov ali na odmik vojaškemu službovanju, kajti vsakemu državljanu morajo biti enako svete dolžnosti in pravice. K besedi se je še oglasil g. Lovrenc Grgič, ki je predlagal, da vsi bazovski voiilci odkorakajo skupaj na volišče ter da gredo potem skupaj tudi nazaj domov. Nato je g. Medvešček zaključil ta res lepi sestanek, pri katerem se je pokazala znana enotnost Ln složnost zavednih Bazovcev, s ponosnim pozivom, da se vsi voiilci neustrašno udeležijo volitev ter oddajo evoj glas za slovansko listo. O shodu v Tolminu smo prejeli še eno poročilo, iz katerega posnemljemo nastopne zanimivosti in — pikantnosti. Med prigovarjalci in napadalci se je nahajal tudi neki Žiga Schaner, pristen zagrebški dimnikar, ki je iz nepoznanih (gotovo pa ne malenkostnih) razlogov pobegnil iz Jugoslavije in se sedaj nahaja v Vaiori trpko — vsa junaštva nagraditi z zlatimi svetinjami in z imenovanjem v dnevnem povelju! » ., tr i j - — govori vsei vipavski doBni ki vsei JuKiski --—----- l^nznati je treba g. VaJorijo, da precej Krajini, da je ni sile, ki bi nas mogla odvrnit: KRONE, srebro, ziato in p^tin itupu*«**. isrstss pcrsžiia, ogrske krone ...........0-03 avstrijske krone........ .0.0320 češkoslovaške krone . ....... 68.— dinarji .............fcMo leji ...............! 1.5U marke ..............—.— dolarji..............22.85 francoski franki . .........131.— švicarski franki..........893.— angleški funti papirnati......98.70 33.— 132.— 401.— 93.95 njim m s palicami pretepH, kogar so dohiteli, . žen, ker se je pod vplivom njegovih besed ter mu zbili Jdobuk z glave. Večji del volilcev | ljudstvo z glasnim smehom odstranilo, ako-J smešna pa trditev, da se je streljalo iz bližnjih hiš. BKžnja hiša je namreč — karabinerska postaja na eni in hiša in lekarna g. Simcicha, za g, Castellanijem prvega fašista v Ajdovščini na drugi strani. Najsmešnejše pa je, da so se fašisti tedaj baje mirno vračali iz Ajdovščine v Gorico — preko Šturij. Ne, ampak Šele potem, ko so izvedeli za U3odepolnt dogodek, so jo neznansko hitro popihali nazaj v Gorico, tako da dr. Furlani pri vseh fašistovskih avtomobilih ni mogel takoj prepeljati nesrečnega ranjenca v Gorico k operaciji. Sledile so za ta dan stroge varnostne odredbe, ob 6. zvečer so bile zaprte vse gostilne. Aretiran ni bil nihče. Ginljivo je bilo videti, kako se je nesrečni Štrancar poslavljal od svojcev pred odhodom v bolnišnico. Vse ljudstvo se je zgražalo, a se zavedalo, da pomeni ta dogodek našo s krvjo pridobljeno zmago. Niso pustili, da bi bil govoril naš govornik dr. Fora a zari 6, zato pa govori ti, Anton Strancar, naš narodni mučenik. ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišji!, cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 BABICA, avtorizirana. sorejernu noseče. Ni*, ke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Gijlia 29. 306 se računaio po 20 siot. beseda. — N&jonaciiis pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotih beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—, Kdor išče službo, plača polovično ceno. •A Z 01L1. j. Trst - m Artist! S - Trst j kupuje ziato, srebro, platin in srebrn denar: 6 HARMONIJEV, 2 glasovirja na prodaj po jako nizki ceni. Več pove I. Kacin, Gorica, Via Rastello 12. 411 LEPO POSESTVO: hiša, 5 sob, kuhinja, klet, hlev, gospodarsko poslopje, njive, vinogradi, travniki, star bukov gozd 24 oralov, živina, vozovi in vse nepremičnine, se takoj proda. Cena po dogovoru. Pose Ivo prvovrstno. Ivan Vidmar, Lokavec pri Ajdovščini. 40S KRONE, goldinarje, plačujem en vinar več na objavljenih cenah. Zlat denar, platin, bri-laute, višje kot drugi. Zlatarna, Portici Ponte Fabbra. 399 U ••■Mi £ J- UirSi-fc po mm in peni Via 7, 11 GENTiLLI & CRISMANCICK, via Mazzini 40. Največja izbera manifakturnega blaga v vseh vrstah in po najnižjih ccnah v Trstu. 