Gr. Jereb: Pavel Knobelj. 555 krasno vreme, in hladna sapica je pospeševala našo vožnjo. Velikonočni prazniki so prešli kakor drugi, ne da bi vedeli zanje. Veliki petek nas je nekoliko spominjal Velike noči, zakaj ta dan nismo trobili nobenih znamenj, in tudi ura ni bila. Prav ta dan smo se peljali mimo otoka White, vzhodno od Nove Zelandije, v zalivu Tourange. Otok nima nikake vegetacije; pokrit je z ognjeniškim kamenjem in žveplom. Ker smo se peljali mimo njega ponoči, videli nismo drugega nego velik parni oblak, razsvetljen od goreče tvarine. Na Veliko soboto zvečer ob 10. uri smo se usidrali v prekopu Rangitoto, tak6 imenovanem po ugaslem ognjeniku, drugo jutro pa smo se pripeljali v pristanišče mesta Aucklanda, kjer smo se usidrali blizu angleške eskadre, katero smo videli že v Hobartu. (Dalje prihodnjič.) Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelji Predavanje v slovanski čitalnici v Trstu dne" 23. malega travna 1892. leta. Spisal Gr. Jereb. bčina Orehek2) se razprostira na južnovzhodni strani silovitega Nanosa, od katerega je do nje poldrugo uro hoda. Stopivšemu na Goli vrh poleg vasi Orehek, odpre se ti vsa krasna in znamenita pivška ravan. Na južnozapadni plati se ti kaže ponosni Nanos, dočim vidiš na nasprotni strani med drugim visokim gorovjem mogočni Snežnik. Dobro uro proti severo - vzhodu ugledaš Postojino in Sovič, in na njega desnici dviga svojo zaraslo glavo Javornik. Po ravnini pa namaka Pivka s svojimi pritoki polja in travnike. Vas Orehek ima 71 hiš in 350 stanovalcev, pripada hrenoviški župi, toda ima svojega duhovnika. Znano ni, kdaj je bila zidana cerkev, a gotovo je prastara, ker je zidana nekoliko v gotskem zlogu. Cerkev je bila nekdaj last graščine barona Rossettija, čegar rod še sedaj živi v Trstu in na Laškem. ______________________________ i *) Gradivo je iz ostaline pokojnega L. Zvaba. Pis. "2) Postojinsko okrajno glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis. Spisali in izdali učitelji v okraji. V Postojini. Založil in tiskal R. Seber. 1889. stran 41 556 Gr. Jereb: Pavel Kuobelj. Valvasor ne pripoveduje ničesar o graščini. Šole v denašnjem zmislu ni bilo v Orehku do leta 1871. Zato pa je poučeval duhovnik prostovoljno nekaj otrok v osnovnih naukih, nekaj pa jih je hodilo v postojinsko šolo. Tukaj v Orehku se je porodil Pavel Kn o be 1 j, in sicer istega leta, v katerem je izdal otec Marko Pohlin prvo svoje književno delo, svojo »Abecediko«, kakor jo imenuje sam. Oba imata v slovenski književni zgodovini jednako usodo, to namreč, da poznamo bolje njiju senčno negoli njiju svetlo stran. Vas Orehek je pripadala do nedavnega časa hrenoviški župi, zato so nosili krščevat oreško deco v Hre-novice, kjer je bil krščen tudi naš Pavel Knobelj. — V hrenoviški krstni knjigi je vpisan tako-le; »Paulus filius legitimus Josephi Knobell et Catherinae jugalium natus et baptizatus die 24. Jannuarii 1765 in Orehek.« Matere niso zapisali po rodnem priimku, in tudi hišna številka ni zabeležena, tako da se danes lahko ponaša vsa vas Orehek s svojim Pavlom Knobljem, ako se ji zdi potrebno in koristno. O Knobljevi mladosti nimamo podrobnejših podatkov. To je pač lahko umevno. Živel je tako, kakor žive še dandanes kmetski paglavci. Osnovne nauke si je bržkone prisvojil pod vodstvom tedanjega oreškega duhovnika; kar pa mu ni dala zasebna šola, to si je prisvojil sam s svojim bistrim razumom in po vztrajnosti. Zato se nam nikakor ne zdi čudno, ako vidimo sedemindvajsetletnega mladeniča Pavla Knoblja učitelja v postojinski*) osnovni šoli. Rečenega trga šolska kronika namreč pravi, da je učiteljeval tam od 1792.—1795. leta. Mladega Knoblja je gnala zvedavost dalje, in za francoske vlade na Slovenskem se je preselil iz Postojine v starodavno mesto Kranj. Knobelj je živel v Kranji 13 let. Tu ni učil le dece v šoli, ni samo orgljal v cerkvi, ampak zlagal je in izdal svoje pesmi 1801. leta. Iz Kranja se je preselil dne 5. vinotoka 1808. leta v Višnjo goro na Dolenjsko na izpraznjeno učiteljsko in orgljarsko mesto. Leta 1815. je bilo v Postojini izpraznjeno učiteljsko mesto za drugi razred glavne šole. Med petimi prosilci je bil Knobelj četrti predložen in popisan tako-le: Nahme, Charakter und Stand des Bittwerbers? Paul Knobl Schullehrer. Ueblicher Dienst oder A m t, wo und wie lange? Trivialschullehrer, Organist und Messner zu VVeichselburg in Un-terkrain, seit 5. Oktober 1808. M Postojinsko okrajno glavarstvo str. 15. Gr. Jereb: Pavel Knobelj. 557 Verwendung i m letzten Dienste? Zeugniss (F.) Sehr fleissig, treu, niichtern und sittsam. Erprobte Fahigkeiten? Gut. Mor ali sches Retragen? Bestandig gut. Anmerkung. Er nennet sich ein Landeskind. Hat kein kunstver-standiges Zeugniss uber griindlichen Besitz des Orgelspielens. Scheint unbestiindig zu seyn, da er in einigen Jahren zu Adelsberg, Laas,x) und Weichselburg2) gewesen ist, nach Igg zu kommen trachtete und nun wieder nach Adelsberg iibenvandern will. Triest, am 8. November 1815.« Tako so popisali Knoblja njega predstojniki, in pristavljena opomnja »Hat kein kunstverstandiges Zeugniss iiber griindlichen Besitz des Orgelspielens« je tudi zakrivila, da je ostal še nekaj časa v Višnji gori. Na svojo prošnjo za postojinsko službo pa dolgo ni dobil nikakega odloka. Zato se je obrnil pismeno dne 6. rženega cveta 1817. leta na vladikovinski konzistorij tržaški s to-le prošnjo: »Hoch-wiirdigstes Consistorium zu Triest! Der Unterzeichnete war im Oktober 1815 um den Lehrersdienst zu Adelsberg eingekommen, und hat auf seine Einlage weder einen Bescheid, noch die dem Gesuche bey-gelegten Dienstzeugnisse zuriick erhalten. Er wendete sich wegen der Zeugnisse an das hohe k. k. Laybacher Gubernium, und wurde dahin verbeschieden. Bemeldtes Gesuch sammt Beylagen sey von dort mit Verordnung vom 22. December 1815 Zahl 13.474 und expedirt am 2. Janner 1816 an das Triester Consistorium zur Verbescheidung ein-geschickt worden. Er bittet daher, das Hochvviirdigste Consistorium geruhe ihm die bemeldten Zeugnisse, falls sie noch dort erliegen, durch Ueberbringern dieses versiegelt zu ubermachen; sollten sie aber bereits an irgend eine Stelle abgesendet worden seyn, ihm gefalligst anzudeuten, wo er dieselben zu suchen habe. Weichselburg, am 6ten Juny 1817. Paul Knobl s. r. Schullehrer.« f) Tu je poročevalčeva pomota. Stati bi moralo Krainburg, zakaj Knobelj je šel iz Postojine v Kranj, in nobeno poročilo ne govori, da bi bil kdaj v Loži (Laas). Možno, da je prosil ondotne službe, kar je poročevalcu ostalo v spominu, toda dobil je ni, kakor ni dobil drugič postojinske službe, ko mu je šinilo v glavo, da bi se zopet vrnil iz Višnje gore v Postojino. 3) »Und Weichselburg gevvesen ist.« — To je tudi popolnoma napačno. Da je Knobelj prav ta čas bival v Višnji gori, proseč drugič postojinske službe, vidi se iz dopisov z vladikovinskim ordinarijatom tržaškim, ki so nastali vzpričo tega, ker ni dobil Knobelj na svojo prošnjo dolgo nobenega odloka. 558 Gr. Jereb: Pavel Knobelj. Vladikovinski ordinarijat mu je odgovoril to-le: »An den Herrn Paul Knobl, Schullehrer in Weichselburg. — Demselben wird auf sein Gesuch vom 6. d. M. erwiedert: Dass die verlangten Actenstiicke be- reits am 5. Janner v. J. dem damahligen Schuldistrictsaufseher und Pfarrer zu Adelsberg Herrn Andreas Magaina zur Ruckstellung iiber- macht worden sind; wo dieselben noch erliegen sollen, oder von dem gedachten Pfarrer dem Dechante zu Hrenoviz Herrn Jakob Rositsch (?) iibergeben sein diirften. Daher sie an einem oder dem andern Orte nachzusuchen waren. _ „ _ ,. „ . T Ex offo Ordinanatus. J. nest, am I3ten Juny 1817. Novack m. p.« Znano nam ni, je li Knobelj dobil svoja službena izpričevala ali ne, med njega ostalino vsaj jih ni. Po devetih letih je šel iz Višnje gore in se napotil pod konec leta 1817. v Ribnico. Vender je tudi ondu ostal samo štiri leta. Od leta 1821.—1826. nimamo nikakih zanesljivih podatkov, kje je služboval. Obrnil sem se na različne gospode zaradi potrebnih podatkov o Knoblji, toda brez uspeha. Zato nas pa dokaj odškoduje njega književna ostalina, ki se je našla v tomajskem šolskem arhivu na Krasu. Med to ostalino je vložni šolski zapisnik, velika kopa raznih šolskih poročil v konceptu, pisanih s Knobljevo roko, in naposled, kar je najvažneje, Knobljevih cerkvenih pesmij rokopis in jedna latinska »Missa simplex«. O tem rokopisu se do sedaj niti slutilo ni. Umeje se, da ž njim naša književnost ne pridobi Bog ve kaj, vender pa je zanimljivo poznati moža tudi od te strani, zlasti ker je nekaterim pesmim ob robu postavljen tudi napev. Iz rečenega šolskega vložnega zapisnika vidimo, da je Knobelj učil kraško mladino od 1827. leta do svoje smrti. Semkaj naj postavim važnejše podatke iz Knobljevega šolskega življenja v Tomaji. Knobljev dekret za tomajsko službo je z dne 18. velikega travna 1827. leta. Tako je sam vpisal v vložni zapisnik. Krajno šolsko nadzorstvo sežansko mu je očitalo mnogo šolskih nedostatkov. Zoper ta očitanja se je branil tak6-le: »Hochwiirdigstes Bischofliches Consistorium! Auf die dem Gefertigten durch die hochwiirdige k. k. Schul-distrikts-Aufsicht zugekommene Erinnerung des Hochwiirdigsten Bischoflichen Consistoriums ddo. 14. August, Zahl 2335, Empfang 10. September 1828, das lobliche k. k. Bezirkskommissariat Gr. Jereb: Pavel Knobelj. 