338 od slovenskega naroda in njegovih zastopnikov! ne le z vsemi merodajnimi osebami v kraju, marveč tudi z vsem prebivalstvom?! OrnlK za gostilne na dan volitev Ljudske kuhinje (bettole) in krčme v Trstu in po vseh občinah tržaške pokrajine se bodo morale zapreti na daa 6. t ta ob 29. uri. Kdor prekrši to naredbo, bo kaznovan ▼ smislu čl. 450. kazenskega zakonika. Gg. urednikom in vsem e£cntocn javne sile je naložena Izvršitev pričajoče naredbe. (Naredba tržaškega prefekta od 4. aprila 1924.). DruStvene vesti Srednješolska skupina S . A. F. D. B. Danes sestanek ob 15.30 v novih prostorih. — Tajnik. Predrzno, a ponesrečeno ziikovs&o podjetje. Pri belem dnevu in v najbolj; obljudenem delu mesta so včeraj popoldne drzni zlikovci skušali svojo tatinsko srečo. Le naključju se je zahvaliti da je drzni načrt, ki bi bil zlikovcem pripomogel do bogatega plena, splaval po vodi. Okoli 13. ure je nek znanec zlatarja Davida .. - . . , Mandelberg, idoč po Corsc V. E. 111 zapazil, Tolminu kot zagrizen iasist. 1 . da je jeklen zastor pri vratih zlatarne, ki se Jajce je zagnal proti dr.u Wilianu neki nahaja v hiši št. 29 omenjene ulice, deloma od-slovenski fašist iz Srpentcc. _ i prt. Možu se jc to čudno zdelo, ker je vedel. Dr.a Wilfana je pahnil z govorilnice da Mandelberg v opoldanskih urah navadno neki Monianari. ki ne pozna niti n^ajpri- zapre zlatarno. Radoveden je šel obvestit o cnitivnejših pojmov olike, kakršni so sveti dogodku Mandeiberga, ki stanuje v drugem že iiaipnprostejšemu našemu hribovskemu: nadstropju nad ^ftarno. Zlatar se je nemalo - .barbaru, slovenske narodnosti. | začudil,koje zvede da so vrata njegove z a- XI J j , . UM- * A' u: tarne odprta; prepričan, da so v zlatarni ta- Mcd napadalci so bili tudi elementi ki toyi< P^ ^ ^ kjcr sreča] dya pod_ jih je tukajšnji fasio oficijelno »zkjjučii. častnika 151> pešpolka ter ju obvestil o za-Med njimi je tudi eden, ki so ga izključili devi p0dčastnika sta vdrla v zlatarno, kjer «per indigoita, dati i gravissimi precedenti sta presenetila d*a moža, ki sta pridno br-di carattere morale risultanti a suo ca- skala po predalih ter spravljala na bank dra- točno opazuje stvari. Kar vidi in ugotavlja, tvori — četudi nehote — obsodbo Gentilejeve šolske »reformepriznanje, j y pondeljek predpokine so izrekli zdrav-da — ne gre! Ali si morete misliti hujšo j niki ranjenemu Štrancarju kroglo, ki mu je obsodbo, nego je v ugotorvitvi, da mora bila obtičala v životu. Po izjavah zdravnikov biti italijanska učiteljica v večnem boju je ranjenec izven nevarnosti. Shod v Vipavi. Slovanski volilni odbor je priredil preteklo nedeljo volilni diod v Vipavi. Nastopil je dr. Fran Gabršček in za njim dr. S. Fornazarič. Udeležba je bila nad vse častna, ker je bilo okoli 500 zavednega našega občinstva iz Vipave in okoliških vasi. Navzočni so bili tudi zastopniki fa&stovske stranke, ca v. Bandelli, goriSki pod komisar cav. Marocco, mnogo fašistov is Gorice, Vipave in Ajdovščine. Shod se je vršil na javnem trga. Dr. Gabršček je obširno obrazložil staliiče slovanske stranke, pojasnil občinstvu položaj in zlasti na temeljit način dokazal, da je za naš« voHlce edino pravilno oddati pasove slovanskkn kandidatom. V jasnih in odločnih potezah je pokazal naše razmerje do fa&stovske stranke, katere n« mora naft narod smatrati za zastopnico njegovih horUH, ker na je v prvi vrsti ona odvzela naj eiammtarnejše pravice, pognala njagov jnilf iz ftol, vzela mu uradnike in dela s vsemi riliai za njegovo potujčenje. Za njim se fe prirasli k besedi dr. Forna-zarič, ki je izpopolnil navedbe dr. Gabrščeka Sz IriaiSsessa Plačam več kot riru£i. Zlitama Povh AJ-bert, Trst, via Mazzini 4», 25 MmM8 MM i . vknjižena zadruga z omejenim poroštvom — vabi na Eg* p o mt ! ZLATARNA