559 Sesana habe ihn angeklagt, er lasse sich Dienstesnachlassig-keiten zu Schulden kommen, wagt derselbe zu seiner Rechtfertigung Folgendes vorzubringen: i. Die von dem abseitigen Schulorte Tomaj iiber eine Stunde weit entfernte Bezirksobrigkeit hat keine Gelegenheit unmittelbare Be-obachtungen iiber die Handlungen des Lehrers zu machen; und ware sie diess im Stande, so kann der Gefertigte nicht zweifeln, dass ihm dieselbe die namliche Gerechtigkeit widerfahren lassen wiirde, welche ihm in dem anschliissigen Zeugnisse von dem Herrn Ortspfarrer, Ka-techeten, Ortsschulaufseher, Oberrichter und den Gemeindevorstehern als Augenzeigen seiner Handlungen zu Theil wird. Durch dieses Zeugniss allein zerfallt die Anklage in Nichts; jedoch wird ferner bemerkt: 2. Durch eine Exequirung wegen Beystellung des Brennholzes zur Beheitzung der Schulstube, und durch die Zurechtweisungen und Bestrafungen wegen Vernachlassigung des Schulbesuches wurden die Gemiither einiger Gemeindeinsassen iiber den hierbev ganz schuldlosen Lehrer so sehr erbittert, dass sie ihn nicht nur mit allerley Schimpf-worten iiberhauften und bei der Kollektur empfindlich beeintrachtigten; sondern auch das Ausbleiben ihrer Kinder mit erdichteten Klagen gegen denselben zu beschonigen suchten. Daher also hat diese Anklage ihren Ursprung. 3. Bald nach seinem Dienstesantritte hat der Gefertigte zu seinem grossen Leidwesen bemerkt, dass die hierortige Schule sehr unor-dentlich besucht wird; dass viele Kinder auf jede Bestrafung ausbleiben, und keine Neigung zum Unterrichte zeigen; und dass wenige davon mit den nothwendigen Biichern und Schreibmaterialien versehen werden. Hieraus musste er schliessen, dass der Erfolg den Bemiihungen des Lehrers gar nicht entsprechen konne. Er war hierauf ausserst be-miiht, diese Hindernisse mit Beihilfe des Herrn Pfarrers zu heben, weil aber dieses nicht fruchtete, so hat er den misslichen Zustand dieser Schule unter 18. Jully 1827 der hochwiirdigen k. k. Schuldi-strikts-Aufsicht schriftlich angezeigt und in allen Prtifungs-Programmen erwahnt; dadurch also die vorgesetzten Stellen zu Anordnungen be-wogen, welche doch zum Theil das Wohl der Schule beforderten. Uebrigens wird dahier um die Kinder in entfernten Ortschaften auf die Schulstunde zu mahnen, immer eine ganze Stunde vor der Schulzeit gelautet und der Gefertigte erscheint am wenigsten eine halbe, meist aber eine ganze Stunde vor der Schulzeit in der Schule. Und bey allem dem wird sein iiberall behaupteterRuf eines geschickten und unermudeten Lehrers beschwichtiget. 560 Gr Jereb: Pavel Knobelj. Er bittet daher, das Hochwiirdigste Bischofliche Consi-storium geruhe diesen'auf seinen Charakter unverdient geworfenen Flecken zu Ioschen, und den Gefertigten als vollkommen gerechtfer-tiget anzusehen. Tomaj am i4ten September 1828. Paul Knobl s. r. pr. Lehrer.« Tu vidimo, kako Pavel Knobelj jako spretno zagovarja svojo učiteljsko čast in svoje dolžnosti. — Vladikovinski konzistorij tržaški je zahteval z dopisom z dne 7. velikega srpana 1828. leta poročilo o šolski knjižnici tomajski. Knobelj je odgovoril, da ni nikake knjižnice, da pa ima on sam vse za šolo potrebne knjige in še te-le: Verzeichniss der eigenthiimlichen Biicher des Trivialschullehrers zu Tomaj. Nebst den fiir die Trivial-schulen vorgeschriebenen Lehrbiichern benutzt der Gefertigte dermahl nur: 1. Den politischen Schulkodex vom Jahre 1817. 2. Peutel's Methodenbuch vom Jahre 1825. 3. Adelung's kleines deutsches Worterbuch 1788. 4. Kopitar's Slavische Grammatik 1808. 5. Meidinger's italienische Grammatik 1815. 6. Meidinger's franzosische Grammatik 1811. 7. Meidinger's Deutsch-franzosisches und franzosisch - deutsches W6rterbuch in 2 Banden. 8. Castelli's Deutsch-italienisches und italienisch-deutsches Wor-terbuch 1730. Uebrigens besitzt er zum Betriebe des Lehrfaches: a) Ein eigenes Manuscript enthaltend 600 homonyme Uibungssatze in alphabetischer Ordnung zum Behufe des Diktandoschreibens uber die Regeln der Sprachlehre und Orthographie. b) Ein eigenes Manuscript enthaltend alle fiir die 4 Normalklassen vorgeschriebenen Rechnungsarten in gleich und ungleich be-nannten Zahlen, dann alle Bruchrechnungen mit Einschluss des Kettensatzes und der Gesellschaftsrechnung, worin die fasslich-sten Regeln, mit auf jede derselben folgenden leichten und immer sch\verern Beyspielen, erscheinen. Ersteres zusammengebracht aus Adelung, Kneith und andern Sprachlehrern; letzteres aus Konigs und andern guten Rechnungsbii-chern, bey Vorbereitungen auf vorzutragende Regeln. Tomaj, am 26ten September 1828.« Gr. Jereb: Pavel Knobelj. 561 Zapisnik Knobljevih knjig je za nas v marsičem jako poučen. V vsi njegovi knjižnici je samo jedna slovenska knjiga, in to je Kopitarjeva slovnica. Pred seboj imam še mnogo uradnih spisov iz Knobljevega peresa, ali ker že do sedaj navedeni spisi dovolj označujejo Knobljev značaj in njega stanovsko poslovanje, lahko jih opustim, zlasti zato, ker nam ne povedo ničesar novega. Pripomnim naj še to, da se je dvainšestdesetletni mož drugič oženil dne 20. rženega cveta 1827. leta s petindvajsetletnim dekletom v Marijo Vovkovo, hčerjo višnjegorskega čevljarja. Ze to nam kaže, da je bil Knobelj nenavadno čil in čvrst človek, ki si je na zimo svojega žitja nakopal na glavo težke zakonske skrbi. Prav to nam daje misliti, da je bilo v njega značaji nekaj tiste mladeniške poetiške na-dahnjenosti, katere je toli redko dobiti pri postarnih ljudeh. Knobelj je bil majhen, suh, ni izgovarjal čisto in je nekoliko pogrkoval. Hitro je naredil pesem pri kosilu, pametno ali tudi smešno, zbadljivo, kakor je bil baš pri volji. Bil je imeniten orgljavec, kakor ga je označil pokojni Anton Hrovatin, kateri je ž njim zaje dno služboval v Tomaji. Kako je živel Knobelj s svojo lepšo zakonsko polovico, o tem viri molče, in to nas tudi ne zanimlje. Govore pa, da Knobelj ni živel dolgo v drugem zakonu. Iz prvega zakona je imel sina Ivana Nep., kateri je bil tudi učitelj in služboval na Primorskem, umrl v Trstu dne 21. rženega cveta 1865. leta v 63. letu svoje dobe kot učitelj na glavni osnovni šoli. Tomajska mrtvaška knjiga pravi, da je Pavel Knobelj »Ludi magister et organista« umrl dne 22. vinotoka 1830. leta. Pokopal ga je župni upravitelj Anton Hrovatin,1) umrši dne 18. meseca listopada 1887. leta kot župnik in kanonik pri cerkvi Sv. Antona novega v Trstu. *) Z Antonom Hrovatinom je bil v sorodu L. Zvab. Ta je Hrovatina večkrat posetil, mnogo ž njim občeval in nekaj časa tudi obedoval pri njem. Nekoč vpraša Hrovatin Žvaba, kaj ima sedaj v delu. Zvab odgovori: »V mestni knjižnici sem danes iskal sledu o Pavlu Knoblji.« — »Tako ! No, Knoblja sem jaz dobro poznal, saj sem ga pokopal kot bivši župni upravitelj v Tomaji.« — Kdo je bil bolj vesel nego Zvab, zasli-šavši to novico! Vse, kar je veVlel Hrovatin povedati o Knoblji, vse si je Zvab vestno zapisal, češ, da spiše o Knoblji životopis, ki ga je vedno in vedno le odlagal. Žal, da mu je smrt prezgodaj iztrgala pero iz rok. Pis. 672 Gr. Jereb: Pavel Knobelj. pri tem nimam nikakeršnih zaslug. Rad bi bil storil kaj več za tako lepo živalco, če bi bilo treba.« Seveda je moral Vladimir ostati pri kosilu in obetati, da skoro zopet pride. Teta ga je povabila za vselej. Od Gvozdana izvestno ni bilo pričakovati, da bi zamujal lepih prilik. Vzroka temu nam ni treba utemeljevati širše. Stari teti se je prikupil mladi mož čimdalje bolj. In ko je naprosil nekega lepega dne Minko za ženo, blagoslovila je radostno lepo dvojico. Giannino pa je živel še več let zadovoljno pri svoji gospodarici. Ko se je postaral in so mu opešale moči, da mu niti mlajši muci v v hiši niso kazali več dolžnega spoštovanja, morila ga je velika žalost. V takem razmerji mu njega strogi pojmi o časti niso dopuščali, da bi živel še delj. Legel je torej in ostavil vse posvetno. Žalostna Veronika pa je dala njega zemeljske ostanke prirediti za veden spomin. Z žaganjem napažen, s steklenimi očmi in lepo zavitim repom stoji na jedni tetinih omar in dela, kar je prej delal — počiva, on, vseh mucev muc, »signor Giannino!« Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. Predavanje v slovanski čitalnici v Trstu dne" 23. malega travna 1892. leta. Spisal Gr. Jereb. (Dalje.) II. Knobljeve posvetne pesmi. aslovKnobljevim posvetnim pesmim je: »Shtiri pare | kratko-zhafnih | Novih Pesmi | od Paula Knobelna fkovane, | Inu Krainzam sa fpomin dane. (Nato so navedeni naslovi vseh osem pesmij, katere obseza ta zbirka.) | Pervizh vun dane. | V Kraini, [ per Ignaz Kremshari 1801.« | [8. 40 stranij]. Po tem naslovu sodeč, utegnili bi misliti, da so bile te pesmi natisnjene v Kranji, kar je pa nemožno, že zaradi tega, ker ni bilo v Kranji nikdar tiskarne. Vemo, da je Knobelj trinajst let učiteljeval v Kranji Gr. Jereb: Pavel Knobelj. 673 torej je seveda imel posla pri knjigovezih in trgovcih s popirjem ter imel dovolj prilike, da se je seznanil s poznejšim založnikom svojega proizvoda, z Ignacijem Kremžarjem. Pri Kremžarji v Kranji je izšla še nekova druga knjiga, namreč: »Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete Grafnie Geno-fefe is tega mesta Pfalz, je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena V Krainju per Ign. Kremshari s. a. 8. 79 stranij«.1) Izvod nima zabeleženega ni prelagatelja ni tiskovne letnice. Založba in natisek te knjižice pripada prav oni dobi, ko sta živela v Kranji Knobelj in založnik njega pesmij Ignacij Kremžar. Ako pomislimo, da v Kranji za Knoblja ni bilo nobenega drugega pisatelja slovenskega razven Knoblja, umeje se lahko, da zapišemo ta prevod tudi na Knobljev račun. Za to imamo tem več razloga, ker je med Knobljevimi pesmimi na 9. strani tudi pesem, preložena iz nemščine. Rečena »historia« se je ljudstvu toli prikupila, da je bila leta 1818. natisnjena nje druga izdaja. Možno tudi, da je bila ta »historia« natisnjena pred Knobljevimi pesmimi; vsekakor je uprav izredni uspeh »historie« vzpodbudil prelagatelja in založnika. To nam je dokaz, da je bil Kremžar le založnik obeh knjižic, tiskovni kraj pa je pri obeh izpuščen. Okolo leta 1820. se je Ignacij Kremžar preselil v Ljubljano in tu založil »Litanije od vsih Svetnikov ino matere boshje s' navadnim molitvam predpoldanje ino popoldanje Slushbe boshje. V Ljubljani per Nazetu Kremsharju 1820. 