t tik — Corso CiaFii2ai& 35 (Podružnica Vfči kimata 1) ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. aprila t. 1., ob 1. uri popoldne, v društvenih prostorih. Kupnje krone, goldinarje, staro zlalc briljante in plačuje po najvišjih cena! ! Razpolaga z veliko izbero vseh zlati, f predmetov 14 in 18 karatnih, briij.;n I tov, dijamantov, srebrnine in ur p najnižjih cenah. (24 Ijiale ss DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. , . , 3. Odobritev računskega zaključka za leto!M, COfSO GtfMH 4, tik K*^!H2tQSraia Rlj.i vsega obuvala, ki se nahaja v skiadiŠču A- Mayer Gre 1923. 4. Razno. Na Kontovelu, 4. aprila 1924. (254) ODBOR. SO /o popust na vse cbuvjlc. Oglejte si na§o prodajalno brez obveze za in naŠSi bodete največjo prlklatinosl. fzbera slap za dečke, ženske in mo? od L 10.— naprej. ricai*. (Glej Friuli fascista od 24. novembra, št. 47 med «Espu!sioni»). Očitajo mu torej grehe moralnega značaja. Iz sodnih aktov pa izhaja., da je bil od Tribunale di £uerra Bologna 6/5 1918 obsojen na re-cliisione militare anni 3 per diserzione dal corpo. Ravno ta človek je bil lanskega leta skupno z našim Mrach Gio-[vanni, vulgo «pomarančam, in dr.om IMarsanom v Rimu prosit Mussolinija, naj pe odpravi tolminske podprefekture. Danes bi gotovo ne smel več pred oči Mussolinija. Taki elementi so hoteli oblatiti našega dr .a Wilfana, ki ga naše ljudstvo od nedeljskega shoda sem slavi kot kakega parodnega mučenika. Zvest ostane vedno In povsod Svoji sveti stvari naš slovanski rod! S šolsko reformo — ne $re! V dolgem članku — v listu «11 Resto del Carliiu>» — pripoveduje Aldo Vaiori p uspehih in neuspehih raznarodovalne politike v nemškem Poadiiju. Pripoveduje, KR.ko je tamošnje prebivalstvo prisiljeno Italijanski govoriti s potniki, ki prihajajo od juga. Zato pa. da s tem več>oi vnemo govori nemški s tujci, ki v velikem številu {nihajajo od severa. Vse to je — pravi —-veliko večje pomembnosti, nego se misK. po&ialijančevacje onega prebivalstva ima picer razveseljive uspehe, četudi sof se delale hude pogreške. Toda pričakovati |e, da bo to delo hitro paralizirano po ptikih Zgornjega Poadižja z Nemci od gocenosti, ki sta jih očivkfaio nameravala odnesti, Ob prihodu podčastnikov sta zlikovca obstala ter se pustila brez odpora prijeti. Pozneje sta bila izročena policijskim agentom, ki so bili poklicani na lice mesta. ZKkovca sta bila odvedena na kvesturo, kjer sta se izkazala za Alojzija Marican, stanujočega pri Sv. M. Magdaleni zgornji št. 73, in 26-letnega Mihaela D ros s ina, stani£o£ega tudi pri \Sv. M. Magdaleni zg. it 99. Pri slednjemu so našli šop ponarejenih ključev, s katerimi je bil od- Ert jekleni zastor. Po zaslišanju sta bila zii-ovca odvedena v zapor v uL Coroneo. Mandelberg je ugotovil, da mu manjka dragocen prstan, ki ga pa niso naili pri aretiran-cih. Zdi se, da sta imela zlikovca tovariša, ki je najbrž stal na preži pred vratmi, a je pravočasno zbežal. Potapljačeva nezgoda. Včeraj predpotdne je bil prepeljan v mestno bolnišnico potapljač Josip Sillich, star 26 let, stanujoč v Puli. Mož se je ponesrečil pri delu v kraju Basanie pri Salvore. Padel mu je na desno nogo težak leos železa ter mu jo zlomil na kompliciran način v stegnu. Ponesrečenca so sprejeli v kirur-gični oddelek. Majhen požar. Predpreteklo noč okoli 22. ure je bilo poveljstvo mestnih gasilcev obveščeno, da je v neki leseni baraki pri Sv. Ivanu, katere je lastnik trgovec Edvard Kis-varday, izbruhnil ogenj. Na lice mesta odposlani gasilci so po dveurnem delu ogenj popolnoma pogasili. Baraka je akoro popolnoma zgorela; istotako so bile uničene stvari, ki so bile v nji spravljene. Škoda se ceni na približno 15.000 lir. Vest I z Goriškega Fa&stovska nasilja na shodu ▼ Ajdovtčlni. O tem shodu smo prejeli Se sledeči dopis: 2e