12.« 2) V »Lj. Zvonu« L, str. 643. misli L—k (Levstik), da je letnica v Knobljevih pesmih nalašč napak zapisana. Ne umejem, kaj bi bilo dovedlo Knoblja do tega, kar misli L—k, saj je bil v Kranji učitelj do dne 5. vinotoka 1808. leta. In dasi prof, Ivan Anton Zupančič trdi, da so te pesmi izšle 1803. leta, vender je to takisto malo verjetno kakor trditev, da je tiskovno mesto izmišljeno. Stvar je torej ta, da je bila knjižica natisnjena v Ljubljani, založnik pa ji je bil Ig. Kremžar, knjigovez in trgovec s popirjem v Kranji; tiskovno mesto pa je, kot samo ob sebi umevno, izpuščeno. Knobljeve pesmi so provzročile med slovenskim svetom mnogo hrupa, zaničljivih in zbadljivih, toda resničnih opazek. Prvi jih je obsodil Vodnik z znanim svojim epigramom, zapisanim na drugo stran prve platnice njega izvoda, in njega obsodba je bila odločilna za Knobljevo poznejše pesniško delovanje. Znano nam je, da je živel Knobelj še jednajst let po Vodnikovi smrti (f8./I- 1819. L), toda dal ni več tiskati nobenih posvetnih pesmij. Bržkone je zvčdel o Vodnikovi obsodbi, zakaj sicer ') Šafafik, Gesch. d. siidsl. Lit. I. 130; Mam: Jezičtiik 1884, str. 77. 2) Šafarik str. 146. 674 Gr. Jereb: Pavel Kuobelj. je težko verjeti, da bi bil umolknil. Knobelj je vsekakor mislil na drugo izdajo svojih »Novih Pesmij«, sicer bi bil pristavek na naslovni strani »pervizh vun dane« brez zmisla. Iz zapisnika Knobljevih knjig vemo, da ni imel nobene slovenske knjige, razven Kopitarjeve slovnice, ta pa je izšla osem let pozneje nego njega pesmi. Zato je bil prisiljen pisati tako, kakor je govorilo ljudstvo okolo leta 1800. Za vzgled naj postavim semkaj nekatere odstavke pesmi: Ta sboshani Bogate z. l) Is nemfhkiga prekovana inu pogladena. *¦ 3- Kai hozhem vbog pivzhek sazhet Moj gvantje fo safhavleni Vfe moje fim sapravil, Moja freberna vura, Noben mi nozhe vezh verjet, Ja fhnodelni fo fpravleni Nizh nimam deb saftavil. Zel' od klobuka sliuura; Trofhta nei same vezh na fveit, Tu vfe klobuku vdertu je Sdei vidim de bom mogel vmret, Moja roka ne fezhe kje. Oje, je, oje meni! Oje, je, oje meni! 2. 6. Hifha, nive jen travniki, Nei fe obernem fem al kje Tu vfe je vshe prodanu; VfaktGri me vshe terje, Neifim ked drug nemarniki, Zhe bol pravim: bom plazhal vshe Sim vfe dobru ohranil; Noben mi vezh ne verje, Barmblagu fim vfe sapil Nei bo kramar ali ofhtir Slatu prijatelzam sdeilil. Palzo mi permerje vfaktir. Oje, je, oje meni! Oje, je, oje meni! Pesem ima vsega skupaj dvanajst odstavkov, toda za poskušnjo bodi teh dovolj, saj vidimo, da je tešča proza v verzih. Pripomniti nam je v obče o Knobljevih pesmih, da je to, kar se govori po krčmah in v veselih družbah, spravljal v vezano besedo, katera ponajveč nikakor ne ustreza estetskemu ukusu. Jedino pri »Novi krami« je prekoračil ozko svoje obzorje. Vender kdo tudi bi med najnižjimi slojevi človeške družbe dobil mnogo estetske izobraženosti ? Iz Knobljevih pesmij spoznavamo nazore učitelja-samouka; ako nam ti nazori, vliti v šaljivo, dovtipno in zbadljivo pesem, dandanes ne prijajo, to je do cela umevno, zakaj od leta 1801. do danes so se estetski pojmi tudi pri nas zelo očistili. In prav s temi estetskimi nazori se je boril mnogo tudi Vodnik sam. Cel6 v naših dneh se marsikdo spotika o nekaterih njegovih pesmih, ponarejenih po narodnih motivih ali po narodnih pesmih. Toda Vodnik nam je bil končno vodnik-pesnik, Knobelj pa je ostal Knobelj. Vodniku je bil estetski učitelj temeljito izobraženi Žiga Zois, Knobelj ni imel nikogar. l) Knobljeve pesmi stran 9. in dalje. Gr. Jereb: Pavel Knobelj. 675 Ne omenjam tega, da bi kratil Vodniku grenko zasluženo pesniško slavo, Bog ne daj, nego to navajam zato, da nam je lože umeti Knobljeve estetske in tehniške nedostatke. Res da nimajo pesniške veljave, ali od kod neki, saj so tudi tedanji avstrijski nemški pesniki le pesniki zadnje moke! — Za poskušnjo naj postavim semkaj še Knobljevo pesem o »Novi krami«. Nova krama.1) Pejte vfi v' mojo fhtazuno Jeft ymam Vfih fort frifhno kramo zhudno, Vfe prodam: Nove bukve, nove uavke Zhudno proftoft, tefhke davke Tamni dan. 2. Novo kmetovfko gofpodo Nemfko fmet, Frifhno, kiflo, gnilo vodo, Pezhen led, Kmetfko fukno, fvitle knofe Nove oshenjene fhkofe, Kebrov med, S-Tamne zerkve, fvitle kehe Zhudno smef, Nove fhule, nove grehe, Novi pl§f, Mlade novih fort bolnike Nage mefene fvetnike Zherviv lef, 6. Spite zhervive jinake, Nov ofhtir, Tud gobove korennake Gnil papir, Gnile plefnive Divize Sladke bodezhe pravize Nov brevir, 7-Zherne fhtumfe jen erdezhe Bel lopar, Hlazhe, kitle vkup vifezhe Bosty dnar, Krokarje jen golobize, Krajzerje inu petize Vfe na par, Nove pefmi, gofle, loke, Vtifnene, Shenitve bres vfe poroke, Vmislene, Nove vere jen bogove Nevideozhe rogove S' zhiflane, 10. Kmet, gradnik, Gofpod s' roshizlii Tamni fhpaf, Kitle k' fo pod nym' hudizhi, Kratki zhaf, Brumne pofhtene fliparje, Nove kape, fovfh denarje, Sviti glaf, II. Voifke Ptifhe, fable, fhtuke, Pulfer terd, Granadirje jen ajduke V lufti vert, Pofhpegavze, isdajavze Sapelavze, prodajavze, Ptuj o fmert, H-Lepe jabuke, pa gnile Novi fad, Shebze, poftuhe, kobile, Slepi gad, Bele grintave baroke, Torto s' krumpirjove moke, Pofhten tat 16. Tulk je fhe vezh forta krame Kdur bo vsel Ta bo vfelej fmiflil name, Inu bo vesel, Bom dal dober kup na v^ro Dobro vago, dobro mero Vfe na leu. !) Knobljeve pesmi stran 23. in dalje. 676 Gr. Jereb: Pavel Knobelj. Ta je jedna Knobljevih pesmij, katera se je ponarodila. Učitelj Frančišek Praprotnik jo- je zapisal iz narodnih ust, kakor jo pojo v v škalski dolini na Štajerskem, urednik pa jo je objavil s pečatom narodne pesmi. *) Pri Knobljevi pesmi je šestnajst sedmerovrstnih odstavkov. Praprotnikov zapisek jih ima samo dvanajst. Izgubili so se četrti, šesti, deseti in trinajsti odstavek. Dejanski ni to nikakor narodna pesem, v tem zmislu namreč, da bi jo bil zložil neznan naroden pevec, recimo slovenski rapsod, ali da bi izražala naroden običaj ali narodno čustvo. Pač pa vidimo v nji parodijo naukov francoskih enci-klopedistov in prevratnikov, katere nauke je, kakor vidimo, Knobelj prav dobro poznal. Preprostemu neukemu narodnemu pevcu je že snov pesmi povsem tuja, in prav zato bi ne mogli imenovati te pesmi narodne, najsi bi ne poznali Knobljevega izvornika. Nasprotno se narodni pevec kaže vsega drugačnega, nežnega, da se prava narodna pesem človeku takoj omili. Omenim naj le pesmi: »Davi je pa slanca padla Na zelene travnike, Je vso travco pomorila In vse žlahtne rožice.« i. t. d. Ta je toli nežna in rahločutna, da se čudom čudimo, kako lepo je narodni pevec izrazil čustvo svoje. In morda je le-ta pesem jedna najlepših, kar je naših narodnih. Knobelj se nam v navedeni pesmi kaže vsega drugačnega, kakor smo videli. Vender je videl tudi on prav dobro, kakova bodi snov pesmi, da se ljudstvu prikupi, ali drugače rečeno, da je narodni pesmi vsaj podobna po snovi. V tem pogledu tedaj bi tudi lahko Knoblja imenovali slovenskega rapsoda. In to trditev podpira Knobelj sam; pri pesmi »Jamranje enga saftarenga inu saerjavenga deklizha« je pripomnil: »Le to peiem, ako fim jo ravnu pred vezh letmi fkoval, jo satu v mef denem, kir jo je veliku nyh radu imelu.« Iz te opomnje pa je razvidno, da je zlagal Knobelj pesmi že prav mlad in jih trosil med ljudi. Knoblju je bilo 36 let, ko je izdal svoje pesmi, in če pravi: »ako fim jo ravnu pred vezh l§tmi skoval«, tedaj si vsaj lahko mislimo pet ali deset let. Da vidimo, kako slove ta pesem, imej besedo Knobelj: 1) „Zora", 1875. str. 23. Gr. Jereb: Pavel Knobelj. 677 Jamranje enga saftarenga in 1. Srotiza fini sgublena, Ah revno fe m' godi! Sa vfelej fim falena Pomagat men' vezh ni, K' neifim pamet ymela V mladoft moy poprei, Tu meni fhkodje sdei Nu m' bo fhkodval vfelei, Tu ne bom vezh dobila Kar je prefhlu naprei. 2. Lepota je sginila S' ktiro fem jeft poprei Shlahtnu zirana bila, Prefhla je s' mene sdei: Moje erdezhe liza So ble gladke, volne So sgreblene, blede, Oje, oje, blede! Falila fem frotiza Vfelei bo men' gorje ! 3. Kravfhaft lafe fo bili Farbe koftainove, Lepoto fo sgubili Smefhan' fo s' fivmi vfe, Moje rozhize bele So ble volne mehke, Kotainze jamize So fe gor delale, Te fo vfe ozhernele, So sgerblene terde. 4. She bol hitru povedat, Sdej obftoym letu, Se vam zel' nizh ne legat: Prefhlu je vfe le"pu. Nei b' bla 1'pota sginila Kub' bla imela mosha, Mosha m'gar krulovga ! Al' hudga al dobriga, Oje, oje, mosha! Neifim dobila ga. *) Knobljeve pesmi stran 28. in dalje. u saerjavenga de ki iz h a.1) 5- V mladofti fim lubila Vezh fantu, k'tir' fo otli Deb fe bla s' nym' moshila, Al nei blu pameti; Srezha me je yfkala Dobila b' bla mosha, Dobila bi ga bla, Lohka, lohka, lohka ! Al pamet neifim imela, Vezh nyh neifim hotla : 6. Enga neifim hotela K' me je prevezh lubil — Drug'ga neifim hotela K' je enmal' vuhernik bil, Trety nei sual plefati, Zhetert nei tel kvartati, Ta peti nei rad pil, Ta fheft' je meihin bil, Inu taku nyh vezh, Sdei nei nobenga vezh ! 7-Aku fim enga vidla Ktir je kei leipfhi bil, Ked ta k' fim ga lubila, Sim otla deb' moj bil, Vezhkrat fim fe puftiia Sapelat od ozhy, Sapelat od ozhy, Oje, oje, ozhy ! Al tega neifim vedla Kar fe men sdei godi: 8. Lubesen mene tare, Lubesen me mori, Kir jeft vidim na pare, Skupei druge ludi, Jeft fim pak faftarela Sim ratala presrela, Minilu me je vfe Gorka lubesen ne Kar je lepii pa vfe. 43 678 A. Trstenjak: Slovenci v starem deželnem gledališči. 