v petkovi večerni seji, 28. marca je bil sklenjen v tukajšnjem fašistovskem klubu ves □ aODDDDD^OPDODDD □□□□□ □ C □ □ □□□□□ □□□□□□ □□□□□□□□□□□ listano vSf en a Sets 1SC5. DeKfillka glavnica LH. 15.005.0C9'- popoln^^ia Glavni sedež; Trst, Vfa S. 9 (Usfsia ^aiača). Podr^^ici: ŽARA. Olajšuje vi Jugoslavija _ Dale subvencije na blag®, efekte m ¥recSn©sfI i Mfcup fclaga. — Inkasl efektov in ratunev. laforma«iIe. — Kupuje in prodata tm In ihn Ntete. Jamstvena pitna In druge operacija po »atuaadaojS!?! poslih. « Urah na hranilne kn|l2l«e In Hh obrestuje po 4»/a Ketno netto, a vJoge na tafcofl rafun po eesene vtoge proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. a vloge v Dinarjih ftar obrestuje najbolje po dogovoru. Iininlo nakazila v lirah in dinarjih za Jugoslavijo D i 1 D D. □ ooooooaaao d*o □□□□□□□ □□□□□ □□□□ □□□□□ □ d o □ □ n □□□□□□ c JEČA (Ls Oe6ls) Poslovenil F. P. (97) Kosili smo v mestu s Saintenoisom. Sabina in on sta sc dolgo pogovarjala. Sklenil sem bil, da se jima ne približam, a moj ponos mi ni dal. Toda kako grozna je bila kriza, ki je sledila! To je kakor krempelj, ki grabi človeka cd znotraj, tu pod srcem... Pred ono prodajalno sem se ustavil ter impulzivno stopil vanjo. Kupil sem ta revolver. Potem sem šel domov in ga nabasal. Stopil sem pred to ogledalo ter si naslonil cev na sence. Toda notranji glas mi je govoril: «Podio je se umoriti, podlo je.» Tedaj sem vrgel revolver v predaj. Zopet sem bil prišel k sebi. Toda skušnjava se je ponavljala. Ni ničesar, čemur bi bila podobna taka omamica. Človek se prebudi! iz nje kakor iz delirija... Sedaj mi je jasno. Bil sem kakor obseden. Mama, ravnokar si me nakrat osvobodila, izgnala si iz mene hudobnega duha. Čudna stvar! To nagnenjc, proti kateremu sem se moral boriti, me je napadalo nenadano kakor kaka mrzlica. Nisem si ga mogel razlagati, nisem vedel, bil postal tjsboraacn na tega podlsSaf Nekega kako se mu upirati. Ti si mi dala pravo sred-dne — bil noh ves na kosih, izarataft in za-1 stvo, mama, s tem da si mi pokazala svoje rečen — na iel mimo prodajaln orožja. 1 smrtno trpljenje. V bodoče bo dovolj, da se In potem to odkritje, U grozna itia, o kateri se url nikdar niti sanjalo ni I— Moj oče da se je množit njegov prastric tudi, in še drugi?«, in fie trideset let je, odkar aoesi na svojem srcu, moja uboga, dir aga. . breme te skrivnosti? O taj smrti ud boi morala vse povedad, obMb& st ni. Ne sedaj, zakaj bilo bi preveč.« Sthj razumem, zakaj sem tolikokrat mislil, da bi šel sa vedno prof, ko me je obšla kaka Žalost, aajba ali velika. Ta misel mi je prihaja U ls daa mojega bitja. Vlekla me fe k sebi faa mm straži]a , Potemtakem sem jo nosil v troji knriL In kako grozno me je skušal ta veliki sen leteiaje poletje, ko sem samo spomnim na tvoje solze, na tvoj krik:. Vendar pa zakaj mi nisi prej povedala? Profesor Vernat je velik zdravnik, toda moti' je. Ako hočeš premagati kako obsed -no^i i • moraš najprej odvrniti, a da jo lahko odvrn-jo moraš predvsem poznati. Bal se jc, d me morda strla misel na neodklonljivo u -nost. Morda, ako bi ne bil imel proti Lcj r; opore v tebi, marca!... Ti pa vidiš, kako H ' bolje, če bi bil vedel vse. Ko sem trvs!;1 n £iti Sabino, bi se ti ne bala mc opozoriti. J sem jo zelo ljubil, toda tebe sem vedno še bclj nego njo. Jaz bi bil uvaževa! tvoje dc mučenišivo. Bil bi pomisril, da i :ias pravio do take snahe, kj ti bo všeč. Poten; pa Ju .*' ako bi se jaz ne bil zmeni' za tvoje opo.. ■ in če bi sc bile stvari razvile t::ko, kako:* se, bi ti ne b:!o treba mi skrivati svoj sv: Jaz bi bil opozorjen in bi bil morda še <• v . -vem času preprečil nevarnost. Ce ne pr ■ . : vsaj ob rojstvu male hčerke bi bila skup. r,c krila, kar sva ugibala vsak na svojo roko pri čemer si se ti mučila in sein jaz norel. Dalje.