9- Ah debi li Herodefh Mojga vmoril ne bil, Med otrozih nedolsbnih Debi konzhan ne bil, Bi hotla bit vefela, En' vupanje b' ymela En' merslu vupanje, Oje, je, vupanje! Al ftrah me je, de sne Moj lubi vmorjen je. 10. Zhe vendar nei Herodefh Mojga lubga vmoril, Taku falil ne bode fh Kdur bofh mene dobil: Sim fhe mlada diviza, Neimam fhe dofti lejt, Ne vezh ked fheftdeset Le fheftdeset jen pet, Kdur zhe mene dobit Nefmsi dvejft lejt ftar bit. n. Letu moje sgodifhe Nei k' enmu navku bo Sa vfe mlade deklizhe Ktire v' lejtah zvedo, Deb ne ble sapelane Pogledeite sdei name, Jen fprerriifhlujte vfe Tu terplenje moje, Sposnajte kai terpi Ktira farna leshi. 12. Deklizhi pofhlufhajte I V fantah P ne sbireite, Roke ym rade dajte De ne saftarafte! Kir hujfhga nei na fveiti. Ked tu, mosha ne imeti, Jeft neimam ga, oje! Lubesen pezhe, shge ! Mogozhe nei letu" Deb v' pekli hujfhi bhi. (Konec prihodnjič. Slovenci v starem deželnem gledališči. Spisal A. Trstenjak (Konec.) a gledališko dobo 1871./72. je prepustil deželni odbor gledališče vsak mesec štirikrat za slovenske predstave, in sicer dve nedelji ali dva praznika in dva delavnika. Pravico dneve določevati si je pridržal sam. Ker Dramatično društvo ni dobilo onih 13 lož gledališkega zaklada, prosilo je, naj se mu prepustita vsaj oni dve loži, kateri ima vsak gledališki podjetnik. Društvo ni dobilo niti teh lož! Tega leta (i871./72.) je priredilo društvo 32 predstav. Šesto leto svojega obstoja, t. j. za dobo 1872./73., imelo je Dramatično društvo deželne podpore 2400 gld. in je prosilo igrati šestkrat na mesec, toda deželni odbor mu je dovolil igrati le štiri- 724 Gr. Jereb: Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. Predavanje v slovanski čitalnici v Trstu dne" 23. malega travna 1892. leta Spisal Gr. Jereb. III. Knobeljeve cerkvene pesmi. (Konec.) menil sem že, da so bile Knobljeve slovenske cerkvene pesmi in jedna latinska maša: »Missa simplex« med to-majsko ostalino. Latinska maša je pisana na navaden notni popir na štirih straneh, ki ni s slovenskimi pesmimi v nikaki zvezi. Rokopis šteje sedaj še 17 listov, sešitih v jeden snopič, ki so od različnega popirja in bržkone tudi iz raznih dob. Razven jedne pesmi, katera je vpisana pozneje, pisane so vse ostale s Knobljevo roko, zakaj pisava je istovetna z ono v vložnem zapisniku ali z drugimi že navedenimi poročili. Vpraša se, ali so vse te pesmi tudi Knobljeve. Primerjal sem rokopis Redeskinijevi zbirki1) iz leta 1775. in oni iz leta 18002), toda v zasledil nisem nobene podobne pesmi. Citali smo zapisnik Knobljevih knjig, a tam ni druge slovenske knjige nego Kopitarjeva slovnica, in še ta je prav za prav nemška. Cerkveno petje, namreč takšno, kakor ga je zahteval triden-tinski zbor leta 1562., bilo je v Knobljevi dobi zelo prepadlo, bodisi kar se tiče tekstov ali umetnostne cene napevov. »Znano pa je, da je slovensko ljudstvo rado imelo petje, kakor ga še dandanes rado ima. Petje tedaj so hoteli imeti pri službi božji, pesrnij za cerkev pa je bilo prav malo število. Orgljavci in pevci bi radi ustregli ljudstvu, ker pa je manjkalo primernih napevov, so si pomagali sami, kolikor so najbolj znali.«3) »V začetku sedanjega stoletja ustanovilo se je največ šol po Slovenskem. Kot učitelji so bili nameščeni zvečine cerkovniki-orgljavci. Kot taki gojili so vzlasti cerkveno petje. Pesmij sicer neso mnogo imeli, pa kedor jih ni imel, ta si jih je sam nakoval.« Da, tudi Knobelj je sam koval pesmi, katere so mnogo boljše od nekaterih Redeskinijevih. Možno je sicer, da jih je prepisal, vender kakor se je *) Safafik, str. 79. 2) Ta izdava ni dosedaj nikjer navedena, a ima jo moj prijatelj D. M. v Barkovljah. 3) Fran Rakuša ,,Slovensko petje v preteklih ckbah." Ljubljana 1890. str. 37. in 38. Gr. Jereb: Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. 725 izrekla o njem verodostojna priča, pokojni Anton Hrovatin, verjetno je, da so njegove. V tem mnenji me utrjuje tudi to, da je v vseh pesmih jednak notranji ustroj, kar bi nikakor ne moglo biti, da jih je Knobelj prepisal. In naposled, česar tudi ni prezreti, ima šesta pesem letnico 1830., ker je bila bržkone za to priliko zložena in je gotovo tudi pesnikovo poslednje delo. Da se čitatelji sami uverijo in primerjajo, postavim sem naslove vseh pesmij, dve v popolnoma neiz-premenjenem prepisu, jedno, in sicer prvo, tudi z notami: 1. Zahvala za letno, z napevom; 2. Sveti Ožbald kralj angleški, brez napeva; 3. Na dan sv. Ožbalda, brez napeva; 4. Sveti Jožef, brez napeva; 5. Svečenca, brez napeva; 6. Na prošnjo nedelo 1830., brez napeva; 7. Svet Peter v ketinah, z napevom; Sveti Lorenc, z napevom; 9. Pri tej pesmi bi moralo biti šestnajst odstavkov, pa je le zadnjih sedem. Iz ostalih odstavkov se ne da določiti, kateremu svetcu je namenjena, brez napeva; 10. Sveti Tiln, z napevom; 11. Sveti Mihael, z napevom. Med devetim in desetim listom nedostaje jednega, zakaj naslednja pesem se pričenja stoprav s petim odstavkom. Iz ostalih odstavkov se ne da določiti, kateremu svetcu je namenjena. 12. Sveti Jakob, z napevom; 13. Na dan sv. Jakoba apostola, brez napeva. Tu je zopet jeden list iztrgan iz neke Marijine pesmi, tako da sta ostala samo deveti in deseti odstavek, z napevom; 14. Velki Šmarn, brez napeva; 15. O sveti Just! (druga), brez napeva; 16. Sveti Justus, brez napeva; 17. Sveti Anton abbas, z napevom; 18. Svet Lenart (druga), z napevom; 19. Od Svetiga Leonarda, brez napeva; 20. Prošnja za dobro letno, z napevom; 21. Sveti Križ, z napevom; 22. Prerok Elias, z napevom. Ker se ni o Knoblji glasbeniku doslej znalo ničesar, utegnejo njega cerkvene pesmi zanimati naše glasbenike. Zato navedem tu besede in napev prve pesmi: Sahvala za letno. 1. 2. Dobrotliv nebefhki Ozhe ! Dafh nam pamet, mozh in sdravje, Per tebi je vfe mogozhe, De vfak fvoje del' opravile ; Vfe ftvari ikerbnu redifh, Shegnafh nam shitnu pole", Pofebnu sa naf fkerbifh. Drevje, terte, de rode. — Chor: 3 Bod' sahvalen trojni Bog, V znal pokashe tu in umi, Ozhe, Sin 11 u fveti Duh, De bo rodovitu, polnu, Ozhanafh! Al pregreha vfe vmori, S a vle gnade, k' nam jih dafh. De fe grefhnik pokori. — 46 726 Gr. Jereb: Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. 4. Vunder zhudnu vfe regirafh, Tukaj vfamefh, tam pogmirafh ; Zhe naf danaf pokorifh, Jutri slie" nas prefkerbifh. — 5-Zhe nam fufba, mozha shuga, Ali bolesni nadloga; In'te sgrevan' profimo, Gnade domu nofimo. — Šolo 6. Zhe fmo v' grehe sakovani, K' tebi s' grevanmi fovsami Sdihnemo, nam odpuftifh, In oblubifh paradifh. 7-Shegnej Ozha! kar prejmemo S' tvojih rok, de v'mir vshijemo, Daj nam tukaj brumni bit, Enkrat k' teb' v' nebefa pridt. — 3S —i- —#- -i 2= Do - bro - tli v ne-befh-ki o - zhe. Per te - bi ie vfse mo- iii 2sč *•=-- t=t go - zhe, Vfe ftva - ri fkerb-nu re - difh, 80------0— Po - feb- Chor :q^=.-^dH: -N_t -fT nu za naf fker-bifh Bod' sa-hva-len troj - ni Bog, J-g^_^_^#-^_#—4:—^—r-TJF1 L O - zha Sin nn fve - ti Duh, S /¦^ * O - zha naf h! 5 S -*q •-0 ::fe=j=5: Sa vfe gna - de, k' nam jih dafb ! »Vse Knobljeve pesmi so uglašene po istem sistemu, in sicer na jeden glas. Ker so pa gotovo slovenski skladatelji onega časa uglašali pesmi umetno, to je dvoglasno, triglasno ali čveteroglasno, bil bi jih Knobelj prepisal, ako bi ne bile popolnoma njegova svojina, kakor je tudi prepisal umetno uglašeno latinsko mašo »missa sim-plex«. Povod temu mnenju mi daje prispodabljanje dveh pesmij, izmed katerih je jedna cerkvena, druga posvetna. Pri obeh je nekaj jedna-kega, kar je Knobelj sosebno ljubil, namreč »šolo« in »tutti«. Dasi ni ohranjen napev rečene posvetne pesmi (ki je bila izvestno uglašena, in sicer po Knoblji samem, zakaj v onem kraji, kakor sem pozvedel, ni bilo nobenega glasbeno izobraženega moža in tudi on ni imel pra- Gr. Jereb: Pavel Knobelj, slovenski pisatelj in skladatelj. m vega prijatelja glasbenika) trdim, da je le Knobelj skladatelj omenjene pesmi. Ako bi namreč rečena pesem ne bila uglašena, ne bi imela pravega pomena. Knobelj je bil pesnik in skladatelj zajedno; ne trdim, da pristen skladatelj, vender je imel, kakor dokazuje navedena pesem, zmožnost in nadarjenost skladateljsko.« *) Da se naš pokojni kraški učitelj vsaj nekoliko opere pred sodnim stolom naših književnikov, bodi tukaj ponatisnjena njega poslednja pesem iz leta 1830. Na profhno Nedelo 1830. 1. O prelub' nebefhki Ozhe! Na kolčnih pred tabo Glej otroke klezhejozhe, S' nadlogam' obdan' tako; De od shaloft ferze" poka, Solse" jih salivajo, Ta sdihuje, drugi joka, Eden drtisga milvajo. 3- Sofed fe fofeda vftrafhi, V poti frezhat fe boje", Snanzi, shlahta, zlo ti nafhi, Tirjajo fvoje dolge*; Sledni jifhe, vfakmu manka, Maloktčri dabi kaj; Ni bla fhe- nadloga taka Dofti lejt, kakerfhna sdaj. Shivesha povfod smankuje, Vbogi fo od vrat do vrat; Mati vfmilena sdihuje, Ker jim nima kaj dajat; Nekter vboshiz komaj lasi, Sob ne more vezh saktit, Bere fe mu na obrasi, De mu je sa konz fturit. Vfe leto, Ozhe nebefhki! Smo fi s' grehi saflushil' ; PersaneT flaboft zhlovefhki, Saj ne bomo vezh greihil'; Daj nam tu fedanje lejtu Sveti shegen na pole", Gmiraj slabo, redko sfietu, Dopolni nafhe shele\ 5- Ozhe, vfmil' fe zhes naf, Profmo te v' ponishnofti, Ne sapufli naf v' ti sili; Ozhe vezhne milofti! V tvojiga Sina imenu Vupamo poshegnan' bit, Tukaj frezhnu shveti, inu Po fmerti v' nebefa pridt. /fmili, x) Ta ocena je iz peresa g. Vekoslava Furlanija, na čegar prijaznosti se mu tu javno zahvaljujem. 46*